132. *iev.
Poštnina plačana v gotovini.
Qelje» torek 22. novembra 1927.
Leto IX,
torch,   četrtek   In
soboto.
Stane mesečno  Din 7*—
za inozemsivo Din 20'—.
Pfisamczfta ätevi&ka
I  öirt.
Račun poštno-čekovnega
zavoda štev. 10.666.

Vredni&tvo
In  upravtiištvo i
Celje
Strossmayerjeva ulica  1,
pritličje.
Rokopisov   ne   vračamo.
Og(a«l P* tariffu.
Tefefon int štev. 65.
Zcvo:
Frokrustova postelja.
(Dalje.)
Da laliko sine ia*a et siudio pronik-
nenioi v  beogradsfco  ataliače,   ne  bo
škodovalo, če se ozremo na pot, ki so
jo hodile tu je, starojše univerze tekom
let <lo daiiašnjega  obličjia.
Več ali niamj vse, predvseni vse
srednje-evropske univerze so nastale
VA priratnih f-ifozofsklh kaitedrov po-
sameznihueenjakov, ki so zbirali okor
li sebe najprej licence za svoje dak-
trine, iz nji'li pa profesorjo paznejših
generacij. V li^kfiOi pnimerih, ravno
fflavni ppedstaiwiiik'i filozjofij'e (prav:
vede) niso ostavili nobenih static, ma-
teriijelniih in lokaliio določeiiaih žairišč
za svojo doktrino, nego sanio knjige.
To SQ bili oni, ki niso predavali, tem-
več sanuo pisali.
Razimi tegia: je bila sv>oje dni \ecla
en saun, univerzaten prednretj! Ra/r
umljLvo je t-etlaj, da takrat »uiiivfcrze«
niso predstavljale današnjega ogronv
nega, po poklicih in predmetih speci-
ja.lizira.nega. organ izma; bilo so prejo
lnajhirie oelice, kaitere so posecali kot
shišaitelji samo prislasi tam predava-
iiili doktrin. 0e še pavdarimo, da je
bila afici.jelna voda po osnovi teolof-
»ka in religijozna> smo priftčno pri
rezultalu: .saniüßtaiiii lajikov.
Ta šiatlij pa ni trajal par det-enij,
ii«go stoletja, in sicor teni daljc, čim
starejvsa je bila dotičn-a celica vecle. __
Kakor mnogo kje drugod, sta paj 18.
stoletje in framcoska, revolucija obr-
nila tudi na univerzitetnemi poJju ko-
lo razvoja.Cas je postavil črav-eka prod
pojim: iiid/Lv/iduum' ter ga prisilil k
novim naporom, izvirajočim iz dolo-
vanja člaveki* kot enote v skupnosti
cloveštva: tore] prod obratno nalogo.
kakor prejo, ko je si.«.la umariiui. i\tt\tnt.
J>reapr<iviiijlii naprarru ponrMWgnjen im
])rivilc>giraru'ein. Le-ti pa za, ,svoj po-
ložai niso patrebovaJi lastnih sposob-
nosti, tenivoč so črpaLi svojio moč iz
njeiMrcnosti. Idruigfili ler |o|- nasfcinjali
na princip neenakosti.
EnaJcost človeka napi'aini človeku je
odvi^a talente, sprožila iznajdbe, ote-
žiliii življenje, zakaij, kjor je bil boj,
y-e ga je s>ploli kaj bilo, nied malim
steviloJii lK'kateriJi nuočnih in med nt1-
nioc.no večino, tja jo stopil boj1 enega
Proti enemu'. Z orja&kimi koraki se jc
začela širiti in napredavati veda na
zunaj, mu zmolraj, se- diferencirati in
l)ogatiti); sania je pro.vocirafa nove
probtenne, ki. so radii li niest ate vailL-
jante. Misleci so se morali odlociti za
gotov, poklic, v poklicu za spLvijalno
slroko. Vse to se je naravno zbiralo v
(H'lk'a-h vede, ki so si s čarom znanja
priborile od n-ckdaj privilegij svobodo
in ypliosnasti, neizmernasti: v univer-
zah.   U('jiinek  1eg&  grandijoznega  po-
rasta  ni  nuogel biiti druffi  nogo vadi-
ja-i'na J'a/.kropitev eue splosno doktrin©
\" kouoentrirano proučarvanj^ in pre-
davanje  speöijelnlih   predrqetov;  znaf-
nasti. lz pristašev dofctniin so se raz- j
vili slusatelji  »vabodnih- poklicevi za !
praktično življenje.
S])oa*cdno s tem n.e smemo prezreii
sta.TO.siti,  n aste tih dai'il din  son do v  ter !
di'ugih liLaterijelnih  ugodnasti, s ka- |
terimi se te univerze lahko polivalijo. :
(las pa je kljub teinu poteikal, za živ- ;
ljensko dobo posameznega clo\eka po- j
casi je šei' razvoj 'i'n se je kopiičila tla-
našnja  fornia.  teh  nni\ierz.   Gelo  za-
gi'ebska ini beogi'ad.ska univerza; »ta —
si: nova  coinponere licet  antiquis  —
se poraija;li postopomia in v inej'ali, ki
so jih dopuscalo slucajne dotaeije.
Slovenska umiverzd pa je nastala v
oiuun forrniatu, ki snio ga pred vojno
simitrali za nekako šablono provinci- j
jainih univerz, na irah, s — kraljevim j
ukazoni:  Heidelberg  brez  zgod.avine,
I>rez dotacij, sredi revnoga naToda.      !
Naenkrait je bila tu z zakonito da- '
lüceiiiiin stevii'oni fakultet, ki jih je bilo
prva leta treba šele »napolniti«, da
so Ntvarnio nastale. iMii saamd' nismo
zanjo daili nicesar, kar bi UTielo v tem
caüu vrednost in, pomen — žrtve, na-
še obče narodne žrtve. Univerzitetni
fond smo naloziiili v avstrijsko vojno
posoj'ilo, če n<? se bolj ])lodonasno, dvo-
rec je bil pmzeii, ker smo dobili vlar-
d.ino palačo. lies je, plaivev,ali smo
diavke, d,a se naanj je črno delaJo pred
oemi, ali to je bila obveznost,. ne pro-
stovoljna hiev.
Bas ta pa je oni, snovno vidni do-
kaz in ediiini nepobibni argument na-
rodo^'o zrelasü za latino vuniverzo v
sni'isliiv kakor jojutljon'o ^'bstojeČo v.
I/.fnbi'ja.ii'i. Saatii'o krvjii stik nai'OilaJ %
univerzo je faktor, ki zidet univerze.
Miti ta pa mij tako čudapoln, da bi jili
iz tal izkopiwul.
Beograd pravi -- odkrito ali pri-
krito, je vsoeno —¦ da md, Slovenci,
tega faktorja niti pokazaliil nismo. In
ker je bil daslej samo eden dr. Ora-
um, iraani potgiini priznati, da. jü to
i'-esnica. Ob ustainovitvi univerze smo
s prekrižaiiiniii rokamiii vzklikali: živel
kralj, živeli Srbi, živel Diividovičj pa-
gi'edali smo »cifro« v proracunu, na.to
pa rekli: vozi bre, naSa ljuba univer-
za, dihaji, rasti, zdjaj te imamo!
In danes in vsako leto ob sesiavi
proracima., ko zaižanjo uinfiverzitetna
viihra: kje polaganno dokaze, da smo
priprü'vljeni za univerzo dai'il tudi
mini in prostovoljno? Beograd, kar '
ga je stvarnega, ima, v rokah oster rar
pir: očitek, da smo atrocK ki si do-
niišljamio, da nacijonailna država ne
]^otrebuje. naciijonalniili drza^ljanöv.
Beograd. nna vli.s, da niti taikega sve>-
tisča, kakor je lastna: univerza, ne bra-
niino pred apia'tijo mied saiminii' nami,
nego radi bontofna, v poUzaivesti lastne
in,dolentnoisti„ ncodkritosi^no, z ob(-
i-uti'jlvositjo hiisterdje, pokri-vajioč same
sebe s plasoeni preganjane nedolžno-
sti. Beograd smatra, da nann je uni-
verza etiketa na vrafih Slovenije, kl
jo prep'UScamo miirno pobledolositi in
zaviti'iii! roboni, kaitere pa noben tujec,
eeravno sosed, no smie. niti pogledati,
da bi jo iz prijaiznosti očedil, čeprav
na škodo format a.
(Konec prillcKlnjič.)
Celjskl občinski svet.
V petek, d.qc 18. t. m. od 18.15 do
21.15 se je vršila; redna seja celjskega.
občinsikega sveta, ki je potekla dokaj
niirno in stvarn.o. Uvodoma je ebčin-
ski svet siprejel protostno resohicijo
proti namera,vani ukinitvii upravnega
sodiišca v Gelju.
Personulm odsek. Mestna občina bo
plaieala tudi za 1. 1927. vse dav&čine
za niestiiK» uisivižnence in ročne delav-
ce. Obč, odb. prof. Mravljak je izjavil
\- inuenu SDS, dai je demdkratski' klub
slejkoprej za to, da se pomia.ga niest-
ii im vislu'zbencemi.
Pravni odsek. Iva.nka Vrtačnik se
s'prejimo v domoviin'.sko zveix)» dočim se
äolski sestri Benjaaniibli A'fojsaijii Ja-
ger zagatovi .sprejem. Inventar biivSe
go.spodinjske sole se prepusti dekliski
nii\š«i:nskfi šol.i. Doloailo se je besedilo
revei-za za poslopje Jadransko-podu-
navske banke, ki je bilo zjgrajeno leta
1922. deloma izven rogulaciiske erte v
Aleksandrovi ulici.
Finančni in (jospochirski <xlsek. Me-
Aiuix obchvn ho lUhjchi pri Mostni lira^-
niliik'i posojiln v '/Aiesku 1,400.(XX) ili-
najjeA' za. reigulacjjo Savin je in, poso-
jjlo v ziiesku 600.000 Din za gradnjo
mestne stanovanj>ske liise, S. K. Gelje
so dovoli 10.000 Din podpore za pove-
canje tenisi-prostora: v parku. Okrož-
no sod.išče niora place vat i za grofijo
G5.000 Din letne najeninme. Najem-
nina SPD za Celjsko kočo se zvksa. od
1350 na 3000 Din letno od 1. januar-
ja 1928 naprej1. Odobri se proračun
stroskov v zne.sk u 49.750 Din za do-
graditev promenadne i>oti na levem
bregu 8avinje mod Kapucinskiin mo-
s'lom in brvj'O pri parku. Pot bo naj-
brž že lotos dograjena. SI ike v porotni
dviorani' so že restavrirane. Konser-
vatorju g. dr. Steletu se dovol'i 1O.(K.K)
dinarjev za izdajo monografije o teh
slikah, ki predstavljajo vi-ednost nad
I  milijon dinarjev.
Vse važnejše pi-eureditve v mestni
kla\nici se odlože do priifoodnjegia pro-
rac-una. Mariji Viraintovii se proda
pai'cela na Jozefovem hrdbu v stavbne
svrhe. Suniiski upravj se podaljsa na-
jomninska pogodba za Higersv>ergtr-
jevo ]iosestvo za 3 leta, trgovx^u gosp.
Kai-bemtzu pa se zagotovi podaljišanje
najemninske lJogodbe za zemljišče po-
leg kaplandje za 3 leta. Gastii'nJcarjit
Reberšaku se ])onudi. za sejmišče na-
jennina 800 D letno za najmaiij 5 let.
Obrhii in irzni odsek. Odabrii se nia-
ksimalna/ tarifa zii avtoizvaščke, ka-
kor sta jo odobi-ili Zbomica TOI in
obrtna zadruga. Po mnenju večine .se
ne izplača izdajati' v Celju raivnaJnih
cen za živila, čes da so ceno v Gelju
skoro iste kakor v drugih mc\sitih. Do-
bro bi bilo pridobdti vrtnarsko podjet-
je, ki bi zalagafo inesito z zelenjavo.
Stavbui in vod'oreflulacijski odsek.
Aškerčeva ulica se od Kralja Petra
(.'©.sit© do vile g. Lenirtk-a zatvori za
])i'omet z voziili. OgeJ Kolenceive in Vr-
\-arske. uli-co se zava.ruje z žMezna
ograjio. Z,gradba jaAiiega podzeinske-
ga' stranižca med kolodvarom in liote-
lam »Pošta« bo za.sigiiTana v prora-
I'um.u. Dosedxinje jamo stranišče po-
leig kolodrara. se bo u raid so.
Due 31. oktobra se je vršil koniisi-
jonelni ogled z«i regulacijo Saviuje ob
navzocnasti naeeluika pristojnega od-
delka x Beotgradm. Strokovnjaki so na-
ziiranja, da se mora o&titi Saivinja
med železnišjkdmičii mioi&tovoma In da
mora biti tam «iroka1 80 m, struga<
ined i)rvdni železniskim moslonii iiii Sar
vinjskim dvoreempa mora biti razšir-
jeiui na 60 m. Regulaicija Savinje a
pr'vtoki: loji) stalai okrogi 5 mjilijouiovi
dinarjev. Mestni sta.vbni urad pri-
pravlja ustanovitev gramozne pasta je
mod   obema  zel'ozniskima   miostoma.
Meslna elektranta. Prošnja okoliške
aMine za znižanje ceno elektrmioga.
toka za kino Gaberje s>e ponovno od-
kloni. Na prašnjo hiišnili lastnikav na
Dolgem ])'olju se namesiti ])oleg( hiš© g.
Diohla cestna. sveüljka, v hise pa se
napelje elektrika po večmi na stroške
interesentov. Mestna elektrarna odpi-
še mestni plinarni račun efektričnega
toka za 1. 1925. in 1926.
Slučajnosti. Obe. odb. Komavli (so-
cijalist) predlaga protest no resolueijo
prot'J nairüeraiva.ni uvedb'i KVurnega
delavnika in nedeljskega dela v trgov-
skih obratiih v Celju. Po dafö&i deba.li
je bila resolueija izrocena kombinira-
nemu obrtnemu in tržnemu ter soci-
jal'nopolitirnemu odseku.
Ob koncu sejo se je nenadoma dvig-
nil obč. odb. Janič ifn silno važno po-
vedal: »Pred 1 again konec debate«. —
Tableau!
Damlo Gor in tiefe:
Tnigcdija Jožeta Kovača
Ni teniu kar tako, da je Kovacev
Jože postal iirtidnik. Nego je vzrok
minogo gi'oblji. Pravzaprav zelo glo-
bok vzrok je bil to. In je to takorekoe
ze kos (raigedije. Kajfti je Jožcta nje-
gov ode takorekoč že znanstveno opre-
delil za vse poklice, ki bi bil zanje ka-
kor rojen, a je Jože ži.vel v takili ča-
süi, da se noben emu teäi poklicev ni
mogel pos-votiti. No, če to ni tragedija!
In to je bil vzrok, da je napaslod po-
sital uradnik. In mislim, da je ta vzrok
dosti globok, Takorekoč za vec pokli-
<x'v biü rojen ze od rojstva in napo-
sted tragicno koncati kot uradnik v
kaki^pisarni.
Oče pa jje jo;X4a oprcdelil znan-
stveno za sledeče poklice tako-le: »Jo-
zei« — je govoril oče svoji materi —
»je nesrecen otrok; rojen je v nesrec-
nem času. Vidiig, če bi bil rojen pet-
najst let poprej. Takrat bi bilo slo si-
jajno! Ali vsaj pet let poprej, da bi se
bil redil. Pa bi bifo tudi še lahko slo.
Pa da,ne»s'?! Vidiö, naš Jože, je kot
rojen za damašnji cas, velik je, in lep,
in ceden na ziinaj, in kar je glavno —
on zna govoriti.« In je oco povedal
žon.i. Ha ulio: »Kar priznajva si, toli-
ko ne zna vsak. In to je velika zmož-
nost, govoriti tako, da človcka oma-
mis,' povedati pa — nič. Vidiš, to je
naš Jožt». Kar priznajva si. Zdaj lah-
ko presodis, kakSna kriza je dandanes
poviäad, ce niti takew clowka no
spraviš nikamior. Da, pred petimi le-
ti. H gledahšču bi bil lahko sprojet ta-
koj, ali pa v vojno akademljo. Lahko
bi. sei za jmrista, in potlej za poslanca.
Danes pa je prepozno. Dailies si oskr-
buje vsa rnladina omienjene zmožnosti,
in je vse prenapolnjeno, ikamorkoli^
pogledaš.« Zato je cutil Jožo tem bolj
traigedijo svojega mladega življenja,
im je to, indslim, razumliivo. Biti ve-
lik, in k'p, in ceden ma zunaj, in znati
govoriti, a klj'ub vsemu tomu ne po-
»tati gledališki igralec, niti oficir, &e
manj pa jurist ali poslanec, je krivi-
ca, ki se bo še maščovaJa. — Tako je
postal Jože uradnik; udal se je v svojo
krivično usodo in, se je — oženil. Se-
vieda nesreeno. Kajti traigika je tragi-
ka, in če se tak clovek takorekoe ože-
ni, ni tragike nie manj. In še to: (\e
ci'ovek kakor Jože, öbeuti tragiko, je
gotovo zelo obcutljiv — sicer je ne bi
c-ntil — in kako naj bo tak tragičen
in občutljiv i'lovek srečen v zakonu,
Oe veiiiomer čuU bridkobo v sreu: »Za
toliko visokega sem rojen, toliko sem
hotel izvršiti, a napasled bo vse, kar
sem izvršil, to, da sem se ozenil, in v
najboljšem slučaju — kak otrok.«
Jaz mislim, da je sedaj dokazano,
d'a se Jože ni inagei' osreciti v zakonu.
S pocetka je vol'jno prenašal vise, kar
miu je bil naložil sveti zakrament po-
roke, potlej pa je posital spet tragi-
čen, kar mu pa ni zameriiti sprico pri-
rojene mu tragike. In je zakoprnel
]>o čisti sreči kfikor pelošolec po »nje-
nili« oceli. In je to kopmenje vtaknil
med »male oglase« pod rubriko »do-
pi«i«. To koprnonje je izgfcxlalo v»ma-
fth oglasiih« tako-le: »Nasrecen v za-
kuiui — ne po sivoji krivdi — želim
srecen biä izven zakouia. Neanonimni
dopisi se prosijo pod »Bela krizante-
nia« na npravo lis-la«. J'oze je bil ne-
koliko j>omirjen. Svitli upi sovinu bo-
žali iijegovo tragicno bitje. Cez par
dni je že prejel do])is v pisarni »malili
oglasov«. Dopis je bil natipkan s stro-
jem, kar pa Jozeta ni moglo motiti.
Ves srecen je prebiral pismo, ko žene
ni bilo doma: »Vaš ogfas, cenjeni go-
spod, mi je segel v dno srea. Voljna bi
bila, da Vas s svojim sočutjem ogre-
jern Vase ne po svoji krivdi nesreeno
sree. Prosim za odgovor pod »sočutje«
na upravo listai. Jožetu je tolklo od
razburjenja po njegovi glavi.  »To je
ženskai! Živa pesnrea, gotovo je pes-
niica, patem ima tudi swiisla za mojo
tragiko. Vendar nekdo, ki me bo raz-
umel.« Joze je poljubljal pismo. Pred
očini niu je vstajaJa mfada, lepa žen-
sika, kako se mu sočutno smehlja, se-
daj miu polaga roko na razbeljeno če-
lo, zdai . . . Jože jo je objel in segel y
zraJc. — Takoj ji je od,govoril: »Nocoj»
ab asindh naj Vas vidim pred hotelom
N. Znak je bela vrtnica v roki. Ker
je pustni torek, in, da naju veakdo ne
opazi, pridete lahko zakrinkani. Po-
ljublja Vas v duhu neznanec.«
Pop old ne je ob dveli drvef iz urada
doinov. Doniia se je obril, ioda samo
zato, da je lahko stal pred ogledalom,
in skušal svojo zmožnosti v inimiki.
Kajti zvecer mora napravi/ti, eiin se
seveda razkrinka, simpatičen obraz,
lj'ubeznj'ivo se mora smeliljati, natanč-
no tako mora pogoditi, da ona vidi
zlati zob, ki ga ima v ustih. Zlati zob
je v gornj'i. čeljusti šesti od levega kon-
ca steto, in sedaj mora Jože empirič-
nim patom dognati, kako mora razte-
zati usta. To in he mnogo drugega je
moral Jože poiizkusiti. Tako, da je
bris jo trajai'o naüincno eno uro in pol
in ne bi bil nehal, da ga ni žena za-
sačila in izpregovorila krilate besede:
»Kaj se pačiš v ogledalo? Ali še nisi
potzabil na gledališče?« Jože pa je bil
kar till in je to tudi. bilo najboljše zanj.
Nato pa je odšel. Odliajaijoe je raz-
kiadal ženi: »Nocoj imam važno sejo!«
Ves ostali popoldan je Jože taval
nervozen po ulica.li. Tiik pred šesto uro
zvečer je stopil v pisarn>o »inalih ogla-
vsov«. Tann so mu dojali, da je že dvig-
njen njegov odgovor. To je še stopnje-
valo njegovo razburjenost. Ko je po-
tem ob pol ostnih še dognal pod niasko
in pelcr.ino, da je donia pozabif svoje
umetno zobovje v kozarcu, je bil na
višku. Kot brez pameti je dirjal po
cesti, naposled je še odsel k nekenra
prijatelju, da je dobil njegovo zimsko
sukno in njogov klobuk, sicer bi ga
utegnil kdo prepoznati. Točno ob os-
mih se je ustavil prcd hotelom N. —
Krimko je imel čez ves obraz in vrtni-
co belo v roki. Ko se je obrnil pred
vrati, je zagl'edal temno postavo s po-
polnonia zakrinkan.iin licein in z belo
vrtnico v roki. »To je o*na«, je po-
mislil. Nagovoril jo je s tresociim gla-
som: »Gospodična, ves nestrpen sem
Vas že pričakoval!« A ona, oim je za>-
čula te besede, je urnih korakov od-
brzela. Jože za njo, še bolj u.rni-h ko-
rakov, jo dohiti, no more se več pre-
rnagati in ji strga krinko. Nalahno je
zakričal, kajti ob inesecini je spoznal
in bul'j'il v obraz — svoje žemie.
Stran 2.
»NOVA  DOBA<
Sr>--v   k\?.
Občinske volitve v celjskem srezu.
Občinske volitve v Celjski okolici.
Stcvilkoma  jo rozultat s-ledcc:
SLS           SLS          Gosp.       Socij.        Kom.         NR5      Nemci 1.               II. Breg            120             228             134             92             24             31              48 Gaberje       75               64               85           221             14             37           115 SJaipno         1Q5             292             219           313             38             68            163
Na podlagi tega vol'ilnega rezulta-
ta so dobili klerikalci 13, go.s>podarska
iivsta (SDS, SKS in NSS) 5, socijalisti
8, koinunisti, 1, radikali 2 in Nemci
4 občinske odbornike. Na gospodarski
listi so bili izvodjeni gg. Vinko Kuko-
vec, Anton Fazarinc, Franjo Nerad,
Jakob Brunnen in dr. Karl LazniJk.
V pr.hneri. s skupščinskimi volitvaimi
dne ll.septembra H>27 .so klerikalci
nazadovali za 19 glasov, združeiui go-
wpodai'ska lista vstevsi Radiceve gla-
sove za 14 glasov, komuniis+ir pa. za
2 glasa; napredovali so soci.iali-.sti za |
38 glasov, radikali za 2 glasa in Neun- ¦
ei  za  59  glasov.
Napredovanje nemških, odnosno
nemškutarskih glasov v okolici jasno
kaže. kako zelo u'gaja sedan jii ražini
oživljenju nemškega giba.nja v dežeTi.
Nemiški kapital euti, da je varen, da,
celo favori&i.ran in je z&čel züiLrati
kuplji.ve duše za sivoje temne namene.
Istotako so tudi radikalski glasovi po
vecinri pv.ipisati dej'stvu, da je bil no-
siloc liste upravnik einkäme g. Laza-
rovic.
Voft Ina, udeležba jie btila srednija;
od 1767 voi'ilcev j.ih je volilo komaj
1288, to je 69%.
Občinske volitve v Vojniku.
Zmaigali so s pomočjo klerikalcev
nemskutarji.
Bilo. so vložene tri kandidatne liiste:
pvv'i, napredna (SDS in drugi na^
prednjaki) jo dobila 47 iglasov an 3
odbornike, druga napredna (največ
socijaJis-ti) 15 glasov in 1 odbornik:».
in neinško-klerikfj:l'na 70 glasov in 5
oslJjorn.ikov.
Občinske volitve -jrri Novi cerkvi.
Občina  ostala  v  naprednib.  T-okah-.
Gospodarska stranka (SKS in SDS)
;je dobila: pri vcera;j«njili obeinskiih vo-
lilvah 83 glasov in 9 odbomikov, kle-
vikalci pa 79 glasov in 8 odbornikov.
Občimke volitve na Dobrni.
Občina  ostala   kleriikaliia.
Dobila je pri včerajšnjih obeins-kib
vol'itvab ofiicijelna klcrikalna stranka
179 glasov in 10 odbornikov, klerikal-
n.I opozLcijonalci pa 1.40 glasov in 7
odbornikov. Napredne liste ni bilo.
Na Frankolovem
ostala  oibČMia napredna.
L'i'i \tčerajšnjih občingkdh volihah
je do'segla gosipodarska stranka 140
glasov in 12 odbornikov (SDS in
S'KS), klerikalci pa samo 66 gfeusov
in 5 odbornikov.
Ohrinske volitve v Št. Pacht pri lyrc-
boldu.
Za to veliiko občiiiio se je bil vceraj
prav oster volilni boj. Združeni na-
prednjaki (SDS, SKS in NSS) so do~
siegli 227 glasov in 12 odbornikov, kle-
rikalai na dveh listah 182 gfcisov in
9 odbornikov, sooijalisti 77 glasov it.
4 odbornike.
Občinske volitve  na  Volzeli,
Po dolgih letih zopet lep napi'eden
uspoh.
Pri, vcerajjšiijth volitvab so dobili
naprednjaki (SKS in SDS) 122 gla-
sov in. 6 odbornikov, klerikalci pa 213
glasov in 11 odbornikov.
Oboinske volitve na Vranskem.
Olx'ina ostala napredna.
Pri vcerajisnjii'h ohoinskill volitvab
so dobili naprednjaki (SDS, SKS in
NÖS) 1.30 glasov in 11 odbornikov,
klerikaJci pa s hauliin i>r,itiskoin 82
glasov in 6 odbornikov.
Obnnske voliive v Lirisult.
Klorikalci v riianjsini.
X lia.ši občini «mo imeli» pri tob. vo-
liitvab celih \wl kandidatnib lisl. Na-
rodna dela\sko - gospodarska lüsta
Ci^fc)S- in NSS) je dobil'a 82 glasov in
3 obeimske odbornike, kmetijci sfimi
38 glasov in 2 odbornika (prvi &\Q
listi sta bili vezani). SLS 112 glasov
in 5 odbornikov, socijalis'ti 75 glasov
in 3 odborniike in koinunisti 82 glasov
ter 4 odbornike.
V Grajski vasi
so dobili kmetijci (Radk'evc.;) na dveb
lisitah 4 odbornike, klerikalci pa tri
odborniko. Oboina ostano t<iüaj v na-
prt'dnib  rokab.
Brez volitev
so bile izvoljeiiü ki'erikalne liste v Sve-
lini, ÖniartneiiL v R. d. in v Višnji
vasi. V obeini Sv. Jeroiiiin pri Vran-
skem. je bila izvoljena kompi'oniisna
lista kmetijcev in klerikalcev.
Poraröa«
Celje, 21. novenibra.
Danes se je pričelo v okuisno reno-
viraiii'i porotni dvoraiai. ki j>o krase
znainenä'to, n.edaivno resitavrirani^
stropne slike, zimisko zasedanje C(>lj-
ske porote.
Senatu y)red,seduje dvorni svetnik g.
dr, Kotniik, votanta sta d»st g,. dr.
Krancič im okrajni sodnik g. Brelih;
javno obtožbo za;stoi>a državni: pravd-
niik g. dr. Rus, prveiga obdolženca za-
govarja g. dr. Ogrizek, drugega pa g.
dr. Hrašoivec.
Sturec wnoril  svojeya  sinčka.
Pred porotniki  stoji  57^-rotnli  pof-
sestnik Anton Mlaker iz Bodrisne va-
si pri Št. Vidu v šmarskem okraju.
Obdolženec iina dve biši, eno zase in
za svojo druziino, druga pa za naj.em>-
nike. Dne 29. mai'ca 1924 je njogova
naijenmica vd.ova Antonija Š. porodila
nezakonskoga; sinai. Maitr je navedla
koit nezakoiKskega (Kreta delavca Mi-
haela M., ki «o je prostovol'jno zave-
zal plačevati alinneate. Dne 16. sep-
ternbra t. 1. pa sta Antonija Š. in Mi-
ha M. na okrajnem sodišču v Sevnici
prijavila, da je pravi nezakonski oče
Anton Mlaker. Nezakonska mati pra-
vi, da Mlakerjai poprej ni botelU iz-
dati, ker ji je grozil, da se bo v tem
slucaju otesil, in ker ji je obljubil, da
ji bo na tibem pomagal. Od Mibaela
M. ni zabtevala ničesar, ker je vedela,
da^ ni on. pravi oöe.
Ko se je Antonija Ö. ta dan otkrog
13. vTndla iz Sevnice domov, je nasla
sivojega, 3K« leta staregai simčka na
tleh. Otrok je liTopel' in je b-Ll ves pe-
na^t okoli ust. Iz zatečenih ust je
udarjal močen duh po ocetovi kisli'ni.
V.sa preplašena je pograbila otroka in
ga nesla; v Šmarje k dvema zdravtiikor- j
ina, toda bilo je že prepozno. Otrok je
pribodnjega dne ob 8. zjutraj po hiir
diili mukali umrl. Sodni zdravnik je po
raztele.senju izrokel mneiije, da je
nekdo otroku s silo vli-1 v Uvsta kon-
centrirano ocetno kisKno, ki je oti'oku
razjedlai jezik, ustno duplino, požiii-
ralnik in skoro polovico želodca.
Vsi: znaki so kazali nai to. da je za-
strupil olroka. Anton Mlaker. Ta je
wpocetka tajil krivcH dne 29. septem-
bra. pa je priy.nal umor. Izjaivü je, da
je storil dejanje zato, ker je zvedel, da
namerava Anlonija Š. itL na sodišče,
da ga naznani kol nezaikonskega oče-
ta.
Porotniki so zanikali vprasanje gle-
de hiudodelstva zavratnega umora,
potrdili pa vprasanje glede hud.odel-
stva uboja. Anton Mlaker je bil obso-
jon na 5 let težke ječe.
Poueverbe pri Imkern premoQovnikn.
Kot drug'ii se zagovarja pred, porot-
niki 36-I'etnii Evgien Kits, biivši urad-
nlik TrbovoljiskiO )>remoigokopne druw
žbe v Laskeni.
Obdolzenec je bil do 27. jiilijiu t. 1.
blagajnik in računovodja v rudfliku
TPD v Laškem. Meseea februarja 1926
je prvikrat poneverü na skodo TPD
15.000 J)ki. Zadevni. ])rinia:njkljaj je
izravnal s tem, da nekega dohodka v
isti višini ni vknjižil. Ker, mu jo to
uspelo, je jemal denar naprej. Do me-
s(Hia maja 1926 je poneveril skupn,o
30.000 Din. Meseea maja 1927 je xna-
.šala od njega poneverjena vsota že
170.000 Din. Tudi ta piriimanjkfjaj se
mu je posrečilo pri reviziji prikriti.
V- teku maja 1927 je vzel obdolzenec
iz rudnl.ške blagajne zopet 60.000 Din.
Ko je proti konciv julija t. !. zahte-
valo centralno raivmatieljvsitvio SPD v
Ljubljaini^ podroben abraxhin glede
N'seli predujmov, ki so bili izplačaiii
delavcem in nameščencein, je obdof-
ženec uvidel, da bodo prišli njegovini
IDoneverbam na sied,) ker je knjizü po-
n ever jene vsote na. račun fiingiraivib
predujin-ov usluzbencev. Da se izogne
aretaiiiji v Laskem, je bitro uredil sta-
nje, blaigajme v bratovski skladnici, ki
jo je tudi. abremenjeval i.^točasno s
poneverbami, iz rudniiske blagajne pa
je vzel zus«? se okrog 100.000 Din iiii v
sredo, due 27. julija t. 1. pobegni! z
denarjem iz Laskega v Gelje. Od tod
se je peljal z itvlainobilam; do Mari-
bora, nato pa z vlakoin preko Grtwlca
]ia Dunaj'. Poizneje se je potikal po Mo-
nakovem, Frankl'iM'tu ob Meni. Main-
zu, Heidelbergu, Kölnii, Bonnu, Düsv-
seldorsu, Eselin, Berliinu! in Leipzigu.
Iz Leipizi'gu jiq kremil zopet v Mona-
kovo, od tarn pa dne 24. .septemsbra
t. 1. preko Linza na Dunaj. Dne 25.
septenubrai sq je sta vif na razpolago
geneiulnemu ravnateJii'sitvu TPD jia
Dunaju, ki mu je svetovalo, Jiaj po-
lavna celo zadevo v Ljubljani. Obdol-
zenec jt\ nato odpoloval v Ljubljano.
kje-L' je bil dne 30. .septeuibra areti-
ran.
Pri reviziji meseea; juliija t. 1. se je
izkazalo, da jo ponoveril Kuss skupno
317.519 Din, dociin trdi sam, da je po-
neveril 330.000 Din... Obdolzenec je bil
zü leta 1912. ad ljubljaiuskega porot-
nega sodišča zaradi hudodelstva PO"
neverbe obs^jen na 18 mesiecev' težke
jece.
Kazprava proti Evgenu Kussu se
je pričela ob 15. im bo trajala do noci.
Dva važna zakona
je predložil v soboto finaiični minis^r
dr. Markovič Narodni skussci'ni v ra-Zr
pravo in odobrenje. Prvi je takozva-
ni finaneni zakon za 1. 1928/29, ki vse-
buje obeiiiem državni proračun za raz-
dobje od 1. aprila 1928 do 1. aprila
1929, dru'gi pa je zakon o neposred-
nib davkib.
Finainlcni zakoai je iznenadil delo-
ma radi tega, ker vsebude cel'o vrsto
malo simpaticnili redufccij in celo no-
vi h iaks (na pr. za ueence vseh soll),
najvieč pa radi1 tega, ker jie za vac ko
115 miljonov dinarjev veeji od lanske-
g,a. (Viada je dosloj napovedovala niž-
jii proracunl) Ker se ni moglo najti
dovolj kritja, bode treba za izkazuni
deficit po 210 miljonov dünarjev (vse
številke so vzete okroiglo) iskati nove
dohodke v — naših žepib. V glavn^m
so stevii'ke novoga proračuna sledeče:
I- viliovna držajvina uprava 119 mi-
ljonov 790.869.— Din,
2.  poko.jiHiie in invalidi 916,358.172
dinar jev.
3.   obresti državnib  dolgov tiiJS nü-
lijonov 251.103.— Din,
4.  pravosodno ministrstvo 273 miE-
jonov 595.274.— Din,
5.  naučno mkiistrstvo 809 milijonov
488.1-70.— Bin,
6.    ni'ini'stT.stvo   vor    114,873.927.—
dinarjev,
7.  not ran je niiinistrstvo 554  milijo-
nov 646.007.— Din,
8.  zdra.vs'tven.0 nninistrstvo  195  nii-
lijonov 922.510.— Din,
9.   zunanjü  iniuistrstvo   169  milii.o-
iiüv 646.884.— Djn^
10.  finanono miinistrstvo 348 milijo-
nov 457.090.— Din,             ;
11.   vojno  ministrstvo  2  nvlijardi
428,571.266.— Din,
12.  stavbno ministrstvo 294 miIi j«o-
nov 905.905.— Din,
J3. žcrteznJško ministrstvo 70 in,ili,jo-
nov 25.573.— Din,
14.    poi'jedelsko miinistrstvo 138 ini-
lijionov 342.657.— Din,
15.   trgovinsko ministrstvo 48 miJi-
jonov 768.816.— Din,
16.  socijalno ministrstvo 30 miljjo-
nov 221.091.— Din,
17.   agrarna  roforma   41,657.476.—
dinar jev,
18.     miiiiistrstvo    za    ustavotvo.viio
skupsčino (!)  336.250.— Din,
19.   nezervni  krediti 74,000.000.—
dinar jev,
vsega skupaj tedaj 7,497.942.000.—
dinarjev. izdatki za državna podjetja
in istotako tudi dioliodbi so navedeni
v letosiijem proračunu posehej. Slabo
kri bode vzbudila povisod izvanredno
n.izka dotaeija takozvanih gospe-dar-
skili miinistrslev in pa dejstvo, da ob-
stoja defiicit v glavnem iiz onih zne-
skov. ki jiili miisli tlržava odstopiti
oblastim za. izvrišievanj.e gotovib po-
s'lov (glej predzadnjo štev.ilko). Na ta
nacin bi vzcla d.ižavia vse dosedaiije
davike, kar bi pa dabii'e oblasti, bi mo-
rali davkoplačevalci placa-ti posebej - -
še  j)ole.g lastnib oblastnih  doklad.
0 doionli.li predlioŽGaiegči zakonske-
ga ])i'ojekta o noiiosrednih davkib
-pregovorimo  prihodnjič.
Upravno sodišče v Celju.
Finančni zakon za 1. 1928/29, kakor
ga je SGstavila sedanja vlada, odreja,
da se izmed obs oječih 6 upravnih
sodišč, ukinejo upravna sodišča v
Skoplju, Dubrovniku in v Cclju, tako
da ostanejo v ccli državi le 3 upravna
sodišča, ki imajo svoj sedež v Za-
grebu, Baogradu in Sarajcvu. Od-
redba je v zvezi z reorganizaeijo
celotncga sodstva v državi tcr po-
meni brezeivoma korak naprej v
konsolidaciji javne uprave, ki ne sme
biti odvisria od poliiične demagogije
ali napačnega lokalnega petriotizma.
Celje je svoječasno dobilo upravno
sodišče kot nekako odškodnino za
Posavje in laški okraj, ki sta pri-
padla ljubljanski oblasti. Ta kompen-
zaeija je bila sicer zelo idealna in
močno problematična, za tedaj pa
vendar dovolj laskava, da je Celje
nekoliko lažje prebolelo težko go-
spodarsko amputaeijo v korist Ljub-
ljane. Proti sedežu upravnega so-
dišča v Celju se j<j začel že takoj
ob ustanovitvi hud boj iz Ljubljane,
ki je sploh nerada gledala slovensko
decentraliziranje. Odličen upravni
sodnik celjskega upravnega sodišča
se v znanstveni knjigi »0 javni u-
pravi« odločno izrekel proti sedežu y
Celju, ker da zahteva visoki položaj
v drž. hierarhiji nujno drugo okolje,
nego je ono malega mesteca s svojim
obzorjem raz žabjo perspektivo in
svojimi malenkostnimi intrigami, ki se
jim ob daljšem bivanju človek le
težko izogne«. Za ukinitev upravnega
sodišča v Celju in za prenos njcgovih
agend na upravno sodišče v Zagreöu
so bili brez dvoma merodajm samo
tvarni razlogi, zato pa smatramo
za malo umestno. ako ^! vprasanje
začenja obravnavati po sablonah par-
tijske demagogue *cr +sc Qovori in
piše o deputaeijah in interveneijah pri
»naših ministrih«. To pesem že dobro
poznamo, njen odmev še brni v
ušesih v zvezi s carinarnico, ki jo
je Celje tudi izgubilo. V kratkem bo
to že drugi minus, ki ga mora Celje
beležiti v svojem razvoju. Čas bo
torej, da vidimo že kak plus. Vsi
bomo z zadoščenjem pozdravili, če
se zares uresniči, o čemur se v te)
zvezi govori v celjskih krogih, ki so
blizu vladi, da se unese v ta prora-
čun visoka postavka za novo sodno
palačo v Celju.
Štev.   132.
NOVA   DOB A«
Stran 3.
Zakon o uredbi sodišč in Ceije.
Vlada je predložila Narodni skup-
ščini načrt zakona o uredbi sodišč,
katerega zakonodajni odbor žc raz-
pravlja. Za naše kraje in zlasti za
Celje je zanimivo, da vsebuje ta za-
konski načrt določbo, da bo v Slo-
veniji v bodoče pet okrožnih sodišč:
v Ljubljani, Novem mestu, Celju,
Mariboru in Ormožu. V območje
ormožkega okrožnega sodišča bi
spadaia okrajna sodišča v Ormožu,
Ljutomeru, Gornji Radgoni, Murski
Soboti in Sp. LendavL Ljubljansko
dežclno sodišče. se bo v bodoče
imenovalo tako kot drugi sodni dvori
prve instance — okrožno sodišče.
Iz območja okrožncga sodišča v No-
vem mestu se izročita okrajni sodišči
v Radečali in Krškem ter priključita
okrožnemu sodišču v Celju. To slenjo
določbo je predvsem v interesu pri-
zadetih dveh okrajev toplo pozdraviti,
ker ima Posavje s Celjem neprimerno
ugodnejšo železniško zvezo kakor z
Novi m mestom, kamor je trebn po-
tovat* preKo Z dauega m jsta in Ljub-
ljana.
Srednje in meščanske sole
v mariborski oblasti.
V   mariborski  oblasti  iniamo sedaj
5 srednjih  šol   (državne  realne  gin>-
mizljo v Celju, 'Murski Soboti in. Ptu-
ju, državna lmmanistična ininazija v
Mariboru in državna realka v Mari-
b-oru).   lizvizeniiši   gimnaizijo  v Murski
Soboti, ki hna v tem šolskein letu sa-
mo spodnje štiri in pa šesti razred v
diržavni  upravi,  so  vsi  oistaM  zavodi
popofni1. Ministrstvo je sicer dovolilo,
da se smojo na gimnaziji na Miir.sk.'
Soiboü otvorj'ti tudi- ostali trije razre-
di (peti. sednii in osmi), vendar pa kot
l>rivatui s pravico javnosti na stroško
übcrino Miirska Sobola.   Doslej  se pa
nirrii  mogli   otvori'ti,   ker   primanjkiije
ii'cnih  moči.  Osmi  razred   se  najbržo
sploh ne otvori, ker je prenialo uceii-
cev, pacpa je nujno vprašanje otvorit-
ve petega razreda in se na tem sedaj-
dela.
Kakor suio že poročali, je ministr-
stov ukinitev petega razreda na gim-
mizijah v Mariboru. in Ptuju za letoš-
ujt> šulsiko leto jjmkl-icalo, a iie vaict.-
l>rej odredilo ivkiniitev petega in se-
stega razreda v prihodnjem solskem
letu na obeh zavorii'li. |-Jorl)a gre torej
n-aprej.
Koncem «šokskega leta 192(V27 jo
biio na vseh sired.njih šolah maribor-
ske oblasti 1770 učencev in 298 učenk,
pioucevalo fa je 94 nioskih im 7 žen-
skih iieniih nioei.
Učiteljišč imiaano v oblasti troje (dr-
žavno moško učiteljišče v Mariboru.
drž. žensko učiteljiižče v Mariboru in
zasebno žensko učrieljisče šoiskib we-
ster JKtoUim). V zvezi z vsemii učite-
l.jišči so stiri — adnasno petrazredne
sole - vadniiee.
Koiicejii zadnjega «olske.ffa leLa je
bilo na v.seb treh zavodih 148 gojen-
cev in 309 gojienk, poucevalo je 23 mo-
ski h in 14 ženskih uemilu oseb.
V  solskein lctu  1927-28 se izvaja v
^¦.se!h letnikiib novi ucni naert za ui-i-
toljišc-a.
MeKcauwkih šol jo v tekacem sai'skcMii
letu v cell obhiisti 16 držiiArruih in dvoje
zasebni'li. Od držatvmih so 3 desk«, 4
dokJižke, 9 pa mesani'li. Obe zasebni
meš&tn-ski soli ste dekliški.
V  solskem, letu 1927-28 .se je na no-
\'o o'fvoriil 3. raizred na. mescaii'skili so-
la h v Dol Lejidavi  in  Slow  Bkstrici,
2. razred. pa na mosčansiki šmli v Me-
žici. Oktale mesc-anske sole so popolne
štiTirazrodnc, izvzeniši ono v Vojniku,
ki imct saiin.o tri razrode.
V  tekočeni šolskem lelu je na vseh
in^-aiuskih solaih v oblasti 91  razre-
dov  (67 tenioijnih in 24 vzporedniicO.
Vsoh  uč.enw.v  je 3349  (1310 deckov,
2039 deklic), učiteljev pa 167 (76 mo-
skih, 9.1 ženski-h). Od teh je usposob-
Ijonih '/ax moočanske sole 9(3, za osnov-
ue soi'e 55,  xunanjih  in  honorarnih
in/iteljev jo 10, od teh 11 moškili (ka-
telietii) in 5 ueiteljie.
Velika afera s prodajü hmelja
v Novem Sadu.
Beo©raJKka »Politika« poroča iz
Novega Sada: Pricakovanja naših
luriMjljarjev se letas niso niti naj'manje
izpolni.la. Odgovarjala ni, niti lirnoži-
na r.adi rdecoga pajka, niso pa tudi
oJgovatrjale cene za pridelani himelj. '
po useh cßnsti.
L. Putan, Cefje.
Zadnji ens so se pojavJjali v raznih
kraj-i'li hii],clj.sk,ega okol'isa agouti, ki
so h'oleli izkoristiti neugodno situaoi-
ja \- prodajaoaju limelja. Pregovorili
so mnoge producente, da odpeljejo
svo] lini-elj v Niirn;l>erg in Žate<: ijl ga
tarn po (Ineviiii ceni pforiajo. Ti agenti
s'o se ponudili, da odpelijejo Iwndj na
svoje stroške v Nürnberg in Žatec, /a\-
hitovajo pa kot odškodnino vnaprej
GOO Din za lneterskii stot. Ker so imeli
]>rcvozni.h in. ca^nskiili sfroskov po
236—240 Din. pri meterskem stotu, so
ziiisluzlli pi*i lnfcterskem sitr>tu okrog
3G0 Din. Na ta način so spravili, iz-
\icii države okrog 135 viagonov hinelja
ini zasi'viaili eez 4 in pol miljomi dinar-
jev. Producenti so biii uverjeni, da
bodo prodali svoj hmelj po najboljši
dnovaii ceni, a bill so za nekaj caisa
obvesceni, da so se pivovarne karte-
lirale im da so kupile ta hmelj koniaj
po 1200—1400 Din nieterski stot . . .
K-er je znao, da se je tarn, gori uajslab-
ši liniiolj jilacoval vsaj po 3.5(K) Diin
nK>tensiki stot, si je laliko misi'i.li, kak
v'.k  in   kriik jo  nas-tal  v  Vojvodiini   in
Celjske vasfi.
c Telesonsho omrezje v Celju So ved-
no ni v redu kljub teinu, da je že to-
den dnr od tega, kar je bii'o pokvarje-
n.o. Ziuvodi, ti'gavino in pnivatniki
i/rwijo od teg^a v el ike neprjlike. Tele-
fonska uprava bi so inorala postruditi
za ])Oj)ravHo ze radi tega, ker se mo-
rajo jilait'evaiti za telefon vdike stalne
l)i'istojbine. Ali so prevec stedi z mate-
rijialom in ljudmi ali pa je to neraz-
umlj rva ma 1'omarnost.
(.. Premijera Cerkvertihovc »Roke
pmvice« so je izvršila v celjskem me-
stnein gLedališeu ob srednjem obisku.
Navzowi sta bila tudi od ljubljanskega
gledaliišča gg. Skrbinšek in Golija, od
mariborskega pa dr. U. IJreinMč. Oce-
no priol>čini.o prihodnjič.
c Siavbu Delavske zbornice v Celju,
Delav.ska zborniea je inielai včeraj v
Mariboru svojo glavno sku,pscino, na
kateri ho je sklon.ilo, da se iz zbornič-
nega gradbenega i'onda d-odeli za zbor-
niojio stavbo, ki se. bodo imofa zgraditi
v Celju, znesek po 450.000.— Din.
c V slovo. Ko se poslavljam od pri-
jaznega me.steca Gelja, mi je prijetna
dolznosit, da se tern potom, ker mi vse-
stransko drugače ni raogwe, prav
iskreno zahvalini vsem znanccm in
prijateljem za toliko prisrčnlih izra-
:/'Ov simpatij, ki mi del'ajo odhod se
tožji. Iskrena hvaJa za prisreno slovo
i'i lepo podoknico tudi ßimnaaijski
m-ladi-ni-, ki mi je scveda pred vse-m
prirastla k sreu. Prof. Slavko RaiK*-.
cTiuli premog postaja ceiiejsi, veii-
dar n,e pri nas, tomvec v; Av^tnij'i.
kljub tomu, da. raorajo ta.m premog'
uražati. Še ni diolgo toga, kar smo
razpravljal'i o proliranih cenah trbo-
vdjskega rudnika, p0 katorih se rav-
na žal tudi država in privatni prenio-
gokopi. S temi oenami so zvezane tudi
cene za elektriko. Z njimi je zvezana
ludi pretirana režija naših državnih
železnic. Ali ni moffooe nobeno sred-
stvo za dosego nižjih con za premog?
c Aktija za ceneisi kruh v Celju.
Pisejo nam: Zadnjit- ste priobeili pri-
i'ii-no kalkulacijo za oeno belega kru-
ha. Glede ernega. kruha jo stvar ta:
mešata se zanj po navadi moki St. 1
in 6. Pri danaenjüi znizani-h eenah za
to niioko in s pribiltkom po 199.70 Din
za 100 kg predelane nioke. vidiimo, da
bi smel stati kilogram ernega kruha
v Celju samo 4.50 Din.. Cena pa je de-
jansko mnago višja. »CilHer Zeitung«
])ra\i, da so to nestvarnt dokazi. Za
njo in bogate nemsko peke že, za one
pa, ki lnorajo kruh k up oval i, ne. Pri-
biti je tukaj treba, da se za stvar vsaj
doslej prav nie no zanima obeina.
c Se mal donesek k akeiji za poceni-
ler kruha. Neka nasa' abonenllinja
nam sporoca naslednje: Za presojo te-
ga vpraišanja bode morda služil tudi
moj poskiks. Zamesila sem 2 kg 45 dkg
jnoko st. 2 in dobila 4 kg 40 dkg lepe-
ga belega kruha, Moka-, kvas in pri-
stojbina pri peku me je stalo 1.6.50 di-
nar j*?v, kruh jo pa vreden 26.40 Diln.
Diserenea je tedaj precejsnja, to tern
boi'j, ker sem kupila inioko pri detaj-
lis'tu in dobila prav fei) bei kruh.
c Ncmverbass«. V sobotni »Gillier
Zeitungi« «nio viideli piodlistek nekn
liisa-telji.ee, ki so podpis'iije M'ai-y Gat-
ti —Neuwerbass. Roliikor je nam zna-
no, eksi.stira v Bački samo Noivi Vr-
bas in nikak ^Neuwwbassi«. Pri ime-
novanein listn je \obce opažati ten den-
ca za rabo Sitar'i'h n-enuskili' wpa.ka*-
drank za nasa krajevna imena. Ali
so bili predpisi gi'ede rabo krajevnih
imen že razvi'ljaA'I.joni? Ako niso bili.
zaka.i se temu glaisilu celjske neamsku-
tarije ne upa  niikdo stopiti  na. prste?
c Storatsliiii) mesarjem na privat-
na vpi'asanja javno edgovoriino, <la
za nje prav radi priobeujienio teden-
ske klavne izkaze.
c Dobri katoliki na odpoved. Kakor
znano, so se koivrale občinske voli'tvo
v Konjicah tako, da imata abe slo-
ven»ki straiiiki le jeden glaw večme.
Ker se kaže pri klerika.lculi nagnijenje
za sodi'lovanje z demokrati kot sloven-
s'ko stranko, na inesto z nem«kutarji,
grozi »Ciilier Zeiitirng«, da bodo iinoli
konjiški neniiskutarji tako dolgo žepe
»lepo zaprte«, dokler se komjikška du-
liiovščina ne pobolj'sa — oeividno tako
kot po drugih nomskutairskih krajdh.
Ali' ni na.se duhovSeine nit sram, ce
0:la take nesramnositi?
(.; Ogetij lift podslretiju. V potek
okrog sestili zjutraj so se vnele saje v
dimniku na h'isi trgovra g. Senčarja
v Gaberju. Ogcnj je udarif skozi za-
rjavela luknjičaista vrata v malo
sliranrbo, v kateri je hnel delavec Ivan
Perko 100 kg krompirja, 5 kur in ve^.
komadov oujlek^ Vso to je z(gorelo,
v.sled casar jrna Pej'ko 1500 Din ško^-
do. Perku je k sreei knuilu u.spelo po-
gasiti o^enj in > tfrm preprečiti vočjo
iH'sreeo.
c ZiCtnemarjeui prehladi irnajo če-
stokrat naj'lvujse poslediice. Kot staro-
i/.kuseno sredslvo proti kaslju, katar-
ju, dihialniiün organom, hripaivosti in
zasluzenju so skoro po celem svetu
dobro znane Kaiserjeve prsne kara-
¦nte'e, ki se dobivajo v originalni ka-
kovosti v lekarnah, drogeriiah in k.jer
so vid-ni lepaki.
Kino.
Mestni kino. V pondeljek 21. novem-
bra radi koncerta zaprto. — Torek
22., sreda 23. in cetrtek 24. novoniibra-
»Ljubezen maturanta«-. Izi'odno lep
ronmn dveh mladiJi ljudi v 8 dej. \
gi'avnih vlogah Crete Mosheim, Paul
Olio in. Wol fan nfl Zihsr. —¦ Predna-
znanilo: »Karlina tetka*.
Kino (laberje. Pondeljek 21., torek
22., sreda 23. novembra: »Les Mise-
rables«, 11. del. Nadaljuo aivljonje
kaznjonca in njegove male varovanke
Coselle. Prednaznanilo: Pat in Pata-
chon v najnovejšem filmu »Na obafi
severnega morjru ali »Mi stari pri-
morei«.
Razširjajte "„Novo Dobo"!
Po domovini.
d Übmejni kolodvor v Mariboru. V
soboto dopoklne se je vršila zaključna
seja jugoslovansko in av^trijske dele-
gacrije za ureditov ohmejitega prometa
\ Mariboru. Določilo se je, da bodo
skupne obuiejne posta.je v Mariboru,
Dravogradu, Jesenica'h in v PliJverku.
V prve tri postajo pridejo na naše
ozemlj'O avstrijski ui'aidniki in usluž-
benci, v l^Irberk pa jugosiovansJri. V
Maribor siain bi prišlo 80 avstrijski-h
železniških, car.imskih in policijskih
uradn'ikov, za katera bi so morala pri-
praviiti «"tanovanja, drugae« bi se vo-
ziili iio končani shizlii v Lipniico. Za
a\"strijsko uraclništvo bi se morala po-
sitavit'i, v Mariboru tudi posebna ljud-
skii sola.
d Avstrijski konzulai v M+ariboru.
Iiz Mariliora porocajo, da je ob vest il
avstrijski po-slanik v Beogradu Hof-
finger na«e zunanje ministrstvo, da
žpli njegova viada ikslanoviti v Mari-
l:oru avstriijski konzulait.
Boinišnice in hiralnlce v Maribor-
ski oblasth Po mariborskih listih po-
snemamo, da je sedaj po bolnišnicah
in hiralnicah mariborske oblasti sle-
deče število bolniških postelj: javna
bolnica v Mariboru 420 postelj, v
Celju 265, v Murski Soboti 120, v
Čakovcu 130, v Slovenjoradcu 110, v
Ptuju 96 h'ralnica v Ptuju 150 v Voj-
niku 189: skupaj 1^80 bolniskih postelj,
od katerih jih je zasedenih povprečno
1200 dnevno Ziasti potrebno je po-
večanje in izpolnitev bolnic v Mariboru
in Celju. Mariborska bolnica še sedaj
iiima prepotrebne moderne kanalizacije.
Sedanja izolirnica v tej bolnici je na-
stanjena v neprimernih prostonh V
Celju je nujno treba zgraditi novo izo-
lirnico, da se sedanji prostori izolirnice
lahko porabijo zu narnestitev porod-
niškeg« in ginekološkega oddelka. Silna
potreba se ksže tudi pj ustcinovitvi
oblastnc blaznice.
i\ Rezervni oficirji se opozarjajo, da
je tojinaeiti abjavljono naredbo mini-
stra vojske in mornairice glede preure-
ditve načina njihove evklenco tako-le:
Rezervino ofk'ii'jo vodijo otlslej v evi-
ilenci oni vojni okrugi, na katerih
področju so sta In o naseljen.i. Zato je
usakdo clolž;i!ii, dctj izpromejubo stan.o-
viinja javi z raportom*: 1. Do tedaj
prislojnemu vojmeniu okrugu potom
obt'iue (niičigjstraita) dotedanjega bv
vai'isOa.; 2. no\"o pristojnemu voj-nemu
okrugu potom obeine (ma'gistrata) no-
vega bivališča:. Opustitev to dolžnosti
je podvržena strogi odgovornosti. —
Pododbor L.j ubljana.
g Vinska sejma v Ptuju in Ljutome-
VH se bodßta. vräida tudi Iotas. Kakor
se sl:«i iz Sl'avensikih goric, gre vLnska.
prodaja radi splosnoga iioinanjkanja
(lenarja zelo pcx-a.si. To povzroča tudi
jiojnise^i'njie cen.
g Dohave. Direkcija državnega rud-
nika v Brezi sprejema do 21. novem-
bra 1.1. ponudbe glede clobave 300 kg
lanenega fiirneža. — Komanda poj-
morskega arsenala v Tivtu sprejema
do 25. novembra t. 1. ponudbe glede
dobave raiznega materijala (linolej,
svint-eni kabel, ornamentalno stekl'o,
medoninaste plošče, zeleni svil. bar-
žun, zeleni svileni trakovi im suka-
nec, usnjeni gumbi, maba^oni deske,
h.rastove in borove deske itd.). — Di-
rektnja državiiiih ruidarskidi poduzeča
v Sarajevu sprejoma do 28. novembra
t. 1. ponudbe glede dohave. 1 krožne
zage za janiski les s pri.padajociTni
deli. — Uprava intendantskega sla-
galisla mornairice v Tivtu sprejema
do 30. novembra t. 1. ponudbe gtedc?
dobave raznih stampiiljk iz medenine.
Vršile se bodo naslednje ofertalne li-
citaeije: Dne 10. decembra t. 1. pri Di-
rekeiji državnih žoleznic v Zagrobu
gknle dobave zavomih kotov. — Dne
5. decembra t. 1. pri Direkciji držav-
nih železnic v Subotici glede dobave
čevljev za čistike kotl'ov; dne 10. de-
cembra t. 1. glede dotbave skretnic in,
skretniškega materijiala; dne 12. de-
cembra t. I. pa glede dobave grover-
jevi-h obroeev. — Predmetni oglasi z
nafancnej.simi podatki. so v pisarni
Zbornice za trgovino, obrt in indu-
strijo v Ljubljani interesentom na
vp ogled.
g Prodaja. Dne 9. deoomibra t. 1. se
bo vršila pri Direkciji Šum križevač-
ke imovne opeine v Bjelovaru ofortal-
Strau 4.
»NOVA  DOB A«
Štev. 132.
PupiSarnovar»en in javnokoiMsien denarni zavod celjskega mesta
Celjska mestna hranilnica
Ustanovl/ena leta 1864.
V   lastni    palači ppi kolodvopu,
Vsihranllnlčnlposllseizvršulejo naf kulantneje. hilro In lot-
no. Ugodno obresiovanle. Polasnlla In nosveli brezplačno,
Pod   trajnim   dri. nadzorstvom.
Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim prernoženjem in z vso svojo davcna mocjo.
!CL1[
na rici'tacija glede prodaje hrastoviih
debol. — Preclmetni offlas je v pisarni
Zborni.ce zai trgovino, obrt in indu-
strijo v Ljubljani iinteresentom na
vipogknl.
g Znižane izvozne takse v Romu-
itiji Konzularno trgovsko oclclenje mi-
iiistrstva inostrainih del je sporocilo
zbornici za trgovino, obrt in industri-
jo v Ljublj'ani, da je Romunija Lzza
20.  p. in. dolocila odnasno znizal'a ca-
riiLske iz.v0z.11e tak.se na sledect1 pred-
mote: za zilo (pšenica, koruza, ječmen,
rž in ov-es) po 3 lire in 10 šiliingov o<]
v agon a; za moko po 3 lire od vagona;
za otrobe po 15 šilingov od vagona;
za vole, krave, hivole, teleta yo 1 liro
od koin'ada; za uieso nepredeUmo 2 Si-
liinga in 6 penijev od 1 kg-, za meso
predelano  (v  skatljah)  2  šilinga od
100    kg,    za    avce    50    rorniimskih
lejev  od  koniada  in za ovne 25  ro-
mii'i).skill lejev od kanmda.
g Izvozni trgi za živino v Romnni-
ji. Miinistrsitvo inostranih del je obve-
stilo Zbornico za trgovino, obrt in in-
dustrijo, da je romunsko ministrstvo
za poljeidelstvo osnovalo izvozne trg-o
za živino v sledec-ili mast ih: v Skatu-
nua.ru, Aradu, Klužii, Oradij'ii in Bla-
žu za Transilvanijo in v Crnovicah za
Bukovino. Ti trgi bodo iraell1 svioje ca-
rinarnice in živinozdravniške posta-
je, da se bo lahko od tuka.i odpošiljalo
bkigo direktno  v   inozemMvo.
g Držuvne dobave. Dirukcija držaiv-
jiega rudnika v Vekmju sprejcma do
21.  nownibra t. 1. ponudbe gledo do-
bave t raj no gorečib peči s šamolom
obzidanjk  — Komanda pomioiskega
arzenala v Tiv*tu sprejema do 24. no-
vernbra   t.   1.   ponudbe   glocle   dobave
inaTtinskega jekla, železne  ploče^ne,
zeleza, zakovic, telesonskMi kablov in
vijakov. — Direkcija državnega rud-
nika v Vrdniku sprejoina do 20. no-
vembra   t.   1.   ponudbe   glede   dobave
2000 kg bencina. — Monopolno skla-
dišce soli v Ljubljani sprejema do 28.
novembra t. 1. ponudbo glede oddaje
v zakup izkladanja in luikladamja so-
li*. — Vrši.le so bodo naslednj« ofertaN
ne licitacije: Dnc 26. navembra t. i.
pri Direkciji drzavnib železnic v Su-
botici glede dobave raznega usnja in
jermen. — Dne 30. novetinbra t. 1. pri
Koniandi Dra,wske divizijske oblasti v
Ljubljani glede dobave vočjc minožine
petroleja. — Predmetni oglasi z na-
tančnejšimi podatki so v piisarni Zbor-
nice za trgovino, obrt in industrijo v
Liubljani interesenitom na vpoigl'ed.
g Prodaja. Direkcija državnoga
rudniika. v VelenjuT sprejoima do 20.
novembra t. 1. ponudbe gledo prodaje
veejega števila malo rabljenih, dobro
ohramjenih in moenih vojaskih oziro-
ina dela.vskih oblek. — Predmetni
oglas je v pisarni Zibornice za trgovi-
no, abrt in industrijo v Ljubljani in-
teresentom na vpogled.
Književnost
Hi Slovenska Matica objavlja:: Bo
sedaj so s© ustunovila poverjenistva
v naslednjih okrajili (krajiJi) in so
prevzeli poverjenistva gospodje: 1.
Ljubljana: Anton LovSe, gimn. prof.;
Anton Špende, društveni admin, taj-
nik; 2. Maribor: Ivan Faval, gimn.
prof.; 3. Bled: Josdp Žkovnik, naduč.
v p. in pose.slnik; 4. Cerknica: Tous-
saint Oljšak, vodja zemlj. knjige (za
ves okraj); 5. Gornjl grad: Franc Koc-
beik, naduč. v p.; 6. Kamnik: Giril
Vremsak, uradnik Mestne h.ranilnice
(za ves okraj, irzvzemši IDomžale-Jar-
»e); 7. Dotnzah-Jarse (in okolico):
Ivian. Stenovec, učitelj; 8. Kozje: Fran
Humar, šol. upravit. v Bucah (za-ves
okraji); 9. Kranj: dr. Simon Dolar,
giarui. prof.; 10. Litija: Josip Zupan-
čiiu, Uičitelj (za ves okraj, izvzemši Za^
gor je z okolico); 11. Logalec: Fran jo
Malner, pregl. fin. kontr.; 12. Novo
mcalo: Josip Kovac, gimn. prof.; 13.
Radeče: RoJxirt Lindtner, vis. dawn,
upraiv.i v pok. in posestnik (za ves
okraj); 14. Rimske TopHce: Bogomir
Milost, postajenačelnik; 15. Srbovlje:
Rudolf Pleskovic, uöitolj; 16, Tržič:
Rudolf Pečjak, sir ok. učit. mešč. sole;
17. Vič - Glince: Josip Mosec, izvrš.
uradnik; 18. Št. Vid nad Ljubljano:
Ivan Šmajdek, šol. upraiviitielj (tudi za
Medvode jin vso okolico; 19. Zayorje
ob Savi: Ivan Lev sit Ik, sol. upravit.
(tudi izal vso okollico); 20, Zagreb:
Fran Brecelnik, višji žel. uraidn. pri
žel. direkcijii). V nekaAerili drugih
okrajih je ustainovitev pover.ieniotev že
v teku, v osta'li'h se ustanovijo v naj-
krajšem času.
Oglašujte!
130   Din,   iz   teletlne
41    Din,    Iz   bokBn
I 54 Din. Ublra novih
modelov   vcdno vc-
I         liknnska !
I     Veletrgovina
\l Ssermecbi, Celje.
I Oglejto si izložbe!
I Zbirajte listko za
I         nagrado!
FQGLE3TE
nizke cene čevljev:
Iz teletlne moSki
152 Din, iz krovine
moški podkovani 154
Din,goJrercll80Din
boks moSki amerik.
ali pol Sinii 159 Din,
boks nizki moSki ali
ženskl 1^9 Din, dam-
ski fievro 169 Din,
damski lak 199 Din,
otročji   \z ovčevlne
(Stutzflügel) kakor   tudi dolg glasovir,
se poceni proda. Poizve se pri Novak,
Celje, Razlagova ul. 8.
P O Z O R!
Cer.j. občinstvu vljudno naznanjam, da
imam v C e I j u, Siomškov tig 1 (tik fame
cerkvc) tovsrniöko zalogo vseli vrst
pletenin kakor: nogavice, rokavice, pie-
tcno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon-
kurenčnih cenali. Zh prvovrstno blago se
jamči. Se priporoča Ženko Hribar. 25-43
Prii
nWA frboveljsSii in n
Aiseä drngiti rodnikou dobavlja
in tetaQlju n doin q mesta
in QUolici
Franco Jost, CeS]et Aleksaodrova ul. 4
Učenca
sprejme   fotogr&f   PELIKAN,   Celje,
2                  Razlagova ul.                  2
Proda se: jedilna in spalna soba
ter kuhinjsko pohiStvo po zelo nizki
ceni. — Prevzamem vsakovrstno mi-
zarsko delo po konkurenčnih cenah.
Sterniša, Zavodna, pri ribniku, ob cesti
2                  proti Teharju.                  2
ilutobus Sv. PeteHlrenslso
vozi od 20. nov. k večernemu vlaku.
Odhod z Vranskega ob 17'30. Jutranjo
2                 vožnjo opusti.                  2
Proda se rabljen
lončen štdilniH,
otroska garnitura in otroški voziček.
Vpraša se v Razlsgovi ulici 1.        2-2
Švicarske ure»
zlato, srebro, brfiljante,
optlka, očala
Nalvečjct delavnica
za vse v to stroko spadajoča dela.
Anton Lečnik
urar, Juvelir, öptik
CELJE, Glavni trg 4.
Sprejme se
prodajalka
tudi začetnica, za trgovino stekla in
porcelana v Ljubljani. Gospodične z
znanjem slovenskega in nemškega je-
zika naj pošljejo ponudbe na Po5tni
predal 174, Ljubljana.
Protiizjava,
Podpisani izjavljam, da še dosedaj
nisem in tudi ne bom delal nikakih
dolgov na ime Ane Konec, pač pa iih
plačujem za imenovano, za kar imam
dokaze. — Josip Divjak, Glavni trg 14.
Stefati Sfrašek
Celje, KovasHa ultca
prlporoča svojo veliko zalogo razno-
vrstnih čevljev, posebno najboljSe
gumi-galo§e in snežne čevlje. Čevlji
po meri in popravila se točno izvršujejo.
Prodaja se tudi na obroke.
Naznanilo.
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam,
da izdelujem nove »ode, kakor vse
druge v to stroko spadajoče predmete
po najnlžji ceni.   —   Ferd. Vihar,
sodarski mojster, Celje, Zagata (v hiši
g. Špegliča).                                    2-2
Oglašujte v ,Novi dobi4!
Cene xtvatno acniža«*»!
Najuečja zaloga in samoprodüja ;n^;: naipnpraviujšili
PUCH koles
•Mini stfoji rA Din 2Ö00-
naprej.
f
in k^les znamke     Was f e&1ff»ad
12 mesecev garancija.
A. NEGCR,
Vsa kolesa s torpedo-prostotekom
in p o vr at no-stopalno zavoro.
Cena od Din I6OO-— naprej.
4 Največja zaloga delov kolcs in Si-
valnih strojev po najnižjih cenah.
Popravila tujih izdelkov strokov-
njaško,  hitro,  dobro in c e n o.
Vsi    stroji    so    za
vezenje   pripravr.i.
Pouk   v   vezenju
z a st on j.
Največja   reparacij-
8ka delavnica.
Celje, GosDoska ulica St. 32.
Franjo Dolžan, Celje
Za kt*esija St. 4
Kleparsivo
in naprava strclovodov.
Pokt-ivanje   streh   in
zvunikov,
inötalacije, naprava moderno«
higijeničnih   kopalnih sob,
klosetov in zdrawst». napra»,
Vsa  v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku-
renčni ceni.  —   Proračuni brezplačno.  —   Za vsa nova dela se prevzame jamstvo.
Delaj, nabiraj in
hrani, varčevati
se ne brani I
Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri
stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celiu
Varčuj v mladosti,
da stradal ne boš
v starosti I
tASTIVI DOM
Obresluje hronilne
vloge po
©%
VcčjG  stalnc vloge po dogovoru najugodnejc.
Jamstvo  za  vloge   uad  2,000.000  Din.
Marljivost, treznost
in varčnost so pred-
pogoj nravnostil
Pri naložbi xncska do SO Din se dobi nabiralnik na dom.
Pisarna v Celiu, Prešernova ulica 6.
Iz malega raste
veliko!
Tiska in izdaja. Zvezna tiskarna. — Odgovorea za izdajatelja, tifikarno in redakcijo Milan Četina v Celju.