Št 17.
V Gorici, dne 24. aprila 1896.
Tečsij XXVI.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja  s  prilogo  ..Biipilarikl Uit' vred po poŠti prejeuuuui ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto.....frld. 4-40.
pol leta.....      .   2-30.
četrt !e!a.....1'1°-
Za  tuje   dežele toliko vet,  kolikor je večja poštnina. [Mavcem   in   drujritn   manj   premožnim   novim   nart.Ciiikom naročnino   znižamo,   ako se oglase .pri upravniMvu.
»Priairic" izhaja  vsakih 14 dnij vsak   dru^i torek in volja la =tlo leto 80 kr.
„Gosporfarskl Uit" izhaja in se prilaga vsak mesce v obsegu IG strani;. Kadar je v petek praziuk, izidela lista že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo)
Oznanila
in »FiSl.AIIGE* plačujejo se za pelstopno pelil-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7   »        »       . '   2   ,
6 .      ,   ',    a,,
Večkrat — po pogodbi.  —. Za večje črko po prostoru.
Posamične Številke dobivajo se. v lobakavnah v Nunski ulici in v bolski ulici, v Trstu pri Lavroniiiču nasproti velike vojužnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacijo pa upravniStvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  --  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnistvo je v Gosposki ulici 9,
Izdajataij in odgovorni uradnik  AndraJ Gabrsčak.
„ Bog1 In narod! *(
Porotno sodišče v Gorici.
In te rp«l»etja
po-M.iiufV dr. < J r e g o r c i Ca, grofa Coro-
ii ž n i j a in tovarelev na ministra pravosodja
o dogodkih   pri   ravno   vršefih   m.,  porotnih
obravnavah v Coriti.
V  interpelaciji, izročeni <lne U. nuna !. !.. smo se pritoževali proti sestavi porot-rii&kih iiiicinkov pri okrožnem sihEšCu v Gorici, kateri ne ogovarjajo ne zakonu, ne namenu. V t**j interpelaciji smo >e pozivali ti.l interpelacij' / dne '.». decembra !«'.•;{., 1(». dee. lVit in II. nov. W.»:>., v katerih ¦»mu iMol.ifco, nt navajajoči podrobnu-ti. pri-tož-vaii r.i<it protizakonitega p «»t> t ««* parna pri sestavi teh imenikov. Nj.gov a Vzvišenost gi.-pod pr.r. o-odui minister je v svojem govoru iliie H). mana t. 1. potrdil, d.t pri porotnem sotli-rn g<»ri;k.'in vladajo •¦iiake aii podobne nepravilnosti, kakor pn poroti v KoMiijii. Isti je vrhu lega rekel: ,Ni iinicnej".«-g.i. rek.l bi, skoro dolgočas-r.ejši-ga pti/ora od porotne iduivnave, pn kateri je tn tia tolmaCa. Vrlin tega imajo take obravnave to po»i bno-t, ita luliii.it i, z r.-dkimi i/jemaim, ne po-hljejo dobi«;. 'IVniu -i' pridružuj.- okolno-t, da •¦« /pobija glavna korist porote, iianmo" neposrednost uli-uv, i/povedlr prič in »ditožeiua na porotnike, ob kratkem, zgublja se tislrmiiost >kor»i pufM.il-1111111,1".
V   prvo imenovani iiiteipdariji slavili sim« t (i/iiuii; na porotni^ki luatiik, ki ob-'.!o;a za ido., na Nj. P»evzvi-M|u',i Vpt'.«-¦ a nje, kaj h t. i >.- n k r e ti i ¦ i, d a za I o -t. i> -i n j ;>. p d r o t u t\ z a s e d a n j a n e redni« s ti od .-. ! ra n i. MMiii miio si. da N?. l'rev/.iiM'iio«>t kaj ukrene, kar *¦" -ploh /a loto- pri t*ro stvarnem po!ožaju da ukreniti namreč, da uka/.e, naj tirza.no pra..ini-tvo pri sestavi potutui^ke klopi (ta tu dela, da pridejo na njo le porolmki. ki so olnli jelkov i-.n.oziii,   t«k.'., tia in !«e   mo^e   obrav-
na\e s .sluvru.-kinii ol.tnzeiio vr-iti v s-.ov.-h-tkein ji-zikn.
Teirm iia^-picdi nam pa dohajajo brzojavna porueila, t ta preds-ttnik okrožihva >o-diAra Sbisa «i b ra v n a vanje proti slov t; u s k i m t> b i n i. e n t e m z z <{. »j i j s 'n> ve n i k i rn i p r i C a m i v s lu ven-s k <> m jeziku n a r a v n o s t p r e p o v »¦-d u j e, p o r o i n "t k e s a m o v s l a I i j a n -s k o m jeziku z a p r i s e v. a in z a \: o -v o r u i k ti ti r. S t a ti i e » slu v .- n s k t> govoriti od!orno pirpovj-ilttje.
7. oziruiii na to stavijo podpi-am na Njega Vz\i.it!nt>st >,:o.-.puda minila pravosodja vprašan;,-:
ali mi-a uemudrm.t ka; uknti. da >e /apreči pri p»;n-tnen; >»Mii^'u v »;».r.< i tn smmotlio po>top»nje, ki raz: burj.t *:>:-ve n .s k o (i r r li i v j M y o tu v •, *• |mi--len e 1 ,; u d t L-
Na DiiuaMi, il-2. aprila  J.yoi.
(Slede   |rt«<:pl-l|.
Kvarni nazori!
ali:
Dr. Nakit . fecdit prsti nara.nia imtUt*.
iu                                     I
V prvem Članki: pod li-m u.ts'ov>:uu.s:mi i -•.itvrniii spalni skrajno n.'ii!!:e.-Ei-:i ii..p,id na ; naroiliia društva ter na„'ijia;i m-zuii!.. ;iiošt trditve, kakor da bi društva navaj.da i.iuMvo , k •— /.apravljivosti. Kdor r.i š-k fit.i. na- : š»-^a odgovora, naj tt> potoni Mori; i;v»-rjeni i f>|iit>, <la ti.Mii phtrdt vsak razsoden Slovenec, , ki pozna naš.- društieno in xn ija!no živi.rt.nje. •
Zadnji  ,y. [,,» !lits :0 preprijazuo opo- : ztiril, da on n';k,<kor ne naiticrava, gospodov ! oktii"  ,SoCe*   pn.-prirav.iti   a!i >p:vobraCati, j — murv. C tla piše |t.  ,a {iste, ki h..,V,o po- j t-iušati iu razumet,.      Kajpak, to je naravno. 1 da s takimi nazori ne   pridobite  nikogar, ki stoji za *iJoi-o>: na fo stran je zaman vsaka beseda!   Ah ludi mi   ne   p\ie!m   zaradi go-spode. ki sv sttka okoli -P. L.»,  tnarvcC mi odirovarjairai  in  za\r;:Camo   kvarne   r.azoro ,!'. L." le zalegade!. da bs ne zaslepili kake kratkovidne slovenske, ovčite.
.P. L." se je spravil se post-be naSo-kolstvo. Ne vemo, ali je prokletstvo a!i nevednost ali zloba ali kaj, da se naš časnikarski lovariS dr. M. zaleluje proti vsemu, kar pridobiva kaj vet": tal na uarodneiii polju. Zadnji ras so je zaCeio Sokolslvo {ribati nekoliko živahneje, — in eto, zopet vidimo dr. Miibnit;a in njegove verne učence pri — r a z d i r a n .i u. Da bi znali kaj z i d a t i, tega Se niste dokazali, a podirati zna vsak cepec ! Zapomnilo si to!
Gospodje pri J\ I..« so dokazali, da oni ni najmanj ne razumejo sokolske ideje, a vendar pisarijo proti sšokolslvu. Tem gospodom ,ne,gre v glavo, da bi kmeta, kateri si celi,teden pri trdem delu preteguje ude, vabili  k  telovadbi  na  drog*. — Res,  tudi
nam bi ne Slo v glavo, kako bi bilo mogoCe take ljudi spravljati ua drog, K sreči pa ne tlela lega nobeno sokolsko društvo, imtrvee ptisli, da si kmetj«- .pt> -butatii delu odpoči-je;o pretegnjenemle.. IV pavabi k telovadbi t.tke ljudi, ki si po ves fas ne pretegujejo udov pri trdem delu iu takih je povsod do.»ti. Pov.-od. je ra/nili uradnikov iu Ijudij, ki <i s pi:-au;eni služijo krnila; povsod je raznib rokodeltev (Čevljarjev, krojacev, urar-jev, klobučarjev itd.j, katerim bi bila razumna ti-iovadba v veliko kt,ri,t. Povsod se dobe tudi ljudje, zlasti tiilaileuiiVv je dovolj, ki ni-o navezani ua Mrdo delo», a takim je telovadba m- 1. korislin. inarvee celo pobila. Kvti, iake ljudi vaiiijo sokoNka društva
k   tel
.uibi.
^fik»li.t«-ii iuiii pa ptdeg telovadbe «• diugf nameni'. Ali bonu« govorili o ujili V Ne! Kdor jib danes še ti,. razume, kdor ne pojtiii ii-!ikaii\ke važnosti Sokol-!va za nas uartidni napredek, ta je -U-p, a s slepei je brezu.-pešen prepir o blišCeCib baivali. -Le toliko reiemo: ()uriiiiir,i-iii<> zilavost, odloC-1»)d takega naroda. Kln, la je v glavnem uspeh -okoNkega dela. V Ljubljani iu Zagrebu je oživela narodna misel iu vsevel.i tlo zivaliiio-li, a to je /upi | v velikem delu sad .-nko.sfc.- misli. .Med Poljaki -e nži.lja -!o-vauski dtib! To je za.-luga uokolskili ilruUev, katerih je že 7'.» v Avstriji iu Ji v NemCi.ii. <Mu m> po razuili ine.-ldi NeiuCije družijo iu
o-l.ij.ijO  /. Vi-ti   -M.je.lill   loj-dvll le  s  po.UO.-jo
kt.i-.ne misli sukol-ke. V Ameriki sami je 7s Mikti!-kili dniMei. Spluli je po vsem slovan--keni -\ttu b;!s soko!.-kiii društev, ki goje med «eboj : bralstvo med dani iu ljulie/.eii do domovino. Kdor ne pojmi vsega lega, kdor ne spozna velikan-kega pomena lake oigaii;..aei'e, ta je ;4ep in gluli' Ako lu p.i bi! tudi kmet v taki diuzbi, ako bi tudi ne pietegov.il ua drogu ttuo.iih udov. niar-veC !e ^dal in veseli!   se   sokoKkega   dela,
—   ali bi in škodovalo?!
Iitiiri razlog, uu kabri .P. 1./ zida -voi iliilmvili napad, je: „Sol; olst vo je drago". Ib", je, nekaj stane, nekaj potrosi vsak ud. tega st- ne more nikdo ogniti. Pti-tiavJjamo pa, kar smo rekli o društvih sploh, du bi bila ;:«.' na tem svetu »mala nebe^ea", .jko lu Ijiidj-' zunaj društva ne zapravljali denarja in Časa. — Naše ljudstvo je ns zapravljivo'. Ali gotovo ]<• bolj zapravljivo ono, ki uili ne ve. kaj so narodna društva. Le pojejte, kako zapravlja, kako popila iu išCe /abav (iu kaktišmli!) ob nedeljah, drugi dan pa ima  —   .piavi  ponedeljek*, tla   govorimo
-   »P. I.." Kako posvečuje nedeljo in praznike? Gotovo -kiiiše ur-ri c!.«r.i   n.ir«><l..ih ilm-t^v!
.S,,r pa t:.!, -e J'. L." k.-r niO ne lio-.i. s;r prave j.• žslvi.va'.i»i-!i /.i i.i/.vitek kateregakoli društva je le mjiti. Ml:i«tit)iti ;«• pov.-od vtiiko prrv.c! Za v-e imajo ljudje th-na;'; n:C se nj! ti" Munijo ne pelaki ne des< <! po krCmaii in »Uigrali , a za na-joduo stvar je bv.ik v.-ak groš! .P.I..* stane n. pr. 1 gll. »<J kr. na leto. a - - koliko ima uaroCtakov:- O, kako težko je <uii u. pr. za ,,1'rimun a" H> kr. t.-io h to, da-i ga niar-siKdo rau rita, a nu- se mu ne smili, zapraviti več nego toliko mui.-ikako nedeljo pri kozare'1 v krčmi'. Tako je l Ne besediijle tore; o zapravljanju, kjer ga ni iu kjer bi btai treba i^idi še le vspodbujati. da bi kaj ve C potrosili imgov rt' suiri delajo. Ali kaj b; dalji- gt>vori!i, saj je vsakomur jasno. >\a naši kmetje več tobaka prežvečijo nego darujejo za narodn in cerkvene namene. Kje iskati uzrok laki prikazni 'i O tem >e da. mnogo govoriti! To je tudi dei iiašt-ga -uiijaitii-ga vprašanja, kalt:ri bo treba preiskati in rešili \
•      •
Ali tia-e ubogo Sok«jlt<lvo ima še drugih grehov i::> vesti: o.\t.i namreč pravi ,P. L*. — šk.ali hidslv« tudi mt duši. Kot ne-pobitMi .argument" je gospodi pri „P I.*, zopet tisti ,ubogi kmetski trpin", ki se po ves teden trudi za vsakdanji kruh; ako pa ob nedeljah leta za telovadbo iu po zabavah, kako bo mislil na svojo dtiSo? ¦— Oh, težke je. ne pisati satire 1 Nismo slutili, da tako strašno najivni gospodje z ,akadeiniOno izobraženostjo* polnijo predale označenemu lislu.
Kaj svetujejo torej ti duhovni gospodje nam posvetnjakom ? Evo! Tudi mi posvet-njaki naj govorimo o vsaki priliki kmetu, rokodelcu itd., ki si je po ves leden v potu svojega obraza pretegoval ude: Kmet, rokodelce, v nedeljo ostajaj doma, hodi k deseti masi, popoldne h krščanskemu nauku, zvečer pa ne zahajaj v gostilne, ampak ostani lepo doma; ako hočeš napravili kdaj kak izlet, pojdi na Sv. Goro. na Sv. ViSarje, potem pa zopet bri na delo! — Zares, to bi nas ubogali! Cesar niso mogli doseči vsi svetniki in papeži iu škofje in duhovniki, to bi dosegli mi — mi liberalni posvetujaki!
Ali bodimo bolj resni! Vesle, kaj bi odgovoril kmet na tako prigovarjanje-' Odgovoril  bi tako, kakor si ne upamo zapisati
Tiska »Goriška TIskarna A. Gabrftcak" (odgovoren Josip Krmpotte).
v ,Soči". Kar se tiče gospodov pri »P. ]..*, naj izvole sami napraviti odgovor, knlori bi utegnili dobili od krnela.
Hodimo pravični: ne le trud, tlelo in molitev, tudi razvedrilo je potrebno. Ta potreba pa hi> zlorabi, kajti človeška po-željivost n«te z jedjo. Da bi pn CloveSlvo dobilo pravo mero uživanja, v to bi pripomogla uprav - društva, da, taka narodna drušlvu, kakor.šna imam«« mi Slovenci, Ako bi se nafte ljudstvo le (oliko razveseljevalo, kolikor nudijo prilike naša društva, bi pač ne bilo veliko; tudi ,zapravljivosli" bi ne bilo !
Denimo, da bi kdaj ostalo vse naše življenje na taki stopinji, kakor priporoča „P. L", kaj bi bilo z nami kot z •¦- narodom?! Nič, nič, trikrat nič! tlel teden hi delali, v nedeljo bi na molili, krčmi in društev bi ne bilo nič; prvo iu z;idnjo besedo bi imeli seveda gospodje, kakorsni kujejo z.laj take lepe načrle okoli „P. L«, ki edini bi imeli privilegij ua zabavo (tudi med jedilom). Take posledice kar pulite iz članku v .P. L."
Zadnji ,\\ [..• z dne 'JO. t. m, je le še bolj moder! Ta pravi celo; Kaj društvu, kaj s o k o I s t v t«, k >\ < e i. i / e m, katekizem! Iu dalji-: „V cerkev, v cerkev vabite ubogo, Irpiusko ljudstvo, tla bo dobivalo tolažbe in vtehe v svelih zveličavnih icMiicah, ki nam jih je liog razodel!" ¦ In da je še bolj ljubeznivo, dostavi: .Saj od vas \že tako drugega ne sliši, kakor puhlice!"
Kako duhovito' Zares, edino pri urednikih ,P. L" padajo same moiirosli na tlim, v>;e drugo ua svelu je uičevo iu puhlo! ¦ ¦ Kaj hoče človek odgovoriti ua lako besedovanji' ? Morda to-le; Veslo kuj gospodje; Vabljenje v cerkev iu kiilekizelil, to je vaša naloga. Akt) vas ljudstvo ne Mtisa. kdo je kriv? Ali mi? Morda vi smili? Največkrat tudi ne! Iu vendar je tako! Ali bi bilo bolje, ako bi ga tudi predsedniki sedanjih »Sokolov" gonili v cerkev?! Kam pridemo po (aki poli časnikarskega -• smešenja svete stvari! Gospodje pri „P. I,." naj bodo uvei-jeni, da s tako vr.-lo pi-arije le smešijo svoj poklic in škodujejo sveti stvari!!!
Kar se tiče SokoNva, smo že rekli, da gospodje p,i „r. L" nimajo iiiti pojma o njem Zato naj bi raje malo pomislili, predlio pisariio tako nos,, ametno, kakor so storili v zadnjih dveh številkah. Podirali ni težavno! Kdo "bo pa zidal?! Ako bi pomislili, kolike važnosti je ,Sokol" n. pr. v Gorici, kolike vrednosti bi bil za slovensko stvar v okolici, in ako bi mogli vse to zapopasli v svoji glavi, potem bi govorili   .rugaCe.
Ker so pa gospodje že toliki modrijani, evo nas na.-vet: Kar se lice vseh nazorov, i a/vitih v obth o/uaOenih člankih, za pozitivno delo v pozivIjeiiju verskega življenja, v b m vam ne bolno delali posvetnjaki ni-kakih ovir. Delajte v duhu onih člankov in poleni bomo govorili za nekaj časa o uspehih. Nas pa pu-dite v.saj na miru pri narodnem delu, ki zahteva čedalje večjih žrtev. Duh ča-a zahteva v drnžbiiiskeni življenju v>,e drugačnega takta, kakorsnejsa vi nočete poznati ¦-- in ta je kitajski zid, ki nas loči.
DOPISI.
V (Jorli'1, r!::. aprila. (Porot n ' i. — Naše učiteljice). — Ze nekaj M .;* pri nas na dnevnem redu - porotniško npr.-.-sanje. Kaj zahtevamo Slovenci? Nič drug'ga nego to, da postavijo Slovenec pred slovenske porotnike, da jih tožijo v slovenskimi jeziku in potem tudi slovenski vodijo javno obravnavo. Ali je kaka zahteva bolj naravna od le?! - - Na Dunaj je slo že veliko pritožb, v deželnem iu državnem zboru so bile podane interpelacije, ali s kakim uspehom? Minisler Gleispach je sit ei govoril v poslanski zbornici prav lep- besede, razvijal je iste nazore, za kakoršiie se borimo mi že toliko let, — v resnici pa so nam godi vedno slabše! Tudi letos so prišli Slovenci pred mešano porotno klop, ludi lelos so bile obtožnice laške! Najhujše pa je bilo v sredo! Sbisa in Gane vari nista moža za slovenske obtožence! Ali da predsednik Sbisa naravnost zagovorniku p r o po v u govoriti slovenski, to presega vse mejo. Slovenci smo krvavečim srcern ooslušali ono razpravo; kaj smo si inisliii, no'povem. - Le to rečem: Gudili smo se slovenskim porotnikom, ki so mirno požrli vse, kar se je zgodilo ! Dober lek!
Še par opazk p obravnavi od torku. Med poslušale, so se delale razne opazke, ker je očilno kazal predsednik Gor j up v. obrazom, z rokami in kretanjem života neko nasprotno mišljenje proli zngovornikovim izvajanjem. To je čudno uplivalo na porotnike in občinstvo. Meni se zdi, da predsednik mora ostati hladen ua levo in na desno. — V svojem konečnem govoru je porotnikom dejal predsednik Gorjup: „lo posso dirvi, voi   polete- senz' altro  confennarc  la prima
I
Hueslione" ¦ in po daljšimi razlaganju zopet: „Quosla tpieslione šara qiiindisenz'altro da ronlerinare* (l. j. lo vprašanje treba vsekakor potrditi.) Meni se zdi čudno lako razlaganje, Sodniki so menda porotniki in ne predsednik obravnave; v tem slučaju je pa predsednik že naprej sam razsodil, — Ko-uečno opažam, tla predsednik porotnikov jo bil Slovenec, a mornl jo Ciluli laška vprašanja, s kalerimi je obsodil — Slovenca. Gilid je slabo!  Naravno!  To so puč.  čudno
Zadnja »Soča* je omenila med osebnimi vestmi, da bivša »S logi n a« učiteljica, zdaj gospa notarja Slejerja v Metliki, je rada sodelovala v miših drušlvih ri\\ so ni odtegovalo, kakor navadno delajo druge z ničvrednimi izgovori", -- Te besede so zadele v živo, ali po znslužonju. Dila so lelu, ko je v Gorici odlična gospodu .sodelovala pri veselicah, a dandanes se vse odleguje; največ je storilo učileljslvo, a iliiiulniieH ko odteguje ludi lo. Zakaj? Odgovor je kralek; .Previsoki postajamo p Tako je ludi z onimi, ua kalere je merila. .Soča". Da, jediiu gospodična je nekoč, vsa razsrjena raztrgala vabilo k »Sokolovi" veselici, češ: njej, njej vabilo k tako nizkemu drušlvu! Ako hi jo pa vprašali za sodelovanje, kaj bi odgovorila še le tedaj? (O teli odiiošajih hi vedeli mi še nekaj več povedali! Pr.) Drušlvu .Sloga* je idejal narodnega društvu! Prosimo več pozornosti pri izbiranju osebja. Slišim, da to ilriišlvo ima še razne načele, ki bodo Slovencem v časi in veliko korist, Izborilo! Toda sprejema naj lo tako osebje, Id ne ho .previsoko" zn narodno delo v naših drušlvih, N<> samo to, kur veleva mu slan, Kar more, lo mož je storili dolžan!
\f, Vrtojbi;, iilf. aprila. • -- Pretekli (edeu nas je nagloina zapustil naš vrli dušni pastir, easlili oče Konšlanlin Škodni k, ki je č(.'z dve leti jnko iiiarijivo iu veslno opravljal tukaj vikarijsko službo. Premestil se je baje v Knillolfeld ua Štajersko kol samostanski predstojnik.
Oče Konstantin je bil nzor moža poštenjaka, ki je razne zadeve vedno previdno in nepristransko razmotrival. Zato nam je bilo jako žal, da se nismo mogli osobno od njega posloviti, da bi so mu bili dostojno zahvalili za njegovo požrtvovalnost in neumorno duhovito delovanje v luk. občini. Kar diči očeta Koštantina je posebno to, da se odlikuje kot izvrsten govornik. Njegovi cerkveni gori se niso odlikovali samo po i/brani vsebini, marveč ludi po umetni sestavi, sli-lizaciji in posebno So po gladkem, lepem jeziku; kajli, dasi je mož precej osivel, dal bi v tem ozirn marsikomu iep izgled.
Naj ga Uog živi in ohrani še mnogo let!
Iz zahodnih Itrd, 20. apr. — Govori se že mnogo o nameravanem sodišču za našu Hrda. Marsikatera beseda se je že zinila ti njem. To je ledaj dober dokaz, da res čutijo Urici potrebi« iu korist lakega sodišča. Kakor se sliši marsikje, da ne rečem povsod, pozdravilo bi se tako osnulje z največjim veseljem. Iz tega se sme ledaj sklepati, da smo Urici edini, da bi se ustanovilo 1'oscbnt sodišč* za Hrda. Želeli bi pa bilo, I >.ii >i ne bile ^e le sladke prazne sanje! 1 Vendar pri iem se nam nehote sili vprašanje: j ..vj" ni bil sedež?" Sedež naj bi bil lam, «jer je za lo primeren prostor, ali glavna reč je vendar to, da se to sodišče uresniči. Smelo pa lahko trdimo, da je ustanovitev sodišča, ne glede na njega sedež, glavna reč. Najboljše bi pa bilo, da bi se briški rodoljubi lako zjedinili in pripustili, da bi odloČili sede* o n i, kojim pripada ustanovitev takih sodišč. Vendar pa ne tako, kakor piše g. dopisnik iz Medane v zadnji .Soči" št. 10. z dne K), npr. Mogoče misli, da bi bil za sede/, sodišču najprimernejši prostor kje na .K o ž 1 i n k u" ali na .B a I e š n a h", ker omenjena kraja sta najbližja Medani. V —ki.
Iz Sv. Križa na Vipavskem. — „I3ralno društvo* je imelo izredni občni zbor dne P,), aprila. -•- Mesto rajn. g. Lasiča je volilo društvo podpredsednikom g. Fr. Batiča, veleposestnika s Ceste. -- Med točkami dnevnega reda je bdii ludi točka: predavanje o „S o k o 1 s t v u\ Povdarjnle so se lastnosti, in sicer slabe, naše inteligence. Narodni pesimizem skoraj onemogočujc vsako narodno delovanje. Na Vipavskem je mnogo izobraženih mož. a redek je, koji bi-hotel vzbujali narodno 7i\vednosl med prostim ljudstvom. Odbor .Bralnega društva" je sklonil predavali o .Sokolstvu" zato, da bi se vsaj seme vsojalo, sčasoma vskalilo in se lako ta važen pripomoček do narodnostne navdušenosti širil. — Narod čil ne propade. Čehi so bili skoro uničeni, a povzdignili so se na visoko stopinjo in so v francoskem narodu zelo spoštovani. Do te  visoke alopinje  prišli  so
gotovo tudi s pripomoftjo .Sokolslva", (Največ po Sokolslvn ! Urodn.) Da jo Sokolslvo zelo razvito na Češkem, ni bilo tro.hu dniftt-vonikom posebej razlagali, ker razvidno jo iz poročil listov, a povdurjalo so jo, da jo »Sokolsivo" pri Slovencih :in zelo nizki stopinji iu da ho treba v lom ožim kuj več storiti.
Zgodovina uči, du propadejo narodi, ki so 80 polenih, Narodi izginejo In po bvoJI krivdi, Mali narodi morajo rnzvili So vočjo delavnost od večjih, du oulunejo na površju, iu to se lice ludi slovenskega narodu, Sokolslvo goji brutstvo in ljubezen. ¦- Po dolgem vsestranskem predavanju sklonilo so jo, da nuj se ustanovi v Križu .Sokolsko društvo",
Pri občnem zboru začelo so je tudi nabirati za društveno zastavo.
I/, ajdovskega okraja, i!I, aprila, (La. šku Sopirnoflt v Ajdovščini),. —- V »Soči" ko bile že pogosto oulro pritožbo proli priseljenim lusk. i življmn v nafti Ajdovščini, kjer so šopirijo ttiko predrzno, tla se je Irebu kar čudili, Ali čudili ho je so bolj našim ..narodnim" in .zavednim" Ajdovcem, ki trpe toliko šopirjenju v 8V(j,,i srmll I Namesto, du hi leni (njim nšiihiiožntii obrnili lirhel m jih piisllll osumljeno, ho jim pa šu iiHiljiijojo iu jim delajo bivanje v nlnvtiiiHkoin trgu kolikor lo mogočo prljoLno, — po inojom mnenju hi naši Ajdovci morali pazili v prvi vrsti na lo, kuj zalilovu od njih narodna. čukI, uljiidnosl, pu lahko postavijo v drugo vrsto, knjli marsikdo jo ni vreden, Kdor pride v Ajdovščino s trebuhom za kruhom, tu mora znati slovenski iu v lam jeziku ludi ohčnvuli ne lo v službi svojega poklicu, ampak tudi sploh, Ali tako ko ne godi v Ajdovščini I Tu imamo Ijudij, ki so dokazovali znanje slov. jeziku, ko je bilo Irebu, dohiti kitko službo v Ajdovščini; ko so pu prišli semkaj, lalio-tiijo tukaj, da je kur grdo. V goslllni no spregovore slovensko besedo I Du, celo v društvu »K din ost" ščobotujo le v luškem jeziku. Iu naši prvaki!? O, li jim lop6 pomagajo, li so niti v peli no zavedujo, kaj veleva narodni ponos v lakih razmerah 1 Ako pa prvaki lakti delajo, kaj bomo zahtevali od priprostega ljudstva ? Ako dajejo narodni veljaki take vzglede, kako smemo upati na boljšo prihodnost ?!
Kar se dogaja zadnji čas, pa presega vse meje in dokauije, kako malo narodnega ponosa je najti med našimi prvaki! Evo, kaj se godi v »zavedni Ajdovščini":
Neka »milostljiva gosp;*" —-. po p. • leklosli goriška šivilja — kar očitno kažo sveje nestrpno sovraštvo do vsega, kar jo slovensko. Svoj ne buš divri nos dviga slrašno visoko nad vsako slovensko besedico, ki ji prileti ua občutno luhonsko uho. Svojo deklo zmerja s «ščava»; neko deklico iz odlične rodbine je odpodila s psovko «ščavu». O drušlvu »Edinosti* je dejala, da onu.tjokaj nikdar ne zahaja, ker noče priti med —-»Stave* itd. — Ali sle Culi, ljudje božji, kaj se godi v Ajdovščini?! In vse lo naši vrli možaki hrabro požr6; morda še »lui-ciano la mano" lej »illuslrissinu signori" I
Kaj podobnega bi golovo ne trpeli doli kje v Cervinjanu. Le pomislile, kuj bi pričeli Lahi, ako bi se drznila kuka priseljena Slovenka v Cervinjanu na ulici le glasno govorili slovenski; ako bi bil mož v službi, takoj bi začeli ropotati iu upiti o »panslavisličnih demonstracijah", izzivanju plemenitega laškega naroda itd.", a od višjih bi dobil migljaj, kako naj se obnaša njegova rodbina, da ne bo prebivalstvu v spodtiko. — Tu v Ajdovščini pa je tem laškim vandrancern vso dovoljeno 1 To je sramota za Ajdovščino in ves okraj ( — Enako nam je te dni tožil rodoljub iz Ajdovščine. Urodn.)
Ako ne bo bolje, oglasim se zopet, a tokrat pridem z imeni na dan ; imenoval bom tudi tiste Slovence, ki gredo luškim prešir-nežeu; na roko. To pa storim z namenom, da potem stori zavedno slovensko občinstvo proti njim — svojo dolžnost.
U hribov. ¦- Veseli nas, .da mislijo nekateri rodoljubi v mestu osnovati, trgovsko in obrtno podporno društvo za slovenski del dežele. Živo potrebujemo lacega društva, kor uo zdaj je slovensko blago dajalo dobičke le laškim zagrizencem. Samo pazite, g. urednik, da bodo čisti možje pri .društvu in povsem zanesljivi. Živimo v časih zlorabo vere i n ,n a rodnosti. Pri naših strankarskih bojih se lehko pripeli, da se bodo vsiljevali v odbor ludi taki, ki niso na dobrem glasu. Poštenost jo v tem pogledu več kakor narodnost. Ce to sploh velja pri vsakem drušlvu, tolikanj bolj bi moralo lo bili pri društvih, kjer gni za denar. Dandanes je svet vsled splošne skvarjenosti zelo. nezaupljiv. Kdo mu zameri? Zato morajo bili osnovatelji novega društva zelo previdni in modri, da pravo zadenejo. Po našem mnenju, ozirati se je treba okoli, sebe, ali so
pri rokah zafo sposobmV osebe. Novo društvo I da dela, zato je treba že poprej izbrati osebe in se ž njimi posvetovati, ali bode celo podjetji* uspevalo ali ne. Ako nima društvo uspevat«, je bolje, da ga ni. Uspevalo bode društvo le tedaj, ako bodo ugledne in obče znane kot poštene osebe sodelovale, drugače ne. Oseben kredit je v tem sluCaju najme-rodajniši. Ako ima društvo h;rat;, je najbolje, da se ne začne. V našem mestu je veliko dela a malo delavcev. Oni, ki bi radi sodelovali, ne morejo, .ker nosijo pretežko stanovsko breme. Za »figuro* jih je mnogo, toda takih se je treba ogibati. Pri društvih in sploh javnem delovanju morajo biti najdelavniši in najpridniSi telavci, ker drugače voz ne more naprej. Sij vidimo vsak dan, kako nekateri iSčejo v javnosti iastnih mest, a delo in težo doneva odložijo, če je mogoče, le na druge. Najzmož-nisi, najdelavniši in najčistejši značaji naj stopajo v javnost.
(Lep6 je, da se zanimate za novo društvo vsi rodoljubi na deželi brez izjeme. Kar pravite, je vse resnično. Toda nadejamo se, da se oklenejo noveg* društva v mestu raini možje, ki drugače niso upreženi v narodp: voz, Tnkih jo tukaj nekaj 1 Delajmo in upajmo' Dre d).
H Devlnit: (Sodišče. — Šola. — Zelozn, postaja. — Kopolji. — Imenitni gostje). - Našo občinsko star«-š.nstvo je sklenilo, poslali ministerslvu prošnjo, da bi se ustanovilo v zmislu ;rcdloga deželnega poslanca dr. Henrika Turna novo okrajno sodišče s sedežem v Devinu. — Neki laški časopisi se izrekajo proti novemu sodišču, toda ne iz stvarnih razlogov, marveč iz — narodnih, — boje se namreč za italijansko Devina. Smešni ljudje! Govore o tem, da Devin je bil od nekdaj laški, ko to ni resnično. Nekaj priseljenih Irskih ribičev je Lahov, drugi pa smo Slovenu. — Sicer pa se ujema predlog dr. Turne za novo sodišče z interpelacijo laških poslancev, katero je podal dr. L o vi so ni. Ali bodo Lahi sami sobo tolkli po zobeh ? — Čujc se, da se tudi drugod poganjajo za sedež novemu sodišču. Mi upamo, da zmagamo, ker Devin ima v tem pogledu že svojo zgodovino; Devin je ob morju in dobi tudi železniško postajo, Bog daj, da bi se to sodišče zares tudi ustanovilo; v to pa treba edinosti vseh občin, ki bodo spadale pod novo sodišče i Ali dosežemo tako edinost?
Po smrti nepozabnega /olariča nimamo učitelja. Služba je bila razpisana, ali oglasil se je menda en sam prosilec. Upamo, da bo imenovan, ker dolgo ne more iti tak6 naprej.
Veliko let si želimo male postaje ob železnici; podali srno mnogo prošenj, ali vedno brez uspeha; zadnji čas pa je nuše stara-Sinslvo ponovilo prošnjo, — in ta jo bila naposled uslišana. Postaja bo prav blizu vasi. Prostor za njo priredi občina. Delo bo stalo okoli 800 gld. S tem bo naša vas zvezana z ostalim svetom.
Že lani je bilo tukaj precej ptujcev, ki so došli semkaj radi kopelji. Ko bo postaja, jih bo gotovo še več vsako leto, zlasti zatd, ker so nekateri nemški listi prinesli slike in popise našega Devina. Ali bi ne bilo prav, ako bi se priredil prostor za kopanje? Vsaj nekaj kabin naj bi se postavilo. Gotovo se izplačajo. To v premislek našim veljakom.
V nedeljo je počastila Devin s svojim dohodom rumunska kraljeva dvojica, kralj Karol I. in njegova duhovita soproga Elizabeta, sloveča pisateljica. Došla sta iz Trsta s parnikom »Danubio* ob 12'/«. Ker parnik ne more cel6 do kraja, pripeljala sta se s čolničem v luko. Sprejela sta ju veleč. gosp. dekan Skočir in župan g. Miroslav Ples.
Kralj in kraljica sta zel6 prijazna. Kraljica se je razgovarjala z g. županom P1 e-som o razmerah devinske županije; imenovati je moral vse vasi. Zanimalo jo je narodnostno razmerje. Ko je množica zaklicala «Živio*, se je prijazno in smehljaje zahvaljevala. Ona baje umeje slovanski (najbrž ruski.) — Kralj se je razgovarjal z veleč. g. župnikom o cerkvenih rečeh. V treh kočijah so odšli v grad. Ž njimi je došel iz Trsta princ Egon Hohenlohe.
Obed je priredil hotelir Gunkel iz Gorice. Ob 3Vf so se odpeljali na Nabrežino in od tam naravnost v Italijo. V Tržiču je pričakovala deputacija, ali brez zaželjenega smotra.
Od levega brega Soče. — Zadnji „Pr. L." sklicuje se na Spirakov Voikskatechismus, pravi, da je ljubljanski škof smel, »zaukazati javno izpostavljenje Najsvetejšega, in da to spada »med notranje cerkvene zadeve", da »okrožnica je razločno povedala, da naj se na  tak način izprosi  od Boga srečen izid
volitve«......Kolikor je nam znano, »Soča"
ni nikdar ljubljanskemu škofu te pravice odrekala. Da sme škof zaukazati javno izpostavljanje Najsvetejšega, to ve vsak učenec ljudske šole. »Soča* je imela pred očrni kandidate, za katere se je Najsvetejše izpostavilo. Nekateri kandidatje so znani kot očitni brez« načajneži in nemškutarji, ki samo zaradi osebnih koristij in častihlepja so se prelevili v pristne katoličane. Znani kandidat, o katerem je pisal »Pr. L.", da je jeklen značaj, je prvi pustolovec na Kranjskem in voditelj breznačajnežev. Vsi njegovi sošolci, duhovniki in lajiki, ga kar zaničujejo. Danes so ga videli med nemškimi »burši", jutri med kranjskimi katoličani. Ker je zdaj Slovenčeva stranka močnejša, se dotičnik štuli z* katoličana. Ako bi bila narodna stranka zmagovala, bi bil gotovo njen pristaš. Nekateri kandidatje se niso nikdar Čutili Slovence, očitno kažejo svoje nemškutarstvo. Tudi popolnoma nezmožne osebe so bile med kandidati. Vse to so videli nekateri župniki na Kranjskem, zalo tudi niso izpostavili Najsvetejšega. Ko je neki kaplan opozoril župnika na izpostavljenje Najsvetejšega, se ta odreže rekoč; »Ta roka nikdar ne izpostavi Najsvetejšega za nemskutarje, invalide in brez-značojneže*...
Nekateri župniki na Kranjskem so bili do dna srca užaljeni, ker so videlit da se Najsvetejše zlorabi za breznačajneže. Škofje v Trsta in Istri niso ukazali izpostaviti Najsvetejšega proti zidom in brez verskim Lahonom, pač pa so prepovedali agitovati. Na Kranjskem pa je škof zaukazalcelo Najsvfctejše izpostaviti proti slovenski inteli-genciji, kije očitno na dveh zaupnih shodih podpisala resolucije, o kojlh se je »P. L.« Izrazil, da jih Ieht» podpise vsaka tercljalka. Tako postopanje je proti vsem načelom pastirstva in jako škodljivo v verskem in v narodnem ozira.
Veliko se piše o pomankanju duhovnikov. O uzrokih se malo govori. Ako bedo škofje tako zatirali »svobodo svojih mislij in javnega delovanja" pri nižji duhovščini, kakor to dela ljubljanski škof. tedaj bodimo pripravljeni, da bode čedalje manj duhovnikov. Nedavno se je izrazil duhovnik na Kranjskem: »Ako bi bil vedel, da dobimo takega škofa, ki bode zatiral vsako samostojno prepričanje, bi nikdar ne poslal duhovnik" ... K sreči, da pri nas tega še ni. Naš višji pastir pusti svojim duhovnikom prosto roko v političnih rečeh. V lom oziru se lehko srečne štejemo na Goriškem.
Vedi «Pr, L.», da Najsvetejše se izpostavlja za izvolitev pravih, odkritosrčnih, skozi in skozi doslednih mož, ne pa za očitne pustolovce in brezznačajneže. Kjer se pa tak6 dela, tam se vera tepla z nogami, tam se širi klečeplaztvo, pustolovstvo, neznačajnost, podlo koristolovje in tam mora začeti vera pešati! Saj cerkev na take načine šiloma pehfc od sobe cele vrste mož, ki stoje v naspotnem taborju. Sploh rečemo in trdimo: sedanji sistem v ljubljanski škofiji je prototip razmer, kakoršne bi nikdar ne smele biti.
»Soča* govori brez ovinkov o teh kočljivoitih, kar je le hvale vredno. Mcrodajni činitelji pa naj gledajo, kaj delajo!
V Kobaridu, 16. apr. 1896. (Okr aj na posojilnica).— Danes je nadzorstvo posojilnice naše, in sicer: preč. g. župnik Fr. Kr njec kot predsednik, v. č. g. kurat A. Me?ar kot ud, v.č. g. J. Sedej, farni vikarij, kot zapisnik ir nadzorstva, pregledalo knjige in račune, kakor tudi blagajno. Našlo je vse v najlepšem, da, v uzornem redu. Vsa čast in hvala prezaslužnemn g, nadzorniku F. D o-m i n k u in netitrudljivemu g. učitelju R a-k o vš čeku, ki vodita knjige ter tako nosita pri tem velevažnem početju pač najtežji del bremena!
Posojilnica napreduje, ako pomislite, da kobarijsko c. kr. okr, sodišče še ne posluje, ter je radi teda primeroma več zamud in sitnostij, kakor pri drugih zavodih, za prvi začetek povoljno, dobro. Prometa je bilo de dne 1C t. m. 20.870 for. 60 kraje.
Tuko imamo upanje, da se posojilnica naša konec prvega leta svojega približa prvemu stolisočaku. V to ime pomozi Bog! — Za nadzorstvo: J. S., tajnik.
(Ta napredek mlade posojilnice mora zeI6 veseliti slehernega Slovenca. Da bi bilo v Kobarida v prvih 3 mesecih že 20.000 prometa, tega nismo pričakovali. Ako pojde po tej poti dalje, bo v 3—4 letih do 200.000 gld. prometa; dobiček bo tedaj že jako lep, da bo mogla posojilnica veliko dobrega storiti za trg in okraj. Le na delo! Gg. duhovniki in učitelji v okraju naj opozarjajo ljudstvo na ta mladi denarni zavod, kajti čim več bo imel čistega dohodka, toliko več koristnega bo mogel storiti za občni blagor.
Uredn).
lorotno sodišča v Gorici.
Odprt« pismo
Njegovi Vzvišenosti  pravosodnemu  ministru Ivanu grofu Gleispachu
na Dunaju,     j
»Soča" z dne 3. t. m. št. 14. je priobčila na prvi strani poslanico na Vašo Vzvišenost ; v njej je bil ponatisnen del govora I dr. Laginje v seji poslanske zbornice od 19. marca ter oni del iz odgovora Vaše Vzvišenosti od 20. marca, ki se bavi s porotnimi sodišči. Ker se Vaš odgovor povsem zlaga z našimi nazori in zahtevami, pričakovali smo, da se oc; . vijo oni nezdravi odnošaji, katere je jasuo in odločno obsodila tudi Vaša Vzvišenost.
V oni poslanici smo opozorili Vašo Vzvi- i šenost na stvaren članek »Porotniki leta 1896/ v 9. štev. »Soče" z dne 28. februarja. Z dežele so nam pa sporočili, da so bile odposlane pravosodnemu ministerstvu tudi pritožbe v zmislu označenega »Soči-nega" članka. Že poprej v seji 13. marca je pa bila podana-do Vaše Vzvišenosti interpelacija v poslanski zbornici. — Na vse to je slovensko ljudstvo nestrpno pričakovalo, da merodajne oblasti ugode pravični njegovi zahtevi.
Toda zaželjenega preobrata na bolje ni opaziti pri ravnokar vršečem se porotnem zasedanju. V službeni listi porotnikov je le 11 Slovencev. Zakaj? Odgovor na to je podan dovolj obširno v označenih člankih, pritožbah, interpelacijah. (Najmanj 90% Slovencev je sploh izključenih od porotne službe, dasi imajo vse zakonite lastnosti. Kakošna je taka pravica ?!) Toda še od teh jih je predsednik oprostil — pet. Državno pravdništvo je tožilo tudi Slovence zopet le v laškem jeziku. Pri obravnavi v torek proti Slovencu Preglu se je prečital tudi slovenski — prevod. Zakaj ne narobe? Izvirnik bi ooral biti slovenski in prevod laški, ako je že potreben, kedar je Slovenec na zatožni klopi. —. Obravnava se je vršila s pomočjo tolmača! Ali kak6 je šlo to! Ako bi Vaša Vzvišenost slišala to obravnavanje, uver-jeni smo, da bi takoj ukrenila potrebno, da bi se taka obravnava enkrat za vselej onemogočila. — Vprašanja porotnikom so bila seveda izvirno laška. Načelnik porotnikov je pil Slovenec, ki sicer precej dobro umeje I laški, ali umetna in uradna toskanftčina mu
je delala veliko težavo. Zakaj vse to, kedar je na zatožni klopi Slovenec, torej deželan onega jezika, kateri govoriti dve tretjini prebivalstva? Ali je to pravično? Odgovor Vam! — To pa povemo, da taki odnošaji krvavo žalijo in razburjajo vse Slovence. Kam vodijo taki odnošaji ?
Ali se siabSe je bilo v sredo. Na zatožni klopi je sedel Slovenec Andrej Slokar. Predsedoval je dvorni svetnik Sbisa, javni to-žitelj pa je bil drž. pravdnik Ca ne vari. Ne prvi ne drusji nista vešča deželnemu in sodnemu jezMu? slovenskemu. Čudno se Vam bo zdelo, kakd sta mogla priti na tak& odgovorni mesti mota, ki ne razumeta jezika deželne večine, ki terej nista sposobna za svojo službo v tej deželi, — ali tako je! In ker ona dva nista vešča slovenskemu jeziku, morajo biti pa vsi drugi, kt pridejo pod njiju pest, razumeti laški! In pri označeni obravnavi si je predsednik „Sbisa pomagal s tem, da jr kar zapoved al zgolj laško obravnavo; obtoženec se je moral zagovarjati laški, kolikor je zn«l, dasi je zagovornik zahteval v njegovem imenu, da hoče govorili v svojem maternem jeziku. O porotnik.»je dtjal Sbisa, da tudi vsi Slovenci razumejo lašsi, dasi ?e je jeden cel6 oglasil, da prav dobro ne razume. (Od Slovencev se zihleva, da morajo popolnem znati tudi laški, ako hočejo biti porotniki, dočiin Lahom zadošča le njih jezik. V katerem zakonu je opravičena ta dvojno: mera, 'i žaljiva za slovenski; dsželnc večino? P r c d se d it i k u i n drž. p r a v rini k u ni treba znati slovenski, a slov. p o-rotnik mora znati laški! Ali ni to narobe svet?!) Ali najhujše se pride! Preds. Sbisa je nejevoljno zaklical zagovorniku Staniču: Le proibisco di parlare in lingua s I o v e n a! (Prepovedujem vam govoriti slovenski !)
To so za Slovence strašne besede! Kaj takega še nismo slišali v sodnih dvoranah, kaj takega bi ne bili nikdar pričakovali, toliko manj po krasni izjavi Vaše Vzvišenosti v seji poslanske zbornice 20. marca! Torej v deželi, kjer je ogromna večina prebivalstva slovenska, zagovornik ne sine zagovarjati Slovenca v njegovem jeziku, dasi je porotna klop mešana. Dostavljamo, da zagovornik je hotel govoriti v obeh jezikih! Todt Slovenec je mora! zagovarjati Slovenca pred slov. porotniki v luškem jeziku! Vzvišenost, ali je mogoče huje razžaliti kak narod?! — Zat6 Vam bo pač umljivo, kak6 silno je po tej obravnavi razžaljen slovenski narod, ki bo tudi dostojno protestovai proti tolikemu zanikanju najjednostavniših pravic! Slovenci pač še nismo »ščavi" laške manjšine ! Če tudi razumemo laški, imamo pravico zahtevati ,le slovenskih sodnikov, ki sodijo o naši svobodi in imetju!!
Zato je pač naravno, da je bila podana lakoj primerna interpelacija do Vaše Vzvišenosti še istega dne. Tudi je uredništvo »Soče" poslalo takoj brzojavno pritožbo na Vašo Vzvišenost.
Slovenski narod pričakuje od Vaše Vzvišenosti izdatnega leka za lake nezdrave od-nošaje. Na Vaši Vzvišenosti je aeveda zdaj vrsta, da zlasti odloči, ali sla tak predsednik okrož. sodišču in tak državnipravd-nik še dalje mogoča v deželi, ki je v svoji veliki večini slovenska. Vaša Vzvišenost morda §e ne ve, da dvorni svetnik Sbisa ima že 45 službenih let. Česa še pričakuje? Ali morda, da tudi sina že pripravi do svetnika? Ali ni že skrajni čas, da naredi prostor sposobnemu možu za tako odgovorno službo ? ! Slovenci srno imeli potrpljenje s starostjo; zdaj je obzirov konec!
Naše ljudstvo je razburjeno do skrajnosti že radi slovenske šole v Gorici! Čas bi bil, da bi vsaj v sodni dvorani prenehalo tako poniževanje, kajti gorje, ako ljudstvo zgubi zaupanje in vero v najvišjo varuhinjo pravice v deželi!
V nadi, da naredile enkrat konec takim odnošajem, bilježi se Vaši Vzvišenosti z vsem spoštovanjem
uredništvo »Soče".
i     Domače in razne novice.
Odličen gost. — V sredo je prišel iz i Prage v Gorico na nekoliko tednov  znameniti češki pisatelj Edvard J e l i n e k, da bi v i našem  milem podnebju zopet okrepil naru-l seno zdravje. Tudi v slovenskem prevodu so I že izšle nekatere njegove povesti. Svoj čas je I ! bil urednik bivšega »Slovanskega Sbor-j nika". Milemu gostu  in prijatelju želimo, da bi kmalu našel pri nas popolno zdravje. Tn  spozna naše odnošaje, naše trpke narodne boje, o katerih bo pripovedoval svojim rojakom z živo in pisano besedo.
Mons. Flapp, škof poreško - puljski, kandidat za Trst, je bil te dni v Trstu in menda tudi v Kopru, učeraj pa je prišel v Gorico. Zdaj, ko je umrl Š u s t, bo baje sam kandidoval za Trst, ker bo sam izbiral vodjo svojih uradov.
Duhovske In cerkvene novice. — Dne 18. t. ui. je umri v visoki starosti 91 letni kanonik mons. Jožef Tu nt. Veličasten pogreb je bil v ponedeljek. — Omenjamo še enkrat na tem mestu, da je umrl 2. t. m. v tukajšni bolnišnici jameljski vikarij č. g. Janez Črv. N. v m. p.l — G. g. Blazij Bevk pride začasno kot pomočnik v Prvačino, dokler ne okreva veleč. g. župnik Poljšak. Enakopravnost na OorlSkein. — Časopisi poročajo, da je zapovedal minister vsemu sodnemu osebju, da se mora priučiti po potrebi ali slovenskemu ali hrvaškemu jeziku. — Z Dunaja nas obveščajo, da neka I ministrova okrožnica ukazuje tudi, da mora državno pravdništvo tožiti Slovence v slovenskem jeziku, ne '»a morda italijanskem in potem pri* <';ti slov. prevod. Ali naše sodno osebje ne državno pravdništvo v Gorici se ne ravnajo po tej okrožnici. Zakaj ne? Na to vprašanje naj se zagovarja samo! Hi le javno tožimo, da se I ne ravna po zahtevi in želji prebivalstva, ne
| po okrožnici minlsterstva, a višja oblast naj terja odgovor za tako ravnanje.
Zahteva, da mora sodno osebje na Goriškem poznati slovenski jezik, je pač tak6. naravna, da se je le čuditi, kako je mogoče misliti drugače. In vendar imamo v Gorici sodnih uradnikov, ki slovenščine ne poznajo. Pri okrožnem sodišču vlada v tem pogledu velika revščina. Ta teden so porotne obravnave; noten določenih predsednikov ni dovolj sposoben, da bi mogel voditi slovensko obravnavo. In vendar je večina obtožencev Slovencev! — No, zat6 so pa gospodje poskrbeli, da so poslale slovenske obravnave nemogoče! (O tem več na drugem mestu.)
Dt-žavno pravdništvo pa je tožilo doslej
vse Slovence v laškem jeziku. Kaka pravica
je to? Oj, ni mogoče povedati, kaj si misli
pri takih razmerah slehern razumen Slovenec!
— Zelaj fakd? Saj vendar tudi sam državni
pravdnik trdi v svoji prošnji, s katero prosi
službo višjega svetnika, daznasloven ski!
Radovedni  smo,  kako ta^ gospod  dokazuje
znanje slovenščine! Dosti je imel prilike, da
br »s jej priučil, ali navadil se ni prav nič.
Zato bi minister storil Slovencem slabo nslugo,
i ako  bi   poslal  v  Trst  še jednega   višjega
I svetnika, ki ne pozna slov. jezika. Ali ni
j tamkaj  še dovelj Likih?! Kdor se ni naučil
deželnih jezikov,   tak ni sposoben za urad-
I nika! Slovenci uradujejo lahko skoro vsi v
štirih jezikih. Lahi navadno v enem samem.
Zakaj tolik  razloček?! Ako pa je tako, naj
¦ se  nastavljajo na višja  mesta le taki, ki so
vešči obeh deželnih jezikov. Sicer je to vedno
stara pesem. Zalo pika!
Kam pridemo po taki potit! — Slovenski politik: in narodni voditelji se bore za — pravično poroto, da bi bili postavljeni slovenski obtoženci te pred slovenske porotnike. Kak6 podpira »cvet slovenskega ljudstva" tako prizadevanje svojih vaditeljev ? Evo!!
Od 46 porotnikov je spravilo »kolo sreče" pod spretnimi rokami gg. svetnikov le 12 Slovencev v službeni imenik. In čujte. od dvanajstorice jih je prosilo nič manj nego pet za oprostitev; priložili so seveda »zdravniška spričevala* dvomljive vrednosti. Gospodje pri okrožnem sodišču so jih seveda kaj radi »oprostili*. Tako je ostalo med vsemi porotniki le 7 Slovencev, da je postala popolnoma nemogoča slovenska porotna klop in torej čisto slovenska obravnava.
Res je, da se marsikdo raje izogne porotni častni službi! Toda kdor Slovencev ima še kaj narodne časti v sebi, ta ti ne smel tako nepremišljeno podirati, kar zidiijo naši prvaki v velikih težavah. Kam pridemo, ako bodo imeli voditelji take vojake za seboj?! Vsakdo bodi na svojem mestu, kamor te kliče dolžnost! Ne bodi sebičnež, ne straho-petnik!
0 porotnik obravnavan bomo poročali v prihodnjem »Primorcu*, ki je bolj razširjen med domačim občinstvom, katero zanimajo take novice. L? to povemo, da Štefan Pregl iz Čepovana je dobil le 8 mesecev, Andrej Slokar iz Lokavca te 7 mesecev, ker so porotniki izrekli milejšo sodbo nego j e bilo vprašanje. Oba je zagovarjal dr. Stanič. — Ivan Gasperčič iz Koritnice pri Bolcu, obdolžen hudodelstva zažiga, je bil oproščen.
Le dobre v©U> treba, pa gre. — Učeraj je bila porotna obravnava proti Bol-čanu Gašperčičtt radi požiganja. Uradni zagovornik dr. N ar d i ni je odklanjal Slovence, daje ostal menda en sam med porotniki. Ukljub temu je drž. pravd, namestnik govoril vse v obeh jezikih, enako predsednik F l e -g a r, kar je zelo dobrodejno uplivalo na vse Slovence po silno nemirnem prejšnjem dnevu. Zlasti svetnik Flegar je dokazal, da z majhno težavo lahko dobro ustreza prepravičnim zahtevam, le — dobre volje je treba. Celo svetnik G o r j a p je govoril tudi slovenski.
Potres, — V ponedeljek dne 20 t. m. ob 7. uri in 3 min. smo v Gorici začutili krepek eno petinko sekunde trajajoč navpičen izpodzemeljski sunek, kt je mahoma iznenadil ljudi po hišah. Pa tudi na prostem bivajoči so ga opazili. Ponovil se je rahleje nekako ob 11. uri tistega večera in baje tudi ob SV*-Prvi sunek je bil, kakor se poroča, v Ločniku precej močneji, vrgel je neki celo kuhinjsko posodo s polic, v Mirnu in Ropi pa je ljudi tako prestrašil, da so zbežali iz hiš. Tudi v Rubijah se je začutit. — Natančneje določiti potresenega ozemlja ni možno, ker nimamo dovolj poročil. Videti je, da zanimanje za spoznanje prirodnih dogodkov pri nas še ni povoljno razvito. — Večkrat dobivamo poročila, kakd so začeli molili, jokati, spominjati se minljivosti vsega posvetnega itd. Vsega tega nam ni treba poročati, raje kaj več o potresu samem.
Ruski pevski zbor t Gorici. — Nadina Slavjunska pride s svojim pevskim zborom, ki šteje okoli 40 oseb, v Gorico in da tukaj jeden koncert 4. maja zvečer v prostorih društva »Cur~Verein*. Več o tem v prihodnji »Soči*. Tega zbora niti od daleč ni primerjati z onim njenega očeta Dimitrija Slavjanskega, ki si je pridobil po vsem sveln sloveče ime. Vendar je tudi ta občudovan povsod, kjer nastopi. <— Sedeži v prvih vrstah stanejo 2 gld., bolj zadaj pa so po 1 gld. 50 kr. Prodaja jih knjigar \Vokulat v Raštelju. Ker je prostor zelo omejen, ;saj si vsakdo takoj oskrbi sedež, ako se hoče udeležiti koncerta.
Iz Lokavea pri Ajdovščini je priobčila »Edinost* obširnejši dopis, ki govori najprej o pogrebu obče priljubljenega obe. tajnika Kristijana Sena, ki se je vršil prav sijajno 12. t. m. Potem pa govori o nekih razporih v pevskem, društvu in prosi, naj bi se vendar že vrnilo popolno sporazurnljenje. Naposled pa poroča o teh-le podrobnostih, ki bodo : zanimale tudi naše čitatelje:
Naše pevsko društvo naj deluje tudi na to, da se pri nas ustanovi bralno društvo, ki bode širilo med nami omiko in vzajemnost. Prav labko pridemo do tega, saj imamo do-I voljenje že od leta  1876, samo oživeti je
treba. — V bližni Ajdovščini snujejo sokolsko društvo. Prav željno ga pričakujemo, kajti mnogo nas je, ki hrepenimo stopiti pod zastavo sokolske ideje. — »Rokodelsko podporno društvo* hode imelo skoro svoj letni občni zbor. Volilo bode novo predsedništvo. Isto društvo blagoslovi dne 25. maja svojo novo zastavo. Podrobnosti o tej slavnosti priobčimo o pranem času. — v kratkem bode shod odličnjakov h Ajdovščine, Lokavca in Šturij, na koje... se bodo posvetovali o napravi telefona med Lokavcem, Ajdovščino, Gorico in Trstom. Dal Bog, da se posreči ta nakana. In ako nam potem vlada res zgradi še železnico, vsklikniii bo demo lahko: Bolji časi so prišli za-te, pre-krasna vipavska dolina! — V Lokavcu bo-demo imeli kmalu občinske volitve. Stranke so tri. Agitacija utegne postati živahna, toda bolj tajna. — Cesta Dol-Otlica-Lokavec je skoro končana, tem bolj opravičeno smemo vprašati merodajne kroge, kedaj se nam vendar jedenkratzgradr tolr^zaželjenacesta Lff-kavec-Ajdovščina? — Slednjič se obračam do nekega parčka, da naj nikar ne kremljata vedno po nemški v našem narodnem Lokavcu; saj sta vendar doma iz središča Slovenije! To moram grajati, ker je to slab vzgled naši mladini. Farkrat sem namreč naletel, da je mladina govorila nemški ali laški (seveda strašno popačeno); a ko sem jih pokaral, odgovorili so rni; Saj  gospod  in
gospa.....  tudi govorita tako! lWa.<wiki,
glejte torej, da bodete vsikdar dajali dobre vzglede!
Vlnorejsko društvo r Itaraberga napravi razstavo vin prvo nedeljo majnika kot navadno druga leta.
Priloga. — Današnji Številki je priložen iluatrovun cenik tvrdke Mavfarth & C.o na Dunaju.
Razgled po svetu.
K Dunaju nam poročajo: »V antise-mitskih krogih se pripoveduje, da prihodnji ponedeljek se uradno naznani, da Lueger ui potrjen dunajskim županom, da mestno starašinstvo bo razpuščeno ter da še le po novih volitvah meseca septembra, oziroma po zaključenju madjarskih slavnostij, bo misliti na polrjenje, katero dunajsko prebivalstvo tako srčno želi. — V torek odpotuje cesar v Budimpešto, kjer se pripravljajo velike slavnosti za prve dni maja. — Židovski listi se hvalijo, da njihovemu uplivu je pripisovali, da Dunajčani ne dobe še krščanskega župana. Koliko je na tem resnice, pokaže prihodnost*.
Dr&avul »bor. — V seji 16, l. m. pričela je razpirava o vpokojnini udov drž. uradnikov ter je nadaljevala 16, in 17, t. m. Vladni naftrt je bil sprejet izpremenjen v toliko, da je zbornica znižala pokojnino udov I., II. in UI. plač. razreda od 5000 na 3000, od 4000 na 2600 in od 3000 na 2200 tako, da prihrani letnih 50.000 gld. — V seji 20. t, m. je pa pričela razprava o načrtu vladne volilne preosnove. Opisalo se je 39 govornikov: 23 za in 16 proti. Pričakuje se, da bo ranova sprejeta, ker so ji naklonjeni levičarji, Poljaki, Hohemvartovci in del Mladočehov. (Obširneje poročilo prinese „Pri • moreč").
Avstrija. — Dne 18. t. ni. se je vršila volitev dunajskega župana. Dr. Lueger je bil zopet izvoljen s 96 glasovi proti 42, katere je dobil kandidat liberalcev dr. G r u b e I. Lueger je izjavil, da sprejme izvolitev. V svojem govoru je naglasil nasproti vladi, naj spoštuje voljo prebivalstva, katero je isto pokazalo pri volitvah. Da je njegova stranka zopet njega izvolila, je posledica današnjih razmer. Vlada naj omeji upliv ogerske vlade v avstrijske notranje reči, temu naj se upre tem bolj, ker vidi, da se upira z vso odločnostjo tudi vse dunajsko prebivalstvo. Vprašanje o njegovi potrditvi ali nepotrdktvi, ni dvoboj med Luegerjem in Badenijem, nege* borba za osvobojenje kristijanskega prebivalstva, za svobodo in neodvisnost Avstrije. Ko je dr. Lueger končat svoj nagovor, izjavil je vlacin Izastopnik, da predloži izvolitev c. kr. namestništvu v daljno uradovanje. Za govora dr. Luegerja so mu pristaši pritrjevali dočim so se liberalci smejali. Po seji je občinstvo burno pozdravilo novoizvoljenega župana. - Skupni vojni minister baron Krieghammer je šel na dopust. Časopisi pišejo, da odstopi popolnoma. Ne sam vojni minister, temveč da so dobili ukaz, naj predložijo prošnjo za vpakojenje tudi vsi oni časlniki, ki so že dovršili 40-letno službovanje. — Vojni minister je izdal okrožnico častnikom, v kateri jim naznanja, da dobodo 15 dnevi dopust oni častniki, kateri želijo obiskati milenijsko razstavo v Budimpešti. Ta dopust se jim pa ne odšteje od navadnega vsakoletnega. Ako bi slavili iak milenij v Pragi ali Zagrebu, Bog vedi, ali bi izdal minister tudi tedaj tako okrožnico? — V Špitalu na Dravi je umrl knez Ferdinand Pore i a. —Kralj zidov, baron Hirsch, je umrl nagle smrti v Komornu. Imel je 65 let. Bil je velik podpiratelj svojih vernikov. On je zgradil turško železnico, katera mu je pomnožilo že tako veliko premoženje, katero štejejo na 1000 milijonov frankov. Olrok ni zapustil. Kdo dobi le miljone?! — 21. t. m. so odkrili na Dunaju spomenik skladatelju Mozartu. Spomenik je izdelal kipar Filgner, kateri je umrl pred nekaj dnevi. — Na Dunaj je prispelo odposlanstvo častnikov prvega angleškega polka dragoncev, da se predstavijo našemu cesarju, katerega je imenovala kraljica častnim polkovnikom. Prišla sta na Dunaj tudi dva novoimenovana zapo-vedntka onih ruskih polkov, ki nosijo ime našega cesarja. Častniki so bili vsi sprejeti od cesarja in pogoščeni na dvoru. — Kvotna pogodba mej Avstrijo in ogersko je v resnem položaju. Odgovor ogerskega odposlanstva avstrijskemu je slabo uplival na Cislitavcc. . Dočim je zahtevalo avstrijsko odposlanstvo I razmerje 56-84:43'16%, predlaga ogersko 68*6:31*4%, torej razloček U'76%. Ker J znaša vzajemni proračun sa 1.  1896. gld.
10806 mil., morala bi plačati Ogerska po i Dredlogti avstrijske k\otne deputacije i 43.I6* ali gld. 46,063.000, a po predlogu ogerske bi imela plačati le 31-4% ali gld 33,093.000, torej razloček znača nič menj nego gld. 12,700.000. Ali se dožene pravična pogodba, oziroma ali bo Avstrija še vedno vzdrževala Ogersko, izvemo v kratkem, mejtem opozarjamo Citatelje na vest bolj zdoli: »Zastavljena Ogerska«. Ako ima iti dalje po dosedanji poti, bi bilo bolje, da se pretrgajo z Ogersko vse zveze.
Ogerska. — »Tribuna' priobCuje, da namerjajo ogerski Srbi in Slovaki izročiti cesarju ob priliki prebivanja pri imlenijski proslavi v Budimpešti spomenico, obsegajoCo ••.'>be in nezgode ogerskih narodnostij. ~ Ogersko nauCno ministerstvo sklenilo je, vsako Mo poslati nekaj madjarskih dijakov na laška vseuCiliSca, da s; dobro prisvoje italijanščino, da jih potem na reški gimnaziji nastavijo za -profesorje. — Svetovalec madj*arske državne policije, Hugo Ciiudv, najvplivnejši mož v Budimpešti, je zaprt, ker je poneveril vsote namenjene za policijsko blagajno. — Za mile-nijsko proslavo izdan je program ljudskim šolam. Za slovaške n. pr. je na prvem mestu himna ,Bog blagoslovi Madjara*. potem »slavnostna beseda učitelja", najprej v mudjarskem, potem v slabem slovaškem jeziku, ki poživijo ileco k prisegi: .Mili in dobri nas Bog, zahvaljujemo se ti, da si pred 1000 leti podal nam tn krajino. Prisegamo, da, kakor naši dedje, bomo tudi mi verni našemu kraljestvu in ogersk i krajini. Prisegamo, da bodemo zvesti sveti nnijarski narodni zastavi. Prisegamo, da te zastave ne opustimo nikdar. Prisegamo v dobri, polni bratski zvezi, da naša srca spojimo s srci nudili madjarskih bratov, majhni in slab fino. a k naši prisegi pomozi nam oče nebeški1'. Tako morajo ubo-jrati Madjarje nemadjarske narodnosti! — V slavnostni seji zbornice 21. t. m„ h kateri so prišli poslanci in občinstvo v Črnini, je bil sprejet brez razprave naCrt zakona v večni spomin tisočletnega obstoja ogerske države. -- 1/. biidimpcštanskih zaporov so popihali pred Časom obsojeni mednarodni lopovi Paparosta in družba. Hedarstvo jih zasleduje. Ravnateljstva vseh mest so obveščena brzojavno. — Madjarsko pruvosodslvo j.> pokazalo zopet svojo moč nasilstva. Neki Vladislav Stiiiko je napisal v uovosadski »Zastavi« Članek. Segediusko sodišč? pa je ukazalo glavno razpravo proti njemu, ne da je obvestilo njegovega branitelja dra Adainiča in ga obsodilo na leto in pol državnega zapora ter 500 gld. globe. Zatoženca so pripeljali k razpravi žandatji. Tako postopajo torej Madjarji o priliki, ko slavijo svoj tisočletni dohod v nase dežele. S t«'in pa kažejo le, da to se daleč za prosveto ter da uisu zabili prirojenega jim barbarstvu.
„Za»tavIjVn» Ogernka*. Neki dr. Štefan Bernal obelodanil je spis pod gore-njim naslovom, v katerem dokazuj*', da zemlja na Ogerskem že davno ne daje toliko od sebe, koliko je bremen na njej, ampak obresti od dolgov presegajo dohodke od zemlje. Obresti od državnih dolgov znašajo 126'9 milijona, pri čemer ni'.o všteti 13 milijonov, | koje je vsako leto plačati za nakupljene železnice. Cisti katastratni dohodek od zemlje na Ogerskem pa ne presega 130 milijonov, to je, tla ne dajejo več toliko od sebe, kolikor je bremen na njih. A to se ni vse. ln-labulirana bremena, brez državnega dolga, presezajo že jedno milija. .*••. A'"J torej od kalastralnih dohodkov 130 milijonov odštejemo 40 milijonov obresti od intabuliranih bremen in 31 milijonov zemljiškega davka, potem ne treba povpraševati mnogo, zakaj se množi prebivalstvo po mestih, za koje treba ustvarjati novih služb. V letu 1893. je menjalo svoje lastnike nič manje »ego 377.805 posestev. Iz tega sledi — sklepa dr. Bernat —, da Ogerska si mora ohraniti avstrijsko tržišče za svoje pridelke, ako hoče plačevati obresti od dolgov in se izogniti katastrofi. Ogerskim ministrom se morajo lasje jeziti že ob sami misli, da bi se mogla ustanoviti ca-rinarska črta med obema polovicama. Tako piše pameten Madjar. Iz tega je razvidu« kako malo se nam je bati ogerskih groženj z gospodarsko samostojnostjo. Oni potrebujejo nas in ne mi njih!                      »Ed*.
Ostale države. — Italija v Afriki bo morala nadaljevati vojno, ako hoče rešiti svojo čast. Menelik je povrnil Baldisseri vsa poslana mu pisma ter zahteval svoja nazaj, če§, da je uvidel, da Italija ne mara sprejeti njegovih pogojev miru. Menelik si je pa pri-držal v varščino tudi majorja Salsa, kateri je bil posredovalec. Radi tega je zopet vse razburjeno v Italiji. Deževna doba je že tu, in ako se ne sklene mir, laska vojska se mora umaknili ali pa vojevati v dežju. — Ruski car je odlikoval kneza Ferdinanda z velikim redom Vtadimirovint. — Sveti Oče papež ne pošlje svojega zastopnika h kronanju ruskega carja, ker istemu niso zagotovljene vse počasti kot kakemu drugemu kraljevskemu princu. Sveti oče želi, da bi bil njega zastop nik deležen vsega in ne bil nikjer zapostavljen. Prizadevajo si reč uravnati diplomatskim potom. — Ker je umrl v Berolinu v dvoboju neki cesarski komornik, je priifo na dnevni red v državni zbor nemški zopet uprašanje o dvoboju. Neki katoliški poslanec je ojstro napadel samega cesarja Viljema, ki baje zagovarja dvoboj. — Največji francoski strokovnjak v finančnih rečeh ter bivši finančni minister in predsednik francoskega senata, Leon S a v, je umrl v Pariz«. — Bour-g e i s o v o ministerstvo je bilo zopet poraženo v senatu. Senat namreč ni hotel dovoliti posojila za Madagaskar, dokler se mu ne predstavi ministerstvo, katero uživa zaupanje obeh zbornic. Vsled lega je odstopilo skupno ministerstvo. — V Bruselj u strajkajo delavci. Število štrajkajočih raste dnevoma, ter jih je že 40.000. Vojska je v pripravi. — V R i m u j*e bil časnikarski shod 21. t. m. Nemške časnikarje je zastopal dunajski časnikar Flachs. — V Španiji so končane volitve za zbornico. Izvoljeni so povsod in toliko vladnih privržencev, kolikor J«h je bilo potrebno za ogromno vladno ve-
čino. Poslanci so bili voljeni kar na zapoved. Vlada je dovolila, da je bilo izvoljeno tudi potrebno Število poslancev opozicij.—Mednarodno s o d i 5 L e v Kairu je spoznalo nezakonitim sklep zastopnikov velevlastij, da je plačati stroške iz egiptovskega zaloga za angleško operacijo proti Do.igoli ter obsodilo egiptovsko vlado, da povrne v ta zalog vse one stroške, katere je že. potrosila za to reč.
Društvene vesti.
Telovadno društvo .Goriški Sokol* v Gorici vabi k veselici, ki bode v nedeljo dne 26. aprila 1896. ob 71/, uri zvečer v društvenih prostorih pri .Zlati Zvezdi«, Vspored: i. V. G. Brož: .Napried!«, koračnica, tamb. zbor. 2. *% .Slovenca dom", moški zbor. 3. Šviglin: »Danes tukaj, jutri tam", tamb, zbor. 4. H. VolariC: a) .Eno devo*. b) »Raststanek*, moški zbor. 5. E. Sirca: ,J. .vjanom*,"tamb;zborz barifdh-solom 6. II. Volarič: »Slovenski svet*, moški zbor, 7. M. pl. Farkaš: »Vienac hrv. nar. popievaka*, tamb, zbor. 8. Igra v enem dejanju: »Mulec*. 9. Srečkanje in prosta zabava. Vstopnina; Za člane v sokolski opravi prosta; za ostale člane in občinstvo sploh 20 kr. za osebo brez izjeme, — Sedeži: V prvih  dveh vrst§|| 20 kr.: v ostalih 10 kr,
-   Srečke: številka lOkrTT Zunanji bratje .Sokoli" so naprošeni, da se udeleže mnogoštevilno veselice, kajti po njej bo skupen dogovor radi daljnega sokolskega napredka v okolici. Na zdar!
V Gorici, 21. aprila 1896.
Odbor.
— Kolesarsko društvo »Gorica* priredi v nedeljo 26. t. m. izlet v Kanal. Odhod od Hotela .Tri krone* ob 21/,.
Sokolstvo na Češkem. — Naš dopisnik i/, Sv. Križa na Vipavskem je dejal, da na Češkem velja geslo: „Kar Čeh, to Sokol*.
-  Kako resnično je to, naj razsodi vsak či-tatelj iz naslednjih podatkov: Vseh društev je 'J57, ki štejejo 36.781 članov, med temi je telovadcev 10.046. Lani so imela ta društva 251 javnih telovadb. Vse njih imetji znaša 818,925 gld., a zalogi za zidanje telovadnic znašajo 305.577 gld. Knjižnico štejejo strokovnih knjig 8165, zabavnih pa 18327. — Ta »narodna vojska* je krasno urejena: prvi .generalni štab* je v Pragi: imenuje se »Češka obec Sokolska*; t. j. sokolska zveza; drugi je v Brnu, tretji na Dunaju, Društva jednega okrožja so združena v .žnpe*; sokolska zveza v Pragi šteje 11 takih žup z 280 društvi; moravska 5 žup z 72 društvi, dolonjoavstrijska pu le eno župo s 5 društvi; druga društva »o brez zveze v »župe*. - .Zveza* dopisuje le » .županii", u te z društvi; na tuk način je vsak ukaz takoj  razposlan po vseh krajih,
~ Toda Čehi imajo Sokola tudi v drugih deželah in državah, tako v štajerskem Gradcu 1, na Nemškem 6, v Parizu t, v Ameriki 73, vseh pa 505. — Toda Sokolstvo se je razširilo tudi med drugimi Slovani. Poljaki jih imajo v Galiciji 77, v Šleziji 1, v Bukovim 1, v Nemčiji 24, v Ameriki 5, vseh 108.
—  Jugoslovani jih unamo 23, namreč Slovenci 8,  Hrvatje   13,  Srbi 1, Bolgarji 1.
—  H u s i imajo 2, jedno v Moskvi, drugo v Lvovti. Vseh sokolskih društev sploh je 638.
—  Pa naj le govori kdo, da Sokolstvo »ni za kmeta« ! (,R. K.*!) Tak človek sploh ne razume velikanske važnosti teh društev!
Ostala Slovenija.
Trst. — Prošli teden je bival v Trstu rumunski Kralj K a r o 1 s svojo soprogo. Iz Trsta je odplul do Devina in potem čez Na-brežino v Italijo. (Glej dopis iz Devina).-— Za rumunskim kraljem je obiskal Trst tudi srbski kralj Aleksander, o katerem piše t Edinost« to-le: »Mladi kralj Aleksander bival je poslednje dni v grški prestolnici, kjer je prisotstvoval o l i m p i i k i m igram. Ostavivši Atene, odpeljal se je na jahti, ki mu jo je stavil na razpoloženje grški kralj, preko Pa-trasa in Krte na Reko. Od tam je dospel minolo nedeljo zvečer z dunajskim brzovla-kom v Trst. Ker se je bit dohod kralja Aleksandra razglasil že prej po mestu, zbrala se je pred kolodvorom ogromna množica ljudstva, željna videti sina Milanovega. Toda pristop na peron ni bil dovoljen občinstvu. Kralju se je poklonil na kolodvoru c. kr. namestnik vitez Rinaldini v spremstvu nekaterih drugih dostojanstvenikov. Kralj se je odpeljal s kolodvora naravnost v hotel de Ia Ville. V spremstvu kralja bili so: prvi pobočriik polkovnik Čirič; dvorni maršal podpolkovnik Rašič, kabinetni tajnik dr. Mi-ličevie in kraljev zdravnik dr. Jovanovič, Komaj je visoka gospoda izstopila iz kolodvorskega poslopja, zaorili so toliki Živio-klici, da je zastala sapa celo poročevalcem «11 Piccolovim«, tako, da si ta pot niti niso upali — izmisliti si Evviva-klicev.« — Namestnikom pok. dr. Šusta kakor kapitu-iarni vikanj je bil izvoljen monsignor Fran čer ne, kateri bo upravljal škofijo do imenovanja novega škofa. — Slovenske tiskovine pri tržaških poštah prihajajo vendar v veljavo. Uradniki jih nimajo v pripravi, a stranke jih dobijo, ako je le odločno zahtevajo. Neki Slovenec je namreč zahteval slovensko potrdilo za denar, moral je čakali cele tri četrt ure, predno ga je dobil, kajti slovenskih potrdil nic ni bilo v uradu, ampak v ekonomalu. — Tržaška posojilnica in hranilnica je imela prošlo leto gld. 377.801*98 prometa. Vloženega denarja je bilo 74.293'17 gld., a vzdigneno gld. 36.781*63. Čistega dobička je bilo gld. 2045*47, od tega odpade na dividento gld. 521, dočim gld. 1422'C? se prišteje k rezervi. — Dne 27. t. tn spusl<l v Trstu v morje novi vojni parnik .Buda-pest" kot bratca lansko leto zgrajenega ,Wien*. Parnik je izdelan v tržaškem tehniškem zavodu. Kumica mu bo v zastopanju Njo c. kr. Visokosti nadv. Marije Valerije, grofmja Marija Szechenv - Andrassv. Blagoslovi ga župnik c. kr. mornarice monsignor
C
TJfedriiček. — V Trstu so zasačili neko italijansko tvrdko <Vito e Giuseppe de, Gljja>, katera je ponarejala italijanska vina in takšna prodajala za drag denar zdravlju v škodo. Na prijavo sta ste podala v njiju zalogo dva finančna odposlanca v civilni obleki. Ko sta se izkazala, kdo sta, napadla sta ju sleparja. Eden uradnikov je iM\ rano na roki, drugi pa na glavi, in slednjič sta bila vržena iz zaloge. Prišlo je redarstvo na pomoč in je zaprlo ponarejalce vina, a zaloga je bila uradoma zapečačena. To so dobrote vinske klavzule! Privandrani sleparji tekmujejo našim vinom s ponarejenimi laškimi. Pričakuje se,, da bo kaznovala oblast lake predrzneže. — «Edinost> je priobčila štiri obširne članke pod naslovom «Za združenje«, v katerih se naslanja na znane članke v «Soči», in govori za združenje vseh jugoslovanskih državnih poslancev v en sam klub. Upamo, da besede v »Edinosti« sprijaznijo neke hrvaške kroge žTbešedo ^-J u g o si 6 v a nT; potem pojde! Istra. — V Opatiji so priredili koncert tamošnji tamburaši pod vodstvom skladatelja G. V. Broža. Koncertu sta bila navzoča tudi rumunski kralj in kraljica ter se izrekla zelO pohvalno o tamburanju, — Predno sta odpotovala iz Opatije, je sprejel rumunski kralj voloskega župana dra. S t a n-g e r j a in .župnika monsignora Z a in 1 i t a. Ker je bil kralj navzoč tudi pri mali, je rekel župniku, da je dobro razumel slovansko bogoslužje v cerkvi, Obljubil jo, povrniti zopet v ta lepi okraj. — Pri e. kr. okrajnem sodišču v Pulju ne poznajo narodne enakopravnosti, kajti vse uradovanje je izključno le ilatijansko, ukljub temu, da je puljski okraj v ogromni večini hrvaški; kazenske stvari se razpravljajo italijanski in Se nikdar ni bilo hrvaške razsodbe, če tudi je to stranka zahtevala; od petih sodnikov zna le jeden govoriti in pisati hrvaški, od štirih kancelistov niti jeden, od sedmih pisarjev samo jeden. Tako spoštujejo na Primorskem narodno enakopravnost v kolikor bc dostaja Slovanov! V občini Motovunu bodo kmalo občinske volitve. Lahi so v strahu, da zmagajo Hrvatje v tretjem in drugem razredu, Upamo, da zmagajo, ker so žo imeli občino v svojih pesteh, a so jn zgubili pod Klnše-govim upraviteljslvom v Poreču. Dne 22. t. m. se je pocočil na Voloskem veleč, gosp, dr. Malko Trinajstih, odvetnik, narodni poslanec in župan v Buzetu, z gospodično Anko T o m i č i «\ hčerjo voloskega vrlega rodoljuba g. Viktorja Tomičiča. Mlademu paru: božji blagoslov!
Kranjska. - Občinski svet ljubljanski je imel sejo 10. t, m, V isti je naznanil župan Grasselli, da jo dunajski pomožni odbor zaključil svoje delovanje in konočnl preostali znesek 8000 gld, poslal deželnemu prodsedništvu v Ljubljani. Ob enem da je poslal odbor mestnemu županstvu dve sliki skupno fbtografovunih članov dunajskega pomožnega odbora ter zbirko po potresu porušenih hiš v Ljubljani. Finančno ministerstvo ni dovolilo zaprošenega loterijskega posojilu v znesku 1,000.000 gld., a poveljstvo 3 kora v Gradcu da ni sprejelo ponudbe mestne občine gled«i odkupa vojaškega preskrbovališča, vendar da odstopi vojni erar občini doiični svet, pod pogojem, ako občina zgradi na primernem prostoru novo preskrbovališče. — Občinski svetovalec Iv. Hribarje predlagal, naj bi se uporabilo od glavnice amortizacijskega zakla« 1 mestnega loterijskega posojila 100.000 gld. za zgradbo hiSe za stanovanja, kajti prera-čunil je, da bi tako prišla občina na lahek način do hiše, kajti na stanovanju bi se več dobilo kot pa od obrestij naložene glavnice. Predlog je bil izročen v proučevanje finančnemu odseku. — Iz računa mestne hranilnice je posneti, da je imela v upravnem 1. 1895. prometa gld. 9,161.957*32. Uloge znašajo koncem 1895. 1. gld. 4,030.843*82. Čisti dobiček znaša 1895. h gld. 17.000*55. Rezervni zaklad znaša gld. 37.956*97, — Kranjska hranilnica je imela 1895, I. skupnega upravnega premoženja gld. 37,286.092*13. V 1. 1895. se je povišalo za gld. 914.895.70. Čistega dobička je imela gld. 236.066*70. Lep napredek res! — In 2 n a 5 i m i novci! Zuto pa pridno podpirajo nemški šulferajn!
—  V Ljubljani so občutili v noči 17. aprila srednje močan potres. — Novo poštno poslopje v Ljubljani je že pod streho. — Pri občinskih volitvah v Ljubljani 20. t. m. so bili izvoljeni v tretjem razredu gg.: Malh/ Franc z 260, Dolenc Oroslav z 255, Dimnik Jakob z 254, Zabukovec Jakob z 254 in Turk Josip z 244 glasovi. Klerikalni kandi-datje dobili so in sicer Breskvar Franc in Malin Ivan po 102 glasova. Čamcrnik Ignac, Pauer Miroslav in Rebek Josip po 101 glas. Gospod Andrej Kalan, za katerega ne marajo niti klerikalci, dobil je 5 glasov, Belič Ivan in Kuno Matija po 3 glasovel — V drugem razredu pa gg.: dr. Ivan Tavčar s 146, Jan ViaJi^ir Hrasky s !55 in Lovro Požar s 131 glasovi.
Trojčke, in sicer t r i d e č k e, je porodila neka žena v Bezuljaku pri Begunjah nad Cerknico. Jeden je takoj po porodu umrl, drugi kmalu po sv. krstu; tretji pa še živi. Zdrava sta mati in preostali otrok.
Štajerska. — Na kratko smo naznanili zadnjič, da je umrl v Celju darovili slovenski jezikoslovec dr. Valroslav Oblak. Pokojnik je bil komaj 32 let star, a spisal je Že nešlevKno jezikoslovnih razprav, največ v Jagičevem »Archivu*. Še mlad je prepotoval vse južnoslovanska dežele, da prouči narodno govorico. V Makedoniji je bil zaprt po turških oblastnikih, ki so ga imeli za vohuna. Rojen je bi! v Celju. Že naravno slaboten, postal je žrtev svojih napornih umnih naukov, da je še mlad zapustil solzno dolino na veliko zgubo slovanske jezikoslovne znanosti. Bodi mu trajen spomenik v slovenskem narodu! — Sokolska slavnost »Celjskega Sokola* bo 29. w m. Nastopi 23 tam-burasev. »Sokol* je imel občni zbor 21. t, m. — V Konjicah se je ustanovil »pevski klub" v podporo tamošnjim   narodnjakom.
—   Ciavna skupščina   „Zavezeu   učiteljskih
društev bode 13. in 14. avgusta v „,,—.»•• — Žita kažejo povsod jako lepa. — Kmetijska družba štajerska zahteva gld. 10,260 državne podpore. Ali dobe od iste tudi kaj Slovenci? — Deželni odbor v Gradcu razpisuje za prihodnje šolsko leto 28 ustanov na deželni gluhonemici v Gradcu. — Na jesen bodo nove deželnozborske volitve.
Koroška. — Tudi na Koroškem bodo nove deželnozborske volitve in sicer po novem volilnem redu, ako dobi dotlej carjevo potrdilo, Ali bo kaj koristil Slovencem novi volilni red, nam pokažejo volitve. — Za Celovškega župana so dne 8. t. m. izbrali dosedanjega podžupana Neunerja z 22 od 25 glasov. Odborniki Haderer, Bierbaum in Rektoržik so odložili odborništvo. — Celovško mesto napravi novo pokopališče na „vresu" pod Št. Jurjem. — V Gutštanji so ustanovili nek „musikirerein". — Na Koroškem so lani skuhali 188.425 hektolitrov piva. Od teh se je plačalo davka 368,427 gld, V celi Avstriji se je zvarilo piva 17,955.164 hektolitrov in za to se je plačalo davka 33,914.131 gld.— V Beljaku so imeli minoli teden občinske volitve. Izvoljen je bil tudi jeden socijalni demonkrat in jeden Čeh (uradnik), dasi so proti njima nemški prenapetneži strastno ngitovali.
Razgled po slovanskem svetu.
HrvaŠka. - Za 29. t. m. določeni shod »nečiste* stranke prava je odložen na 8. junija t. I. Pile se, da »o nekateri storili potrebne korake, da se sprejme Frankov predlog pobotanja, Ali se doseže željena sloga, je še vedno odprlo vprašanje, Drago nam bo, ako bodemo mogli naznanili čitateljem povoljen uspeh. Dalmatinski pra-vaši so sklenili na svojem shodu v Splitu, da ne bodo sodelovali pri nikakam shodu ampak da prepuščajo, naj se pobotajo sami Banovci. Tega mnenja so baje tudi isterski pravaši. — Hrvaški časopisi so se izjavili zelo laskavo o 25-letnici »Soče*, Hvala jim I — V deželni upravi so nastale rožne uradne spremembe. Iz uradnih ozirov je premešča« nih več uradnikov iz en županije v drugo. Ti uradni oziri tičijo baje v tem, ktr so bližajo nove deželnozborske volitve, pn morajo priti na poskušnjo razni mladi .Streherji", du no usposobijo za prihodnost, ki pu menda ne bo mudjuronska. — Ban Hedervury jo bil na Dunaju, kjer so jo posvetoval % Banfll*
{'em. Z Dunaja je odpotoval s soprogo v iriksen mi Tirolsko, kjer se zdravi z mrlo vodo, Od lam poj do 2, moja v Budimpešto k slavnostni otvoritvi milenijske razstavo in so potem zopet povrne v Briksen, ker mu jo zdravijo zelo okvarjeno, — MadjarjI pošiljajo na Hrvaško kar neštevilno tiskanih vabil k razstovile v madjarščini. Tako so ista razposlali vsem Icknmikom; nekateri so jih že fiovrniii t rezkimi' opazkami, dočim jih mdo drugi še posnemali. Ker hočejo postaviti spomenik tudi kralju Mutijažu in ker nimajo na domu zadostno denarja, so poslali tudi na Hrvaško nabiralne pole vsem domobranskim častnikom uradnim potom. Vse pola so uradno zaznamovane s številkami, a vsaki I prijemnik je moral sprejem potrdili. S tem hočejo Madjarji moralno prisiliti domobranske častnike, da se izkažsjo v madjarskem ro- | doljubju. Našlo se je tudi veC zavednih častnikov, ki so pole povrnili. Da bi se kaj takšnega zgodilo madjarskim honvedom od avstrijske strani, kaj bi storili Madjarji? —Na Hrvaškem je baje izumrl že ves naroden ponos starejših časov, izumrlo je navdušenje ilirske dobe — vse služi klečeplastvu in kru-lioborstvo je v najlepšem cvetu. Odločni zua-čaji so vedno redkeji, ker jih zasleduje vohunstvo najnižje vrste. Povrhu vsega pa cvete nesloga v onih taborjih, ki se Štejejo narodnim. Kam pelje tako postopanje? Ako bi se složno stavili po robu madjarskim pretiran-cem, ako bi zavrnili vse nezakonite madjarsko tiskovine, katere se uporabljajo na sramoto Hrvatov pri vseh državnih uradih, ako bi složno pokazali Madjarjem zobe, prešla bi jih volja, nadlegovati Hrvate z madjarski tiskanimi vabili. Dokler ne bo sloge, dotlej: Žalostna Hrvaška!
Dalmacija. — Pri Zadru je v vasi Arbanasi naselbina Albancev, ki štejejo okoli 2000 duš. Naselil jih je tja pokojni zaderski nadškof Zmajevi«!, ki je bil sam istega po-koljenja. Ti prebivalci so se čutili že od nekdaj privrženci hrvaške misli, a svojčas so imeli ludi svojih dvanajst zastopnikov v tretjem razredu v mestni občini zaderski. To je bilo v času, ko še niso poznali odpadništva. V primanjkovanju šol, za katere ni nič skrbela zaderska občina, so zaostajali prebivalci zeld v omiki na splošnem polju, kar so uporabili laški kulluronosci v to, da so jih pripravljali za svoje svrhe in da je postalo več odpadnikov, ki so sedaj hujši nego sami Lahi. Vendar pa, ako bi zavladala sloga, ako bi se sprijeli v složno kolo tudi drugi okoličani zaderski, Hrvatje in Srbi, bi se dalo s pomočjo Arbanasov — ki so katoliki — gotovo zmagati zadersko občino. Poslednji so si ustanovili tudi svojo hrvaško čitalnico, da bodo imeli priložnost priskrbeti si s čitanjem vsaj nekaj več omike: Ta čitalnica pa je mrčes v očesih avlonomašev, ker vedO, da ne bodo mogli več loviti rib v kalni vodi. Da dajo oddušek svojemu nestrpnemu sovraštvu, so že zcmazali ono hišo, v kaleri ima čitalnica svoj sedež. Tako širijo svojo slavno dedovsko prosveto, a upamo, da brezuspešno! — »Narod ne mu Listu* pišejo z Dunaja, da so duhovniške plače uravnane po vseh deželah; dalmatinski župniki dobodo 600 gld., namesto 500, kakor je določevala vladna predloga. — Neki Hrvat v Trogiru je krstil svojega sina na ime Menelik, To seveda hudo boli La-hone, čeprav jim je drago, ko so njihovi prijatelji krstili svoje na ime Galliano, Baratieri, Garibaldi itd.
Češka. — V Karlinu, predmestju praž-kem, je zaključil občinski zastop pribiti na hišah samočeške napise. Vse druge je prepovedal pod ojstro globo. — Češki Nemec Herkner,  profesor narodnega gospodarstva
na politehniki v Karlovih Mirih (Karlsmhe), je izdelal načrt v svrho, kako bi se mogla doseči sprava mej Nemci in Čehi na Češkem, Priporoča znatno razširjenje deželne avtonomije na Češkem. Mnogo stvarij, ki sedaj spadajo v delokrog ministerstev, naj bi se izročile namestništvu v Pragi. Poslednje naj zopet izroči nekaj poslov okrajnim uradom, ki bi se imeli ustanoviti. Češka naj se razdeli v sedem okrajev. Tri samočeška, dva samo-nemška in dva mešana. Pri namestništvu in deželni upravi bi se moralo uradovatl v obeh jezikih. Nekateri uradi bi se imeli razdeliti v češke in nemške. Okrajna glavarstva bi uradovala: češka češki, nemška nemški, me šana v obeh jezikih. Občinski in okrajni uradi bi uradovali v jeziku večine prebivalstva, morali bi pa sprejemati tudi uloge v drugem deželnem jeziku, ako je v okraju 20%, oziroma 10^ prebivalcev druge narodnosti. Večja mesta bi morala uradovati v obeh jezikih, ako je v istih 10% prebivalcev druge narodnosti. Upreva v Pragi bi morala kazati, da je stolno mesto dvojezične kraljevine. — (Tukaj tiči zajec. Ur.) Da bi se ne godile krivice narodnostim v šolskem oziru, naj se dovoli tudi manjšinam osnovati samostojne šolske občine. Znanje obeh deželnih jezikov — po mislih tega Nemca — nI treba zahtevati od uradnikov, kajti vsak uradnik bi si prizadeval, priučiti se obema jezikoma, ako bi hotel kdaj priti k središčni vladi v Prago. Sodaj, ko je češko slovstvo Žo toliko napredovalo, nemški uradniki no bi bojo čutili več nikako mržnjo do Gosčino in bi spoznull, da je znanje drugega deželnega jezika njim le na korist, — Tako torej nosvotuje Nemec za deželo, kjer jo nomstvo v novnrnoBtl, Seveda, za Slovence na Koroškem, Štajerskem in v Trstu, ki so v manjšinah, no voljo tak naai-ot, — Čehi na Moravikem so tudi v nevgodnem položonju, ukljub temu, da je Moravska dvotretjinski češkega prebivalstva. V deželnem aboru namroč so so vedno v večini Nemci. To veČino pa odločujejo veleposestniki, nemiki tovarnarji, katerih je nekaj čok 100 In ki volijo nlC manj nego 25 doželnlh poslaneov. TI prlvilego-vanei Smorllngovega volilnega reda se nlG ne zmenijo za češko večino. Hror. veleposestnikov imata obe narodnosti vsaka polovico poslancev v deželnem zboru, Ker Imajo Nemci večino v daž, zboru, no marajo slišati o spravi mod Čehi in Nemci na Moravtskotn, Poskus v lom zmlilii se je ponesrečil, Taki so torej avstrijski Nemci; spravo bi hoteli Imeti le na svojo korist v onih dožolah, kjo so v znatni manjšini, dočim Slovanom kuj taksnega no privoščijo, — V čoiklh Toplloah hočejo »Sokoli" prirediti veliko alnvnoat tor so dobili m lo žo dovoljenje vlado, Predstojniki vseh nomlkih drušlov sklonili so proti temu ugovor]"!! na mostno starašinilvo, da ono varuje nemški enačaj mosta tor # vsemi zakonitimi sredstvi prepreči slavnost. To je nemiki prinos k spravi mod Čehi In Nemci I
GalloUrt. — V Lvovu ustanovilo se jo društvo ruskih delavcev »Selanska rada", ki bode v slogi s poljskimi bavilo se s političnimi in gospodarskimi zadačami galiških delavcev. — Od galiških tnbularnih posestev je 29-85% ali 723-725 oral v zakupu. Od toh je 391.553 oral in 519 kv. sožnjev v židovskih rokah, torej 55*10%; kristijani imajo'le 45*90% v zakupu. —- V Premvslu bil jo 7. t. m. shod gališke narodne stranke, katerega se je udeieižlo nad 500 oseb. Zovvnir je poročal o volilni reformi Badenijevi ter predlagal resolucijo proti njej, ki se je na pripo-ročbo Novakovvskega sprejela soglasno. — Poslanec L e w a k o n s k y, ki je bil izključen iz poljskega kluba, je sklical v Lvovu shod volilcev. Na istem je obsodil ojstro poljske državne poslance. Volilci so mu izrekli zaupanje ukljub protiagitaciji.
Bosna - Hercegovina. — .Wajevskim županom je imenovan zopet Meluned beg Kapetanovič. — .Hrvatski Domovini* pore ,ijo, da je spisaleljica Milena Mrazovič prodala svoj list »Bonischc Post* tvrdki, Schmarda, Rotter in Perschitz, katera pretvori list v dnevnik.
Srbija. — Na povratku iz Aten, prepeljal se je srbski kralj Aleksander skozi Trst na Dunaj. V Trstu jo bil sprejet po c. kr. namestniku in drugih oblastnikih ter se zadržal dva dni. — Srbiji se je baje posrečilo, dobiti konverzijsko posojilo nekaj čez 70 mil. frankov. — Zopet se pripravka mi-nisterska kriza. Odstopi baje minislerski predsednik Novakovič. — Po uradnih poročilih šteje Srbija 2,341.408 prebivalcev. — Še-lo ustanovljena obrtna banka je sklenila likvi-dovati radi slabega gospodarskega položenja. BolgarU«. — Bolgarski knez je prispel 19. t. m. opoldnt v Pelrograd. Na kolodvoru so ga pričakovali veliki knez Vladimir z mnogimi dvornimi dostojanstveniki, turški poslanik in odposlanstvo »Slavjanskega blag. občestva" z generalom Černjajevom na čelu. Godba je svirala bolgarsko himno. Černjajev je ponudil knezu soli in kruha. Odgovarjaje Černjajevu je knez rekel, da je pričela slovanska ideja uplivati tudi na jugoslovanske narode in da se čuti srečnega, da se more . pokloniti ruskemu carju. Popoldne sta se peljala veliki knez Vladimir in knez Ferdinand v Carskoje Sclo, kjer sta gavzprejela car in carica. V nedeljo se je knez Ferdinand posvetoval več ur s knezom Lobanovom in drugimi državniki. Prebivalstvo je kneza Ferdinanda vsprejelo jako simpatično. — Istega dne je bila v zimski palači na čast bolgarskemu knezu slavnostna gostba. Car jo napil turškemu sultanu, potem posebno srčno knezu Ferdinandu in princu Borisu. Iz Petrograda bo potoval knez v Berolin in Pariz in potem na dom. Na Dunaj se ne vrne, ker, niso pra,Y prijetni politični odnošnji mej Avstrijo in Bolgarijo. Vendar: bomo videli! —V Sredcu se je ustanovila brzojavna družba ruska svojo agenluro, ki je popolnoma neodvisna od Bolgarije. Vodstvo je poverjeno ruskemu podaniku. — Bolgarskemu knezu je baje dovoljeno, da more podeljevati odlikovanja, kajti odlikoval je veliko oseb v Carigradu z bolgarskimi odlikovanji.
Rusija. — Rusiji nasprotni Časopisi so sporočili, da se je bolezen ruskega carjeviča pohujšala. Ker prebiva carjevič v Monaku pri Nfezi', dobil je dobropouCeni »Pensiero Slavo* od tanj vest, da to ni resnično, kajti carjevič je bil le eden dan malo prehlajen. — Ruski car Nikolaj II. je podaril perzijskemu šahu o priliki njegove 50-Ietne vladavine eno poljsko baterijo Kruppovih kanonov. — V ruskem odposlanstvu rdečega križa za Abesince je okoli 110 oseb, med katerimi S častnikov, 60 postrežnikov, potem več zdravnikov, milosrčnih bratov in sester itd. Pričakuje se, da bodo Italijani kljubovali temu odposlanstvu. — Ruska vlada je sklenila potrebno, da se omeji prodaja špiritnoznih pijač, ki so le v pogubo ljudstvu in v prid židovskim trgovcem. Da bi jo posnemale v tem pogledu tudi druge prosvetne dr$ave! — V državni livarni Ohuchmv pri Pctrogradu so vlili na ukaz pomorskega ministerstva kanon, kalen je določen za črnomorsko mornarico in ki telita nič mrij nego Mili) kvintalov. Da so ga spravili v Sebasiopol, je bil potreben poseben vlak, kalori pa ni mogel voziti na uro več nogo 15 vrel. Od kronskih slavnostij v Moskvi so popolnoma izključeni fcidje. Nasprotno bodo pri islili '/.islop.ino vse druge verske občine, celo kanili, katerih nič več nego 5000, dočini od 5 mil. Židov ne sme bili navzoč niti eden. To seveda lii prav židovskim rii.iopisnrii. Zalo zabavljajo proti Rusiji, l>er je      propametna, Casl takej politiki!
VorfiMsclite H«1iwnrx« Seide.
Milit verlnenne oin Miistcttlicu de* Slone*, von Jem mun kaufenuill, mul die elvvnii!« VerfiilM-hiiiijr tritt stofort . T«},'«: Aichtc, icin ifefiirbte Hi-iJe kriiuseU sofort 8ii.<nmmrn, verlosrlil lniIJ unJ 1iinlerlii*slweni;r Asrhe von ittmz Siellliraiinlirlier Karhe. VerEil>rhtc SeiiV, {<lio leiehl i-verUj! vvird nnil brirlit), brennl lrnipsam fort, (muncnllie'.. pliimnen JU> „ Selinssfii-den" vveitcr vvenn s-ltr mit FiiibntulT crM-Iivu-rt), mul liinlerlil-ssl eine. dnnkelbrniine. .Vsehe, dic sich im (l(<KMii>al* «nr iHilen SriJo iik-ht kriiuselt, souJi'i'n kriimmL Zerdriirkl mun di» Asch»> ilnr nVhtiMi Soide, sn zerslitubl si*-, die der verfalseliten lticlil. l»ie SeltleH-Falirlkeii U. HciHieheiv [k. h. k. i'fillir.f.] /Ilrlrli vci>enden uern Mn-ter von ihren f.tnbm SpiJcnsIiiftpii nn Jedormami iinil !i -fern ein-z«lne ltolien umi itanze Sliicke porto unJ sle.nerfrei in die \V(ilimintf.                                                      (•">)
pri-
IJilvanJo Kattirolner-Kiielppove, slailn« kave
ponuja vojno Imlj »plnSno, in 7. veseljem opazujemo, Ju so jo ta zdravi izdelek udomačil i-koro že pri vsi-li družinah. Mnniii pijejo Knthreinerievo kavu že ("isto. h-rz primesi bolnim ktivo, kar ugodim uplivu laku na zdravstvene i'11/.ini'ip, kakor na vanuosl pri (.'ospo-cliiijulvii, llcsiiircu je izrek, da si ilnhra stvar vhpiii predsodkom navkljub nazadnje vendar le veljav luni; to so ju sijiijno prikazalo pri Kntlircinerjevi |ia mi ju pa tak« hitro udomačila Hkonu pri vspii jiivnili zavodih, piipin.-.li je tudi temu, da so ravno v novejSem (''asu mno^o slovef-i iu skiA-ni zJiavniki občinstvo opozorili na Škodljive iiC-inki: liobove kave. SkuJnje so povsod pokazale, Ja se Škodljivost priljub-Ijpne bolicivp kave oilslrani, ako su jej primeJa Kallireinerjeva sladna kava. in da se s tem nje prijetni nkui ne zmanjša, in prav to je omogočilo pre-kiieijo v rabi vsakdanje knvine pijače, Ta preobrat, ki je domači sludni kavi Jo veljave pripomoči, je pu tudi v korist u.iši obrlnosti in našemu kmetijstvu.
,, Goriška ljudska   posojilnica"
vpisano društvo z omejeno zavezo
vabi k
OBČNEMU ZBORU,
ki bo
na nedeljo dnč 3. maja t. 1. ob 3. pop.
t društvenih prostorih.
DDEV3JI KED:
1.  Poročilo ravnateljstva.
2.  Potrjen je letnega računa.
3.  Razdelitev čistega dobička.
4.  Volitev ravnateljstva.
5.  Volitev nadzorstva.
Letni račun in bilanca za 1.1895. sta razpoložena do konca t. m. v društveni pisarni, kjer ju društveniki lahko pregledujejo v uradnih dneh in urah.
V Gorici, 23. aprila 1896. 82______________________Ravnateljstvo.
Ozira vreden zaslužek
posebne vrsta in dolgotrajnosti ponudi so v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod ,913ž", Gradec, posle restante.                                                          3»  25—1-J
iLH*"~ Najlažje prebavljiva i/.imjj vseh nrseno-in Mezodržečiii mineralnih voilu. "%Qi
EMm ruiniHjatN a tsi »ntije im
HENRIK MATTONI
Tuchlaiilnn t*r-1B
Wild|irctni:irkt T,
Karlovi vari, Fraiizeusbail. - Mattoni In IVlllc, 80,.ll—1             BudimpoSt.
!    Anton Potatzky
*          v Rafttelju š«v. ? w Gorici
I prodajalniea drobnega I in ntlrnberškega blaga
*                      na drobno in na debelo.
J  in najcenejše kupovaliiče.
*:-----------------------~    "
*                     Posebna zaloga
J, za knpovalec in razprodajalce na deželi, i *¦             za kroSnjarje in cunjarje.            ,^
*                    Največja zaloga                  || J Čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo- 2
*          tovalnih in kadilnih potrebščin.        S
Vozički in stoli na kolesih za otroke.
Pozor!!           8i
Umetni  slikar in  kipar
fean Hozman
iitrVclčali, — poŠta Zalog pri IJnlilJanl
priporoča e. C. duhovščini in slav. občinstvu vsa v to stroko spadajoča dela. bodisi cerkvena ali moderna.
"Umetno risane portrete po vsaki foto-\ptm v naravni doprsni velikosti samo za 4 goldinarje.
Za popolno podobnost jamčim.
Mnogo priznanj č. p naročnikov.
*   Posebnost: Semena za zelenjavo in travo. «5
*          Prosim dobro paziti na naslov:        »•
J Na sredi Raštelja štv. 7. | Želodečne kapljice
lekarničar a C. Brady (31>-vlaceljske želodečne kaprice)
pripravljeno                     +, !!i   -"<
v lekarni angelja varuha
g. iFailij-a v Kromerižu (Moravsko)
staro, piiznano in znano zdravilno srcil^tvo ti(!«i(lni'jfa in okrepfujoi-eeii delovanja za želodec in prenavljanje.
Želodečne kapljice
lekarniiarjii <". lirandr-a (MAIlIJACEr.JSKK KAIMJICD ?o zavite v poselmo Skatljico ter pre-viilene s sliko Marijaceljskit Matere Dožje (kot zaSritno znamko). Pod t« znamko mora se nahajati sledeči podpis č*/*"i*ULy _____            Vsebina kapljic je napovedana.
či/faaay  1 steklen'ca stane 40 kr., uehuuravk«.               dvojuntu 70 kr.
Opozarjam nljcmhike naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljice. Pri kupovanju pazili je na zgornjo zašeitnn znamko s podpisom C. Br«tfy ter zavrnili vse ostale tvarine, kol ponarejene, katere nimajo Zp'otnjo zasilno znamko ter podpis C. Brady.
Prave tslodsčn« k«pl|lc* so na prodaj v (iorlri v leknrnah; CJrlstofolettl, Pontonl, dllronroll, Kllrner in (Jllulileli. - V Sežani v lekarni Rititehol.
iLL-«-   ta                       i"k,,t       ^
priineH   k  bobovi kavi
edlrp zdrava kavtna pijača.
Dobi se povsod, pol kil«
Svarilot Zurnili nit. v    ir !h
ponarejenih     izdolkcT    jo
trob«. paziti n« izvini« r.n-
Toje ¦ imenom
Kaihreinep
f rgovGG z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 55, 7                         priporoča
prisfnabela      $L&&&     Surlanskih,
In črna vina    "^kj^P     briških in
iz               4^^»'            isterskih
vipavskih,         ^&           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po Železnici na vse kraje avstro-oj;erske monarhije v sodili od 5(i litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cena zmarns. Poslražfaa poitana.
Izvrstno
jedšno priv.
škropilnice proti peronospori
inženirja Živiua, katere so se splošno razširile radi svoje jednostavnosli, trajnosti, lalikc ])oralinosti pri vsakem obdelovanju trlja itd.T prodajamo z garancijo po dosedanjih nizkih cenah
ŽLvieidF.vTrstu.
Itazpošiljamo škropilnice tudi s posodami nove vrste. Obrazce s cenikom pošiljamo radovoljno in poštnine prosto. -- Izdelujemo tudi razprašilnikc za žveplo in ne-00                 prenehljive vinske stiskalnice.               10-5
Dr. Rosa balzam
aaaaSssBV   za zalodac   ^sMBsssl
B. FRAGNER-ja V PRAGI
ja splošno, ž? :10 let znano domača zdra-
uzroea tek, olajšuje pret lehko odvaja. )0Z0f !   V's' 'Mi zaboja so  prevideni   z   zraven natisnjeno   ia   zakonito
priznano  znSfitno   znamko.
Glavna zaloga.-           2, 2C-!)
Lekarna B. FRAGNEB-ja „pri trnem irin"
v Pragi,
Mala slnina, vogel Sjioruove ulice. Velika steklenica l pld„ mala 50 kr.; s poŠto 20 kr. vef. — Dnevno p ištno razpošiljale. Zologa  v  imeh  lekarnah Avstro - OijerA-ei
Colminska posojilnica ir\ hranilnica,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
""" "        ^pr
78 2-2
VABIJLO
OBČNEMU ZBORU,
KI  BODE
v sredo 0. maja 1890. ob 10. uri tlopol. v ol)e. pisarni v Toliniiin. \
DNEVNI RED:                                  [
1.   Poročilo ravnateljstva, polaganje računa i in bilance za leto 1895.                                                '
2.   Poročilo nadzorstva o računu in bilanci za leto 1895.
3.   Sklepanje o porabi čistegre dobička.
4.   Volitev ravnareijstv.i iti nadzorstva.
5.   Morebitni predlog1. V Tolminu, dne 1«. aprila 18%.
It.VVS.VTEMsTVo.
KIMTKIH                        _
•  XOPBAT('K()-py(rKIlJ f
•        (MouAn,       #
0   (Kratki hrvatsko-ruski slovai) 0                               in                    7i a-:;
g fiiečnik za prevodjenje sms- g
Sestavil A. C-II-P-IS-h.
Caaa 50 kr.                            .
Y komisiji pri J. pallichu ( na Travniku.        J
\00 do 3^0 gtd. mesečno
lahko z.i.-lužijo ovtd.c v>eh >tanoi m w vsah krajia s prodajo zakonito dovoljenih dižtvnih p.ipirjt v in src.-k. a d.i ni pnirehna vIm-uj-h. nik..l-i ik n-vnin.:-l. PonudlM- pod „lalch*ar Vardfonst" n.> »i.dolf M«.-.-.
:A. POGAČNIK I
ji             se je preselil            J
| v via del Ponte nuDvo št. 36
^i             (HiuHakovii lii.šaj.
^a     Ordinuje tudi pismeno.    ^
^             Ilro^ure o tuberkulozi po m kr.             ^T
Rojaki
Podfiisani  nsi/.uarija  s). oliiMtislvu. <Iil jt; odprl v Rožni dolini (Uos«ri-
tiini) novo restavracijo
Xivoli".
V isti toCi izliorno pijaro   Ui.v  pn-slrež« / zdravimi mrzlimi jedili.
Priporoča se rojakom v Gorici za blagohotno obiskovanje.
JOSIP TOROS,
L i r i m e n t. Capsici comp.
i/ Rlehtirjere lekarne t 1'rasl prijio/.iKirm kot izvrstno bol ubla-žujočo mazilo; /.i itito io ki., 7<> kr. tu I <rM. so dobi po vs-li lekarnah. N.ij hc z..bt.'\:i to sploino priljubljeno domačo zdravilno sradalvo vedno !•>
RicMerjev imtmt s „s i d r e m"
kot cditio pravo in vzaiii
le hikr> stfkicfiico, ki je prt-    kVJL/J
videna s Bsidroi;i" kot ::ii;ino    tlpSV ft
zasilno znamko.
Ricifst^va (eftarm .pri zfafeoi levu" v Praft.
N.i lvov>ki riiz-t.tvi h p.M. rt:>f   ¦    s;.-lirm.  »vpIiii/i.
Tovarna azarnih telovaditib priprav JOS. VINBYŠ-.I.S
v Praffi na Smihovu
!i.i-.Smi.-I».v)  Vinolir,id«kii uii.c ('i-lo Sili.
k [lopolueiiiu it/orncniii prireje vanju
sokolskili in šolskih telovadnic
po ri.ijnovi'j*.ili pripoziunil. in pr..lti.'«ili »csl.ivil,.
V t:l dok:iZ jf ll.i  r.izpol.i/o llilio^n  pil|wimrii.
jnuli spiirni (lii[iiiii'ili in itiu/ciiiskih.
/.iiirot;ivlj;i jivltm lv[n. flf-nc zdo zmiTrn:, plartijc (•c p;i n;i tiii'>er:iic niirokc po volji in zinožnoMi.
jVavadnc priprave so vedno y zalogi.
flon ki. pnirmcrii in tiačrli Za popolnu fr-1 i-viidnic'.; p<i»Ij;i na zahtevo hrc-ilarnu in |.f<^tii;m-prost'..                                                               i:i. :.-J    17
rojii-KVi* Izvršuje po najnižjih eenalt.
ITažno zu Trse lastnike vozi
I. dunajsko-novDinešlia čistilnica smole in ferpetin. olja, (avarna za katranove proizvode in tolšcno blago
^ranc p I. FurtcnhaGli b-<:
t Dansijskcia Novom   3!cstu.
zsrcjviril teče-
,ja, ne o«H «•?!'. —
obhodna za olira-
l>Ij<*ne ml  Dobra tudi
odprto osi. PorahSjiva za
sakovrsltie mazalno   napravo.
Kemično preiskana!   Praktične puskošena! Brez kisline. Brez vode. Brez smole.
V  Avstro-Ogerskl poštnine
V  Bosno in Hercegovino
V   inozemstvo iz razpo^Ujnliiir
o v izvirnih ploSrin:is.ih pnSuu!
Cenejedni pušici:
niflo n;i vsako poitlio postajo
ki|.)^r.i
g gsi stroji za poljedelstvo in vinarstvo.
.22»      iiP^F* Cene ncpet znižane. ~^(m
"S Stiskalnice za grozdje diferencijaine sestave.
SS    Tu st^Uvn s!i.-k;ilnii' i:ii;i \o."o ^ti-k.i|iHi>  mo".  nc;.i  ?i-:.i\.i   i>c!;
Stiskalnic* za olje. hiarauličn« stiskalnice, Škropilnice j CCS proti peronospori Vsrmorolov« sasrave. '1..-n.njc ii.: i.p-Ini.v i f*«l so znane kot iinjlNiljSc in nativiu-jsr: avlomatččn« ihropilnice, i ____   mastilnic« s robkačom, stiskalnica zrn sano, trijorj* i. i. d. ]
Piacht,
tovarna           %
za strune <
»n    0,19-17 W glasbeno orodje   W
§Gli6nbaGh 379 S
pri Hebii, Češko     S
priporofata;             a
strune, loke, celfa, 0 citro, kitare, man- Z dolino, pišča!a, kla- T 1 rinete, svir. iz plate, • bobne, harmonike itd. Itd,     w avtomate, laj- % sinilo- |~ nlone, glaso-fvlrje, harmonije, orgije Itd. itd.               =
Ceniki zastenj in franke.     5 Ceniki arlsionov itd.             w
razpo.Mijajo   M-   |..   proti .lop..^anitn *> kr.   dj
Gosli,
bobne, I
Aristotie,
' w
i
:. kr.
privil.
krojaški merili in krojni aparati
Martina Poveraj-a,
trgovca in krojaškega mojstra v Gorici.
Edina in največa zaloga iigo-fovljenih moikih in doikih oblek, vsakovrstnega blaga, površnikov, dežnih plaftčev, suk-nenega blaga za čč. duhovščino, za c. kr. uradnike in c. kr. Častnike z vsemi pripravami, za pomladno in letno dobo.
l'ro,|.i.u M,.;-., tu.li na imlr- p„ -ako M)li.Jiii rcii, <U
lahko v.-.-.ki.-n-imi pi.-lrcic v »n.^i pro.l.ijal/iici.
.N,i z;ilil.'v.) poSilja nzoi.v na o^l.-l,
gotova pomol tivo\alem\
K.lor M\ iniHi kroj vsake velikost; prav po ¦¦eni iz |>:i|.ii].i. ».tj naznani Širino pisij. w trni po.ljc |.n pos!i,cin poizcljii po ti-1" runi: za Mko lil rokav 7(1 kr., pinik in U-., Iila.'i! -ti) kr.. viaku ilrnsM M.tuja 1 rl.|                                                           :,(», H
—_                          ;r, .-§		
11" I c « E 1   =  f**     1		
	i^^^sr	I         j«       c   w      ¦
1   -   ^      I	|p^!^aa| Ki	1     *m__    L   B ajl as f Jll
o		I   CS3 c h =-m
>	Liiirl	1 ZZ N. j s 1
o	¦L*" ¦	I    —1   | c 11
6	13	¦Hil i       i« ¦
m	aSESi      %     c  o     1	
\<l	mt \	1                    §    M      1
Is sr		
Ž(>loilf('*iii in okivntMijoiH
eliksir iz kine in železa
jt> post-briiist                         r;. 17
Cristofoletti-jeve lekarne.
Imu \>e!»iii» /.i-lf^ii in kine v jcdjv.-ki !iiui>/ini. ji- |iri,j.'tii('^M okina Ut brez ilni>:;li Akodljivili Iv.irin.  rzn^uji^ tok, olajsiijo pro-
kivis i a {!!•;¦.....ir:«JL- sl.ilmkrviui.-l.
Jciliu sU-kk-nirii ^."iu ^r.iinov stan« 80 kr.
•   Knisite u/orcf /nsctmiui oiljciinilccm
*           zašlo n j iu iio>t!iiiic pro.sto.
|   Krojnrcni   p; .^la   nofrankovano  hoffnto  nove zoiulk«'.              .-»;,  [f,    11
¦L Ign: Heller na Dunaju ! Snovi za obleke i
^^9      *—'                      ..,    _,                                                   J           • lifruTifB in iloskinp <-..i (V. dulmvsfiiio, pred-  •
II 2 Praterstrassc. 49. GO   Ccr.iiie in epri»eva'.2 r;=^o^:'.ja zaaton.;.   II S9*>                                   Vt. ovali ca i« ponaraianj.

Zastop dvokoles ,SwiftJ \i orožarne v Steym |«
imata putipi^ari:!                                 ,^>
v Gorici, na cesti Fran Josipa (Coi^o) !*
51. -I (nasproti pie.liifm- kavarni                              ;*
Lastna i/.dolovalniea dvokoles .Iliri a% ?* žilnih bla/.in (DrallmiatratzMi). popravljal- J? niča (lvokolos. šivalnili strojev, pušk itd. |J
Sap-- Nunska ullea 14, -ej»^          ^
Froflnjiilnico šivalnili strojev. pn$kt stri- \+
ljiva in dru/oira orodja pa imata          ^
SAUNIG&OEKLEVA   ^
v Nunski ulici št. 16.                umi $*
3*
^^^l^^^^^^^^^^^^^^^i^^^^^^^^^^^^i
pcrnvicii in iloskinp t.a ('«'. dnliovsMiio, \ p:-a.i'. i»:.t:_-.. z-, c. kr. urudniško oprtne, ve-trranc, i>?ujcir»«t'p. tflovailrc, llvrcjo. \'<\.\;^ z.\ lilljai'di> .11 »tolp 7..1 isrro. prpvlckp nn voze. >:ij»ppj« zaloirn staji i>k<'L-.i. ki>r'iJk<ya in tir.j'.-"«.i ;.m Iodr.a ;:a irimpodt* m žcnHke po izvirnih crnah v toltki nmo.Vnl, da mor« na« pajaii Ai-kr.i':i.-in trkr.iov.inju         >«jvr-rja i/-
1)pr lin.^-;* in 'rajm-jM l>la-a ::.i ženske oblek«
Sv   i!3jmoilenn';-:li    b.iivah.   Sno\ I.  kntero  se _  more prati, potni plašfi od ald. -t do 14 potem
ndsijv
roka-
:. ^'unilip. i;;le itd-1 J Cene vredno, pošteno, trajne, cisto volneno m »iikneii« Maj:« t--r no cm.- krpe, katere ne #  veljajo ni:i krojaškega tlela, priporoča
Joh. Stikarofsky,
V Blllll   lSredice avstiijskp  oiirinijo sukn:i).
Sajvefja tovarniška /alosra  snknft v  veljavi pol milijona gtil.
¦»* RaziDšiljaijB samo proti povzetju! "**
Dozori ?^ ^'^^;rttJ1^^;:tn*
(     j.-vo. D,i -.; rrnio  temu v okoui. iuiii.M«.ini r- "•