NO. 48
meriska Domovina
/1- H/1 ERIv f% HI-"1 HOME
ANIN SPIRIT LANGUAGE 01
SLOVfiNIAN
MORNING NfiWSPAPCR
CLEVELAND 8. 0.. WEDNESDAY MORNING, MARCH 9, 1949
LETO LI.-VOL. LI.
VE5TI
I Z SLOVENIJE
UMRLI SO: Janez Završan ke je bilo vsega na razpolago,
v Ljubljani, Lucija Mole roj. Furlan v Ljubljani,,Jakob Ci kan v Ljubljani Ivana Vrhunc roj, Gartner v Ljubljani, Ivan Beč v Kamniku, Filomena Kravos roj. Rustja v Videm, Albina Tolamajnar v Vevčah, Gašper Frantar v Ljubljani, Mihael Mole v Ljubljani, Viktor šega, zla-tomašnik in katehet v Ljubljani, Mihael Laznik v Zidanem mostu Gabrijela Hočevar na Go-milskem, Francka Sire na Jesenicah, Marija Fidler v Celju, Valentin Sedej v Kranju, Anton Bucik v Ljubljani, Ivan Ožbolt I v Ljubljani, Ana Petek roj. Ojsteršek v Laškem, Marija Verov-šek, roj. Mezek v Ljubljani, Ani-/ ca Deleja roj. Jeraj v Mozirju, Janez Draksler v Mavčičah, Ivana Iskra roj. Krt v Zdušah, Ivan Sajovic v Ljubljani, Lovro Kos na Viču pri Ljubljani, Franc Rožič na Hudem pri Kranju, Franc Bervar v Kamniku, Frida Vavpetič v Zagrebu, Mar-juca Dumanic roj. Ivančič v Rušah, Pepca Klinc v Vojniku, Marija Goričar v Mozirju.
JESENICE: Delavci v jeseniških železarnah so se uprli zaradi ukinitve povišanja plače za 50% za nedeljske nadure. Zidarji že dalj časa ne hodi,
dočim so nas navadne zemljane tolažili z aspirini. To je tovarištvo! Narod se je zgražal nad takim postopanjem in nad pomanjkljivo organizacijo cepljenja.
LJUBLJANA: Tovariš Tito' si je nabavil za svoje letovanje na Bledu pri drž. prodajnem zavodu na mestnem trgu kar za 250,000 dinarjev finega perila.
JESENICE: Po gozdovih okrog Jesenic in Javornika ljudje večkrat nalete na trupla ubitih in izropanih oseb. Pred kratkim so odkrili 5 takih trupel, med njimi eno žensko, ki so že približno 14 dni ležala nad savskimi jamami. Kolikor se je
Poslanci so sprejeli skrivnosten predlog glede vohunov
Postavo zahteva vojaški inteligenčni oddelek
Washington. — V veliko tajnost je zavit predlog, ki ga je sprejela poslanska zbornica z 384 proti 4 glasovom. Nobene debate ni bilo o njem. Samo toliko je znano, da je bil predlog spočet pri inteligenčnem vojaškem oddelku in da gre pri tem za vohune in sicer take, ki so v ameriški službi.
Prav radi tega ni bila dovoljena nobena javna razprava o predlogu, da ne pride preveč v javnost o stvari. Izmed štirih poslancev, ki so glasovali proti, je bil znani Marcantonio iz New
tem za obračunavanje med tovci in stalinisti.
RAJE SMRT, KOT BI POBIRALA PRODAJNI DAVEK
Pembroke, Ontario. — Zlatar Geo. Simpson in njegova žena sta šla prostovoljno v smrt, ker nista zmagala v boju z vlado proti pobiranju prodajnega davka. Zlatar ni hotel računati ljudem prodajni davek na prodanih
POZIVUE NAip^A*ff\dj
se prelile delo suž-
ocsvon.mii jamami. JVUILROr Se je	------ --------
do sedaj moglo ugotoviti gre pri Yorka- ki vedno potegne s komu-
„1_.v.________•	. i Tlisti ali Imri/orii
nisti ali levičarji Predlog govori, da pride na leto lahko 100 oseb v Zed. države, če želijo in sicer take osebe, ki delajo v državah za železnim zastorom v prid Zed. držav ali na iniciativo istih. Take osebe
BOJ PROTI TITU
Trst, 8. mar, — Radio iz Tirane, glavnega mesta Albanije, je poživljal jugoslovansko ženstvo, naj začne s krvavim bojem, da se iznebi Tita in njegove klike.
Govornik na radiju je bil Pe-ra Ivanovič, bivši, predsednik najvišjega sodišča v Črni gori, ki je zbežal iz Jugoslavije, ko je prišlo do spora med Titom in Kominformom.
Ivanovič je poživljal ženstvo Jugoslavije, naj takoj naščuje sinove in može, da vzamejo v loke orožje ter polijejo, če je potreba tudi' kri, da. osvobodijo domovino izdajalske Titove bande, kakor so pomagali zmagoviti sovjetski armadi osvoboditi našo domovino nemških Zatiralcev.
•o
Ameriška pošta zahteva višjo pristojbino za časopise in drago
..o	ioL.it. iw useuei Washington. — Generalni
bi prišle po tej postavi sem lah-1 P°štni mojster Donaldson je poko legalno in brez vsakih sitno- jvedal kongresu, da je treba pošt-sti. Predlog je bil poslan v senat n*n<> zvišati, da se v nadaljno akcijo.
fiskalnem letu bo napravila ame-
nje v je U, N. sprejela
Proti so glasovale Sovjetska Rusija, Bela Rusija in Poljska
Lake Success. — Ekonomski in socialni koncil Združ. narodov je sprejel predlog Zed. držav, da se preišče po vsem svetu zaposlitev sužnjev. Glasovanje je bilo 14 proti 3. Sovjetska Rusija, Bela Rusija in Poljska so glasovale proti, kar je razumljivo.
Iniciativo za ta predlog je dala Ameriška delavska federacija, ki je izjavila, da na milijone Rusov trpi v neznosnem stanju v koncentracijskih taboriščih.
Ruska delegacija je predlagala, naj bi se le vršila taka preiskava, toda odbor, ki bi preiskoval, naj bi sestojal iz članov delavskih unij, in sicer naj bi bil po en zastopnik za vsakih milijon članov v uniji. Toda koncil je uvidel, da bi v tem slučaju prevladovale v takem preiskovl-r.ema odboru komunistične ali levičarske unije, ter so sovjetsko sugestijo zvrgli.
o
RIBIČI NA LEDU SO V VELIKI NEVARNOSTI
Chicago. — Obrežna straža je vrgla z letala splav iz kavčuka štirim ribičem, ki se nahajajo na ledeni plošči na jezeru Michigan, blizu Green Bay. Led se je odtrgal in plošča je odnesla ribiče na jezero.
Blizu Marinette, Wisconsin, se pa nahaja na splavljeni ledeni’ plošči 67 ribičev. Njim na pomoč plujejo ladje iz Sheboygan, Wis. in Manitowoc, Wis.
Demokrati grozijo, da bodo proti kontroli
To so južni demokrati, ki so v boju za civilne svobodščine
Iz raznih naselbin
BROUGHTON, Pa.
Washington. — Južni demokrati so zagrozili, da bodo glasovali proti podaljšanju najemninske kontrole, ako predsednik Truman ne odneha od svoje zahteve za civilne svoboščine.
V Washingtonu se je zbralo 1 nad 500 lastnikov hiš, največ iz New Yorka; ki javno demonstrirajo proti podaljšanju najemninske kontrole. Zahtevajo po-V polno odpravo najemninske kon-
Rnmi.noLo vlado la voa fiskalnem letu bo napravila ame- BROUGHTON, Pa. — V P°m<> oapravo najemninske kon-nUIllUIlbKd VUUld JC Vbe rižka najmanj $500,000,- Okrajnem domu je 9. febr. umrl,trole. al» pa da se jim dovoli zvi-
premožneiše kmbte PO- 000 čiste izgube.	I Frank Lenarčič, star 69 let, sam-najemnini za 26^c.
Razne drobne novice is Clevelanda in te okolice
Prva obletnica—
V	četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Franka Tolar ob priliki prve obletnice njegove smrti.
Ne zamudite slike—
Jutri bo kazana v Norwood gledišču na St. Clair Ave. in 62. cesta prekrasna slovenska filmska slika ‘‘Triglavske strmine.” Predstave se začno že ob 2:30 popoldne in bodo potem vseskozi, dokler bo gledišče odprto zvečer. To bo zadnjič, da bo ta slika pokazana v Clevelandu. Kdor je še ni videl, naj gotovo ne zamudi te prilike, ker je zares tako lepa z našimi kraji in našimi ljudmi, da jo je vredno videti. Ako bo imel priliko, bo prišel sliko gledat tudi guverner Lau-sche.
Za 1. obletnico—
V	petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. maša za pok. Angelo Dežman v spomin prve obletnice njene smrti.
Zaroka—
Mr. in Mrs. Frank Stokar iz 4709 Lester Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Mary z Bill Pale, sinom Mr. in Mrs. Sam Pale iz 4512 Champa Ave. Poroka bo 2. Julija.
kalo v martinarni. Osem delavcev je izstopilo iz partije. Narod vedno bolj očitno daje duš-ka svojemu nezadovoljstvu.
MARIBOR: Pri pijančevanju v znani mariborski gostilni se je skupina oficirjev razdelila v debati na Titovce in Staliniste Vseh 5 stalinistov je takoj na-seldnji dan pobrala mestna OZNA.
LJUBLLJANA: žena Josipa Vidmarja, predsednika
Toda vlada j
zgovor in na sodniji je bil obsojen na 89,000 kazni. En teden
zatem so našli zlatarja in njego- lje ali več. Vladni uradniki so vo ženo mrtva v postelji; izvrši- pričeli z izgonom ob 3 zjutraj.
se izžene iz njih zemlje vse kme-'zi pošto po tretjem razredu, kot te, ki posedujejo 123 akrov zem- letaki in podobno.
Za pisma bi še ostala poštnina našli mrtvega Lojza Zajca, ki je
j uflyMjv iMjciuiuiiBiM/ j/ubuivu jji I	IZ(Jg
BUHL, Minn.i-Dne 11. febr. J® celo napravijo mnogo strožjo. |ekonomii;ni_ Mr_ Louis obIak
la sta samomor.
Sovjeti zbirajo čete ob Finski, Norveški
Stockholm. — švedsko časopisje trdi, da je ruska vlada poslala na norveško in finsko mejo .	LSS’ 'iq ,j0 i2 divizij vojaštva. To
Bogdana Stritarjeva, vdova po1 naj y bj] v strah skandinavskim Francu Šturmu, katerega je da- deželam, ki g0 Se odločile pristala likvidirati za časa partizan- pj^; k Atlantskemu paktu, ščine v Beli Krajini, se sedaj',	„
šopiri v zaplenjenem gradiču nad Tržičem in se s prekrasnim Buikom vozi na pevske vaje v ljubljansko opero, živela enakopravnost vseh proletarcev!
POSTOJNA: Tifus je končno prenehal s svojim mrtvaškim delom. Toda to ni zasluga komunističnih oblasti, ampak naroda, ki se je znal čuvati. Za komuniste in njihove podrepni-
Bodite previdni, kadar Srede preko ceste. Prekoračit» » «to samo pri sipnalni luži/
SLOVENSKI IZGNANCI SO Sl BEAIU m golo Živi j*. NJE POMAGAJMO JIM!
Vsak kmet je smel vzeti s seboj samo tri odeje in trojno perij;-Naložili so jih na vozove in odpeljali v bližnje mesto.
Ta vladni odlok je prineslo časopisje, toda kmetom niso dali časa, da bi se pripravili na to, ampak so prišli uradniki še tisto noč ter jih pognali z njih zemlje. Vsak je moral pustiti lastnino na licu mesta.
Romunsko časopisje (vladno, j ker drugega ni) poroča, da gre
j vzorno od rok podržavljanje'niatkini voditelji v Italiji. Fran-kmetij po vsej Romuniji. iciji in Ameriki.
so na farmi 11 milj od tukaj Najemninska postava namreč po- vanj jih ^ rad razkazaI
3 cente, za dopisnice bi se pa zvišala na 2 centa.
Vsi se oglašajo po komandi
Dunaj, Avstrija. — Avstrijski komunisti so sedaj tudi obljubili, da bodo v slučaju vojne podpirali sovjetsko Unijo, ka-jkor so že poprej storili komu-
umrl naravne Smrti. Star je bil 65 let, samski, doma iz žigmarc pri Sodražici, v Ameriki 43 let Ni bi! pri nobenem društvu. V starem kraju zapušča brata in sestro, v Ameriki pa dva bratranca — Johna Kovačiča tukaj, Johna Zajca pa v Bradley ju, 111.
JOHNSTOWN, Pa. — Dne 21. febr. je po večletni onemoglosti umrl Andrej Mlakar, star 74 let, doma z Vrha pri Ložu, Ameriki od 1905. Zapušča edinega sina in tri vnuke — žena mu je umrla pred devetimi leti.
Tri h In
Pravi Amerikanci so proti vsaki diktaturi, pa naj bo že za železnim zastorom ali v Španiji. Smo pač preveč razvajeni z demokracijo in svobodo. Kaj se če.
Toda nekateri na vsa usta obsojajo Francovo diktaturo v špa- sveti Oče ponavlja to svojo pro-
niji nimajo pa nobene slabe be- šnjo na pepelnično sredo v posede o diktatorjih onkraj železne- sebnem govoru ameriškim otro-ga zastora. To ni lepo, ker so kom. Papež je prosil ameriške pristranski in odprto kažejo, daj otroke naj molijo, da bi tudi so proti Francu samo zato, ker otroci drugih narodov in dežel je katoličan.	| imeli knjige to zvzeke in svinčni-
• . * •	ke to pisala, dovolj hrane in do-
Papež Pij prosi narode za begunce
Vatikan, Rim. — Papež je na in stiski. Citali smo njihova pi- svet dobil odpuščanje. Med tem pepelnično sredo govoril poseb- sma. Videli smo njihove slike pa, ko za to prosimo in moltoro, no poslanico ameriškim šolskim in blagoslavljali smo jih v ime-kako vedno jotajo naši otrokom. V tej poslanici zopet nu Boga Ljubezni kot Vas sedaj ,	. ..	. .	,	. ,
prosi Amerikance naj darujejo blagoslavljamo. Mnogi ti Vaši br* ‘in acftrice v bedi. Od ;pov-zlasti žrtve komunističnega pre- nesrečni prijatelji v stiskah ne ganjanja.	bodo nikoli več na svojih nogah
Kakor vemo je šveti Oče v hodili. Mnogi ne bodo več vide-svojem letošnjem božičnem na- j li v tem življenju. Mnogi ne bo- otročiče naj k njemu pridejo, iz govoru apeliral na katoličane' do nikoli občutili blagodeti ma- trpeče in mučene Kitajske, iz vsega sveta naj darujejo za be- terinega poljuba in očetovega plemenite Grčije iz prenapolnje-gunce in posebno jih je prosil 'smehjaja, ki Vas pogdravi, konihtaboriščinzasilnihseliščbe-naj begunce sprejmejo pod svo- pridete domov iz šole. Vi ste1 guncev in brezdomcev, z ladij, je streho in jim omogočijo, da j im ipomagali. Pomagali ste tudi ki prevažajo po svetu tiste, ki bodo mogli začeti zopet primer-1 nam, da smo jih prepričali, da j iščejo koščka zemlje, da bi gla-no, dostojno življenje. Sedaj so toliko bolj dragiSrcu Je»uso-|vo položili, od povsod prihaja
vemu in Materi Mariji, ker so klic po usmiljenju in milosrčno-
sod se sliši jok in prošnja: Iz svete dežele, kjer je Jezus imel svoj dom in kjer je povabil vse
Razlika med španskim in komunističnimi diktatorji je pa ta, da če bi bile v Španiji danes svobodne volitve, bi dobil Franico vsaj 90% glasov, dočim bi ne
dobili diktatorji v komunističnih deležni zopet boljših zdravstve.
državah v enakem slučaju niti
10% glasov. Pa naj razpišejo domove.” Vsvojihrokahsmodr-
svobodne volitve tam za zastorom, če si upajo — diktatorji.
volj obleke, kot imajo vsega tega ameriški otroci. “Vemo,” je dejal papež, "koliko ste že dali in koliko ste že napravili, da bi vsem pomagali, da bi vsi bili
nih razmer to da bi imeli boljše
žali Vaše dobre prijatelje v Kri-
izgubili mnogo veselja na svetu in prenašajo pomanjkanje s potrpežljivostjo. Vi ste jim dali
sti, prošnja, da bi se odprla Vaša srca to Vaše roke.”
Katoliški Slovenci v Ameriki
Vaš postni zaklad neprecenljive naj sprejmejo to poslanico Sve-
vrednosti. Vi ste jim v dejanju dokazali kaj pomeni prijateljstvo s Kristusom, .tistim Kristusom, ki še vedno odrešuje svet po svojem Križu. Sveta Cerkev v letošnjem postu skuša svoje otroke posebno pripraviti na veliko leto molitve, na sveto leto. Moli sveta cerkev z Vami in za Vas, da bi v letu 1950 res vsi ljudje dobili obilnih milosti spre-
tega Očeta kot prošnjo namenjeno njim samim. Mi sami smo najbolj dolžni pomagati našim ubogim beguncem, mi smo najbolj dolžni sprejetih jih pod svojo streho, mi smo najbolj in naj ,prej dolžni rešiti jih tavanja po svetu, saj so naši bratje in sestre po krvi. Poslušajmo klic Sv. Očeta posebno sedaj v postu.
del za zadoščevanje to zasluže-
stusu, Vaše prijatelje v potrebi obrnenja to poboljšanja, da bi nje.
'AM'JI TUKAJ POBBO. ZATO M PRI VSAKI PBIUK1 SPOMNI-MO NA BBOTOCB
teče z 81. marcem, ako je kongres ne podaljša. To priliko so porabili južni demokrati in zagrozili, da bodo glasovali proti podaljšanju najemninske postave, ki jo zahteva predsednik Truman, ako slednji ne odneha od svojih zahtev po civilnih svobod-ščinah, kar je v glavnem naperjeno proti južnim državam. Te države namreč zahtevajo pravico, da o civilnih svobodščinah same odločujejo, ne pa vlada v Washingtonu.
Avtne licence—
Avtne licence lahko kupite v cvetličarni Louis Slapnika, 6102 St. Clair Ave. Odprto je vsak dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, tudi v soboto, čas imate samo do konca tega meseca. Kupite licenco ob pravem času.
Vatikan. — Vatikan bo začel zbirati prostovoljne doneske za radijsko postaj.o, ki bi bila tako močna, da bi se papežev glas lahko slišal po vsem svetu.
Razne najnovejše svetovne vesti
SOFIJA, BOLGARIJA. — Sodba je izrečena v Sofiji proti protestantskim duhovnikom, ki so bili obtoženi vohunjenja proti sovjetski zvezi in za zapadne sile. štirje so obsojeni na dosmrtno ječo, devet drugih je dobilo i>o več let ni dva sta bila oproščena.
• • *
WASHINGTON. — Umrl je kongresman Sol Bloom iz New Yorka. Bil je predsednik odbora za zunanje politične zadeve v poslanski zbornici. Smrt je prišla popolnoma nepričakovano kot posledica hudega, močnega napada na srce. Bil je 79 let star.
WASHINGTON. — Vse radijske postaje so oznanjale svetu sinoči kot največjo novico, da je podpisan in odobren načrt Atlantskega pakta v Washingtonu. Načrt je odobril Dean Acheson in osem ambasadorjev tistih držav, ki so pri sestavi načrta sodelovale. Pakt vsebuje določilo, da morajo vse države podpisnice takoj zgrabiti za orožje, če bi bila ena napadena od kogarkoli. Odo-
Gre iz Nemčije
Washington. — State Depart-bren načrt je bil takoj razposlan prizadetim vladam, da ga pred' ment objavlja, da je Robert D. lože v razpravo svojim parlamentom.
NOVI SNOBOVI
Mary Strojin
Včeraj zjutraj je umrla na 1071 E. 64. St. Mary Strojin, po domače Bernardova. Živela je s svojo hčerko Mary Mohorčič. Bila je rojena na Dolenjskem pri Žužemberku in od tam prišla pred 60 leti v Ameriko. Bila je članica oltarnega društva pri Sv. Vidiu. Zalpušča tukaj hčere Mary Mohorčič, Ana Prosen in Frances Sitter, sinove Anthony, Frank, John in Albert. Ona je stara mati Dr. Anne Prosen, znane naše zdravnice, a poleg nje zapušča pokojna 17 vnukov in štiri pravnuke. Truplo bodo položili na oder v Zakraj škovem pogrebnem zavodu v sredo popoldne ob šestih. Pogreb bo ipa v soboto ob 9:15 dopoldne iz Zakrajškovega zavoda v cerkev Sv. Vida in po pogrebni sv. maši na pokopališče Kalvarija kjer bo pokopana v družinski grobnici.
BERLIN. — Nemška komunistična stranka je sklicala izredno zasedanje svojih delegatov iz vse vzhodne cone Nemčije. Predsednik stranke je v svojem govoru trdil, da je svet neposredno pred novo svetovno vojno in da se bo moral vsak Nemec hitro odločiti na kateri strani se bo boril. Seveda so potem komunisti soglasno pozvali celoten nemški narod naj se pridruži zmagovitim proletarskim vojskam Sovjetske Unije.
• • , •
NANKING. — Dr. Sun Fo je odstopil kot predsednik narod-času pokore, ki je čas dobrih ne kitajske vlade, te dalj časa so bili znani njegovi spori s pred-
Murjphy odpoklican iz Nemčije in 'bo prevzel novo službeno mesto, v katerem bo imel opraviti z nemškimi in avstrijskimi zadevami.
Bednikom republike radi pogajanj to pomirjevalne politike na-pram komunistom.
Acheson na konferenci UNESCO v Clevelandu
Prvega aprila bomo imeli v Clveelandu federalnega tajnika za zunanje zadeve Dean Ache-son-a. Prišel bo na konferenco UNESCO m tpotzdravil Varovalne v imenu federalne vlade.
aaoauflgA domovina, march i, ima
aKl flMEBlSKA DOMOVINA
1 Vil I/ IC a v- no vyt
(JAMES DEBEVEC, Editor)
»117 St CUlr At«.	HEnderton 06S1	---
Published d «11? encept B«turd»ya, 8und»ya and HoUdaya
ClneUnd S, Obte
n> m
MARCH na m m m ut
• * 3 4 5 678 9 10 11 12 1314 15 16 17 18 19 2021 22 23 249 26 2728 29 y> 31
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
večjo all manjšo osramočenostjo, gotovo 'pa z zelo krvavečimi srci vseh komunistov.
Sovjeti so postrelili že vso svojo politično municijo, da bi blok svobodoljubnih narodov slabili in ga koliko mogoče, ovirali v njegovem zmagovitem nastopu proti komunistični diktaturi. Kaj naj še store v ta namen? Kaj še morejo? Pri hlastanju za odgovorom na ta vprašanja so segli po obupnem sredstvu in zahtevali od svojih podružnic in njihovih šefov v raznih državah svobodnega sveta, naj zagroze z nelojalnostjo in nezvestobo, z veleizdajo komunističnih
mas.
Odpri srce, odpri roke...
P. Bernard Ambrožič
Entered ae second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Aot of March 3rd 1879,
«8$
No. 48 Wed,, March 9,1949
Veleizdajalci
Predsednik Truman je kratko in osorno ugotovil, da sta voditelja ameriških komunistov s svojo zadnjo izjavo postala veleizdajalca.
Voditelja ameriških komunistov, predsednik in tajnik stranke, pa nista storila nič drugega kot v soglasju s komunističnim koncertom po vsem svetu povedala stališče ameriških komunistov “za slučaj spora.” To stališče je enako kakor sta ga označila poprej voditelj italijanskih komunistov Togliatti, francoski komunist Thores in po vrsti za njima komunistični zastopniki med drugimi narodi. Jasno je, da tudi ameriški komunisti niso smeli molčati.
Ta izjava, ki se zadnji mesec ponavlja po svetovnem časopisju, sedaj v tej, sedaj v drugi obliki, ni nič novega. Vsak, kdor komunizem pozna, vsak kdor je pre.čital vsaj nekaj pravil komunističnih strank nekaj okrožnic, ki jih je izdala Moskva, vsak ve, da komunistične stranke nikjer niso samostojne. Komunistične stranke med posameznimi narodi so in morejo biti samo kot'veje skupnega komunističnega revolucionarnega gibanja, samo oddelki in podružnice komunistične centrale v Moskvi. Vsak, ki je zasledoval samo boj med Titom in Stalinom zadnjega pol leta se je lahko prepričal, da Moskva od vseh komunistov na svetu zahteva brezpogojno pokorščino. Vse komunistične skupine morajo izvrševati navodila Moskve ne samo tako, da je jjaSuiMtotf iž&WlnQt kulturno, gospodarsko in politično udejstrovanjevsoglašju z nauki Ljenina in Stalina, ampak tudi v dnevnih podrobnostih, v praktičnih izvajanjih mora vsaka komunistična skupina delati samo tako in samo to, kar določa in odobri Moskva. Med pismi, ki sta jih izmenjala Stalin in Tito je za to dejstvo dosti dokazov.
Komunisti torej že s tem, da so komunisti, da so člani komunistične stranke, postanejo predvsem podpiratelji Moskve. Oni so najprej komunisti, oni so najprej za Moskvo in samo za Moskvo in samo za Moskvo so iskreno in brezpogojno. Kar so po svojem rodu, kar so po svojem državljanstvu, to vse je zanje več ali manj brez pomena. Za najzavednejše, najzagrizenejše komuniste pa popolnoma brez pomena. Samo to je važno, da si komunist, samo to je odločilno kakšen komunist si, ali si pri tem Amerikanec ali Britanec ali Nemec ali Rus ali črnec ali Kitajec ali Indijec, to nič ne šteje, to so razlikovanja, ki jih je ustvarilo buržuj-sko mišljenje, to so ostanki kapitalističnega sveta. Lojalnost svojemu narodu ni nič. Zvestoba svoji domovini je buržujska izmišljotina. Lojalnost lastni državi je kapitalistično sredstvo za izrabljanje revolucionarnega delavnega ljudstva. Tak je komunističen sistem, tak je komunističen
nauk.	,
Komunisti znajo grd obraz tega svojega nauka večkrat zelo Spretno prikrivati in maskirati. Nastopajo kot idealni nacionalisti. V Jugoslaviji so nastopali kot narodno osvobodilno gibanje, nastopali so kot Slovenci, Jugoslovani in Slovani. Danes nastopajo v Nemčiji kot najbolj goreči advokati obnovitve celotne nemške države, proti vsakemu cepljenju nemškega ozemlja, vse iz razlogov, ki božajo narodno čustvovanje vsakega Nemca.
Mora biti torej nekaj posebnega v zraku, nek razlog so Sovjeti čutili, da so dali komando svojim podružnicam po svetu, naj zatrobijo pozavno zvestobe Moskvi in glas izdajstva svojim rodnim zemljam. Kaj bi moglo to biti?
Prvega aprila začne v New Yorku nadaljevanje konference Zveze narodov. Sovjeti imajo gotovo živ interes, da pred tem nadaljevanjem utrdijo stališče svoje delegacije kolikor le najbolj morejo. Na dnevnem redu zasedanja je zopet berlinsko vprašanje, vprašanje celotne Nemčije, je vprašanje Avstrije, Koreje in Kitajske in še kup manjših stvari, kjer bi Rusi vsaj kolikor toliko radi rešili svoj obraz. Poleg tega pa bo na dnevnem redu zasedanja tudi strašna neprijetno vprašanje koncentracijskih taborišč v Sovjetski Uniji, vprašanje spora na Balkanu med sovjetskimi sateliti samimi, verjetno vprašanje obsodbe kardinala Mindszen-tija in splošno zatiranje verstev in cerkva v vseh državah za železno zaveso, vse same točke, ki zbadajo prav v živec komunistično vlado bodisi v Sovjetski Rusiji sami, bodisi v kakem drugem delu komunističnega imperija.
Sovjeti morajo pred svojimi masami izgledati kot stalni zmagovalci, kot režim, ki stalno napreduje Bilo je že težko prikrivati po Sovjetjii dejstvo, da je ruska delegacija v Parizu dobila neštevilne izraze nezaupanja od zastopnikov vseh narodov sveta in ni njt.no stališče zmagalo niti v enem vprašanju, ki je prišlo do glasovanja, še huje bo to spomladi, ko se konferenca nadaljuje. Blok svobodnih narodov je mjed tem časom kazal same znake krepkega napredovanja. Atlantski pakt, ki je največji obrambni pakt kar jih pozna zgodovina človeštva, postaja dejstvo in sovjetska delegacija ga bo lepega dne morala sprejeti na znanje 7
SVOBODNA BESEDA, novi mesečnik v Chicagi, očividno polni svoje predale domala le izpod ptresa sodruga Ivana Molka. Ravno sem prebral drugo številko in nič ne tajim, da sem bil vsebine vesel. Razumem celo, zakaj je moral Ivan v nekem članku napisati naslednje besede: “Kakor katoliška cerkev, ki se rada pobaha, da ni nikdar prelivala človeške krvi — ker je svoje žrtve v mučilnicah natezala in jih žgala z raztopljenimi kovinami — tako so se tudi bolj-ševiki radi bahali. . .” Itd.
Razumem! V celi drugi številki Molek na nobenem drugem mestu ni imel prilike pokazati, da je še zmerom hud nasprotnik Cerkve in “klerikalizma.” Tako se je vsaj z gornjimi besedami “zavaroval” nasproti tistim, ki ga že kar za klerikalca naredili. To zavarovanje se je torej možu zdelo potrebno. Prav, zakaj pa ne? Katoliški cerkvi pa s tem tudi ni škodoval, zakaj vse drugačni tiči so že vse kaj drugačnega napisali o Cerkvi in zoper njo. škodovali pa niso Cerkvi, ampak le sebi in kve-čemu svojim bralcem. Toda s tem nočem reči, da Ivan Molek ni tič!
“pasjo logiko” in trdijo, da jo še zmerom gladko odklanjajo. Propaganda je huda reč in nič ne tajim, da je mene lahko bolj sopotniških katoličanov kot Molka boljševiških svobodo-miselcev. če se stvar natanko premisli, je Molkovim brezvercem mnogo manj zameriti kot našim vernim ljudem. Oni so šli v komunizem pod vodstvom Molkove zvezde, ki jim je kazala pot, čeprav se ni zavedala, kam kaže. Molek ni nikoli do konca premislil, kam utegnejo zavesti ljudi logični zaključki, potegnjeni iz njegovega nauka. Toda česar ni izpeljal on, so izpeljali njegovi učenci. No ,saj pravi star pregokor, da mora dober učenec posekati učitelja, drugače ni na svetu nobenega predka! O, v kako lep “napredek”’ je Molek speljal svoj Lawndale! Če se sme majhno primerjati z velikim, bi človek rekel, da v tak “napredek,” kot je sam Karl Marks — tudi neko-te, menda — spravil svet tam za železno zaveso! Nikakor še ne v dejanju, seveda, če pa sta si v simpatijah ta dva svetova tako zelo podobna.
ker verujejo v takega Boga, ampak počno tiste reči KLJUB temu. Morda ne natezajo svojih žrtev. . ., pa je še polno drugih reči, ki so nemoralne, pa jih vendar počno. Vidite, Mr. Molek, tako velika je človeška slabost in zapeljanost!
• * «
In zdaj naj vprašam: Kako naj pri vsem tem upamo, da se bo kak lep pouk o moralnosti ljudi prijel, če jim obenem z moralnim poukom ubijamo v glavo, da NI Boga in da NI Sodnika!?. Taj iti Boga in odgovornost pred Njim, obenem pa pridigati človeško dostojanstvo, pač ni logično! Da to ni logično, ali vsaj da se tak nauk ljudi ne prime, se v življenju le prepogosto izkaže. Kako naj bi se to ne izkazalo v časih komuni stičnega barbarizma?
Kaj mislite, Mr. Molek, ali ne bi morda le kazalo, da vsaj zdaj, ko ste tako odlično nastopili kot borec proti komunizmu, nekoliko revidirate tisto svojo, baje strogo logično — “jiasjo logi ko?”
Ivan Molek sploh rad poskrbi, da si krepko zavaruje svoj “svetovni nazor” ali svoje “mišlje: nje o življtnju in svetu.” Tudi
ko je ob izbruhu vojne med Hitlerjem in Jugoslavijo šlo za to, da se naredi nekako “premirje” med raznimi strujami ameriških Slovencev, je Molek sicer bil za to, toda krepko je poudaril, da bo moralo ob svojem času spet buknitj na dan vse, kar nas loči. čutil je, da bo moral prav on še ostro nastopati kot prvoboritelj za “svobodo vesti,” za “zdravo znanost,” zoper prazniveretvo cerkva,” in tako dalje. Z eno besedo, v boju zoper Cerkev in Boga Ivan ne misli podpisati nobenega resnične ga premirja.
Morda boste naslednje besede vzeli za golo propagando, pa naj bodo vseeno zapisane. Danes, ko kar ves svet prizna, da je Cerkev še skoraj edina in zadnja trdnjava proti komunizmu — ali se Vam res zdi, da Vi lahko z uspehom pobijate komunizem, ko obenem rušite (O f O!) tudi Cerkev?
Zelo je Molek svoj čas skrbel, da bi člani SNP Jednote imeti dovolj takega branja, ki je “preganjalo Boga in nebesa,” ki je dokazovalo, da “ni duše,” ki je učilo — seve na podlagi “znanstvenih dokumentov” — da je človek samo dvonogata žival, ki je pač nekako izgubila rep, drugače pa ni kaj prida nad štiri-nogatimi. . . Polagoma se je to dokazovanje prijelo glav, ki so imele in imajo svoje možgane na Lawndalu, kako bi se ne! Logika je pač logika, pa naj bo magari le “pasja logika!” In samo logično je bilo, da je'v takih glavah pognala pozneje korenine tudi boljševiška propaganda, ki je dobila svoje zatočišče na Lawndalu, kjer so bili možgani SNP Jednotarjev. članstvo se je dalo potegniti v komunistične valove in še danes menda, vsaj po večini, ne more videti, da je kaj zoper Molkovo nekdanjo “pasjo logiko,” ako komunisti počenjajo vse tisto, kar nam Ivan tako sijajno opisuje v predalih svoje SVOBODNE BESEDE. Kaj naj se pa drugega pričakuje od ljudi, če pa človek ni drugega kot žival brez repa. . .
Zato, sodrug Molek, je koli-kortoliko nelogično, da zdaj vstajate med nami kot velik bo rec proti komunizmu, čeravno Vas kot talipga iskrejio pozdravljam. Saj niste samo Vi, ki ste razočarani nad svojimi ljudmi. Poglejte “nas!” Poglejte “naše!” Po kakšni čudni logiki more kak katoličan priti do tega, da odobrava ali vsaj opravičuje početje boljševiškega komunizma? Saj menda ni več dosti tega med nami. Toda poglejte na primer “našega” Zvr-nikovega! Kako je mož nekoč zares logično nastopal zoper tedanjo Vašo “pasjo logiko!” Skoraj tako krepko in dosledno kot zdaj Vi nastopate zoper komunizem. Toda ko je prišla znana propaganda, je imel zaprte oči in se je zapletel vanjo, ko se niti Vi niste! In še danes očividno ni odprl oči in ne more uvideti, kako malo se po pameti in logiki ujema njegov nekdanji nauk z njegovim sedanjim!
* » »
Toda, Mr. Molek, to so le prav majhne miši. Ozrimo se za hip na one velike, o katerih pišete, da “so svoje žrtve natezali v mučilnicah in jih žgali z raztopljenimi kovinami.” Tako so torej delali taki, pravite, ki so sicer verovali v Boga in Cerkev! Pardon! Vi celo pravite, da je to delala katoliška cerkev sama! No, pa prihodnjič še to zapišite, da katoliška cerkev tudi piše in objavlja “PiEano trato!”
Da pa ta moja kolona ne bo imela podobe, kakor da je poza bila na svojo nalogo, ki ji jo na laga že sam naslov, naj se ob koncu lepo zahvalim Vam in SVOBODNI BESEDI, kar. storita za naše — begunce. Res je, le bolj indirektno, in po ovinkih delata za begunce, toda tudi to je zelo dobro in smo Vam hvaležni. Ko slikata 3vetu, kaj so
počenjali jn kaj še danes počenjajo komunisti v naši stari do-
fr
AL PA NE
inovini, postaja zmerom bolj
jasno, da so begunci vedeli, pred kom in zakaj so bežali.
Da so oni sami vedeli, to seveda ni nič novega. Novo je pa to, da bo počasi zvedel še ta ali o-ni, ki doslej ni imel lepe besede za te nesrečne ljudi. In seveda tudi dobre misli ne.
Hvala Vam, Mr. Molek!
NibiFodolgo in naša patrulja je zavila s ceste proti hiši, kjer nas je čakala večerja, ali vsaj nekaj za v usta. Ko smo prištorkljali v hišo, smo zagledali na mizi ogromno skledo, kakršne nisem videl še. svoj živ dan in v njej se je bleščalo, to smo že od vrat videli, kislo mleko. Poleg sklede je sedel kore-njaški hlebec kruha, ki bi ga en človek že kar težko privzdignil.
“Le kar naprej, puobje,” nas je vabila prijazna kmetica in njen mož, ki je sedel na klopi pri peči, se nam je tudi prijazno smehljal. “Sem že mislila, da vas ne bo, posebno še, ker sva slišala prejle močno streljanje tam za vasjo. Ali vas je kdo napadel?”
Kaj ji bom razlagal na dolgo in široko, saj itak ne bi razumela vojaških zadev, sem si mi slil in z nevažnim glasom omenil, da so se morda spoprijele kakšne patrulje, ali kaj takega. Vojaštvo je na jesenskih manevrih in pri tem je vedno kaj intrige, sem pojasnil.
Postavili smo puške v kot in sedli za mizo.
“Veste kaj, fantje,” sem o-menil patrulji, predno smo začeli, “najboljše bi bilo, če bi jaz zdajle spisal najprej taporir j) našem pohodu, da bomo najprej opravili svojo dolžnost, potem bomo pa zajeli.”
“Ti kar piši,” je hitro poprijel Pust, “jaz bom pa jedel.” To rekši si je odrezal ogromno za-gvozdo kruha in zajel v mleko z žlico.
“Jaz itak ne bom pisal rapor-ta, torej tudi lahko zajamem,” je sekundiral Gutnik in verno
V
mu
Ne, prav nič nočem biti krivičen! Nočem kar na lepem prezreti, da je boljševiška propaganda zajela tudi lepo število katoliških Slovencev, ki so do tistega časa gladko odklanjali
Well, Mr. Molek, bodiva resna, zelo resna! So kar preresni časi za uganjanje burk. Vi opravljate brez dvoma odlično •delo, ko razgaljate svojim krogom ogabno nemoralnost boljševiškega komunizma. Odličen je v SVOBODNI BESEDI Vaš “komunistični slovar.” Toda napišite nam o priliki tudi svoj lastni slovar in razložite v njem, kaj je po Vaših mislih “moralno” in kaj “nemoralno.
Stvar je namreč ta. Na svetu so bili taki in so še, ki verujejo v Boga in vedo, da bo Bog sodil vsako njihovo dejanje, pa vendar počno v življenju reči, ki so nemoralne. Nemoralne nred vse-
Od podr. št 3 S. M. Z.
Cleveland, O. — Na zadnji naši seji je bila res lepa udeležba in posetil mas je bil tudi gl. predsednik Matt Intihar. Kljuib temu pa je bilo še prostora v dvorani, da bi bili lahko prišli tudi še tisti, ki jih ni bilo. Kaj je vzrok, da tako neradi zahajate k sejam pa res ne vem. Če ne veste kdaj se vrše naše seje, poglejte v društveni imenik v Ameriški Domovini, kjer imamo tudi mi svoj oglas.
Sklenjeno je bilo, da bomo imeli na prihodnji seji v nedeljo 13. marca ob dveh popoldne nekaj posebnega, amtpak seveda to je vse tajnost in bo “surprise” za vse, ki boste prišli na to sejo. Zato vas pa vabim, da pridete v velikem številu in boste videli, kaj bo. Povem naj vam samo toliko da se bodo te seje. udeležili tudi glavni uradniki.
Povedati moram tudi vsem, da imamo sedaj pri naši organizaciji kampanjo za nove člane. Videti da se gre zares. Tam doli na St. Clairju je kar zavrelo ; vsaj tako sem videl zapisano v Ameriški Domovini, da se je kar en sam član tamkaj-šne podružnice tako skorajiil in obljubil, da bo sam pridobil 49 novih članov. Jaiz pravim, da tudi če bo eden več ali manj, bo on vseeno dobil prvo nagrado.- Vsa čast mu ker do sedaj še ne poznam nobenega člana, ki bi se bil tako ipostavil. Le' škoda, ko ni ibila še njegova slika v listu da bi ga vsaj vsi poznali. Kar radoveden sem,
delajo tega ZATO,
dobro za organizacijo in želim obilo uspeha.	•
Bratje, kako bo ipa pri nas, ali bomo mi kar zaspali? Menda ja ne! Nič se ne čvišajmo, koliko jih bomo dobili, ampak če gremo vsi na delo, mislim, da jih bomo vsi tudi toliko dobili, kot tam na St. Clairju samo eden. Bomo videli.
Torej pridite gotovo v nedeljo na sejo, ker po seji bomo liheli tudi malo medsebojnega razvedrila. Z bratskim pozdra-
vom,
Joseph Hočevar, Zapisnikar.
rednim in vsevidečim Bogom! kje jih bo dobil. Pa samo da Gotovo ne
jih dobi, to je glavno. To bo
Katoliški Borštnarji št. 1640
Cleveland, O. — Članstvo našega društva je prijazno vabljeno, da se gotovo udeleži seje v četrtek 10. marca ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih, Ta seja bo zelo važna in zato je dolžnost vsakega člana, da se tudi udeleži. Vsak naj pride na sejo in tam naj pave, kaj misli da je prav in kaj ne.
Na seji februarja meseca nas je bilo samo 31 članov navzočih in zato smo eno točko dnevnega reda pustili nerešeno za to sejo in sedaj se mora odobriti ali zavreči. Zato ete prošeni, da se gotovo udeležite, da ne bo potem kateri izmed, članov rekel, da odborniki kar sami na svojo roko delajo po svoji volji, česar pa ne smejo. Uradniki se ravnajo po sklepih seje.
Obenem vam tudi naznanjam, da bomo imeli velikonočno spoved v soboto 12. marca in potem v nedeljo skupno pristopimo k sv. obhajilu pri oemi maši. Kot navadno pridite 15 minut pred osmo v cerkveno dvorano, da bomo. potem skupno odkorakali v cerkev. Vsak član naj Se zaveda, da ko je pristopil v društvo, je takrat obljubil, da bo izpolnjeval društvena" pravila.
Frank Martich, boršliigr.
sledil Pustu v skledo. Ostali fantje so kar mehanično poprijeli.
“Vidite, to vam je disciplina, kakršne ni pod tem cesarjem,” . sem godrnjal in tudi sam prijel za žlico. “Aha, jaz naj pišem raport, vi boste pa žrli. Ko bom raport končal, bo pa prazna skleda. Pa si naj pomagam, če si morem pri takih guneve-tih. No, pa dajmo, če,ni drugače. Stotnik bo že počakal nekoliko na poročilo o patrulji.” Kmetici se je kar smo smejalo, ko je videla, kako si šest kranjskih fatnov pomaga v skledo. Morda si je mislila: dobri delavci bodo, ki so tako ješč pri mizi.
'Le kar jejte,” nam je prigovarjala popolnoma brez potrebe, 'bom še prinesla mleka in tudi kruha imam še v omari, hvala Bogu. Vidim, da vam gre. Bog vam požegnaj, puobje.”
Po prvi skledi je bilo kot bi mignil. Ko je prinesla drugo, smo se obnašali nekoliko bolj človeško. Kdo bi nam zameril, če pa nismo imeli nobene stvari v ustih že od treh zjutraj, zdaj gre pa že na polnoč. Dosti sem dorifa pojedel kislega mleka, pa ne Verjamem, da bi mi kdaj tako teknilo, kot mi je tisti večer na Koroškem. Saj menda pa tudi prej nisem bil še nikoli tako lačen.
“No, se kaj kesate, da ste šli z menoj na patruljo?” sem zinil, ko smo že nekoliko omahovali ob obilni večerji.. Da ne,
so mi hiteli zagotavljati in Pust
je še primaknil:
“Kaj misliš, da bi nas zvabil s seboj, če bi ne vedeli, da brez nič ne bo, ako gremo s teboj. Te poznamo kot slab denar. Joj, če se mi ni prilegla ta jed. Tisto menažo, ki jo bodo naši kuhi spackali tam v gozdu, naj kar sami jedo. To je košta, to, da se reče. Ti, kaprol, vprašaj mater, koliko smo dolžni. Pa še en hlebec naj nam primaknejo, če ga imajo, da ga bomo vzeli s seboj za jutri. Kdo ve kod nas bodo podili ves dan.”
Vprašal sem gospodinjo z račun, ona se je pa začela kri žati in hitela zagotavljati, da b imela smrtni greh, če bi od u' gih vojakov vzela en sam vinar. Vsi smo ji, v mislih seveda, pritrdili, da bi res nesla s seboj na oni svet velik greh, če bi nam kaj računala. Saj smo vendar branitelji domovine in slabo plačani za to veliko in odgovorno delo.
Ko smo se dobro podprli, sem vzel iz listnice kos papirja in se pripravljal, da bom spisal poročilo o našem pohodu. Najprej sem sicer mislil, da bi šli' kar nazaj k naši stotniji in tam ustmeno povedali, kako je bilo. Pa sem se premislil in uganil, da bo vse bolj službeno, če spišem raport.	,
Kmetica je obrisala mizo in :,ačel sem pisati. Nekoč sem videl sliko, ki je predstavljala prizor, kako so kazaški hetmani pisali pismo turškemu sultanu. Za mizo so imeli velik sod, ki ni bil prazen, ker vsak je držal v roki ogromno čašo, v kateri najtrše ni bilo mleko. Slikar je dal hemanom na obraze izraze, ki so kazali, da je vsebina pisma ena sama velika norčija, zabav-janje in zaničevanje. Nekako tako smo mi tisti večer pisali raport o oficielnem pohodu naše patrulje. Jaz sem pisal, am-pka o vsakem stavku smo prej debatirali in sklepali.
Bom jutri povedal nekoliko trdi še o tem, predno gremo s Koroškega.	_
“V

r TmtgTfiia domovin*. march 9,1949
n
V Libijski puščavi
straina le, ako pod seboj trda kaimenita tla, so se obrnili nazaj proti jugoza-
h* «'	BOKAN
I*
“Smrt je
umre človek brez Boga, v gre- ~ —......... ,— . -
hih," je pravila gostpa Belmon- padu, bič je brezobzirno zapel tova. “V grehih stopiti pred in utrujene živali so se s podvo-večnega Sodnika, — to je gro- jeno brzmo pognale v tek, da so zno! Nasprotno pa, kaj de, če ubogi, take ježe nevajeni ujet-umre človek tudi na primer v niki v obupnih pa obenem sme-
divji puščavi, ipod rokami teh le besnih nevernikov, ako ima le mimo, čisto vest —1 Da, umreti, za svoje versko prepričanje, kakor se nam utegne zgoditi, to je najlepša, najslaj-ša smrt! — le eno bi si želela”, je pridjala in ljubo pogledala soproga, “to, da bi ne bila ločena od tebe, moj dragi John!”
“V najhujšem slučaju, — če bo res treba umreti,” je dejal Belmont, “upam, da ne boš nastopila dolgega potovanja sama, skupno bova umrla, — in onstran bova našla naše prijatelje!”
Fardet je skomignil z rameni. V posmrtno življenje vob-če ni veroval, smrt je bila zanj uničenje in konec, pa zavidal je Belmonta in njegovo ženo za njuno prepričanje, in za mir, s katerim sta gledala smrti v obraz. iNia tihem se je smejal, ko je premišljeval, kaj bodo njegovi svobodomiselni prijatelji in somišljeniki v Parizu na to rekli, da je lahkoživi, brezverni Fardet dal življenje v smrt za krščanstvo.
mučeniško ----- -
Stvar se mu je zdela smešna,_____ ^
obenem pa ga je jezila. Včasi kakor v stremenu se je divje zasmejal, pa je apet bodete sedeli!” klel, v presledkih pa je miloval ~
F------—	,-------- , Res je pomagalo in ko j je tu-
svojo ranjeno zapestje kakor ji Stephens za gospodično Sa-
mati bolnega otroka.
Že nekaj časa je bilo videti
šnih poklonih in kretnjah omahovali in se gugaffi na visokih hrbtih. Izprva se jim je zdela zabavna in celo smejali so se drug drugemu vkljub bridkemu položaju, pa kmalu se je zabava izpremenila v muko, hrbtenica j Bi je bolela, želodec se jim je hotel obrniti in v glavi se jim je vrtelo. — morska, pravzaprav kamelja bolezen se jih je prijemala.
'Ne morem več, Sadie”, je tarnala gospodična Adams, “ne morem se več držati na sedlu!! Padla bom!” Nekar ne izpustite, tetica! Polomili bi si rebra, če padete! Držite se, samo malo še — morebiti se zdaj pa zdaj ustavimo!”
“Naslonite se nazaj in primite se zadaj zajedlo!” je svetoval polkovnik. — “Tako! To vam bo lajšalo muke.”
Snel si je dolgi povoj, ki ga nosijo popotniki na jutrovem na klobuku, da si z njim senčijo tilnik in čelo pred solčnimi žarki, naredil je zadrgo in jo je obesil na sedlo.
“Vtaknite nogo v tole zanko!” je dejal. “Visela bo v njej in varneje
die naredil slično zanko.
Toda dolgo niso jezdili v ta-
na obzorju tenko rumeno črto, ko naglem diru. Ena tovornih zarisano po puščavi od severa kamel se je nepričakovano do juga kakor daleč je segalo zgrudila, stegnila vse štiri od oko.	sebe in Obležala kakor mrtva. |
Ko so prijezdili bliže, se je Morali so ubrati zmernejše ko-.
Ob tridesetletnici potovanja Iz Rusije v Jugoslavijo
(Jože Grdina)
(Nadaljevanje)
Ti ruski mornarji so pa bili precej bolj pametni in vljudni kot pa njih “tovariši”’ pri Pod-kolodnem in v drugih krajih, kjer je bilo dosti izmečka, dočim je bil pri mornarjih vsekakor lep red pa tudi poštenje. Tu se je že videlo, da ruski monarji precej nadkriljujejo navadno vojaštvo in da imajo precej več izobrazbe. Dokaj vljudno so nam povedali, da prej ne moremo naprej, dokler boljševiki nc zavzamejo Jekaterinoslava. Stara pesem, sem dejal sam pri sebi. Se mi je zdelo, da bo tako. Udali smo se usodi, šli v čakalnico ter potrpežljivo čakali na
no izpraševal:	odkod in kam
itd. In če ni bilo kaj prav ali da se je kdo zapletel v odgovoru, to je rohnel in kar brž je bil osumljen “špijonaže.” To pa je bilo zelo slabo za dotični-ka. Tudi mene je prav strogo prijemal, ampak sem mu naglo in točno odgovarjal na vsa njegova vprašnja, tako da ko je končal, je bil povsem zadovoljen z menoj. Prav rohnel pa je nad nekim Poljakom. Kaj so potem z njim napravili, ne vem.
Ko je bilo s pregledovanjem potnih listin končano, nam je pa napravil precej dolg govor radi potnih listin, pa nam zabičal: Pazite na potne liste, da
dosegli v bojih s četami ukrajinskega vodje Petljure, ki ni bil kar tjavendan ter bil odločen nasprotnik boljševikov.
Na ta vlak smo šli poleg drugih tudi mi Avstrijci in kmalu je odrinil iz Igrene proti Jeka-terinoslavu. Vlak je vozil precej naglo vse, dokler nismo dospeli do velikanskega mostu nad reko Dnjepr, potem pa je začel voziti previdno in počasi. Je bilo pač vojno stanje in kaj lahko bi se znalo zgoditi, da bi šli v slučaju kake razstrelbe k ribam v g03te. Orjaški most je bil tako zgrajen, da je bila med železnico cesta oziroma prehod za vozove in pešce. Malo je mostov, kot je bil ta.
(Dalje prihodnjič.)
■o-

"zmago” in poslušali grmenje 8» nihče ne izgubi! Pazite nanj topov, ki se je nadaljevalo dovolj kot na denar in pazite, da
večera.
že pozno v noč pa pride višji poveljnik, istotako mornar ter nas izprašuje, kdo smo in če i-mamo potne liste. Ko smo mu pričeli razlagati, da smo ujeti Avstrijci, ki Se vračamo domov, smo zaeno pričeli kazati naše potne liste, katere nekaj časa pregleduje in ker smo le silili vanj, pa pravi: “Iz tega se ni mogoče natančno prepričati, ali ima vsak potni list ali ne; eden ga bo morda pokazal dvakrat, drugi pa nobenkrat. Da bo šla stvar bolj v redu naprej, nam u-kaže, da gremo vsi v eno sobo, kar smo tudi takoj storili in so brž zastražili sobo, potem pa so nas vsakega posebej spuščali pred poveljnika, ki je bil dokaj strog v svojem poslu. Vsakemu je vzel potni list, ga pregleda! natančno in prav tako natanč-
80 vaši/potni listi pravilni, kajti od njih zavisi vaše življenje, in poudarjal je, kake važnosti je to za nas; vmes je kajpak zagovarjal, da disciplina mora biti in da je radi tega tako strog pri pregledovanju teh listin itd.
Ni bil napačen mož, le presurov je bil, sicer pa neprimerno boljši od kakega “komisrja.” Ko se je končno prepričal, da je vse v redu, nam je še povedal, da bomo lahko šli čez Dnjepr. Precej razburjeni vsled raznih dogodkov tekom pregledovanja, smo položili svoje kosti po trdih tleh in zaspali.
Zjutraj 3mo bili že zgodaj na nogah, na progi pa je čakal vlak, da odpelje vojake kakor tudi civiliste v Jekaterinoslav, katerega so zavzeli boljševiki z veliko pomočjo mornarjev; brez teh,bi boljševiki,bolj težko kaj
Vabilo na važen sestanek
Cleveland, O. — Iz urada Zveze Najsv. Imena se naznanja in vabi zastopnike vseh skupin, društev in klubov, bilo da so verska ali narodna, samo da niso komunističnega mišljenja, ker kot ameriški državljan biti ne more in tak tudi ne more zdravo misliti in ne za katoliško idejo sodelovti. Vsi drugi pa ste vljudno vabljeni, da bi se odzvali v nedeljo, 13. marca popoldne ob 2:30 v šoli na Glass Ave.
Ta sestanek je določen v namenu, da se snidejo vsi vodilni zastopniki katoliške misij in akcije. Ta dan se bo postavilo temelj katoliškemu dnevu, ki je določen za 3. julija t. 1. Ta dan se bo dnevu določilo smrenice in druge načrte, katero delo bodo potem prevzeli odbori, ki bodo ta dan v ta namen določeni.
Radi tega naj ne zaostane nobeno društvo ali klub, ali katerakoli skupina. Tudi ni potrebno, da bi se za to čakalo na dru-
štvene seje; predsedniki, tajni- potlačili v žep suknje, katero
ki in sploh odborniki, odbornice, naj se udeležijo tega sestanka, ki so voditelji društev in klu-bov. Tu gre za to, da dokažemo svoje prepričanje in svojo narodnost, obenem pa tudi naše Amerikanstvo — America First! Zatem pa verska svoboda! Naj branimo naše ime kot Slovenci čisto, ne komunistično, dočim se naše ime v javnosti meša med sovražnike Amerike, — med komunistične propagandiste, kakor je nedolgo nazaj napisala Mrs. Marinko.
Na ta dan, 13. marca, se bodo združila vsa društva po odborih za skupno akcijo za velik Slovenski katoliški dan, kakor mu bomo dali za podlago ime, podobno :Baragov dan. Radi tega je važno, zelo važno, da se udeleži vsak, ki se smatra za katoličana in narodnjaka. Tudi posamezne osebe ki jim je pri srcu Amerika in obenem tudi naš slovenski narod, ki trpi v domovini, naj pride, da se prijavi, da bo sodeloval in pomagal odboru, da se izpelje veliko slovesnost v veliki moči ta določeni dah. V nedeljo 13. marca v šolskih prostorih na Glass Ave., točno ob 2:30 popoldne po križevem potu v cerkvi, ki se ob tej uri skon-ča.	Odbor.
st« poslali v Slovenijo tako želo potrebnim. Tisočeri Bog plačaj, ker ste darovali tako dobro in lepo suknjo.
Veste, tisto suknjo sem dobila jaz, nekdanja usmiljena sestra in kot druge tudi jaz v ci-vilu — čas je tak. Doma nimam ,ker sem bila že 26 let redovnica, sem prosila za pomoč, da bi se mogla obleči. Saj veste, da je hudo po tolikih letih biti kar naenkrat brez vsega. Iz Vaše suknje sem si dala narediti eno janko, ki je zelo lepa in topla. Spomnila se bom na Vas, kadar jo bom oblekla ter molila za Vašo srečo in božji blagoslov. INimam perila ne čevljev in zima je huda. Sedaj sem v službi, pa težko delam, ker sem bolna na ledicah.
Slovenci tukaj veliko dobijo od svojih ljudi iz Amerike, kdor jih ima. Jaz, žalibog, nimam nikogar.
Še enkrat tisočera hvala (za poslano. Veliko pozdravov iz domovine Vam pošilja hvaležna s. Leopodina Šmid,
Dol. Logatec,
Brod 30
Na Holmes se srečamo
Cleveland, O. — Za dolgo se je odlašalo prireditev na Holmes Ave. v dvorani Slovenskega Doma. V nedeljo 13. marca se pa le snidemo k veseli in živahni prireditvi. Program, ki je sestavljen iz treh delov, ki bo vsak vreden vstopnine, bo tako bogat, da se bo vsak udeleženec zadovoljno vračal domov. Takole je določeno:
Prvi del je določen za slikovno predstavo, kaikoršne že pogrešajo par let. Za to se je nabralo že toliko domačih, po-slik, da je potreba za-
DELO IOIIJO
žensko se sprejme
za splošna hišna dela, en dan v tednu. Pokličite med 10. dop. in opoldne LI 5629.	(49)
HALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Mlad slovenski par bi rad dobil 4 neopremljene sobe s kopalnico. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 5833.
—(50)
Harmonika naprodaj
Naprodaj je gramatična harmonika na 12 basov, Excelsor izdelka, v jako dobrem stanju. Kogar zanima, naj pokliče po 4 uri popoldne UT 1-0878.
-(Mar. 9.11)
__ kake tri metre visok.
čudili so se, ko so videli, s kakšnimi zabriženimi obrazi gledajo Arabci peščeni pas. Karavana se je ustavila pred njim kakor pred nepremostljivo reko.
Emir Abd Er-rahman je pognal svojo kamelo vanj, žival je naredila par korakov, pa se je ustavila in se tresla na vsem telesu. Poveljnika sta se kratko 'posvetovala in vsa karavana se je obrnila ob peščenm pasu proti severu.
“Kaj je to?” je vprašal Belmont, ko je prišel mimo dragoman. “Zakaj smo izpremenili smer?”
“To je peščen zamet”, je razlagal Mansur. “Veter prinese peska seboj iz daljne puščave in ga nasuje kup v dolgo črto. Jutri ga bo morebiti vzel seboj in odnesel kdove kam ali pa ga bo raziprši] po zraku. Popotnik mora včasi petdeset do sto milj potovati, da obhodi tak zamet. Preko njega se ne da priti. Kamela si zlomi nogo, jezdec ipa se zaduši in se pogrezne v pesku.”
“Kako daleč sega tak zamet?”
“To se ne da reči.”
“No, Cochrane, to je vse v našo korist 1 čim dalje se zamudimo, tem zanesljiveje nas bodo dbšli.”
In že stotikrat so potovale njegove oči ven k trdi, ostro zarisani črti ohzurja. Velika, prazna, temnorjava puščava je le-
žala krog in krog — pa kje trohnobo.
r........proti zapadu.
kak peščeni zamet?”
“Ne vem. Bela črta je”’, je odgovoril Belmont. “Poslušajte Mansur, kaj je tista črta tamle pred nami?”
Pa dragoman je zmajal z glavo.
“Ne vem, kaj je to, gospod. Nisem še videl kaj takega v puščavi!”
Pred njimi na zapadu je ležala po puščavi bela črta od Be-vera do juga, kakor bi kdo s kredo potegnil po rjavi mizi. Tenka je bila, pa segala je nepretrgana od obzor j a do obzorja.
Tippy Tilly je nekaj povedal dragomanu.
“To je velika karavanska cesta”, je prevedel Mansur.
“Pa kako da je bela?”
“Kosti—!”
Neverjetno se jim je zdelo, pa res je bilo.
Bliže in bliže so prihajali beli črti in končno je ležala pred njimi — shojena cesta. Skale go bile izglodane, kamenje izdolbeno od neštetih stopinj mnogih stoletij in obledele kosti poginulih živali so pokrivale to “cesto” tako nagosto, da je iz daljave res izgledala kakor nepretrgana črta. Podolgaste kamelje lobanje, noge, prsna ogsodja, da, celi kotenjaki so ležali in se belili v žarečem sol-ncu kdove 'koliko sto, — morebiti več titoč let. Kajti suhi zrak puščave in vroči žarki sol-nca so zabranjali vsakršno
1 g P
■■ •> ■'

E
Wl. —
Ameriški “Marini" m Puerto Rico.—Slika nam predstavlja enega izmed naših “marinov" slonečega ob letalu, ki opazuje vzlet Phantom jet letala na Roosevelt Roads Naval Base na Puerto Rico. Ta jet letala bodo polagoma nadomestila “Corsairs" letala, ki so bila prvotna zračna opora urinskega kora in bodo prva, ki bodo operirala s Puerto Rico.
je bil lesk jekla in blešč angleških čelad, za katerimi se je tako hrepeneče oziral—?
Peščeni val ni bil tako dolg, kakor si ga je želel Belmont. Kmalu so prijezdili do konca, pesek se je razpršil v prazen nič kakor prah, ki ga veter na cesti sune kvišku. Pa čudno, kako so se bali previdni beduini še celo tedaj, ko je bil val tako ozek in nizek, da bi ga kamela izlahka- prestopila. Več sto metrov so še jezdili proti severu in šele ko so spet čutili
“To je karavanska seta, ki sem o njej včeraj pravil”, je dejal Stephens. “Spominjam se nanjo. Videl sem jo zarisano na zemljevidu, ki sem ga oni dan ogledoval v ladijski knjižnici. Baedeker piše o njej, da ni več v rabi, odkar so se uprli dervišrob gornjem Nilu, da pa je bila poprej kedaj glavna trgovska pot iz gornjega v spodnji Egipt.”
(Dalje prihodnjič).
Kupujte Victory bende!
mmm
Ni čudno, da je toliko podgan, ko so' se rnrtni sovražniki sprijaznili. — Na stopnicah doma Mrs. Stella Kasproiciez v Newark, N. J. je nekdo pusti! mlado belo nodgono 1 istkom in prošnjo, da naj najditelj skrbi za itodganov. Vzeli so jo v hišo in domača mačka “Tiger" ’jo je kaj hitro vzela v svoje varstvo in se dva smrtna sovražnika, kar dobro razumeta, kot je videti na sliki.
in dveh znamenitih pogrebov, dveh Zalarjevih družin,, katere je spremljalo nebroj na-1 roda.
Drugi del: ZAPEL BO ZNAMENITI PEVSKI ZBOR; nadaljevanje bo s petjem Rakar-jeve družine fantov in deklet. Le malo kedaj se sliši take zbrane glasove.
Tretji del: Krona vsega tega bo pa igra. Ako hočete videti na odru prave originale slovenskega odra, potem le gotovo pridite. Bodite prepričani, da boste rekli: To igro bom pa še šel gledati, kadar jo bodo zopet igrali. Večkrat ko je vidite, rajši jo zopet ponovno gledate. TO JE PA VAŽNO: Da boete za vstopnino, ki jo plačate videli in slišali vse, je važno, da pridete' ob času. Predstava slik se začne že em četert pred SEDMO URO. To pa za to, da se /m ves program lahko do časa izvršil. Vzemite to, za ta dan, da praostujete temu programu ki je določen po odboru stoterih, za v razvedrilo ljudem, dbenem ,pa za v oiajša-vy> trpečemu našim rojakom v begunstvu^ kjer čakajo na našo pomoč in rešitev.
Rojaki, boljšega ne bi mogli storiti kakor storite, če se udeležite tega tako fino zasnovanega programa. Ne bo vam žal, to boste sami spoznali, pridite cbilno, naj bo ta dan vaš in za mnoge, v duševno in v telesno dobro.
Anton Grdina, odbornik. ----------o------
Hvala neznanemu dobrot niku
Mr. in Mrs. John Anžiček iz Girarda, O. sta darovala suknjo, ki je bila odlposlana z drugo dbleko potrebnim v staro domovino potom Katoliške lige. V žap suknje rta vtaknila listek s svojim imenom in naslovom. In te dni sta prejela pismo naslednje vsebine:
Logatec 14. jan. — Mojemu dobrotniku 1 Šele zdaj mi je prišel v roke Vaš listek, ki ste ga
vina z živili; izvrstna okolica v
Euclidu. Vsa nova oprema. De-na leto za $68,000 prometa. Cena je prava za hitro prodajo. Brez agenta. Za informacije pokličite RE 2378.	(48)
SEDMU
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 e. in at
« tsm
Mi pripravimo ZDRAVILA aa Evropo
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio
Kadar potrebujete zavarovalnino
orotl ottnju. viharju, m avtomobile, se lahko in aanealjive obrnete na obrnete n*
L Petrich — IV1874
usti murnu ar
DNE IM DAY
Wnummumn
YOUR IUV WOW
Mtap 1» aert **»:•«■ *
»• m* **■*■ **	.
Si *£££,V—
S&SStHs
toleohnaMU toeaaamUeanrai eaa lev* SMrt rtente e
• aaeeešt*. »rti
manMAŠV
gSJggggS
CTBBISKA DOMOVINA, MARCH 9, 1940
..iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
IVANJONTEZ:
PRISELJENCI
Povest iz kanadskega življenja
Janez se je tihotna začudil; stric namreč do tedaj ni še vprašal po ljudeh in razmerah v domačem kraju, sam mu pa tudi ni maral pripovedovati o njih, ker ni vedel, ali bi bil-o stricu prav. O dogodkih, ki so bili vzrok njegovemu begu z domače grude, je bil poučen še od matere, zato je rajši molčal.
“O, bil sem tam nekajkrat, čeprav se mi je zdelo, da nisem bil posebno dobrodošel. Precej prevzetni so tam doli na Posavju, prav nič vam podobni. No, pa stric Tone se nima več zaradi česa pritoževati ali jeziti; je že v grobu."
“Kaj praviš?!” Stric Matevž je bil zelo presenečen. “Tone je umni? Hudiča, tega pa res nisem vedel! Seveda, nihče mi ne piše kakor tudi jaz nikomur, ni čudno, če ne vem. Kdaj pa ga je vzelo in kaj mu je bilo?” “Letošnjo spomlad mu je zazvonil navček. Pravijo, da je imel raka v želodcu. In pravijo tudi, da si je to, bolezen nakopal s pijančevanjem.”
“S pijančevanjem?!” je zavzeto vzkliknil stric Matevž in
nasmešil:
“Kako čudno! Tone mi je nekoč oponašal pijačo, me zmerjal s pijancem — in sam si je s pijačo izkopal zgodnji grob!
— In Tina me je mrzlo odslovila, češ, ne mara pijanca —in baš pijanec jo je poslal pod rušo, 'ko ji vendar ne bi bilo treba še umreti, če . . Well, vse kaže, da smo vsi trije imeli grdo smolo . .
Janez je nemo prikimal ter se globoko Iziamislil.
Čudno so res zapletena.pota jp~M^no"marali'
nila k Matevžu, katerega sta ob vist. 'No, Janez mu je stare na.
človeških uso,d, neipredvidenih, nenapovedanih in ki pa se valic tej konično, ob nikdar določenem in napovedanem času zakij učij o po svoje, kakšrne so pač razmere in naključja, ki jih ustvarjajo, zapletajo in razpletajo.
Janez v kanadskih pragozdovih
svojem 'prihodu v Kanado slučajno našla ter ipri njem prezimila. Spomladi je Matevž dobil delo Mihi, Tomaž pa, ker se mu je upiralo farmsko delo, se je odpeljal na vzhod, kjer so večja industrijska mesta in več priložnosti za delo. Toda posebne sreče ni imel; vsakemu mesecu zaposlenosti je sledilo dvoje mesecev brezdelja, kajti industrijski kraji so bili- preveč natrpani z delavci in brezposelnost je bila povsod občutna. Tiste jeseni je še v oktobru, ko je obupal, da bi kdaj dobil delo v mestu, odšel v gozdove na severu ter začel tesati železniške ipragove.
Povedano je že bilo, da je Janez poznal Ocepkove še iz domačega kraja. Toda prijatelji si Janez in Ocepkova fanta niso bili nikoli. Miha iri Tomaž sta Ibila precej prevzetne nature, vslbd česar ju vaški fantje niso Ko pa sta se
pake spregledal ter mu obljubil, da bo molčal o njem v svojih pismih. Svojo obljubo je Janez pošteno držal vse skozi
srečo v gozdovih. Delu se bo bi bil
in to tem lažje, ker je kakega marjih.
zlahka privadil, saj zna držati plenkačo v nckah ter zamahniti z njo. Zaslužil pa bo na vsak način več kakor pri far-
pol leta po prihodu v Kanado prekinil vse pisemske zveze s staro domovino, seveda ne brez vzroka; -posebno prijateljstvo ga namreč ni vezalo na nikogar v domačem kraju, m sorodnike se je vedno brigal toliko kot oni zanj — nič —, Marica pa se mu je skujala.
Proti koncu oktobra je dobil
Miha ni dolgo ugibal. “Ne velja, tukaj vso zimo postopati in trošiti trdo prisluženi denar, ni res, Janez? Kaj praviš, bi ne bilo dobro, če bi šla pogledat v ontarijske šume? Tomaž piše, da je že govoril z “basom” in da mu je obljubil delo zame in čc še kdo pride z menoj, ga tudi dobi. Poskusiva. Nekaj
lužil, ž Mihom v Ontario.
Matevžu to ni bilo všeč. Mož bi rad videl, da bi Janez ostal pri injem; samemu je tako dol-čas. Slaj ga nikamor ne goni in prezimovanje ga ne bo nič stalo; spomladi pa mu bo dobil delo pri kakem farmarju. Za-
Miha -pismo od brata. Tomaž je bo-va že zaslužila in -prehranila pisal, da teše železniške pra-jse bov-a čez zimo. Bi šel?” gove v pragozdu na severu On- j Janezu je Mihov predlog taria, da prilično dobro zasluži,ugajal. Naveličal se je že bil in da bi bi] vesel, če bi se tudi j tega postopanja in brezdelnega Miha odločil, poskusiti svojo življenja pri Matevžu. Janeiz
.. sešla v tuji Kanadi, je Janez neslutenih, |pozayj vse to ;n nekaj časa ce-svoji naravi y,j10ma občudoval Miha, največ seveda zaradi njegove angleščino, s katero se je fant kaj rad postavljal.
-Sicer pa je bivanje v tujini tudi Mihi izteiplo iz glave malce njegove nekdanje prevzetnosti, tako da se je dalo izhajati z nljim za silo. Janeza pa je takoj v začetku prosil, naj nikar ne omeni v svojih pismih znancem v starem kraju, da Miha dela na farmah, molze krave in krmi prašiče, kajti: “Kaj bi re-1 kli znanci in prijatelji v doma-
Dciber mesec -po Janeževem prihodu na kanadski za,pad se je preselil k stricu Matevžu Miha Ocepek, Janezov sovrstnik in bivši sošolec. Fant je čez leto služil pri nekem farmarju in
ko je zapade] sneg i-n je bilo _____________ . „
obraz se mu je za hip nabral v njeg.OT0 delo končano, je prišel!či vasi, če-bi zvedeli, da jaz, izu-jezne gube. ‘Tako! In zlomek prez]movat k Matevžu, pri ka-!čen mizar, krmim kanadske hinavski mi je tako oiponašal terem je -prezimil tudi prejšnji'prašiče?! Sicer to ni nič poni-pijačo, da bolj ni mogel. In, zimi. Sicer -bi bil lahko ostal žujočega, vendar je bolje, da ne sam se je s pijačo uničil, do-	prj farmarju tudi čez	zimo, am-jvedo. Preveč	bi se mi posme-
čim sem jaz še danes živ m tr-	pal^ fan:t je menj]j	,ja se ne	hovali! Tega	jim pa ne privo-
den! Tako, tako! Kaj pa do- iiZ(plača prezebati vso zimo za gči-m 1"
mačija — jo je zapil?	borih deset dolarjev ffla mesec;1 Janeiz je vedel, odkod ta Mi-
“Ni utegnil. Ko je začel le stanovanja mu -pri Matevžu ni hova bojazen. Ker je bil dober preveč očitna popivati, so mu	^,il0 treba plačevati-,	živila pa	mizar, je imel	dovolj dela v do-
presknbeli sodnega varuha; no,	s0 bila tako poceni,	da ga je	mačem kraju	in tudi je dobro
•ana -prav malo stala. Spo- zaslužil; s tem 0 j P, kakor tu-m-ladi se je nameraval zopet (di Tomaž, kaj rad postavljal j
udinjati kakemu farmarju.	-------3
Miha je bi) v Kanadi že tretje leto. Tja staiprišla skupaj z bratom Tomažem, delala nekaj tednov pri farmarjih v oko-lici Regine, šla za delom v mesto, kjer -pa vzlic temu, da sta bila i-zučena-mizarja, nista-mogla dobiti dela, nakar- sta se vr-
šo bil! pa seveda reveži, žeh,
tudi, dokler se jim ni ognil na oni svet. Zdaj gospodari Matevž, starejši' sin. Kmalu po očetovi smrti se je oženil s Kro-pivnikovo Tinco.”
“S Kr-qpivnikovo Tinco?” S hčerjo Kropivniikove Tinice?” Matevž se je čudno zasmejal. “Hudiča, ta je pa lepa! Strica bi bil kmalu zlodej vzel zaradi Krolpivnikove Tinice, nečak je pa njene hčere mož! Sapralot, ta je pa lepa!”
Kot Hi odrezal, je njegov smeh izginil in mož se je nekam daleč zamislil. Tisti večer ni več s-pregovoril besedice. Ampak Janez je čutil, -da stric poleg njega v postelji ne spi, da ždi. Zjutraj pa je stric mirno dejal:
“Verjemi, Janez, jaz sem sovražil samo, dvoje ljudi na tem svetu: brata Toneta, ki me je bil oslepari] za domačijo in Ti-nico, ki ni hotela verjeti moji oblju-bi, da se bom poboijšal, čeprav je bila tistikrat moja obljuba res iskrena, prav i-z globine srca -prihajajoča in bi jo bil držal — o tem sem prepričan še danes! Ee, koliko hudega, koliko gorja bi mi bilo priharnjenega, če ne bi bil nikdar poznal teh dveh ljudi! — — — Toda Tone je zdaj mrtev in mrtvih ne velja sovražiti . . Jaz sem mu odpustil, vse, ampak šele — nocoj . . .”
“Kako-pa Kropivnikova Tina, Janez?” je pov-prašal čez čas. “Sinoči me je bila vest o bratovi smrti tako -prevzela, da sem te pozabil vprašati o nji."
“Mrtva, stric, tri leta bo, kar so jo zagrebli. Mož je bil pijanec ih reva je mnogo pretrpela zaradi njega. Njega je pobralo dobro leto pred njo; preveč pijače! Gospodari zdaj sin, ki je menda vse drugačen, priden in dober gospodar, pravijo."
Nekaj časa je kazalo, do bo stric Matevž izbruhnil v krčevit smeh, kajti mišice njegovih še svežih lic in mogočni briti pod m:som so sumljivo drgetali; to-da videz je ogoljufal Janeza. Matevž se je zgolj nejeverno
ter zavzema] napram vaškim fantom, ki so se morali potiti; za kruh -po polju ali ga služiti! ■ kot navadni -delavci povsod, l kjer se je dalo kaj uloviti, pre- J :cej prezirljivo stališče; s tem se je mnogi-m zameril, toda Mi-j ha se je njihovi zameri zgolj posmehoval ter jo imenoval za-
Predsednik Truman si je ogledal vojaško' zrakoplovno razstavo na Andrews vojaškem letališču. Slika nam ga predstavlja, ko ravno zapušča enega izmed devetih jet B-i9 bombnikov, ki je pred kratkem preletel naš kontinent v i urah in 25 minutah. Ko si je predsednik dobro ogledal letala, je rekel, da se mu zdi, da bi kupil enega te vrste letal.
G. WHISKERS
NORWOOD THEATRE
ST. CLAiR AVE. in E. 62. CESTA
Samo $6 v četrtek 10. marca!
Posebna predstava, ki prične že ob 2:30 popoldne Zadnjikrat bodo kazane v Clevelandu
“Triglavske strmine”
To je slika, ki bi jo moral videti vsak Slovenec in Slovenka.
Nastopil bo tudi znani slovenski kvartet
“FOUR FEATHERS”
Ne zamudite te slikovite predstave!
Varietni program na odru bo samo zvečer
Vstopnina je kot druge dneve
rad delal, da bi kaj za-Tako se je odločil oditi
man. Janez se ni dal pregovoriti in kak teden -pozneje sta’ se z Mihom poslovila od Matevža ter se odpeljala na vzhod.
(Dalje prihodnjič). ---------o-------
—V revolucijski vojni je bilo število ameriških vojakov v kontinentalni armadi samo 35,-000 mož.
.^LENTEM
cheamettes and cheese
1 pkg. Creamelles Butter, size of an egg lVi cups grated nippy cheese
Drain and chili Creamertni. Put a lay« of chilled Creomettei obout one Inch thick in a buttered bake dish. Sprinkle with cheeie, dot with bit, of butter, stason with salt and paprika. Add 1 or 2 more layers until duh is full. Bake in a hot oven 15 to 20 minutes. Milk may be added if desired.
es
Creamettes so bolj mehki, bolj okusni MAKARONI!
81 PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PM (0,
SMS ST. CLAIR A VENUE
IRANK CVKLRAR, lastnik. ________
OBLAK MO^
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St
-AND THE WORST IS YET TO COM* —in najhajše šele pride
WIFE'S
SUN-shade , %

mA
\