Posamezna Številka 12 vinarjev. Stev. 257. \ Lmm, v peiek, == Velja po pošti: s sa oelo leto naprej., K 30*— za cn mesec ...... 2*50 za Nemčijo oeloletno. „ 34-— za ostalo Inosemstvo. „ 40-— V Ljubljani na domi Za oelo leto naprej.. K 28'— za en mesec „ .. K 2*30 V »pravi projeraan mesetno „ 2-— = Sobotna Izdaja: s Za oelo leto ..... K za Nemčijo oeloletno. „ 9-— sa ostalo inoiemstvo. „ 12 — IHO XLY. mu»iMeratl: asoa Enostolpna pttitvrata (72 mm Stroka ln 3 mm visoka ali nj« prostor) sa krat .... po 30 v sa dva- tat večkrat . „ 15 „ prt večjih naročili* primeren popust p« dogovora. Enostolpna petitvrsta pa 00 v vstk dan lmemšiat.1 detfe ln praznike, ob 3. ari pop. Bedna letat priloga vozni red. _ _ Uredništvo Je v Kopitarjevi niioi štev. 8/HI. Bokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma sa ne i sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne braollnlor avstrijske št. 24.797, ograke 28.511, bosn.-hero. št. 75-3. — Upravniškega telefona št 188. Poljske vprašanje in Slovani. Dunaj, 8. nov. Potom Berlina smo zaznali, da se pripravlja samostojno poljsko kraljestvo, ki naj se mu pridruži tudi Galicija. Izjava Ukrajincev. Danes dopoldne so se vršile konference zastopnikov vseh narodov, ki so trpeli vsled konfinacij in internacij, z vlado, Došli so: Čeh poslanec Konečny, Ukrajinec poslanec Singalevič, dr, Vrstovšek, Italijana Conci in Gentili. Seidlerja, ki je bil pri Czerninu, je zastopal min. Cwiklin-sky. Poslanec Singalevič je izjavil v imenu Ukrajincev: Naša skupna akcija je imela namen, da bi olajšala usodo konfiniranih, interniranih, suspendiranih. Pripravil sem gradivo za to sejo. Uvažujoč pa najnovejše politične dogodke ter pridruženje Galicije kraljevini Poljski na željo Avstrije, kar ne pomenja drugega nego izročitev Ukrajincev političnemu protivniku, moramo avstrijski Ukrajinci, da pridemo do zaključka^ izjaviti, da v Avstriji nimamo ničesar več iskati. Kljub žrtvam Ukrajincev v tej vojski, vzlic njih ljubavi do države in dinastije vlada noče razumevati njihovih zahtev. Zaradi tega nimajo nadaljne razprave nobenega smisla. — Po tej izjavi je poslanec Singalevič zapustil sejo. Izjava socialnih demokratov. Pred pričetkom današnje seje proračunskega odseka soc. dem. posl. Ellenbo-gen omenja vesti, da se je na pogajanjih med nemškim in avstrijskim dvorom doseglo sporazumljenje v poljskem vprašanju v tem smislu, da bodi Poljska z Avstrijo zvezana po personalni uniji, da se Galicija od Avstrije odcepi ter priklopi novi poljski državi. Če so te vrste resnične, bi to pomenilo, da so na laž postavljene izjave zunanjega ministra, češ da avstrijski vojni cilji nočejo aneksij. Odstop Galicije brez državnega zbora ne tiče le gospodarskih interesov ter avstrijske trgovske politike, marveč gre tudi za razdelitev vojnih stroškov na celokupno prebivalstvo; če se odcepi od države del, ki šteje 6 milijonov prebivalcev, mu jih ne bo treba plačevati. Vprašanje tiče tudi državno pravno obliko države. Najvažnejše pa je dejstvo, da taka rešitev vprašanja, ki. ga je s poljskega stališča mogoče umeti, v katerem pa imajo tudi drugi narodi monarhije besedo, — pomeni nevarnost za mir; kajti v Rusiji ne bodo tega smatrali za drugo kot za provokacijo, in odiranje ruske zemlje ter njeno priklopitev od avstrijsko oblast. Odsek ne more nadaljevati svojih posvetovanj, dokler vlada ne poda izjave o rešitvi poljskega vprašanja, to toliko bolj, ker to, kar poročajo, pomeni omadeževa-nje pravic državnega zbora. Predlaga, naj se k seji povabi min. predsednik ter poda pojasnilo. •Skupna izjava Jugoslovanov in Čehov. Dr. Korošec je v imenu Jugoslovanov in Čehov podal naslednjo izjavo: »Zelo se čudimo, da se tako važna stvar kakor je Poljska, prej ne razpravlja. v parlamentu. Šele preko Berolina zvemo, kaj se nam pripravlja. Če je vse to rcsnica, bo imel korak osrednjih velesil velik vpliv na zunanjo politiko; podaltšuioč vojsko, ter na notranjo po« litiko .tirajoč Čehe in Jugoslovane v manjšino in obsojajoč jih v narodno brezpravnost. — Tudi za naše vojake je podana nova situacija, ker se bodo vprašali, če se ne bore za narodno smrt. Radi tega je zelo važno, cla vemo, kaj vlada namerava. Pridružujemo se predlogu dr. Ellenbogna.« Tudi ustavni odsek, ki je zboroval danes dopoldne, je sklenil, stopiti z proračunskim odsekom v stik. Sklenjeno je bilo, da se popoldne ob 4. vrši skupna seja obeh odsekov, v kateri bo podal Seidler svojo izjavo glede Poljske. X X X Parlamentarne komisije Jugoslo-j vanov, Čehov in Ukrajincev so imele ob ; 2. uri popoldne skupno sejo. Sklenjeno je. da bo stavljeno jutri v plenarni seji vprašanje glede poljske države ter se o odgovoru otvori razprava. Izjava Seidler jeva. — Vihar v odseku. Ob 4. uri popoldne je prišel Seidler v odsek. Podal je izjavo, ki smo jo brali že v večernem »Fremclenblattu«. Glasi se: Poročila berlinskih listov o poteku in stanju pogajanj med avstro - ogrsko in nemško vlado glede poljskega vprašanja ne odgovarjajo dejstvom. Med zunanjim ministrom ter nemško državno vlado so se med Czerninovim bivanjem v Berolinu vršili predpogovori o •načinu rešitve poljskega vprašanja, ki so ugodno potekla, a niso še končana in so to toliko manj mogla privesti do konkretnih dogovorov, ker imajo o tem govoriti še drugi merodajni faktorji. Seidler: »Več, gospodje, ne morem povedati!« Ta Seidlerjev odgovor je izprva povzročil homerski smeli med slovanskimi poslanci. K besedi je bil prviogla-šen poljski poslanec Diamand. Vse je pričakovalo, da prične govoriti o poljskem vprašanju ter o Seidlerjevem odgovoru. Diamand pa je pričel razpravljati o šoli. To in pa Seidlerjevo malomarno vedenje je vzbudilo med slovanskimi poslanci viharno ogorčenje. Nastal je krik, Diamant je moral umolkniti in seja je bila zaključena. 1 Nihče izmed slovanskih poslancev noče preprečiti Poljakom rešitve njih zahtev. Toda'noben slovanski poslanec ne more dovoliti, cla bi se poljsko vprašanje reševalo na tak najin, kakor to zahtevajo Berolin in avstrijski vsenemci v svojem linškem programu. Poljsko vprašanje se bo reševalo in rešilo ravno tako ko jugoslovansko, češko in ukrajinsko. Notranja preureditev Avstrije je en sam neločljiv kompleks vitalnih vprašanj, ki se ne smejo rešiti eno brez drugega. Žalostno je, cla so Poljaki zapustili to stališče. Prihodnjost pokaže, če so to storili v svojo korist. Dogodki v proračunskem odseku pa so dokaz, kako malo resno vlada pojem važnost teh velikih vprašanj. Naša krivda ni, če valovi pluskajočega in zdivjanega morja pričenjajo pljuskati čez krov ladje. Nova revolucija na Ruskem. Minisiri ujeti. Kerenskij potegnil. Llenin gospodar položaja. Strasten boj za moč v Rusiji je stopil v nov štadij. Delavski in vojaški sovjet se je s pomočjo čet polastil Petrograda in vlade. Začasne vlade, ki je pomenila kompromis med meščanskimi in socialističnimi strankami, ni več, njen voditelj Kerenskij je pobegnil. Novi oblastniki zapirajo vse, ki se jim postavljajo na pot, Kerenskij je bil zastopnik zmerne demokratične struje, vsaj po ruskih nazorih. Stremil je za tem, da ne odbije od sebe meščanskih strank, ker je bil mnenja, da delavci in kmetje sami ne morejo rešiti težavnih vprašanj ruske bodočnosti in da je za to potrebno sodelovanje omikancev in kapitalistov, Z meščanskimi strankami ga je vezalo tudi prepričanje o potrebi od- ločnega nadaljevanja vojske. Pri tem je pa, sledeč pritisku od levice, izdal celo vrsto temeljnih reform, ki bi, če bi se izvedle, pomenile popoln propad posedujo-čih slojev. Vsled tega je vedno rastla opozicija meščanskih strank proti gospodstvu Kerenskega. Pa tudi na levici je imel Kerenskij srdite nasprotnike. V prvi vrsti so-cialdemokraške maksimalisie (bolševike), ki zametujejo vsak kompromis z meščanskimi strankami, delujejo za diktaturo revolucionarnega prolerijata in so izrecni pristaši miru, ker po njih nauku kapitalisti bogate v vojski edinole na stroške, krvavečega in stradajočega ljudstva. Že večkrat so poskusili vreči Kerenskega, pa se jim je doslej vselej ponesrečilo, ker ni bilo pravega vodstva in niso bili dovolj pripravljeni. Končno se jim je preobrat posrečil. V Petrogradu je brez dvoma sovjet zmagovalec, če se bo tudi armada na fronti podvrgla tej novi sili, se bo kmalu pokazalo. Če se bo pa to vprašanje povsod tako gladko rešilo kot v glavnem mestu, potem bo prišel čas, ko se bo morala govoriti resna beseda o miru. Car Nikolaj je kratko pred svojim padcem govoril o glasu ruske zemlje. Ta glas je preslišal in moral za to bridko trpeti. Tudi- njegove dediče je zadela ista usoda. Sedaj je prišla na površje stranka,' ki je na-lholi klicala po miru. Odločitev mora pasti v n,-.ikraj-šem času. X X X Petrograd, 7. nov. Uradno: Delavska in vojaška revolucija v Petrogradu je zmagala. Vsi ministri so zaprti. Kerenskij je ušel. Nova vlada \z izjavila, da bo nemudoma predlagala "*-avi-čen mir. XXX Poostritev spora. Petrograd, 7. nov. (K. u.) Agentura poroča: Tekom noči in danes zjutraj se je spor med vlado ter delavskim in vojaškim sovjetom še bolj poojstril. Nastop maksimalistov se je razvil precej hitro. Brzojav je že v njihovih rokah. (Toliko poročilo petrograjske agenture.) Nato sledi dobesedno že objavljeno poročilo Reuterjevega urada o zasedenju različnih uradnih pisaren.) Predpariament za mirovna pogajanja. Petrograd, 7. nov. (K. u.) Agentura: Predpariament je opolnoči sprejel kot odgovor na od Kerenskega povodom njegovoga govora o oboroženi akciji maksimalistov stavljeno vprašanje zaupnice s 123 proti i02 glasovoma (26 članov se ni udeležilo glasovanja) predlog, s katerim se nujno zahteva sestava javnega dobrodelnega odbora. Da se prepreči meščanska vojska, se istočasno zahteva izročitev posestev gospodarskim odsekom in pa odločilni korak ruske diplomacije, da se zavezniki izrazijo o mirovnih pogojih in cla uvedejo mirovna pogajanja. XXX Ženeva, 8. nov. »Matin« poroča iz Petrograda: Maksimalisti so gospodarji položaja. Imajo nad 30.000 mož čet, ki\ so jim udanein koncentrirane v Petrogradu. Dunaj, 8. novembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Naše brezžične postaje na severovzhodu so danes ujele skaženo brezžično brzojavko, katera je bila iz Petrograda poslana na vse armade: »Oklic vojnorevolucijonarnega odbora. (Začetek brzojavke manjka.) Politični ujetniki bodo nemudoma izpuščeni. Bivše ministre Ko-novalova, Kiškina, Tereščenka, Nikitina itd. je dal revolucijski odbor zapreti. Kerenskij je ušel. Vsem armadnim organizacijam se ukazuje, naj vse potrebno ukrenejo, da bo Kerenskij takoj aretiran in poslan v Petrograd. Vsaka pomoč Ke-renskemu se bo kaznovala kot težak državni zločin. V Petrogradu je zmagala delavska in vojaška revolucija. Vseruski kongres delavskih in vojaških zastonpikov izraža tipanje, da se bo na železnicah vzdržal red in da ne bo promet niti za minuto prekinjen. Za takojšen mir, Petrograd, 7. novembra ob pol 10, uri zvečer. (K. u.) Uradno: Ob 5. uri popoldne je revolucijonarni vojaški odsek delavskega in vojaškega sveta objavil proklamacijo, v kateri poroča, da je Petrograd vsled pomoči garnizije, ki je omogočila izvesti državni preobrat brez prelivanja krvi, v njegovih rokah. Proklamacija izjavlja, cla bo nova oblast nemudoma predlagala pravičen mir, izročila kmetom posestya in sklicala ustavodajalno skupščino. Začasne vlade p; več. — Predpariament 'uščen. Petrograd, 7. novembra, ob pol 12. uri ponoči. (K. u.) Uradno,- Odposlanci treh v Petrogradu štacijoniranih kozaških polkov so izjavili, da začasne vlade ne bodo ubogali in tudi ne bodo nastopili proti sovjetu; pripravljeni so pa skrbeti za javen red. Popoldne je imel petrograjski sovjet izredno sejo, v kateri je predsednik Troc-kij izjavil, da začasne vlade ni več. Večina ministrov je zaprtih, predpariament razpuščen. Ljenin, burno pozdravljen, je imel govor, v katerem je poudarjal tri .glavna vprašanja demokracije: Prvič tako sen konec vojske, k čenu:" ho nova oblast vojsk-ijočim se pred'a;' premir-.je, drugič izročitev posestev 1, metom, tretjič ureditev gospodarske krize. _ -Sprejet, .je bij predlog, v katerem se izraža žel-a, naj se ta tri vprašanja.koli-, kor mogoče hitro rešijo. Koncerti seje so i prebrali izjavo zastopnika minimalistov v sovjetu, da stranka izstopa iz petrogiaj-skega sovjeta, "ker obsoja državni preobrat. Ok1?ci vo;norevolur5?skega odbora. | Dunaj, 8. novembra. (K. u.) Iz vojnega | tiskovnega stana se poroča: Petrograjska i brezžična brzojavka je sedaj popolna. Petrograjski delavski in vojaški svet je izdal štiri ok-Hce, namreč na vse armadne odbore in na vse sovjete vojaških zastopnic kov, ra vse stotnije in sodne odbore, na vse železniške uslužbence in na vse ar-, nndne divizijske odbore, V prvem oklicu se naznanja, da sta petrograd a garnizija in proletarijat vrgla vlado Kerenskega. Preobrat se je izvršil brez prelivanja krvi. Dokler ne bo postavljena vlada sovjetov se oriznava oblast vojaškega revolucijskega odbora. Kot program se označuje: takojšen predlog za demokratičen mir, izročitev posestva kmetom in izročitev oblasti sovjetov ter takojšnje sklicanje ustavodajalne skupščine. Drugi oklic odreja takojšnjo oprostitev vseh zaradi političnih prestopkov zaprtih revolucionarnih vojakov , in častnikov, kakor tudi odpravo smrtne kazni, ki jo je zopet vpeljal Kerenskij ter sporoče aretacijo že imenovanih ministrov in beg Kerenskega. Tretji oklic zahteva od železničarjev, da vzdrže popoln red in neomejen promet po železnicah, § Četrti oklic nujno poziva armadne odbore, naj odpošljejo zastopnike, da se udeleže rešitve vprašanja o usodi revolucije. Severna armada proti Petrogradu. Berlin, 8. novembra. »MorningposU poroča: Čete ruske severne fronte so se izjavile za petrograjski delavski svet in korakajo proti Petrogradu. Delavskemu svetu vdani vojaki so zasedli municijsko tvornico v predmestju Viborg. Kuhan samostojna republika. Stockholm, 8. novembra. Rusko ozemlje Kuban se jc oklicalo za samostojno republiko. Mornarji se polastili jahte »Standard« Amsterdam, 7. novembra. (K. u.) Odbor baltiškega brodovja v Helsingforsu je od mornariškega ministra zahteval, da ss mu izroči prejšnja carska jahta Standard. Ker minister zahtevi ni ustregel, se je podala oborožena skupina v Kronstadt, se polastila jahte in jo privedla y Helsing* fors, — Livenca prekoračena. Nad 250.600 Italijanov nem, nad 2300 lopov zaplenjenih. Polagoma, tako se zdi, so se Italijani strahu, ki so jim ga bili zadali naši udarci pri Tolminu in pri južni Soči, nekoliko otresli. Na koroški in na tirolski meji se Italijani hrabro bijejo; vedeli niso, kako so bili Italijani poraženi; store vse, da bi položaj rešili. Tudi sovražniku moramo priznati, da sc je poveljnik 36. italijanske divizije več dni krepko bil. Od vseh strani napaden je še razstrelil utrdbe in se poizkušal prebiti skozi naš obroč. Udal se je šele, ko Je videl, da ničesar no opravi. Gore sovražniku obrambo olajšujejo; opira se na utrdbe, ki jih je Italijan gradil ob naši meji že v mirnih časih. Vse doline in soteske »o še umetno utrjene. Milijone in milijone so Italijani izdali, da so mejo utrdili. Monte Simeones je naravnost idealen za obramb. Gora nadvla-duje svoje sosedne velikane za nekaj sto metrov. Besno so se bili tudi v gorah Cado-re in Primore. kjer prodira Conrad. XXX • Pri Livenci se je sovražnik žilavo branil, a obramba se je kmalu zrušila. Na več krajih so naši reko prekoračili. Sovražnik se je moral hitro umikati. Armada vojv. Aosta beži, Boroevič mu je za petami in ga goni; 12 do 13 km hoda ima še do reke Piave. Sovražnik se umika čez Piave; z močnimi oddelki poizkuša preganjanje zavirati. Italijani se pripravljajo pri srednjem Piave na mali protisunek. Pri zgornjem teku Piave se čete četrte italijanske armade najžilavejše branijo; Kroba trnove in Conradove divizije so Italijana stisnile v tesno umikalno cesto proti Belluno Feltre. Italijani se izkušajo temu izmu-zati iz nastavljene jim pasti. V 14. dneh smo ujeli nad 250.000 Italijanov in zaplenili nad 2300 topov. Četrtina italijanske armade je uničena! XXX Ali se bo Italijanom posrečilo, da se ustalijo pri Piave? Krobatin in Conrad pritiskata s severa na nje. Izvajamo' oli-kolitev. Italijani vedno bolj čutijo; tiče že takorekoč v globoki vreči, ki je še odprta proti jugozahodna med Feltre hi izlivom Piave, a ta odprtina benečan-Ske vreče je vedno manjša vsako uro, ker je Livenca od Piave komaj 15 km j oddaljena. Sedanji položaj: sovražne italijanske čete beže proti Piave; tja hite tudi njih zavezniki; napredovalna naša bojna črta se vedno krajša. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. novembra. (K. u.) Uradno: Zvezne armade maršala Evgena so neumorno preganjajoč prodrle do Livence. Sovražnik se ie prekoračenju reke povsod najbesnejše upiral, a so ga avstrijske in nemške čete na več mestih vrgle in ga prisilile, da se je moral dalje umikati. Tudi v gorah se Italijani na mnogih točkah žilavo branijo. Južno od Tolmezzo, za našo bojno črto, se je neka hrabra italijanska skupina, oprta na utrdbe San Simeone — vodil jo je poveljnik 36. divizije — več dni držala proti obkoljevalnim napadom naših gorskih čet in nemških lovcev. Predvčerajšnjim zvečer so italianski topovi prenehali streliati. Sovražnik, ki smo ga popolnoma odrezali, je razstrelil utrdbe. Izjalovili so se njegovi poizkusi, da bi bil prebil in se rešil. Po častni borbi je sovražnik — več tisoč mož — položil j orožje. Tudi v gorah Cadore in Primoere so j se razvili besni spopadi. Naše čete so se polastile važnih točk. Včeraj so ujeli in zaplenili zavezniki: enega generala, divizijski štab, 2 polkovnika, 170 častnikov, 17.000 mož. 80 topov in 6 letal. Skupno število ujetnikov je poskočilo na 250.000 mož, plen topov na 2300. AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO. Dunaj, 8. nov. zvečer. Uradno: Boji na Benečanskem se ugodno razvijajo. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 8. novembra. Veliki glavni Na ravani so se bojevali pri Livenci. Krepko napredujoč so nemške in avstrijske divizije izsilile prehod, dasi so bili mostovi porušeni in so vrgle sovražnika proti zahodu. Število ujetnikov se je zvišalo na nad 250.000 mož, topov je nekaj nad 2300 zaplenjenih. stan: NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 8. novembra. Veliki glavni stan: Naš: odelki, ki so orodirali po cestah v gorah, so zrušili odpor sovražnika zadnjih varstvenih oddelkov. Sovražnika, ki je še vztrajal pri srednjem Tilmentu med Tolmezzo in Huminom in v trajnih utrdbah na Monte San Simeone, so obkolila napadalna krdela in mu zabrunda umik., Dozdaj se je udaio 17.000 Italijanov, med njimi en general: 80 topov je bilo zaplenjenih. V Italiji napredujejo borbe v gorah in na ravani. Napredovanje na Benečanskem. Dunaj, 8. novembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Število ujetnikov-se je zvišale že nad čet i mili'ona. To veli>an_ sko število, ki spominja na polom ruskih armad pri Dunajeu, odgovarja silovito povišanje vzetih topov in ostalega plena. Napredovanje na benečanskl ravani je žo prekoračilo Livendo, od tam do Piave znaša razdalja lc še 20 km. Razkropljeni deli sovražnika, ki so se deloma še hrabro branili v nedostopnih visokih gorah zahodno od zgornjega Tilmenta pričakujejo svoje usode, kateri se ne morejo več izogniti. Italijan se še trdovratno brani napredovanju čet maršala Conrada proti zgornjemu teku Piave.in proti kotlini Feltre— Belluno; podpirajo ga visoke gore in njegove številne utrdbe. Sinotrenost in skupnost opetlcij proti Italiji se vedno močnejše pojavlja; Občudovati moramo bi ez - pridržka čete, ki prenašajo vse napore, ki so posebno v tem letnem času v gorah hude in ki rušijo tudi na ravnini najžilaVej-šo sovražno obrambo. Veseliti se moramo, ker so izgube v avstrijskih in nemških četah izredno nizke, ker se ceni vsako tako dragoceno življenje. V tem oziru tvori dvanajsta soška bitka izjemo, ki nas mora vse veseliti. Krvave žrtve je pa stal Italijane.njih odpor, posebno italijanska konjenica je trpela. Njeni oddelki, ki so krili na mnogih cestah umik, so se žilavo branili, p žrtvovali so.se zamanj; četo zaveznikov.-se bližajo že Piave. • Italijani izpraznuiejo Benetke. Curih, 8. nov. Iz Benetk so odpeljali umetnine v Bologno in v Florenco. Posebno težko so odpeljali veliju zvon iz katedrale. v Benetkah so razglasili poostreno vojno stanje,-Trdi še, da nameraval ..veka) časa popustiti Benetke. " Umik italijanske armade. Curih, 8. nov. Poražena 2. in 3. italijanska armada se pomikati na široki bojni črti od izliva Piave do obali Adrijg. Iz Milana se brzojavlja: V Benetkah vidijo, kako se žar.' nebo proti vzhodu. Sodijo, da so Italijani požgali veliko krajev. Umik ;e zelo nereden. Po cestah se gnetejo tisočeri ljudje, ki beže tudi kar po .polju, samo, da sovražniku uidejo. Tukajšnji vojaški krogi dvomijo, da bi se Italijani pri Piave krepko branili, per je disciplina preveč zrušena. Hotzertdorfov pritisk s severa ne bo Italijanom obrambe pri P ? - do-pustil. Mi napredujemo. Berlin, 8. novembra. (K. u.) Wd!ff! Zmagoslavni pohod zaveznikov v Italiji napreduje. Italijani izpraznujejo v gorah po vrsti postojanke, ki so jih gradili več let; na ravani smo potem, ko smo premagali Tilment, v boju izsilili tudi prehod čez odsek Livenca. Naše zmagovite čete napredujejo tam proti zahodu. Italijani so' v neprestanih borbah Zopet izgubili ujetnike: v 14 dneh se je covišal naš ogromen plen na nad četrt milijona ujetnikov in na nad 2300 topov. Kar so dosegle zvezne divizije v trajnih bojih in v napornih pohodih, se ne more prehvaliti. Zavezniki zamudili ugodni trenutek. da rešijo Italijo. Kolin, 8 nov. regu Tilmenta. Latisano so Italijani z izstrelki zažgali. Silen v tisk napravljajo italijanske postojanke na zapadnem bregu. Cesar je dalj časa opazoval prehod naših čet čez Tilment, pri čemur so mu doneli nasproti pozdravni klici v vseh jezikih. Vedno zopet je izrekel • cesar voditeljem čet najvišjo pohvalo. Popoldne se je peljal v Oglej. Italijani so se morali Čutiti tu zelo varne. Od umetnin, ki so zbrane zlasti v muzeju, niso ničesar odnesli. Cesar je opravil v baziliki tiho molitev in se peljal nato v motornem čolnu v Gradež, kjer mu je priredilo prebivalstvo viharne ovacije. Iz Gradeža se je povrnil cesar na krovu torpedovke kljub temu, da se je v popoldanskih urah med Tilmentom in ustjem Piave pokazalo nekaj italijanskih enot, plovečih v smeri proti Gradežu. Ob dohodu v Trst je pozdravila cesarja na pomolu zbrana množica z radostnimi pozdravnimi vzkliki. X X X Cesar v Celovcu. Celovec, 8. novembra. (K. u.) Danes zvečer je prišel v Celovec na kratek obisk cesar Karel, da prisostvuje odkritju spomenika cesarja Franca Jožefa I., ki ga je izvršil kipar Kassin ml. Na županov nagovor je cesar odgovoril, nakar je padla s spomenika zavesa. Stolni prošt Bit-tner je blagoslovil spomenik. Nato si je cesar sočmenik ogledal in izrekel vsem, ki so si za to delo st-eidi zaslug, izrekel svojo zahvalo in priznanje. Vladar je nato nagovoril še več najvišjih dostojanstvefti-kov, častnikov in Uradnikov, potem se pa odpeljal zopet na kolodvor, kamor ga je spremljala tel^ka množica neprestano vzklikajočega mu prebivalstva. Vladar je odpotoval na daljše potovanje v operacijsko ozemlje in na fronto. Boji na zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 8. nov. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na flanderski bojni črti sovražnik ni ponovil svojih napadov. Artiljerijsko delovanje je ostalo živahno, povišalo se je posebno proti odseku ob Yseri in pri Passchen-daele. Mesto Dixmude so močno obstreljevali, Severno od Poslcapelle hi pri Ar-mentieresu smo odbili angleške poizvedovalne oddelke. Bojna skupina nemškega cesarjevič a. Pri Ailette smo v uspešnih bojih ugrabili francoske ujetnike. Vojna skupina vojvode Alberta. V Sudgau se je že nekaj dni sem živahno artiijerijsko delovanje na obeh straneh prekopa Ren-Rohne povišalo do največje silovitosti. Francoske napadalne čete so popoldne napadle severno in južno od prekopa. Pri Ammerzvveilerju je bil sovražnik vržen nazaj. Zapadno od Heidweilerja so ostali prednji jarki v njegovih rokah. Zvečer so se z velikimi izgubami zrušili obnovljeni napadi Francozov. Od 3. novembra naprej so sovražniki Izgubili v zračnem boju 24 letal. Poročnik A^iisthoff je priboril svojo 24. in 25 zmago. Prvi generalni kvartirni mojster: • pl, Ludendorff. — oi No morili. Nemško brodovje pred Helsingforsom. Stockholm, 8. nov. (K. u.) Stockholms Tidnigen javlja iz Haparande: Finci pripovedujejo, da je železniška zveza med Pe-trogradom in Finsko prekinjena. Del nemške mornarice stoji pred Helsingforsom. Potopljenih zopet 44.000 ton. Berlin, 8. novembra. (K. u.) Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov na Sredozemskem morju okroglo 44.000 ion. Ameriška ladja potopljena. Washington, 7 .novembra. Uradno: Ameriška patruljna ladija je bila v ponedeljek v vojnem odseku po nekem podmorskem čolnu potopljena. Enega častnika in 20 mož pogrešajo. Razno poroko. Finska kliče na pomoč* Kodanj, 8. novembra. (K. u.) Pissrna Ritzan poroča: Oficijelni poslanik finskega senata profesor Wendt, ki se sedaj mudi v Kodanju, je poslal brzojavko Wilsonu, Lloydu George in Asquithu, v kateri iih prosi nujne pomoči za Finsko, ki brez vseh sredstev in ki že stoji pred lakoto. Za mir. Lugano, 8. novembra. Voditelji socia-- listov v Milanu so sklenili, da bodo nastopili za hiter mir, a da protestirajo proti aneksijam na škodo Italije. Dnevne novice, -f Zadušnica po f dr. Kreku na Dunaju. V minoritski cerkvi na Dunaju je bral v sredo, 7. novembra monsignor dr. Sto-jan mašo zadušnico po umrlem prijatelju. Maše se je udeležil poleg večjega števila poslancev tudi zbornični predsednik dr. Gross. —Umrla je v Špitaliču pri Konjicah na svojem domu šolska sestra Petromila Kovači«. — V torek je umrl v Cerkljah Radec-kega veteran g. Fran Barle v starosti . 89 let. Mož je rad in z veseljem pripovedoval o svojem osemletnem službovanju pod generalom Radeckim, Za sedanjo vojno v Italiji se je zanimal do zadnjega dne. N. v m. p.l — Vojni vjetniki se oglašajo. Ferdinanda Troje iz Poljance pri Toplicah so pogrešali že poldrugo leto. Vsa prizadevanja. da bi ga izsledili, so bili brez vspeha in sploh se je mislilo, da je padel. Sedaj je pa pisal iz ruskega vjet-ništva, da je živ in zdrav. To naj služi onim v tolažbo, ki tudi nimajo sporočila od svojih. Troje je služil pri 27. do-mobr. pešpolku. — Padel je 20. pr. m, ob Soči najboljši mladenič obsežne šentvidske župnije Al. Jtrmole iz Prapreč. Odpočij se v miru! — Ogromne čete laških ujetnikov se zgrinjajo skozi Bukovico pri Škofji Lcki. Veselo presenečeni so se ujetniki pogovarjali v svojem materinem jeziku z bukov-škim učiteljem penzijonistom. Refren teh pogovorov je bil: »Mi smo naveličani vojske in sami, brez boja, smo položili orožje. Osvobojeno Goriško. Za obnovitev Gorice. Delo naših oblasti v Gorici se že pozna. Z ulic so odstranili razno navlako in nesnago in vse po-čedili. V mesto se je že vrnilo nekaj družin, ki so se'v Krminu ob odgonu v splošni zmedi potajile in dočakale naših čet. Za obnovitev Gorice se bo osnovala posebna komisija, v kateri bo zastopana politična uprava in avtonomne oblasti; dodani ji bodo tudi .zdravstveni in tehnični strokovni organi. Predvsem bo treba pregledati poškodovane zgradbe in dognati, če ne preti nevarnost, da se podro; • take nevarne zgradbe bodo zaprli z ograjami. Saperski oddelki 8o že na delu, da odstranijo razvaline. Tudi v zdravstvenem oziru «e je 2e ukrenilo najpotrebnejše. Komisija bo morala skrbeti, da se čim preje upostavijo prometna sredstva. Ko bodo dovršena najnujnejša pripravljalna dela, se bo treba lotiti sistematične pozidave mesta, ozirajoč se pri tem na zahteve najmodernejših pridobitev na poprišču kanalizacije, prej skrbe z vodo in razsvetljave, pa tudi na zgodovinske in estetične zahteve. Arhitekti bodo imeli lepo nalogo, da ohranijo Gorici njen prejšnji značaj. Stara pročelja naj kolikor mogoče ostanejo. Nove hiše naj se zgrade času • primerno. Popravijo naj se palače. Zgraditi bo treba velik nov hotel. Veliki vrtovi naj se urede in raz-cveto v novi lepoti, V nekaj letih bo Gorica zopet taka, kakor je bila. Izza italijanskega gospodstva na Goriškem. Nekdo, ki se je te dni vrnil s Tolminskega in Kanalskega, pripoveduje, da nudijo vsi kraji sliko razdejanja. Hiše podrte, stare ceste preprežene z italijanskimi strelskimi jarki, polnimi uniform, orožja in razne opreme, Italijani so povsodi zgradili lepe nove ceste, poljske železnice, vodovode. Po vseh večjih krajih so nabili ulične napise, ki se glase po Garibal-diju in drugih italijanskih velmožeh. Trg v Kanalu se imenuje Cadornov trg, cesta pa »Korzo 19, avgusta« (dan italijpnskega prihoda, v Kanal), Ročinj ima Garibaldije-vo cesto, V gospodarskem oziru se ljudem ni slabo godilo, — Čudno je, da se ljudie kljub dolgi vojni izkušnji še niso naučili previdnosti pred najdenimi izstrelki ter se vedno ponavljajo nesreče. Tako so se otroci nekega kmeta ukvarjali z najdeno ročno granato, ki je eksplodirala in raztrgala vse štiri otroke, — Naš zauonik ie našel v Kanalu zemljevid 22, pehotne divizije, na kateri so vsi kraji označeni v popolnoma pravilni slovenščini, V Kobaridu je bila vrednost lire in krone popolnoma izenačena ter so veljale naslednje cene: beli kruh (kolikor ga je kdo hotel) 70 vin. kg, riž 76 vin. kg, najfinejše olje 4 K 80 vin. liter, svinjska mast in špeh 6 K kg, čokolada 8 K kg, sir (emen-dolec ali &orgonzola) 5 K kg, goveje meso .3 K kg, krompir 45 vin. kg, vino chianti 1 K liter, suknena moška obleka 35 K. Na župnišču v Kanalu je vzidana plošča z napisom v italijanskem jeziku: Na sveti dan odrešenega Rima ponižni in veliki umetniki nanovo vžganega italske-ga plamena slaveč ob prekoračeni Soči sijaj vere in. zgodovine so vračaP. vodo studencem stvarjali ceste pozidavali hiše ki so jih bili v kruti potrebi podrli topovi, nudeč tako na svojem zmagovitem pohodu krvavim razvalinam nove vzvišene setve življenja in rodovitnosti. Avstrijski civilni guverner za Beneško. Med kandidati za civilnega guvernerja na Beneškem se imenuje v prvi vrsti ime kranjskega deželnega predsednika grofa Henrika A 11 e m s a, S poti v Gorico. Prvi žalostni prizor, ko se voziš proti Gorici, se nudi na poti iz Prvačine v Št, Peter: vidi se samo kos strehe na razrušeni palači grofa Coroni-nija. Vsaka njiva je pokopališče. V Gorici manjkajo na hišah strehe, vse je razbito. Hišnih oprav ni več, kar je bilo boljšega pohištva, so ga Lahi odpeljali v Italijo, slabše so pokurili. Polomili so tudi podobe. Tramove v hišah so odžagali in jih deloma pokurili, deloma porabiti v strelskih jarkih. Kar je vojaškega, je bilo vse vzorno z betonom napravljeno. Ljudstvo v Gorici je živelo od vojaštva, ker je bilo vse polno živil, čistosti pa malo, se je zaredilo vse polno. podgan, tako da je sedaj v Gorici, kakor smo že poročali, vse polno podgan, pa tudi mačk. Gorica je tako razbita, da doslej ni bilo mogoče spraviti tja vojaške bolnice. V Gorici še vedno gori. Cerkve so porušene, a zvonovi so ostali. Bati se je še kake eksplozije. Od Solkana do Sovodenj je vse porušeno. Promet po Vipavski dolini in okrog Gorice je grozovit, voz pri vozu in voz za vozom, ceste prevrtane, mestoma nevarne, podgan pa toliko, da js človeka strah pred njimi. Kolikortoliko boljše je bolj dalje v Vipavski dolini proti Biljam, Renčam ter Prvačini. Begunci se bodo pač mogli počasi vračati v Vipavsko dolino in dalje do Soče, V Gorici dela vse polno vojakov. V mestnem vrtu igra godba. S Tolminskega. Vesela novica o zmagi naših nad Italijani razširila se jc hitro po vseh tolminskih gorah in grapah. Kako pa je rpi nas? Žalostno, nad vse žalostno. Kakor prerok Jeremija -.nad razdjanim Jeruzalemom tako joče mo tudi mi nad razdejanimi lepimi občinami: Tolmin, Sv. Lucija, Volče. — Tolmin .je velika groblja — le par hiš šc stoji. Župna cerkev jc sicer trpela, toda ko popravimo streho, bo dobra, župni-šče in kaplanija podrte, podrte-vse vasi: Ljublni, Praprotno, Plojubinj, Zatol-min, Dclje, Gabrje, Volarje, Sclišče. Cerkev sv. Urha na pokopališču podrta, enako sv. Peter v Zatolminu in sv. Mlliacl na Llubinju. Naše grape pa so nedotaknjene, ljudje so bili vedno doma. — Po Tolminu in okolici je vse pre-preženo in prevrftmo z strelskimi jarki. Žalostnim srcem, s solzami v očeh gledajo ljudje vničeno vse svoje imetje ter se vračajo zopet v begunstvo. — Tolminski kamniti most se popravlja, a dograjen je že nov lesen čez Sočo. Volčan-sko lepo polje vttičeno, cerkev sv. Danijela — zrušena, enako župna cerkev; v celih Volčah ne najdeš hiše ali hleva, cla bi lahko kako živinče varno stanovalo. —- Na Kamnem so nekatere hiše še dobre, cerkev ohranjena, v cerkvi so še svečniki, cerkvena oprava, matice. Tu je lepo vojaško pokopališče; nepoškodovane so Libušnje, Idrsko, Mlin: sko, Drežnica z prelepo cerkvijo presv. Srca Jezusovega, tudi nagrobni spomenik pesniki Simona Gregorčiča je nepoškodovan, Kobarid je pa gosposki trg. Nfti ena hiša poškodovana, vse hiše pobeljene, ljudje vsi do*1" a. Veleč. g. dekan Peternel in g. kaplan Reja sta bila cel čas doma, enako p. župan in dež. poslanec Miklavčič. Seveda je zsubil Koba^ rid svoje slovensko lice — povsod so znani italijanski napisi. Ljudem se ni godilo slabo. Olja, mila, živil je bilo dovoli. — Srpenica in Bovec sta do tal podrta. Gnil mir te velja polovico premoženja. Podpiši vo no posojilo in zagotoviš si svoje premoženje! Liifflilflosfte nov ce. lj Dan vojnih grobov v Ljubljani je donesel v namen dostojnega vzdržavanja grobov naših padlih junakov skupno vsoto 10.026 K 34 vin. lj Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. Na vseh onih šolah, ki so bile vsled izrednih razmer od 19. oktobra t. 1. brez pouka, prične se v pondeljek dne 12. novembra 1917 zopet redno poučevati. Pou'!c se bo ravno tako vršil kot se je vršil od pričetka letošnjega šolskega leta do 19, oktobra. To se daje v vednost Šolskim vodstvom, učiteljstvu, mladini in staršem. lj Zaročil se je nadučitelj poročnik v rez. Rosp. Janko Primožič z gdčno El-či PirčeVo. Bilo najsrečnejše! lj K včerajšnjemu naznanilu, da se na I. in II. državni pimnaziii zo^et prične redni pouk v poslovanju I. di'ž. gimnazije^ ponedeljek, 12. novembra, dostavljamo še to, da bo božja služba za vse dijake I. drž. gimnazije skupaj to neclelio. 11. novembra, že v domači gimnazijski kaneli ob 8. uri. lj Društvo za varstvo vajencev znova opozarja na otvoritev vajeniškega doma. Vajenci se šc vedno lahko zglase. Obenem vabi društvo k pristopu. Članarina znaša letno 5 K. K društvu, ki deluje že od leta 1911, so pristopili doslej kot ustanovniki in plačali po 100 K: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof dr. Andrej Karlin, prelat dr. J. Lesar, tovarnar Karol Pollak, župnik Janez Kalan in župnik Fr. Krhne. lj Državna obrtna šola v Ljubljani. Redni pouk na oddelku: Ženska obrtna šola se zopet prične v ponedeljek, dne 12. novembra ob 8. uri zjutrai. lj »Glasbena Matica«. Prvi koncert »Glasbene Matice« v tekoči sezoni bo v nedeljo, 18. novembra, v veliki dvorani hotela »Union«, Sodelovali bodo pevski zbor (moški in ženski) in odlični solisti. Velika tatvina tobaka na železnici. Glavni založnik tobaka v Ajdovščini poroča v »Grazer Tagblattu: Na progi Ljub-Ijana-Ajdovščina so mi vlomili plombiran in v zaklenjen vagon in ukradli iz njega za okroglo 3000 kron tobaka. To je že četrtič letos, da so mi med vožnjo ukradli tobak. lj Ljubljanske, trgovce se opozarja, da je v času od 1. novembra do 28, februarja v smislu magistralnega razglasa z dne 14. septembra t. 1. dovoljeno uporabljati v trgovinah električno in plinovo luč izključno le od.8, ure zjutraj do 4. ure popoldne, Izvzete so le trgovine z živili, ki smejo uporabljati polovično razsvetljavo od 7, ure zjutraj do 7, ure zvečer in to-bakarne do 6, ure zvečer. Kdor se tem odredbam ne bo pokoril, bo plačal desetkratno običajno ceno za luč ali pa se mu razsvetljava sploh odvzame. Mestna podjetja navzlic vsem prizadevanjem nc dobivajo dovelj premoga, vsled tega je t;aj- j večja štedljivost nujno potrebna, siccr bo ostala Ljubljana siedi zime brez luči. Dolžnost občinstva bi bila v takih izjemnih časih, da vsak posameznik drugega nadzoruje. Velika večina uvideva potrebo javnih odredb in se strogo ravna po njih, mtdlem ko nekateri brezvesmež' na kvar splešnosti nikakor nočejo ubogati, ij Umr i ro v Ljubljani: Marija Svet-'ič, branjevva, 03 let, — Fran Bernhard, bivši krojaški pemečnik, lrratec, 79 let. — Jožefa Tanko, sirota. 13 let. -— Karolina Terčič,. rejenka, 12 dni. Andreja Huška, občinska sirota, 19 let. — Jakob Albreht, hlapec, 77 let. — Janos Mihaly, četovodja. — Josip Thaler, Pavel Balko, Leopold renti, pešci. — Juri Gorom, lovec. — Mi-klos Nagy, honved. lj Sveža repa na rumene izkaznice C st, 241 do 480, Stranke z rumenimi izkaznicami C št, 241 do 480 dobe svežo repo v soboto, dne 10. t. m„ popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: od dveh do treh št. 241 do 320, od treh do štirih št, 321 do 400, od štirih do petih št. 401 do 480, Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 vin. Prinesite vreče. lj Špeh za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo špeh v soboto, dne 10. t. m. in v nedeljo, dne 11. t. m„ na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: v soboto, dne 10, t. m,, popoldne od ene do dveh št, 1 do 200, od dveh do treh št. 201 do 400, od treh do štirih št, 401 do 600, od štirih do petih št. 601 do 800. V nedeljo, dne 11, t. mes., dopoldne od osmih do desetih štev, 801 do 1000, od devetih do desetih štev, 1001 do 1200, od desetih do enajstih štev. 1201 do 1400, od enajstih do dvanajstih št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi pol kilograma. Kilogram stane 8 K 80 vin. Poleg nakazil za mast prinesite s seboj tudi mesečne maščobne nakaznice. lj Meso na rumene B izkaznice. Stranke z rumenimi izkaznicami B prejmejo meso v soboto, dne 10. t. m., popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Red je ta-le: od ene do pol dveh št, 1 do 200, od pol dveh do dveh št. 201 do 400, od dveh do pol treh št. 401 do 600, od pol treh do treh št. 601 do 800, od treh do pol štirih št, 801 do 1000, od pol štirih do štirih št. 1001 do 1200, od štirih do pol petih št. 1201 dp 1400, od pol petih do petih št. 1401 do 1600, od petih do pol šestih št. 1601 do konca. — 1 oseba dobi Vi kg. 2 osebi i/3 kg, 3 in 4 osebe % kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1*4 kg, več oseb 1 V2 kg. 1 kg stane 2 kroni, lj Oddaja cenejšega mesa v Mostah. V nedeljo, dne 11. novembra, dopoldne bo oddajala mestna aprovizacija v mesnici g. Karla Štruklja na Zaloški cesti št, 14 občanom Most prašičje meso po znižani ceni. Določen je ta-le red: od 7. do pol 8. dopoldne stranke z rumenimi izkaznicami B št, 1 do 100, od pol 8. do 8. št, 101 do 200, od 8. do pol 9. št. 201 do konca; od pol 9. do 9, stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 100, od 9. do pol 10. štev. 101 do 200, od pol 10. do 10. Št. 201 do 300, od 10. do pol 11. št, 301 do 400, od pol 11. do 11. št, 401 do konca, — 1 oseba dobi Vi kg, 2 osebi V2 kg, 3 in 4 osebe % kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb H/t kg, več oseb 1V2 kg. 1 kg stane 4 krone. Oddaja cenejšega mesa na Viču. Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice B in rumene izkaznice C, prejmejo meso v soboto, dne 10. novembra popoldne v mesnici g. Škrla na Viču. Določen je ta-le red: od 2. do.pol 3, stranke z rumenimi izkaznicami B št. 1 do 100, od pol 3. do 3. št. 101 do 200, od 3. do pol 4. št. 201 do konca. — Stranke z rumenimi izkaznicami C od pol 4. do 4. št. 1 do 100, od 4. do pol 5. št. 101 do 200, od pol 5. do 5. št. 201 do 300, od 5, do pol 6, št. 301 do 400, od pol 6. do 6, št. 401 do konca. Meso je prašičje, — 1 kg stane 4 krone. Devin in Sv. \m. Neki poročevalec, ki se je z avtomobilom peljal iz Trsta v Furlanijo, piše v »L'eco del Litorale«: Obrnil sem se: morje, Devin Z gradom, Ubogi začarani grad starih legend! Kup kamenja in podrtin in kup razvalin vasica, ki je rodila in rasla v njegovi senci. Tu in tam štrli navzgor kos razklanega zidu: kakor reka mrliča, dvignjena v molitvi, v grožnji! Občinsko poslopje je vse preluknjano, a Dantejev kamen je še vedno tu kot nemi gledalec nove svetovne tragedije, potem ko je bil videl druge tragedije, ki se izgubljajo v starini grških legend. Sv, Ivan leži strt ob vznožju strašne Grmade. Patriarhalni mlin, ki je v času miru počasi, počasi vrtil svoja kolesa, doli pod železniškim mostom, se še pozna. Vpadlina označuje obok cerkve, ki se je sesedla v sč, Na cesti, ki vodi iz Sv. Križa v Tržič, srečujemo gruče žena in deklet, ki gredo v Devin, Tržič, Ronke pogledat, če je še kaj ostalo od njihovih domov. Iz državnega zbora. Proti vinskemu davku. Dunaj, 7. nov. Kakor sem kratko že sinoči poročal, so bili včeraj poslanci vinorodnih krajev pri ministrskem predsedniku, da protestirajo proti vinskemu davku, ki ga namerava vpeljati vlada. Jugoslovanski klub s« zastopali poslanci dr, Pogačnik, chr. Jankovič, Roška r, dr. Dulibič. Ud vlade so bili poleg ministrskega predsednika navzoči finančni minister W i m -m e r s svojim referentom ter poljedelsl'-' minister. Poslanec R o š k a r je prvi označil stališče Jugoslovanov. Opozarjal je na dejstvo, da danes pri vinogradništvu gospodarijo ženske, da je žveplo doseglo velikansko ceno do 50 K kg, da delavec stane na dan 5—6 K ter da kmet ne bo mogel prenesti šikan, kakoršnim bo izpostavljen po novem vinskem zakonu. Zato naši vinogradniki novi vinski davek z vso odločnostjo odklanjajo. Dr. D u 1 i b i č je opisal stanje vinogradništva v Dalmaciji, kjer je do 40.000 vinogradnikov, večinoma revnih ljudi, ki jim je hiša, klet in kuhinja eni in isti prostor. Novi .vinski zakon pa govori o »vinskih produkcijskih prostorih.« Letošnje poletje celih 6 mesecev ni kanilo niti kaplje dežja na Dalmacijo. Vsa vegetacija je izmrla, le trta je prenesla sušo; le trta more tu roditi, druga produkcija je nemogoča. V mirnem času so cene vinu znašale 28 v. liter,, a kmet ga za to ceno ni mogel prodati, temmanj bo to mogoče po tem visokem davku, ki znaša 32 K za hI, torej več ko je v miru stal cel hektoliter vina. Dr, J a n k o v i č obsoja, da novi vinski davek niti kmetu in njegovim delavcem ne privošči pijače brez davka. Dr. Lovro Pogačnik je označil stališče kranjskih vinogradnikov, Povdarjal je, da je novi vinski davek za vinogradnike usodepoln. Opraviti nam je z malim vinogradnikom in ne z velikim producen-tom. Naš mali vinogradnik živi le od trte in vinogradništvo je najbolj riskantna kmetijska produkcija, ki po dosedanji statistiki obilnejše obrodi povprečno le vsakih deset let. Že pred vojsko se je prebivalstvo Kranjske trumoma izseljevalo v Ameriko, v prvi vrsti iz vinorodnih krajev. Tem hujše bo to po vojski, če obvelja ta načrt. Pomisliti moramo, da so sedanje vinske cene nastale vsled špekulacije tujih vinotržcev. Ko mine vojska, bodo cene prej ali slej padle. Pridelka ne bo veliko. Vinogradi so že sedaj skrajno zanemarjeni. Ves čas vojske po večini niso bili dobro gnojeni, ker ni gnojil, ne okopani, ker ni delavcev. Vsled pomanjkanja žvepla in modre galice vinograde uničujejo trtne bolezni. Vsled teh vzrokov je mnogo vinogradnikov opešalo, ne glede na velikansko škodo, ki jo je vinogradništvo trpelo pri nas po vojaštvu. Davek na vino v tej obliki bi na vinogradništvo vplival naravnost katastrofalno. Pa tudi na konsum bi vinski davek vplival negativno, ker bi se vino čez mero podražilo in bi tako postalo živilo zgolj za premožne sloje, zgolj luksus. Kranjski, primorski in drugi vinogradniki vsled tega odločno ugovarjajo proti uvedbi novega vinskega davka, ki bi uničil malega vinogradnika, skrčil produkcijo ter omejil konsum. Poljedelski ministre grof S y 1 v a T a-r o u c a se je v svojih izvajanjih pridružil izvajanjem poslancev, češ, da ne gre, da bi cele ploskve naše zemlje, ki so bile doslej posvečene trtni kulturi, prepustili trnju in osatu, ter da bi gnali malega vinogradnika s trebuhom za kruhom. Sam je vinogradnik in dal je za 50 let nazaj napraviti bilanco, a reči mora, da je pasivna. Če ne bi mali vinogradnik delal sam in z družino ter bi moral vse delo plačati, bi razvidel, koliko ga produkcija stane. Ne bi mogel shajati. Usoda vinskega davka v tej obliki se mu zdi pokopana. Pripravljen pa je sodelovati, če vlada predloži drug spremenjen načrt, ki bo vpošteval stanje našega malega vinogradnika. Poslanec Gostinčar, Posl. Gostinčar odpotuje v nedeljo, dne 11. t. m. na delavski sestanek v Brno. Brambni odsek, Dunaj, 8. novembra. (K. u.) V bramb-nem odseku je naznanil minister za dežel- no brambo fml. pl. Czapp, da je izšla dne 4. novembra najvišja odredba, na podlagi katere postanejo bivši častniki, ki so odložili svoj častniški čin vsled častnega postopanja, zopet pod gotovimi pogoji častniki. Dalje naznanja minister, da je prispelo k njemu odposlanstvo iz odvetniških krogov, da se informirajo glede pritegnitve odvetnikov v vojaško službo brez orožja. Odvetniki, ki izvršujejo v polni meri svoj poklic, načeloma ne bodo vpoklicani. Če pa bo vpoklican kak manj zaposlen odvetnik, mu bo omogočeno izvrševati svoj poklic v bližini svojega bivališča, Vsa zadeva pa je v rokah političnih oblasti. Delegacije, Dunaj, 8. novembra. (K. u.) Ura^nS Wiener Zeitung« priobčuje cesarjevo -lastnoročno pismo na' zunanjega ministra grofa Czernina in ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja ter dr. Wekerla, s katerim se sklicujejo delegacije dne 3. decembra t. 1. na Dunaj. rnzrušene Gorice in različne raz-Slcdn ce podrte Gorice. Velika zaloga umetniških kari za 15—18 in 20 Iv za 100 komadov. NaroČila se prosijo na naslov: ANTON PFf.TOT, Gradec, Rosegrjerhau3 Kupi se na Kranjskem ali Spodnje Štajerskem ■ H V 11153 s V dobrem stanu tudi kmetijsko posestvo ni Izvzeto. Na posestva bližine Radeč pri Zidanem mostu se bode v prvi vrsti oziralo, Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod »I. K. 31«. 2895 Ponudbe poštni predal št. 41, Ljubljana. Kupi se dobro ohranjeno Ponudbe z navedbo cene, mo-torjevega sistema in moči na upravo Slovenca pod Motor 800. Proda se nekaj novih ter druge vrste poljedeljskih strojev tovarne Umrath. Stroj za rezanje repe in zelja, kateri zreže na uro 6000 kg. 2 motorja na sirovo olje 7 H P. 1 „ „ „ „ 18 H P. 1 bencin-motor 16 H P. Vse vrste dinamo in električni motorji, FRANC HITTI, Ljubljana, Sv, Martina cesta 2. se sprejme Hm«« Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo lužno vest, da mi je dobri oče Barie dne 6. novembra 1917, po dolgi in mučni bolezni, v 89. letu trudapolnega življenja, previden s svetotajstvi v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v četrtek dne 8. novembra 1917. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti, v Cerkljah št. 5. na cerkljansko žup* njisko pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v župnjiski cerkvi v Cerkljah. V miru počivaj! V Ljubljani, dne 7. novembra 1917. Fran Barle, mag. pis. ravnatelj. če mogoče z vrtom, v Ljubljani ali kje na periferiji Ljubljane. — Ponudbe prosim pod »R, S.« na upravništvo „Sloveiica". 28(58 Več čevljarskih strojev s cilinderskim ali ploskvatim šivalom (Cij-liiidermaschine, Flachsteppmaschine) iz druge roke se kupi za večjo delavnico. Ponudbe za dobro ohranjene in ne preveč izrabljene stroje naj se naslove s podatki, koliko časa da je stroj že rabljen, kje da se nahaja in kake konstrukcije da je, na pisarno Zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22. 2876 (3) SMicna oseba, ki jo včeraj zvečer vzela dežnik v prostorih Konzumnega društva na Kongresnem trgu, se prosi, da ga takoj odda istotam. v prometni ulici Ljubljane ali hiša z vrtom v predmestju. Ponudbe pod št. 365 na upravo lista, 2894 Šioilie - učenke se sprejmejo pri A. Singer, Ljubljana Gradišče 7. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega srčnoljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, deda in tasta, gospoda trgovca in posestnika v Idriji izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo vel. g.monsignoru M. Arku za tolažbo med boleznijo, zdravnikoma gg. dr. Jelešiču in dr. Kotti, ki sta mu z največjo požrtvovalnostjo lajšala trpljenje v težki bolezni, in vsem darovateljem cvetja in vencev, oziroma onim, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti, imenoma: C. kr. drž. realki, gg. uradnikom, si. meščanstvu, delavskemu bralnemu društvu, veteranskemu društvu in prostovoljni požarni brambi v Idriji. Gg. pevcem izrekamo še posebej svojo srčno zahvalo za ganljive žalostinke, g. Francu Kosu pa tudi še za vse delo in trud, ki ga je imel ob smrti nepozabnega. t * Globoko žalnfoSi ostali. v • sprejema prijave na roj • Mi lil ••i po objavljenih pogojih: I. 5 Va % amortizacijsko državno posoplo po K 92,— 1 . II. 5 */2 °/0 dne 1. avgusta 1926 povraeljivi državno-za- kladni listi po K 94*—. 2874 \\ii lezsi podružnica i. »str. Mmii in mtne imm\m y IMaii, m Wierti2.n1. nudi slavnemu občinstvu najugodnejšo priliko za podpisovanje združeno z življenjskim zavarovanjem. Vsaka zdrava oseba v starosti od 15.—55. leta lahko podpiše VII. vojno posojilo do 4000 K brez zdravniške preiskave z najmanjšimi stroški, ki znašajo za 1000 K vojnega posojila četrtletno po 12 K in pri sprejemu enkrat za vselej 20 K. Po 15. letih se izda zavarovancu samemu vojno posojilo, oziroma, ako preje umrje, takoj po smrti njegovim svojcem brez daljnega plačevanja. Zavarovanje velja od dne plačila 1. roka tudi za slučaj smrti v vojni. Prospekti zastonj in poštnine prosto, ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦