Poltnl »tod Celovec 2 — Verlagipostamt Klagenfurt 2	Izhaja v Celovcu — Erschelnimgiort Klagonfort	PoiomeziH Izvod 1.30 III., netočna naročnina 5 Šilingov	P. b. b.
Letnik XIX.	Celovec, petek, 13. november 1964	Štev. 46 (1162)
Za enotnost delavskega gibanja
Velike proslave ob obletnici oktobrske revolucije
Evropski teden
boja proti lakoti
Pod okriljem FAO — organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano — je ta teden v vseh evropskih državah in v Ameriki posvečen boju proti lakoti. Namen tega tedna je v prvi vrsti v tem, da opozori mednarodno javnost na dejstvo, da je v dvajsetem stoletju, ki se ponosa z največjimi dosežki znanosti, kulture in tehnike, še vedno polovica svetovnega prebivalstva obsojena na to, da gladu je. Hkrati pa naj bi ta teden pozival na mednarodno solidarnost, na skupno pomoč in sodelovanje pri odpravljanju pomanjkanja v svetu, predvsem na pomoč visoko razvitih držav, da bi pomagale deželam v razvoju.
»Evropski'teden boja proti lakoti« je v Avstriji otvoril zvezni prezident dr. S c harf, ki je ob tej priložnosti med drugim ugotovil: Najnovejše ugotovitve nam odkrivajo strašno dejstvo, da približno polovica človeštva ni deležna redne prehrane. To dejstvo povzroča skrbi toliko bolj, ker živi del človeštva na zemlji v blagostanju, kot ga poprej še nikdar ni doseglo. Napetost med sitimi in gladujo-čimi narašča. Ljudje v deželah v razvoju, ki ne morejo potešiti svojega gladu, ne živijo več v brezbrižnosti, kajti velikanske politične in socialne spremembe zadnjih desetletij so bistveno spremenile položaj. Nezadostno hranjeni ljudje so spoznali, da njihov glad im njegove posledice niso naravno, nespremenljivo stanje; možje in žene, ki s svojimi otroki živijo v bridkem pomanjkanju, vedo, da veliko drugih ljudi živi mnogo boljše od njih. Vedo pa tudi, da bi se jim lahko pomagalo, če bi srečnejši ljudje nudili skupno pomoč nesrečnim. Lakota pa ni le človeški, marveč je tudi politični problem. Strokovnjaki so si na jasnem, da bi s samimi dobrodelnimi akcijami lakoto odstranili le za kratek čas; pošiljke denarnih prispevkov in živil bi bile hitro porabljene in spet bi zavladala lakota. Ljudem v zaostalih predelih sveta je treba pomagati s stroji, kemikalijami in drugimi dobrinami ter jim s tem omogočiti, da bodo lahko povečali svojo proizvodnjo živil. Vse Avstrijce pozivam, da sodelujejo pri svetovni akciji proti lakoti in pomanjkanju.
O problemu, ki ga za človeštvo predstavlja pomanjkanje v velikih predelih sveta, je go» voril tudi kmetijski minister dr. Schleinzer kot predsednik državnega odboja za boj proti lakoti. Dejal je, da je problem lakote mimo vseh vojn in kriz najbolj strašen problem našega stoletja. Od treh milijard svetovnega prebivalstva je danes okoli 500 milijonov ljudi, ki gladujejo; nadaljnja milijarda ljudi pa se mora zadovoljevati s prehrano, katere kalorična vrednost je daleč pod minimumom, ki ga je ugotovila FAO. Poleg tega se svetovno prebivalstvo hitreje množi, kot naraščajo možnosti za proizvodnjo prehrane. To pomeni, da gladuje danes več ljudi kot včeraj, jutri pa jih bo gladovalo več kot danes. Proti temu dejstvu je ena sama možnost: razviti in siti narodi morajo povečati svoja prizadevanja in pomagati deželam v razvoju.
Dejstvo, da mora danes polovica svetovnega prebivalstva gladovati, je največja sramota za človeštvo dvajsetega stoletja. To so ugotovili že številni znanstveniki in tudi politiki, ki so opozarjali na nesluteni napredek tehnike in znanosti. Na žalost pa je treba vedno spet opozarjati tudi na to, da se pretežni del splošnega napredka ne uporablja v korist, marveč nasprotno v škodo človeka. Če pomislimo, da se na svetu v enem samem letu izda več kot 120 milijard dolarjev za oboroževanje, potem moramo pač ugotoviti, da ni pomanjkanje denarja vzrok temu, da mora polovica človeštva trpeti lakoto.
V nerazvitih predelih sveta živi okoli 1J milijarde ljudi; to je polovica današnjega svetovnega prebivalstva, to je tista polovica, ki gladuje — gladuje v tistem trenutku, ko v drugih predelih razsipajo velikanske vsote za orožje. Če bi stroške za oborožitev zmanjšali samo za en odstotek, bi s prihranjenim denarjem lahko rešili lakote 50 milijonov ljudi; če pa bi vsa ogromna sredstva, ki jih danes po-
Ob 47-lelnici Oktobrske revolucije so bile v Moskvi velike proslave, katerih so se udeležile tudi delegacije komunističnih partij iz vseh delov sveta. V političnih krogih je nedvomno vzbudilo največje zanimanje dejstvo, da je kitajsko delegacijo vodil predsednik vlade Cu En Laj in je prevladovalo mnenje, da skuša LR Kitajska po odstopu Hruščova znova proučiti odnose do Sovjetske zveze in po možnosti najti nove oblike sodelovanja med obema državama oziroma med partijama obeh držav. Te domneve so potrdili tudi razgovori, ki so jih ob tej priložnosti imeli predstavniki mednarodnega komunističnega gibanja.
(Na Rdečem trgu v Moskvi je bila ob obletnici Oktobrske revolucije tradicionalna parada, ki so jo s tribune pri Leninovem mavzoleju opazovali nOjvišji sovjetski voditelji ter predstavniki tujih delegacij. V prvem delu parade je nastopila vojska, ki je pokazala ndjnovefše vrste raketnega orožja, medtem ko so v drugem delu parade korakali mirno tribune delovni ljudje, ki so manifestirali za enotnost in strnjenost mednarodnega delavskega gibanja in za mir.
Pred začetkom parade je govoril obrambni minister maršal Malinovski, ki je med drugim opozoril na uspehe, dosežene v razvoju sovjetske industrije, znanosti in tehnike, posebej pa na uspehe v raziskovanju vesolja. Poudaril je, da se Sovjetska zveza zavzema za politiko miroljubne koeksistence, hkrati pa nadalje krepi tudi svojo obrambno moč.
Med razpravo o shemi Cerkev v modernem svetu so na vatikanskem koncilu govorili tudi o vprašanjih, ki zaposlujejo danes Vso svetovno javnost — namreč o vojni in miru, kot na primer pri obsodbi jedrskega in o neupravičenosti vsake vojne so izrekli trije govorniki: kardinal Alfrink, nadškof iz Utrechta v Belgiji, pomožni škof iz Lyona Ancel in škof Guilhem iz Lavala v Franciji.
'Kardinal Alfrink je ugotovil, da je besedilo, predloženo koncilu, v nekaterih aspektih miru, kot na primer pri obsodbi jedrskega orožja, manj odločno kot enciklika »Pacem in terris«. Tega problema — je naglasil — ni mogoče obravnavati posredno, temveč neposredno in brez vsakega oklevanja. Če se govori o teh problemih samo na splošno, bi se lahko pri javnem mnenju ustvarilo napačno tolmačenje. Isto velja za člen, kjer je govora o pravični in krivični vojni. Ali se še lahlko govori o pravični vojni ob uporabi atomskega orožja? Zaskrbljenost človeškega rodu danes ni v želji, da bi se vedelo, če je kakšna vojna pravična ali krivična, temveč v Strahu pred vojnim orožjem, ki bi bilo smrtno za cele narode.
Lyonski pomožni škof Ancel je opozoril na protislovje, ko se po eni plati vojna strogo obsoja, po drugi pa se dopušča obramba proti krivičnemu napadu. Obe trditvi sta utemeljeni, kajti brez pravice do obrambe bi imelo vsako nasilje prosto plot. Toda zdi se, da ta pravica daje drugo pravico, namreč do priprave atomskega orožja. Ni mogoče v tem vzrok, da kljub splošnim željam po miru in kljub naporom mednarodnih konferenc ni nikakega napredka in da se nadadaljuje oborožitvena tekma? Po njegovem mnenju sta le dve možnosti: 1. v sedanjih okoliščinah zahteva blaginja človeškega rodu, da se vse države odpovedo dokončno in absolutno pravici do vojne in torej tudi vsemu, kar je
žre oboroževalna tekma, vložili v boj proti lakoti, bi se dohodek prebivalcev v nerazvitih deželah lahko povišal od 30 na 80 dolarjev.
Teden boja proti lakoti bi moral torej biti tudi teden boja proti oboroževanju, teden boja za miroljubno sožitje in enakopravno sodelovanje v svetu!
Kof uvod v proslave oblefnice oktobrske revolucije je bila v Kremlju Slovesna akademija, na kateri je govoril prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. Izjavit je, da je nujno treba doseči strnjenost svetovnega komunističnega gibanja in učvrstiti njegovo enotnost ter napredovati na tej poti korak za korakom. Zavzel se je za sklicanje mednarodnega posvetovanja komunističnih in delavskih partij, češ da so nujni pogoji za takšno posvetovanje očitno dozoreli. „KP SZ in naša vlada imata za sveto dolžnost, da storita vse, kar je potrebno za krepitev enotnosti socialističnih držav."
V svojem govoru je Brežnjev omenil rezultate, ki jih je SoVjetška zveza dosegla v industriji in kmetijstvu. Naglasil je povečanje življenjske ravni sovjetskih ljudi, hkrati ipo opozoril tudi na vrsto pomanjkljivosti v gospodarskem življenju. Govoreč o zunanjepolitičnih vprašanjih, pa je Brežnjev poudaril, da je splošna smer zunanje politike Sovjetske zveze dosledna in nespremenljiva. Nespremenljiva je smernica uveljavljanja načel miroljubne koeksistence s kapitalističnimi državami, politika preprečevanja svetovne vojne. Dejal je, da si bo Sovjetska zveza tudi v bodoče prizadevala krepiti stvar miru, te-r kot najvažnejše vprašanje navedel problem razorožitve. Zavzel je stališče tudi do nedavnih valitev v Ameriki in dejal, da so le-te prepričljivo pokazale, da je večina ameriškega ljudstva za mir in da je sita hladne vojne. Sovjetska zveza je pripravljena razvijati sovjeisko-ameriške odnose.
potrebno za vojno, in pri tem ohranijo samo potrebna sredstva za jamstvo notranjega miru; 2. samo mednarodne organizacije naj bi razpolagale z oboroženo silo, ki naj bi posredovala, da bi preprečila poskuse vojne. Treba bi bilo premagati psihološko oviro, ki jo predstavlja imperializem držav in pa strah, biti žrtve imperializma drugih.
Francoski škof Guilhem pa je izjavil, da bi bila uporaba bomb, katerih učinek z nepre-računljivimi posledicami je uničujoč tudi za prihodnost, zločin proti bogu in proti človeštvu. Zaradi tega ta uporaba ne more biti opravičena po nobenem moralnem načelu. Razen tega, da obsodi možnost takega genocida, mora koncil tudi razpršiti zmotno mnenje, da je mogoče ohraniti mir samo z vojaškim ravnotežjem in z medsebojnim strahom pred atomskim orožjem. Mir se oslanja predvsem na medsebojno razumevanje in na vzajemni dialog. Vsi ljudje in ne samo voditelji narodov morejo in morajo sodelovati, da se vedno bolj zavrne uporaba jedrskega orožja, kajti za to orožje gre ogromno bogastvo, ki se odtegne drugim področjem, kot na primer prehrani, vzgoji, zdravju in napredku sploh.
Vprašanje Avstrije
je bilo v EGS spet odloženo
Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti (EGS) je na svojem zasedanju v Bruslju prošnjo Avstrije za vključitev odnosno priključitev k tej skupnosti ponovno odložil in je pričakovati, da bo o tozadevnem poročilu stalnega odbora razpravljal „predvidoma v decembru".
Za pospešeno obravnavanje avstrijske prošnje se trenutno zavzema le Zahodna Nemčija, medtem ko ostale članice EGS vedno spet najdejo kakšen izgovor, da bi se izognile pogajanjem o vprašanju, glede katerega še vedno vlada popolna nejasnost. Poleg tega pa ima EGS že s svojimi lastnimi problemi toliko težav, da je razumljivo, če si v tem položaju ne želi naprtiti še novih.
Nova britanska vlada
je prestala prvo preizkušnjo
Program nove britanske vlade, ki so jo po zmagi na zadnjih volitvah po trinajstih letih konservativne vladavine spet sestavili laburisti, je razumljivo močno razburil nasprotni tabor. 'Posebno v živo je šel 'konservativcem in njihovim liberalnim zaveznikom načrt o podržavljeniju ikovinške industrije in so zato že takoj ob začetku delovanja novega parlamenta izsilili glasovanje o zaupnici vladi.
Laburisti so se ob tej prvi preizkušnji znašli 'v sla kočljivem položaju: trije njihovi poslanci so zboleli, trinajst pa jih ni moglo v London, ker jih je megla zadrževala na letališču na Škotskem. Tik pred odločilnim glasovanjem pa so se kljub temu vsi — razen enega samega — znašli v zbornici, kjer je bila laburistični vladi izglasovana zaupnica s 307 proti 300 glasovom.
V	razpravi, ki se je odvijala pred glasovanjem, se je zastopnik konservativcev izrekel proti nacionalizaciji jeklarske 'industrije, češ da je škodljiva za gospodarstvo države in ne odgovarja potrebam modeme industrije. Minister za energijo pa je načrt zagovarjal s tem, da je jeklarska industrija v neredu, odkar je bila spet reprivatizirana ter da podr-žavljenje zahteva velika večina volivcev.
Južnoafriški režim
zagrešil nove zločine
V	Južnoafriški republiki so prejšnji leden usmrtili tri Afričane, ki so bili na procesu meseca marca obsojeni na smrt zaradi »sabotaž", kakor rasistični režim imenuje baj za enakopravnost domačinov.
Predstavniki več držav in generalni sekretar OZN so takrat, ko so bile izrečene obsodbe, poslali južnoafriški vladi poziv, naj izrečene kazni spremeni. Vendar so bile oblasti gluhe za vsak glos človečanstva in so zdaj pomnožile vrsto zločinov, ki so jih zagrešile nad borci za svobodo in enakopravnost afriškega ljudstva. Izvršitev smrtne obsodbe je izzvala silno ogorčenje ludi na sedežu OZN, kjer lo dejanje ocenjujejo kat zločin in očitno kršitev resolucij OZN in Varnostnega sveta.
Poskusi bivšega kanclerja Adenauerja
da bi rešil omajano prijateljstvo med Francijo in Zahodno Nemčijo
Da se je razmerje med Francijo in Zahodno Nemčijo po odstopu kanclerja Adenauerja precej ohladilo, danes ni več nobena tajnost. Vsebolj postaja jasno, da je bilo »večno prijateljstvo", ki sta ga pred leti prisegala de Gauile in Adenauer, več ali manj omejeno le na njuni osebi, medtem ko je realna politika obeh držav še daleč od tega, da bi lahko postala zasnova bodoče združene Evrope, vsaj take, kot sta si jo zamišljala oba stara politika.
Ohladitev med Parizom in Bonnom je v zadnjih mesecih dosegla že tako nevarno stopnjo, da je postal de Gauile resno zaskrbljen. Spomnil se je svojega starega prijatelja Adenauerja in ga povabil v Pariz, da bi se udeležil slovesnosti ob njegovem sprejemu za člana akademije za družbene in politične vede. Adenauer je povabilu razumljivo sledil in je povedal, da bo ob tej priložnosti skušal »osvetliti težave, ki so nastale med Francijo in Zahodno Nemčijo".
Res je imel Adenauer med svojem bivanjem v Parizu dva razgovora z de Gaul-lom In se je posvetoval tudi z drugimi francoskimi predstavniki, toda v Bonnu ta njegova aktivnost ni vzbudila posebnega navdušenja. Kancler Erhard je nedvoumno povedal, da Adenauerju ni poveril nobene diplomatske misije, zunanji minister Schroder pa mu je celo očital, da se vmešava v vladne zadeve. Pa tudi politični opazovalci in komentatorji v Parizu Adenauerjevim poskusom ne pripisujejo dosti izgledov; priznavajo mu sicer, da je bil zelo aktiven pri razvijanju odnosov s Francijo, hkrati pa ugotavljajo, da zdaj nima potrebne moči proti Erhardovi skupini.
Obsodba vojne na vatikanskem koncilu
2 _ Štev. 46 (1162)
bi tfl L*J -U	S

13. november 1964
Evropsko kmetijstvo
in vprašanje prehrane na svetu
V	času od 26. do 31. oktobra je v Salzburgu zasedala četrta evropska regionalna konferenca Organizacije za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO). Konference so se udeležili delegati iz 23 evropskih držav ter zastopniki Združenih narodov, mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) ter svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Svoje opazovalce pa so na zasedanje odposlali: Evropski svet, EGS, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Zveza evropskega kmetijstva in Mednarodna zveza kmetijskih proizvajalcev ter štiri prekooceanske države.
Ob koncu konference so delegati objavili 34 strani obsegajoče zaključke in smernice, na katerih začetku je bilo ugotovljeno, da je konferenca dosegla svoj namen, ki je bil v tem, da v luči svetovnega kmetijstva dobi jasnost o problemih in bodočnosti evropskega kmetijstva. V podrobnem zavzemajo ti zaključki stališče do družinskih kmetij, do gozdarstva, do kmetijskega zadružništva, do sodelovanja s trgovino s kmetijskimi pridelki in do dela FAO.
V	zaključkih in smernicah tega zasedanja je glede družinskih kmetij med drugim rečeno, da naj ostanejo v Zahodni Evropi stebri podeželjskega življenja, ker lahko obstojajo v mnogih oblikah, od najmanjših obratov lastnikov, ki so deloma zaposleni v turističnih krajih, preko obratov v goratih predelih in na periferiji industrijskih centrov do polno-mehaniziranih kmetij, ki jih je mogoče primerjati z obrati v ZDA. V kmetijstvu je treba posvetiti posebno skrb zboljšanju produktivnosti delovne sile in kapitala, da ne bo držalo le koraka z industrijo, marveč da se bo tudi zmanjšala dispariteta med kmetijstvom in drugimi področji gospodarstva.
Posebno vlogo je zasedanje posvetilo gozdarstvu, kjer je bila zlasti poudarjena njegova važnost za agrarno gospodarstvo in za trgovinsko bilanco evropskih agrarnih dežel. Porast povpraševanja za lesom v evropskem izvozu bo v bodoče še povečal pomen gozdarstva.
Pravtako naj se širom Evrope posveti povečana pozornost izgradnji zadružništva. V tem pogledu je v priporočilih zlasti poudarjena potreba po ugotavljanju možnosti za sodelovanje med zadružnimi organizacijami, najprej na evropski ravni, pozneje pa tudi v svetovnem merilu.
Slej ko prej pa ostane odprto vprašanje, kako usoglasiti zaščito kmetijstva s stvarnim obsegom trgovine z agrarnimi pridelki in agrarnimi potrebščinami. Na splošno so udeležene države priznale, da jim dela politika, ki jo zasledujejo, težave pri opiranju na običajne metode trgovinske politike. Opozorjeno je bilo na potrebo po prilagoditvi rešitev na posamezne vrste blaga, po več ali manj daleko-sežnih ukrepih za liberalizacijo trgovine ter po srednje- in dolgoročnih strukturnih ureditvah. Sedanje ideje v tej smeri so zelo raz-sežne in segajo od konsolidacije celotnih podpor na cene do različnih kvot, ukrepov v politiki cen, carinskih sporazumov, davkov na donose itd., vsled česar nudijo veliko izbiro za dosego kompromisov. Po mnenju konference bi bile medsebojne koncesije med partnerji eno najboljših sredstev na tem področju.
Ves svet obsegajoča dejavnost FAO za države v razvoju in za države članice iz drugih območij je bila na zasedanju ponovno potrjena. Med drugim je bilo priporočeno, da bi se možnosti za izobraževanje bolj razvijale v državah v razvoju in ne toliko v evropskih deželah, vsled česar bi se izobrazba lažje prilagodila lokalnim pogojem v državah v razvoju. FAO naj redno objavlja priporočila vseh bilateralnih in multilateralnih projektov na področju prehrane in kmetijstva, in sicer na podlagi prijav takih projektov s strani dežel, ki jih želijo izvesti.
Na cestnih mejnih prehodih
promet naglo narašča
»Gospodarski vestnik" se je v eni svojih zadnjih številk bavil z razvojem prometa na cestnih mejnih prehodih Slovenije. Po podatkih, ki jih je navajal iz gradiva Zavoda SR Slovenije za statistiko, je letos do konca septembra te prehode prestopilo blizu 4,5 milijona oseb, kar je za 62 °/o več kot v istem razdobju 1963. Od teh 4,5 milijona oseb je na cestnih prehodih prestopilo mejo blizu 2 milijona oseb v rednem prometu, 2,490.590 pa v okviru maloobmejnega prometa. V septembru je šlo z motornimi vozili preko mejnih prehodov Slovenije 589.876 oseb, od tega pičla polovica v okviru maloobmejnega prometa.
Največji je mejni cestni promet na mejnih prehodih med Slovenijo 'in 'Italijo na eni in v Avstrijo na drugi strani. Cestni prehodi na 'teh dveh mejah so zadnja leta vedno bolj obremenjeni. Samo v septembru je šlo čez te prehode blizu 200.000 osebnih motornih vozil. Od 'teh jih je 139.000 odpadlo na vozita z italijansko registracijo, 27.714 na vozita z jugoslovansko registracijo, 23 tisoč 464 na vozila z avstrijsko registracijo in 16.761 na vozila z z ah od n on em šk o registracijo. Po številu motornih vozil, Ilci so šli prelko a vs tr ijsk o-j u g os I ov ansk i h .in preko italijanisiko-jugoslovanskih mejnih prehodov, 'sledijo tem štirim državam motorna vozila iz Francije, Nizozemske, Švice, Belgije, Švedslke, Danške, Grčije, Amerike, Turčije in Češkoslovaške. Od teh držav je letos v septembru prišlo na omenjene prehode okoli 12.000 motornih vozil. V primerjavi s
septembrom 1963 se je s tem redni promet osebnih motornih vozil na avštrijslko-jugo-slovanskih in na italijanSko-jugoslovanskih cestnih mejnih prehodih povečal za 64 °/o, v maloobmejnem prometu pa za 37 %.
'Poleg osebnega prometa igra Itudi tovorni promet na teh cestnih mejnih prehodih vedno pomembnejšo vlogo. Letos je bilo v septembru po teh 'prehodih v rednem tovornem prometu prepeljanega za 91 % več blaga Ikot tani, v maloobmejnem prometu pa celo za 94 %. Skupno je šlo letos v septembru za 27 % več tovornjakov čez te prehode kot lani. Če k temu še dodamo, da se je tudi tranzitni promet povečal po teži tovorov za 48, po številu tovornjakov pa za 19%, po vsem tem spoznamo, da je pospešena izgradnja cestnih mejnih prehodov v Slovenijo zlasti pri nas na Koroškem ena največjih zahtev razvoja cestnega prometa.
Pasivnosti v zunanji trgovini je krivo trgovanje z EGS
Ko smo pred petimi tedni poročali o razvoju avstrijske zunanje trgovine v letošnjem prvem polletju, smo zapisali, da je Evropska gospodarska skupnost za našo državo slab trgovinski partner. Do tega zaključka smo prišli, ker smo videli, da je pasivnost naše države v trgovini z EGS narasla za 606 milijonov na 4,8 milijarde šilingov, medtem ko je skupna pasivnost v naši zunanji trgovini znašala le 5,5 milijarde šilingov ali za pol milijarde več kot v prvem polletju 1963.
V	tretjem četrtletju je naša pasivnost v zunanji trgovini še naprej naraščala. Našemu uvozu od januarja do vključno septembra v vrednosti 35,1 milijarde šilingov stoji nasproti vrednost izvoza v višini 27,3 milijarde šilingov. Pasivnost v prvih devetih mesecih znaša torej 7,8 milijarde šilingov. Tudi v tem razdobju smo najbolj pasivni v trgovanju z EGS. Na njo odpade 7,4 milijarde šilingov skupne pasive, medtem ko odpade na EFTA le 47 milijonov, na ostale države, s katerimi trgujemo, pa 388 milijonov šilingov. V naši zunanji trgovini pa je v tem času odpadlo 53 % vrednosti na trgovino z EGS, 16% vrednosti na trgovino z EFTA in 31 % na trgovino z ostalim svetom.
V	še bolj kritično luč postavlja našo zunanjo trgovino mesec september. Pri skupnem izvozu v vrednosti 3,3 milijarde in pri skupnem uvozu v vrednosti 4,1 milijarde šilingov znaša pasivnost 818 milijonov šilingov. V trgovini z EGS znaša naša pasivnost 923 milijonov šilingov, medtem ko smo v trgovini z EFTA aktivni za 96 milijonov, v trgovini z ostalim svetom pa za 9 milijonov šilingov.
Ob takšnem razvoju se upravičeno sprašujemo, kakšne vzroke ima trgovinsko ministrstvo, da nas vedno bolj postavlja v odvisnost EGS, ki nam ne more prinesti nič dobrega.
Avstrijska industrija v kooperaciji z Madžarsko
Ob priložnosti obiska zunanjega ministra dr. Kreiskega v Budimpešti sta obe vladni delegaciji začeli tudi 'razgovore o možnosti kooperacije avstrijske industrije z madžarskimi gospodarskimi podjetji. To sodelovanje bi razširili tudi ina skupen nastop na tretjih tržiščih, kar bi nedvomno povečalo njun vpliv na svetovnem tržišču.
V podrobnostih so šli razgovori za tem, da bi Madžarska dobavljala Avstriji poLsurovine za visokovredne medilkamente, :ki bi jih Avstrija proizvajala. V industriji sintetičnih vlaken, ki jo je pričela Madžansika razvijati, je pripravljena iti na široko kooperacijo s tovrstnima avstrijskima podjetjema Danulbia-Perrochemie in s Tovarnami dušika v Linzu. Parne elektrarne, ki jih je Madžarski dobavilo podjetje Simering-Graz-iPauker AG, naj bi služile za prototipe za skuipno 'ponudbo na tretjih tržiščih in kot primer za druge skupne projekte. 'Ker so madžarske ladjedelnice z naročili preobremenjene, so pripravljene del svojih naročil odstopiti ladjedelnicam v Kor-neuiburgu. Nadalje ije Madžarska pripravljena, da da naročila za gradnjo svojih kemičnih tovarn VOEST-u v Linzu in da odkupi v
Francija ima premalo mesa
Zahodna Nemčija pa premalo krompirja
V prvih osmih mesecih tekočega leta je bilo v Franciji zaklanih za 9 % manj goved in za 12% manj telet kot lani. Skupno je prišlo v tem času za 42.000 ton manj govejega in telečjega mesa na trg kol lani. Vsled tega Francija ni le skrčilo izvoz mesa, marveč ga je morala uvoziti take količine, kot še nikoli po drugi svetovni vOjni. Njen uvoz se je do 'konca avgusta povečal za 45.000 ton mesa, v zadnjih mesecih pa še narašča, ker hoče vlada ustvariti Stalno rezervo vsaj 20.000 ton mesa.
Kakor Franclji govejega mesa, talko primanjkuje Zahodni Nemčiji krompirja. Avgusta in septembra ga je morala uvoziti 59.530 ton. V primerjavi z uvozom v istem obdobju leita 1963 se je s fem letos njen uvoz krompirja povečal za itisoč odstotkov. Zahodna Nemčija mora tudi še sedaj, ko zaključuje spravilo domačega krompirja, krompir uvažati. Zahodnonemšika vlada je letos za čas od avgusta do konca decembra odobrila uvoz 210.000 ton krompirja.
Avstriji licenco za izdelavo telefonskih naprav. Končno so šli razgovori v Budimpešti tudi za tem, da obe državi sodelujeta pri proizvodnji nafte. Madžansika je privalila tudi v takojšnji pričetek gradnje avstrijskega kulturnega instituta v Budimpešti, s katerega gradnjo misli Avstrija pričeti že prihodnje leto.
Madžarski tisk je začetek razvaja tega dobrososedskega [sodelovanja zelo pozdravil in izrazil upanje za njegov nadaljnji uspešni razvoj. Pač pa je glasilo Ljudske fronte Madžarske pripomnilo, da Madžarski ne bi bilo vseeno, če bi Avstrija vstopila v EGS.
A vstrij sko-so vj etska gospodarska pogajanja
Včeraj so se v Moskvi pričela avstrijsko-isovjetska gospodarska pogajanja. Pogajanja, ki se ponavljajo vsako leto, so menjaje se v Moskvi in na Dunaju. Letošnja pogajanja bodo predvidoma trajala 3 tedne in bodo potekala v dveh smereh. Na eni strani bodo v tem času sestavljene blagovne liste za uvoz in izvoz za leto 1965, kakor to predvideva petletna trgovinska pogodba med Avstrijo in Sovjetsko zvezo od novembra 1960. Pri letošnjih pogajanjih bo šlo zlasti za povečanje avstrijskega izvoza plemenske živine v Sovjetsko zvezo in sovjetskega izvoza krmnega žita v Avstrijo.
Drugi del pogajanj se bo nanašal na vprašanje nove dolgoročne trgovinske pogodbe med Avstrijo in Sovjetsko zvezo. Pri tem bodo predvsem ugotovljene osnove, ki obstojajo na obeh straneh za realizacijo nadaljnje petletne trgovinske pogodbe. Kakor pričakujejo, ibodo s temi pogajanji nadaljevali še na Dunaju tekom prihodnjega leta, kajti nova pogodba bi stopila v veljavo šele z letom 1966.
o si rokco) svecu
WASHINGTON. — Nedavne predsedniške volitve v Ameriki, ki so prinesle prepričljivo zmago predsedniku Johnsonu in demokratski stranki, so v republikanskih vrstah že bolj zaostrile nasprotja med pristaši Goldwaterja in tistimi krogi, ki veljajo v stranki za »naprednejše” krilo. Mnogi ugledni predstavniki stranke, ki so že pred volitvami izjavili, da ne morejo glasovati za Goldwaterjeva politična načela, se zdaj trudijo, da bi odstranili Goldvvaterjevo skupino, kateri očitajo krivdo za poraz na volitvah.
BEOGRAD. — V navzočnosti najvišjih državnih predstavnikov Jugoslavije so v Aleji herojev na beograjskem novem pokopališču z najvišjimi častmi pokopali predsednika izvršnega sveta Srbije Slobodana Peneziča in predsednika organizacijsko-političnega odbora skupščine Srbije Svetolika Lazareviča, ki sta prejšnji teden zgubila življenje pri prometni nesreči.
RIO DE JANEIRO. — Novi čilski predsednik Ed-vardo Frei je izjavil, da je treba »proučiti” odnose ameriških držav do Kube. Po njegovem mnenju naj bi Kuba dobila svoje mesto v organizaciji ameriških držav. Čile za zdaj sam sicer ine bo obnovil diplomatskih odnosov s Havano, je dejal Frei, vendar mora biti po njegovem mnenju organizacija ameriških držav odprta za države z različnimi družbenimi sistemi. V prvi izjavi po prevzemu dolžnosti je novi čilski predsednik tudi izjavil, da njegova vlada s simpatijami sprejema stališča neangažiranih držav, zato bo Čile tudi v bodoče vodil politiko nepovezo-vanja z vojaškimi bloki.
BERLIN. — V drugi etapi obiskov na podlagi novega sporazuma med vzhodnonemško vlado in za-hodnoberlinskim senatom je vzhodni Berlin obiskalo približno pol milijona prebivalcev zahodnega Berlina. Prav tako pa se nadaljujejo obiski vzhodnonemških upokojencev v zahodnem Berlinu in drugih krajih Zahodne Nemčije. Obiski med obema nemškima državama odpirajo možnosti za reševanje tudi drugih odprtih vprašanj med obema nemškima državama, kajti zbudili so optimizem glede možnosti, da se odnosi med obema Nemčijama postopoma normalizirajo.
DAR ES SALAM. — Predsednik revolucionarne vlade Angole Robert Holden je izjavil, da se portugalske kolonialne sile v Angoli držijo na oblasti le s pomočjo Atlantskega pakta, kateri nudi Portugalski izdatno vojaško podporo. Če ne bi bilo te pomoči, je dejal Holden, bi Portugalce naglo izgnali iz Angole. Revolucionarno vlado Angole je doslej priznalo že 29 držav, nekatere afriške države pa ji nudijo tudi vojaško pomoč v njenem boju za osvoboditev.
TUNIS. — Habib Burgiba je bil zadnjo nedeljo znova izvoljen za predsednika republike Tunizije. Volitev se je udeležilo okoli 80 odstotkov volilnih upravičencev in so politični opazovalci mnenja, da je velika volilna udeležba znamenje podpore sociolistič-nemu programu tunizijske vlade.
MOSKVA. — člani jugoslovanske državnoparfijske delegacije, ki so se v Moskvi udeležili proslav ob obletnici oktobrske revolucije, so položili venec na Leninov mavzolej na Rdečem trgu. Pri polaganju venca so bili navzoči tudi visoki sovjetski predstavniki.
RIO DE JANEIRO. — V Pirasikau blizu Sao Paula se je zrušil 15-nadstropni nebotičnik, pri čemer je zgubilo življenje 60 ljudi, ranjenih pa je bilo več kot 50 oseb. Nesreča pa bi lahko bila še mnogo večja, če bi se poslopje zrušilo nekaj ur pozneje, ko bi se morala začeti kinematografska predstava v sosedini dvorani, katero so ruševine nebotičnika popolnoma uničile.
TIRANA. — Tudi v Albaniji, ki edina ni bila povabljena na proslave v Moskvo, so proslavili obletnico oktobrske revolucije, toda na svojevrsten način. V Tirani in drugih krajih so na javnih mestih razobesili velike Stalinove slike, glasilo albanske KP pa je v uvodniku pozvalo k rehabilitaciji Stalina in ugotovilo, da odstranitev Hruščova še ne pomeni spremembe sovjetske politike.
RIM. — Na povabilo italijanskega zunanjega ministrstva je bila skupina jugoslovanskih novinarjev na dvotedenskem obisku v Italiji. Jugoslovanski novinarji iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Novega Sada. Reke in Kopra so v Italiji obiskali številne nove industrijske objekte in kmetijska posestva, ob koncu obiska pa jim je italijansko zunanje ministrstvo priredilo poslovilno kosilo.
AL2IR. — Alžirski predsednik Ben Bela je v posebnih izjavah za francoski tisk zavzel stališče do izpolnjevanja obveznosti, ki jih Je Francija prevzela v evianskih sporazumih, s katerimi so bila urejena vprašanja med obema državama. Ben Bela je dejal, da so mu zmanjšanje francoske finančne pomoči Alžiriji, predvidene v omenjenih sporazumih, »ne zdi pošteno”. Posebej je Ben Bela naglasil, da na primer alžirski otroci še danes doživljajo nesreče zaradi min, posejanih med vojno In mora alžirska država pomagati stotinam otrok, ki so bili na ta način pohabljeni. Poleg lega pa je bilo med vojno razdejanih 8000 alžirskih vasi in bi morala Francija tudi v tej zvezi nuditi pomoč. Kljub temu pa je Ben Bola znova poudaril željo Alžirije po sodelovanju s Francijo na podlagi enakopravnosti in spoštovanja medsebojnih interesov.
NEW YORK. — Amerika in Sovjetska zveza sta sklenili nov sporazum o dvostranskem sodelovanju pri roziskovanju vesolja, ki se nanaša na meteorologijo, biologijo in vesoljsko medicino. Sporazum določa tudi izmenjavo informacij pri miroljubnem raziskovanju vesolja. Kopije sporazuma so poslali generalnemu sekretarju OZN s prošnjo, naj jih dostavi vsem državam članicam svetovne organizacije.
BEOGRAD. — Trenutno biva na obisku v Jugoslaviji predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata Wtlliam Fulbright. Z njim je prispel v Beograd tudi pomočnik ameriškega zunanjega ministra Wllliam Tyler, da podpiše sporazum o kulturnem sodelovanju med Ameriko In Jugoslavijo.
NEW YORK. — Eden izmed vodilnih sovjetskih znanstvenikov, akademik Blogonravov, je v odboru za miroljubno raziskovanje vesolja povedal, da je Sovjetska zveza obnovila svoj predlog, naj bi leta 1967 — ob desetletnici Izstrelitve prvega sovjetskega sput-nika — pod okriljem svetovne organizacije sklicali mednarodno konferenco o vesolju.
13. november 1964
Štev. 46 (1162) — »
Slavnost v celovškem Domu glasbe
ob 40-letnem jubileju avstrijskega radia
V navzočnosti več sto povabljenih gostov se je prejšnji petek odvijal v celovškem Domu glasbe slavnostni večer, ki ga je ob 40-letnici avstrijskega radia priredil radio Celovec pod naslovom »Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave". Prireditve so se udeležiti tudi številni častni gostje, tako deželni glavar Wedenig, prvi namestnik deželnega glavarja Sima in drugi člani deželne vlade, predsednik deželnega zbora Til-lian, diplomatski predstavniki Jugoslavije, Italije, Francije in Zahodne Nemčije, direktor programskega oddelka Merčun kot zastopnik radia Ljubljana in predstavniki zbornic ter kulturnih in gospodarskih ustanov Koroške.
Poleg ofioielnega dela, v katerem so o zgodovini in pomenu radia govorili intendant celovškega radia Garitschnig, celovški župan Ausservdrvkler in deželni glavar We-denig, je prireditev obsegala pester kulturno- prosvetni spored, katerega namein naj bi bil, da v pesmi in besedi predstavi značilnosti dežele in njenih prebivalcev. Vendar je treba kljub vsej pestrosti im deloma tudi dobri izvedbi kritično ugotoviti, da spored ni v celoti dosegel svojega namena. Udeleženci slavnostnega večera in tudi vsi tisti nešteti poslušalci širom po Avstriji, ki so prenos prireditve spremljali po radiu, so namreč zaman čaikali, da jim bo Koroška predstavljena taka, kakršna v resnici je: dežela, v kateri živita dva naroda in v kateri
se govorita dva jezika. Spored jubilejne slavnosti je bil prikrojen tako, da je koroške Slovence enostavno zamolčal in se sramežljivo izognil vsaki slovenski besedi. In to
•	kljub temu, da ima celovški radio v svojem programu že vsa leta po drugi svetovni vojni tudi redne slovenske oddaje;
•	kljub temu, da je deželni glavar We-denig v svojem govoru ravno o slovenskih oddajah celovškega radia ugotovil, da predstavljajo važen prispevek k pomiritvi v deželi in igrajo pomembno vlogo pri utrjevanju dobrega sosedstva;
•	kljub temu, da je intendant Goritsch-nig naglasil, da mora radio zbliževati na-
Ureditev šolstva na Madžarskem
Na Madžarskem verjetno nikdar poprej ni študiralo toliko lijudii 'kot v letih (po Osvoboditvi i'n zlasti (še v zadnjih nekaj letih. Po statističnih podatkih inamreč vsak peti državljan obiskuje eno izmed šol. V zadnjem šolskem 'letu je ipdldrug milijon madžarskih otrok obiskovalo osnovno šolo, na srednjih šolah je bilo okoli 200.000 dijakov, medtem ko iso na (univerzah in visokih šolah imeti Skupno 80.000 študentov.
Osnovni pouk, ki je obvezen in brezplačen, poteka na Madžarskem v osemletkah splošnega (tipa. V okviru teh (šol pa delujejo še posebni razredi: glasbeno nadarjeni Otroci lahko obiskujejo posebne glasbene razrede, kjer imajo poleg obvezne učne snovi dnevno petje in dvakrat tedensko brezplačen pouk enega izmed glasbenih instrumentov; podobna ureditev pa velja tudi za jezikovno nadarjene šolarje, ki se od tretjega rezreda dalje učijo enega 'tujega jezika, od petega razreda dalje pa dva. Za učence od petega do Osmega razreda je uvedeno tudi obvezno praktično delo — tedensko dve uri za praktično delo na industrijskem in kmetijskem področju iin za delo v gospodinjstvu.
Šolska Obveznost, ki je do nedavnega traljala od 6. do 14. leta (Starosti, je bila pred nedavnim zvišana na deset let.
Okrog 80 odstotkov vseh učencev, ki zaključijo osnovno šolo, nadaljuje študij na srednjih šolah. Na Madžarskem si (prizadevajo, da bi mogel v (prihodnjem desetletju vsak otrok, ki 'konča osnovno šolo, nadaljevati študij na eni izmed srednjih šol. Za vse tiste, ki ne gredo na gimnazijo, so na izbiro industrijske in (kmetijske Strokovne šole,
v (katerih gojenci v treh letih dobijo brezplačno izobrazbo (strokovnega delavca.
Srednja šola, ki je prav tako brezplačna, je (štiriletna gimnazija ali tehnikom, ki se postopoma spreminja v srednjo strokovno šolo, kjer dobi učenec ob zaključku hkrati z maturitetnim spričevalom tudi spričevalo strokovnega delavca. Tudi v srednjih šolah namreč posvečajo veliko pozornost (praktičnemu pouku in se je na gimnaziji že močno uveljavil sistem, po katerem znaša teoretični pouk pet dni na teden, šesti dan pa je posvečen praktičnemu delu v industriji ali kmetijstvu.
Prehoden eksperimentalni tip šole med srednjo in visoko šolo, Iki vzgaja sodobne strokovnjake, (je višji tetvnlkum. Študij na teh šolah traja tri leta, absolvent pa si pridobi na/ziv visoko kvalificiranega tehnika. V minulem šolskem letu je bilo na Madžarskem že okoli 50 takih šol, katere je obiskovalo kakih 8000 slušateljev.
Vzhodna Nemčija ali — kakor se uradno imenuje — Nemška demokratična republika je pred nedavnim obhajala 15-letnico svojega obstoja. V teh petnajstih letih je napravila velik korak naprej tudi na kulturnem področju, o čemer govorijo naslednje številke:
Na področju osnovnega šolstva, kjer je bilo na ozemlju današnje Nemške demokratične republike leta 1945 še dobrih 4000 en o razredni h podež oljskih šol, so bile uvedene deselrazredne politehnične višje šole,
rode na meji in prispevati k mednarodnemu sporazumevanju.
Zato »prepevanje in pripovedovanje o deželi Drave”, kat smo to slišati zadnji petek, ni moglo povsem zadovoljiti. Nasprotno je razočaralo, toliko bolj, ker je ravno celovški radio v zadnjih letih že pogosto dokazat, da mi obremenjen z ožino preteklosti, marveč hoče biti »glas svobode in tolerance", kakor ga je imenoval deželni glavar Wedenig. Koroški prispevek k 40-lelnemu jubileju avstrijskega radia pa temu novemu duhu gotovo ni odgovarjal.
»Janežičev sklad“
za pospeševanje literarnega dela med koroškimi Slovenci
Mohorjeva družba v Celovcu je ustanovila poseben sklad za pospeševanje literarnega dela med koroškimi Slovenci in ga Imenovala po prvem uredniku svojih publikacij Antonu Janežiču. Glavni namen tega sklada je, da se omogoči podpora mlademu naraščaju, ki se hoče udejstvovali na literarnem področju. Kakor je razvidno iz tozadevne objave Mohorjeve družbe, bosta Sklad upravljala zastopnik družbe in zastopnik mladih književnikov.
Ustanovitev tega sklada nedvomno Odgovarja dolgoletni tradiciji Mohorjeve družbe, ki je podpirala že več generacij slovenskih literatov. Čudno pa se nam zdi, da zbira družba prispevke za svoj sklad s položnicami nemškega denarnega zavoda, čeprav delujejo na Koroškem dudi slovenski denarni zavodi, katerih pobudnik in soustanovitelj je bil ravno bral tistega zaslužnega moža, po katerem je bil imenovan sklad.
Število ljudi, ki so končali univerzitetni oziroma visokošolski študij, se je na Madžarskem v primerjavi z letom 1940 povišalo za 80 odstotkov. Na univerzah in visokih šotah (si izdaj pridobi diplomo ledno Okrog 7000 Oseb; med diplomanti je povprečno 30% profesorjev, 19% inženirjev in 16% pravnikov.
državni prispevek na učenca pa se je v zadnjih letih povišal od 355 na 677 mark. Nad 90 % študentov dobiva državne štipendije. Lani je na vzhodnonemških univerzah in visokih šolah študiralo 78.400 študentov, od katerih jih je bilo dobrih 39.000 iz delavskih in kmečkih družin; strokovne šole pa so imele okoli 52.000 študentov, od tega 35.000 iz delavskih in kmečkih družin. To pomeni, da pride danes v Vzhodni Nemčiji na vsakih 100.000 prebivalcev kakih 600 študentov visokih šol in univerz.
«
Število akademikov
v Avstriji narašča
Prvič je bilo v Avstriji več kot 100.000 ljudi z zaključenim visokošolskim študijem naštetih pri ljudskem štetju, namreč 101.326, kar pomeni, da odpade na vsakih tisoč prebivalcev naše države 14 akademikov (pri ljudskem štetju 1951 jih je bilo 13), na vsakih tisoč volilnih upravičencev pa 21 ljudi z visokošolsko izobrazbo.
Največ akademikov so pri zadnjem ljudskem štetju našteli na Dunaju in sicer 46.261, torej se je njih število v primerjavi z ljudskih štetjem 1951 povečalo za 14 odstotkov; na Koroškem pa je bilo pri zadnjem ljudskem štetju 4889 oseb z visokošolsko izobrazbo, to je za 4,4 °lo več kot leta 1951 ali 10 akademikov na vsakih tisoč prebivalcev oziroma 16 na vsakih tisoč volilnih upravičencev. Na zadnjem mestu med avstrijskimi zveznimi deželami je bila Gradiščanska s 1327 akademiki, vendar pa je bil ravno v tej deželi dosežen v primerjavi z letom 1951 največji porast — namreč za 25,3 °/o.
Pretežni del ljudi z visokošolsko izobrazbo razumljivo odpade na večja mesta, kjer imajo mnogo boljše poklicne možnosti kot v manjših krajih. Na deželna glavna mesta vključno Dunaja jih odpade 70 odstotkov, če pa prištejemo še okrajna mesta, potem se to število zviša celo na 80 odstotkov. Nasprotno pa je bilo pri zadnjem ljudskem štetju v Avstriji še 743 občin (na Koroškem 26), v katerih sploh ni bilo ljudi z visokošolsko izobrazbo.
Zelo zanimivi so tudi podatki glede starosti avstrijskih akademikov: v starostno skupino od 20 do 29 let jih je spadalo samo 9,2 °/o, največ — namreč 26,4 °/o — jih je bilo v starostni skupini od 30 do 39 let, 22,7 °/o v starosti od 40 do 49 let, 20,1 °/o v starosti od 50 do 59 let in 21,6 °/o jih je bilo starejših od 60 let.
Razdelitev oseb z visokošolsko izobrazbo na. posamezne poklicne skupine pa je pokazala naslednjo sliko: na prvo skupino (politični mandatarji, upravni strokovnjaki, pisarniški poklici, direktorji in poslovodje) jih je v celi Avstriji odpadlo 17,2 °/o, na Koroškem pa 12,9 °/o; v drugi skupini (sodniki, državni tožilci, juristi in gospodarski svetovalci) jih je bilo v državnem merilu 8 in na Koroškem 7,4 °/o; tretja skupina (zdravniki, zobozdravniki, živinozdravniki, lekarnarji in farmacevti) jih je zajela 17 v Avstriji in 19,2 °/o na Koroškem; v četrti skupini (učitelji in vzgojitelji) pa jih je bilo zajetih 10,7 °/o po vsej Avstriji oziroma 11 odstotkov na Koroškem. Pri tem je vsekakor zanimivo, da je bilo 24,5 odstotka akademikov v samostojnih poklicih.
Podobno je tudi z (ljudsko prosveto. Pod vodstvom priznanih umetnikov In (kulturnih delavcev nastajajo po podjetjih in tovarnah prosvetni krožki, ki gojijo petje, glasbo in ljudsko umetnost. 133 delavskih in kmečkih gledališč je Imelo v eni sami sezoni nad 2400 predstav, katerih se je udeležilo dobrih 800.000 obiskovalcev.
Kulturni napredek
v Nemški demokratični republiki
Program za mir in mednarodno sodelovanje3
VI. Poravnavanje sporov
brez grožnje ali uporabe sile, v skladu z načeli ustanovne listine OZN
Glede na ro, da lahko uporaba sile dolbi vrsto vojaških, političnih in gospodarskih oblik, 'se zdi udeleženim državam nujno poudariti načelo, da morajo vse države v svojih mednarodnih odnosih opustiti grožnjo s silo ali uporabo sile zoper ozemeljsko integriteto ali politično neodvisnost (katerekoli države ali na katerikoli drug način, ki ni v skladu s cilji ustanovne listine OZN.
Sodijo, da je treba spore med državami poravnavati na miroljuben način, v skladu z ustanovno listino, na podlagi suverene enakosti in pravičnosti.
Udeležene države so prepričane o tam, da je treba z vsemi mednarodnimi prizadevanji poiskati rešitve za vse situacije, ki ogrožajo mednarodni mir ali kvarijo prijateljske odnose med narodi.
Udeležene države so posvetile posebno pozornost problemom maja, ki lahko ogrozijo mednarodni mir ali skalijo prijateljske odnose med državami, in so prepričane, da se morajo zavoljo ureditve takšnih problemov vse države 'zateči ,k pogajanjem, posredovanju ali arbitraži ali
k drugim miroljubnim ukrepom, navedenim v ustanovni listini OZN, v skladu z zakonitimi pravicami vseh narodov.
Konferenca sodi, da 'je treba spore med sosednimi deželami poravnati po miroljubni poti, v duhu medsebojnega razumevanja, brez tuje intervencije ali vmešavanja.
Upoštevajoč zgoraj navedena načela in z namenom, da bi Obnovili mir in stabilnost na iindokitajskem polotoku, paziva konferenca države, udeleženke ženevskih konferenc 1954 in 1962:
•	da opustijo vsako akcijo, kakršna bi lahko poslabšala položaj, ki je že tako napet na tem polotoku;
•	da napravijo konec vsakemu tujemu vmešavanju v notranje zadeve dežel tega območja;
•	da nujno skličejo novo ženevsko konferenco o Indokini, na kateri bi poiskali zadovoljivo politično rešitev za miroljubno ureditev problemov, ki nastajajo v tem delu sveta, in sicer
a)	z zagotovitvijo, da bodo dosledno uveljavljeni sporazumi o Laosu;
b)	s priznanjem in zajamčenjem nevtralnosti in ozemeljske integritete Kambodže;
c)	z zagotovitvijo, da bo dosledno uveljavljen ženevski sporazum iz
leta 1954 o Vietnamu, in s tem, da se najde politična rešitev problema v skladu z zakonitimi težnjami vietnamskega ljudstva po svobodi, miru in neodvisnosti.
VII. Splošna in popolna razorožitev
Konferenca poudarja največji pomen razorožitve kot enega poglavitnih problemov sodobnega svata in naglaša, da je treba doseči nujne in praktične rešitve, tako da bi rešili človeštvo nevarnosti vojne in občutka negotovosti.
Konferenca iz zaskrbljenostjo poudarja da nadaljnje tekmovanje v olborožitvi in velikanske (dosežene izpopolnitve v proizvodnji orožja za množično uničenje ter kopičenje zalog tega orožja groze z oboroženim spopadom in uničenjem. Konferenca poziva velesile, naj napravijo nove in nujne korake, da bi dosegli Splošno in popolno razorožitev pod Strogim in učinkovitim mednarodnim nadzorstvom.
Konferenca izraža obžalovanje, da 'vzlic prizadevanjem članov odbora 18 držav za razorožitev — in to zlasti predstavnikov meangažiranih držav — rezultati za zdaj niso zadovoljivi. Poziva velesile, naj v sodelovanju z drugimi člani tega odbora odločno nadaljujejo svoja prizadevanja, tako da bi oimprej sklenili sporazum o splošni in popolni razorožitvi. Konferenca
•	poziva vse države, naj se priključijo moskovskemu sporazumu o delni prepovedi poskusov z atomskim orožjem in naj spoštujejo njegove določbe v interesu miru in blaginje človeštva;
•	poziva, naj se moskovski sporazum razširi, tako da bo zajel podzemske poskuse, opravljanje takšnih poskusov pa naj se opusti, dokler sporazum ne bo razširjen;
•	poziva, da neutegoma sklenejo sporazum o raznih drugih delnih in pomožnih razorožitvenih ukrepih, ki so jih predložili člani odbora 18 držav za razorožitev;
•	poziva velesile, naj dajo pobudo pri izvajanju odločnih in nujnih ukrepov, ki bi omogočili precejšnje zmanjšanje njihovih vojaških proračunov;
•	poziva velesile, naj ne izvajajo nobene politike, ki bi omogočala in olajševala širjenje atomskega orožja in stranskih proizvodov na tiste države, ki jih zdaj nimajo. Opozarja na veliko nevarnost širjenja atomskega orožja ter poziva vse države, zlasti tiste, ki imajo atomsko orožje, da sklenejo sporazume o tem, da se to orožje ne bo razširjalo, ter da se sporazumejo o ukrepih, ki bi zagotovili postopno likvidacijo sedanjih skladišč atomskega orožja.
V okviru teh prizadevanj voditelji držav ali vlad izjavljajo, da niso pripravljeni proizvajati atomskega
orožja, ga pridobivati in opravljati poskuse z njim, ter pozivajo vse države, vštevši tiste, ki niso podpisale moskovskega sporazuma, naj se pridružijo podobni obveznosti in naj store potrebne korake, da bi preprečili atomskim državam izkoriščati njihova ozemlja, pristanišča in letališča za dislbkacijo in distribucijo atomskega orožja. O tej obveznosti bi (bilo treba skleniti sporazum na mednarodni konferenci, sklicani pod okriljem OZN, priključile pa bi se mu lahko vse države. Konferenca nadalje poziva vse atomske države, naj spoštujejo duha te deklaracije.
Konferenca pozdravlja sporazum velesil, da ne bodo izstreljevale atomskega in drugega orožja za množično uničevanje v vesoljski tir, ter izraža prepričanje, da je treba Skleniti mednarodni sporazum o prepovedi izkoriščanja vesolja v vojaške namene. Konferenca poziva na popolno mednarodno sodelovanje pri miroljubnem izkoriščanju vesolja.
Konferenca poziva države, ki so imele uspeh pri raziskovanju vesolja, naj izmenjavajo in razširjajo informacije o opravljenih raziskavah na tem področju, talko da bi lahko vsi imeli korist od znanstvenega napredka pri miroljubnem izkoriščanju vesolja. Konferenca je mnenja, da je treba v ta namen sklicati v primernem času mednarodno konferenco.
(Dalje prihodnjič)
4 — Štev.'46 (1162)
13. november 1964
PRIČETEK LETOŠNJE KULTURNO-PROSVETNE SEZONE:
Po poletnem premoru se zadnje čase spet oživlja kulturno življenje v deželi in kulturno sodelovanje med narodi na meji. Današnja številka pa tudi kaže, da bo prišlo v prihodnjih tednih do nadaljnjih kulturno-prosvetnih srečanj, ki ne bodo le odsevala duha mednarodnega sodelovanja, marveč bo njihov spored na visoki mednarodni kulturni ravni.
Violinist Igor Ozim v Celovcu
Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem za gojitev kulturnih, gospodarskih in socialnih stikov med Avstrijo in Jugoslavijo priredi za začetek zimskega programa 1964-65 kulturne izmenjave s Slovenijo
V PONEDELJEK, 23. NOVEMBRA 1964 OB 8. URI ZVEČER
v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu
izbran violinski koncert
mednarodno priznanega violinista Igorja Ozima iz Ljubljane in prav tako znanega komponista in intendanta Ljubljanskega simfoničnega orkestra Marijana Lipovška pri klavirju. Koncert bo obsegal dela Bacha, Beethovna, Lipovška, Sarasatija in Paganinija.
Predprodaja vstopnic od ponedeljka, 16. novembra v Koroškem potovalnem uradu, Celovec, Novi trg.
Po selskih Kotih bo kmalu zasvetila električna luč
Dve leti je minulo, odkar so prebivalci Srednjega .im Zgornjega Kota ustanovili Združenje za izvedbo elektrifikacije. Tedaj izvoljeni odbor s svojim predsednikom Otom K e -lihom, p. d. Zgornjim Mlečnikom bo obljubo v kratkem lahko izpolnil. Posrečilo se mu je, (da je v združenje pritegnil tudi posestnike, ki se v začetku niso hoteli pridružiti, in da je na merodajnih mestih zagotovil tudi gmotno pomoč za izvedbo elektrifikacije.
Talko je agrarna okrajna oblast v Celovcu zagotovila subvencijo v višini 70 °/o gradbenih stroškov. Njej se za zagotovljeno pomoč najlepše zahvaljujemo, iker bi drugače sploh ne mogli priti do elektrike. Odborniki združenja pa so tudi pri domači občini naleteli na veliko razumevanje, istotako pri gozdnem posestvu Voigt, ki nam bo pomagalo, kolikor bo moglo. Vsestranske pomoči pri elektrifikaciji pa smo Kočani tudi v resnici potrebni. Naša naselja so hudo raztrešena in električni vod bo moral teči po strmem in skalovitem svetu, kar bo povzročilo visoke stroške njegove napeljave, Iki jih kot gospodarsko šibki gorski kmetje in gozdni delavci sami ne bi mogli kriti. Naš odbor je moral opraviti veliko delo, preden je povsod razumljivo raztolmačil problematiko naše elektrifikacije.
Sedaj je tako daleč, da smo dela, ki jih zahteva napeljava električnih vodov, že oddali. Ddbilo jih je podjetje AEG, ki nam je predložilo najcenejši proračun. Pod vodstvom montažnega mojstra Zužeka bodo prihodnjo pomlad pričeli po naših Kotih napeljevati elektriko Tevžej iz Bilčovsa ter Mihi, Erni in Oti iz Železne Kaple, ki so vsi »naše lipe list«, kar je zelo prav in potrebno za dobro razumevanje in prijateljstvo pri delu.
Če bo vreme dopustilo, bomo pričeli že sedaj sekati drogove in jase za električne napeljave. Če bomo složni in če bo vsak napravil svoje, potem je gotovo, da bo čez leto dni že svetila luč po hišah, hlevih in dvoriščih Kočanov. Za dosego tega cilja pa moramo biti vsi tako marljivi, kot je bil naš odbor v svojih pripravah na to, da danes vemo, da bomo čez leto dni že v posesti elektrike.
Pol leta za ustanovitvijo združenja za elektrifikacijo v Kotu so se z istim namenom združili tudi prebivalci Šajde in Frajbaha ali Borovnice. Njim so se pridružili tudi prebivalci selske vasi, ki so doslej imeli električno razsvetljavo iz privatne elektrarne Ludvika Užnika. Temu združenju predseduje Franci Roblek, p. d. Pušelc iz Frajbaha. Tam bodo z elektrifikacijo pričeli prihodnje leto, tako da bodo 1966 Sele v celoti elektrificirane.
Dijaki državne gimnazije za Slovence c Celovcu priredijo na pranzik 8. decembra In v nedeljo 13. decembra 1964 ob 14.30 url v Mestnem gledališču v Celovcu opereto
Miklavž prihaja
ob sodelovanju orkestra mestnega gledališča.
Vstopnice dobite v šolski pisarni.
KOLEDAR
Petek, 13. november: Stonislav Sobota, 14. november: Serafin Nedelja, 15. november: Albert Vel. Ponedeljek, 16. november: Otmar Torek, 17. november: Gregorij Sreda, 18. november: Odon Četrtek, 19. november: Elizabeta
Pričetek kulturnega sodelovanja na meji v lej sezoni smo v soboto zabeležili v Borovljah in na Jesenicah. Na Jesenicah je praznovalo Delavsko prosvetno društvo Svoboda „Tone Čufar" petinštiridesetletni-co svojega obstoja pod geslom .Kultura ne pozna meja”. Prireditelji so s sporedom in potekom prireditve to geslo do polne mere uresničili. Proslave so se poleg sosednih društev .iz Slovenije udeležili pevski zbor .Vrbsko jezero" s pevci slovenskih prosvetnih društev iz Škofič, Loge vasi in Hodiš, pevski zbor in folklorna skupina rudarjev izza italijanske meje ter predstavniki beneških Slovencev, ki so skupno z italijanskimi likovnimi umetniki priredili ob tej priložnosti likovno razstavo.
Isti večer je v Borovljah priredila godba .Stahlklang" v dvorani hotela Scholz instrumentalni koncert in ob tej priložnosti pozdravila kot goste godbo na pihala DPD Svoboda Tržič in izletniško skupimo iz AAerana. Pri obeh kulturnih srečanjih je bila izražena želja, da bi se plodno kulturno sodelovanje med narodi na meji še poglobilo in se razvilo v trden temelj mednarodnega
Jutri bo mladinski referat Zveze avstrijskih sindikatov za Koroško odprl v Celovcu letošnje Kulturne dneve koroške sindikalne mladine, ki bodo trajali 14 dni do 29. novembra. Med prireditvami .Mladinskega foruma 64", kakor te kulturne dneve še imenujejo, so 4 razstave, 36 kulturnih in prosvetnih prireditev, predavanj in diskusijskih večerov ter vrsta družabnih večerov v Celovcu in Beljaku. Večina prireditev bo v prostorih koroške delavske zbornice v Celovcu in v mladinskem naselju .Vrbsko jezero", nekaj prireditev pa tudi v Mestnem gledališču, v Domu glasbe, v Ljudskem domu v Waidmamr*sdorfu in v Domu umetnikov v Celovcu.
Slavnostna otvoritev .Mladinskega foruma 64” bo jutri ob 10. uri v Delavski zbornici. Ob otvoritvi bodo govoriti predsednik koroškega izvršnega odbora Zveze sindikatov, predsednik delavske zbornice, ce-
Zveza avstrijskih sindikatov (Gewerk-schaftsbund) ni le s svojimi 1,8 milijona članov v naši idržavi najmočnejša organizacija, marveč si brez nje urejenih socialnih odnosov med delodajalki in delojemalci sploh ni mogoče več predstavljam. Brez vpliva sindikatov na politična, gospodarska, socialna in tudi kulturna dogajanja v naši državi ne bi bilo
Proslava ob 20-letnici ustanovitve
I. BATALJONA AVSTRIJSKIH BORCEV ZA SVOBODO
Letos 24. novembra bo minulo 20 let, odkar je bil v sklopu jugoslovanske NOV v Tribučah v Beli Krajini ustanovljen prvi bataljon avstrijskih borcev za svobodo. Za njim so bili pozneje ustanovljeni še drugi, tretji, četrti in peti bataljon.
Proslava dvajsetletnice bo v času od 27. do 29. novembra 1964 v Tribučah, na kraju ustanovitve prvega bataljona. Udeležbo na tej proslavi organizirata Zveza koroških partizanov v Celovcu ter KZ-Verband v Gra-zu. V Celovcu in v Grazu bosta tudi zbirališči za skupen odhod na proslavo v petek, 27. novembra.
K udeležbi na proslavi so vabljeni vsi bivši borci prvega avstrijskega bataljona kakor tudi borci ostalih avstrijskih bataljonov in avstrijski državljani, ki so se borili v sklopu jugoslovanske narodno-osvobodilne vojske. Prijave sprejema na Koroškem Zveza koroških partizanov v Celovcu, Gaso-metergasse 10.
sožitja v miru in prijateljstvu za blaginjo in kulturno rast narodov na meji.
V istem čaisu je na poli s turneje po severnih deželah koncertiral v Brežah in Št. Vidu ob Glini ansambel Borisa Franka, ki je prišel v ponedeljek v Borovlje, kjer je s svojimi vedrimi vižami in pesmimi priredil uspel koncert.
tavški župan in deželni glavar, slavnostni govor pa bo imel namestnik deželnega glavarja Hans S ii m a.
V vrsti prireditev so med drugimi tudi razstava .Mladina v adiporu proti diktaturi", diskusija .Delavstvo in umetnost", nadalje diskusije o športu, o mladini in deželni obrambi, o Avstriji v smeri Evrope in o potrebi političnega razmišljanja v vrstah sindikalne mladine. Med predavanji bodo nedvomno zanimiva predavanja o mednarodni sindikalni solidarnosti, o sindikalnem delu v Afriki in o mednarodnem sindikalnem gibanju. V okviru letošnjega .Mladinskega foruma" bo v soboto, 21. novembra, tudi proslava sedemdesetletnice sindikalnega dela med mladino, na kateri bo govoril minister za 'sooiol.no Skrbstvo Anton P r o k s c h. Da vsebuje spored tudi vrsto zabavnih in družabnih prireditev, se razume samo po sebi.
blagostanja, v kakršnem živimo. Sindikati so ustanova družbene samopomoči. Oh slabih plačah delavcev in nameščencev tudi obrtniku in kmetu ne more iti dobro. Tega nas je naučilo življenje pred 30 leti.
'Potrebe članstva v sindikatih se delavci in nameščenci vedno bolj zavedajo, kot v državi in deželi tako tudi .po naših krajih, kjer število ddlavcev in nameščencev naglo narašča. Pred 10 leti je bilo ma Koroškem okoli 66.400 delavcev in nameščencev združenih v svojih strokovnih sindikatih; koncem leta 1963 je njihovo število naraslo na 80.033, torej za 20,5 »/o.
Najmočnejši strokovni sindikat je sindikat gradbenih in lesnih 'delavcev, ki šteje na Koroškem 14.116 članov. Njemu sledijo sindikat kovinarjev in rudarjev z 12.802 članoma, sindikat delavcev v kemični industriji s 3945 člani in sindikat delavcev v tekstilni, oblačilni in usnjarski industriji z 2936 člani. Ostali sindikati imajo manj 'kot 2000 članov. Najbolj so sindikalno organizirani kovinarji in rudailji, med njimi jih je 85 °/o sindikalno organiziranih. Najslabše so organizirani delavci v trgovini, transportu in prometu, kjer jih je le 13 °/o včlanjenih v svojem sindikatu. Skupno je na Koroškem 57 % delavcev in nameščencev sindikalno organiziranih.
Ta primerjava kaže, da se nekatere skupine delavcev in nameščencev še ne zavedajo dovolj pomena vključitve v svoj sindikat in koristi, ki jih jim to članstvo zagotavlja. To zlasti velja za delavce in nameščence v hotelski in gostinski obrti, za delavce v kmetijstvu in gozdarstvu ter v drobni trgovini in obrti. Na sektorju obrtnega gospodarstva je število sindikalno organiziranih delavcev in nameščencev v zadnjih desetih letih naraslo za 25,6%, medtem ko je na sektorju družbenega gospodarstva naraslo le za 15 %.
Če po teh prireditvah obračamo svoj pogled še na napovedane prireditve v prihodnjih štirih tednih, potem spoznamo, da je letos jeseni duh kulturnega sodelovanja med koroškimi Slovenci in sodeželani nemškega jezika ter med Koroško in Slovenijo izredno zaživel. K napovedanim prireditvam v tem duhu namreč že danes lahko dodamo, da bodo imeli združeni pevski zbori Slovenske prosvetne zveze v soboto, 12. decembra v St. Vidu ob Glini koncert, na katerem bodo nastopiti z izbranim sporedom slovenskih pesmi.
TO IN ONO
od Smeltova do JEabola
ŠMOHOR. — Jutri dopoldne bo poštni urad v Šmohoru »uradno« zasedel nove prostore. Slavnostno jih bo odprl minister za promet in elektrifikacijo Otto Probst.
BELJAK. — Masiv Dobrača, ‘ki je v snegu, je v nedeljo poledenel in predstavlja veliko nevarnost za smučarje.
LOČE OB BAŠKEM JEZERU. — Vzpon ina Jepo je v nedeljo zahteval tri smrtne žrtve. Hilda Preslauer, Rudolf Ku-char in Janez Koleschnig iz občine Bek-štanij — vsi v starosti od 18 do 23 let — so prišli pri vzponu na Jepo v snežni me-tež, vsled česar so strmoglavili z vzhodnega grebena, pod katerim jih je ekipa reševalcev v ponedeljek našla mrtve.
ROŽEK. — V zadnjih dneh so Rožek in okolica do Podrožčice, Ledine, Vernberka in Vrbe občutili več potresnih sunkov.
V	Rož eku je zaradi tega nastala tudi škoda.
BILČOVS. — Da tudi Ikot župan ne sme vsakogar žaliti, kot se mu ljubi, je moral v ponedeljek pred celovškim sodiščem vzeti na znanje Pavel Bartl, ki je bil kaznovan, ker je dejal, da morata trgovca Janko im Gašper Ogris »postati šele občana, predan bo občina pri njima kaj kupila«.
SLOVENJI PLAJBERK. — Kakor je slišati, jo je plajberški medved pobrisal čez Medvedje sedlo na jugoslovansko stran.
V	torek je koroška deželna vlada končno razveljavila odlok, po katerem je bil medved pod kaznijo zaščiten.
CELOVEC. — Dolgoletni član in 'bivši ■direktor Mestnega gledališča Theo Knapp je ta teden praznoval svojo sedemdesetletnico. Priljubljeni igralec in pevec je že 53 let na gledališkem odru, celovška gledališka publika pa ga pozna od leta 1920 naprej. Stalni član celovškega gledališča je od leta 1939.
GALICIJA. — Velika nesreča se je pripetila v družini Franca Kaiserja v Pod-krinu. Ko je v nedeljo zvečer njegov sin Adolf jema'1 iz avtomobila, s katerim sta se vozila, lovsko puško, se je ta sprožila in smrtno zadela očeta Franca.
TINJE. — Od nedelje naprej je deželni glavar Ferdinand Wedenig častni občan občine- Tinje. Tinje imajo sedaj tri častne občane. Pred tem sta postala častna občana dr. Hans Steinacher in dvorni svetnik dr. Alois Karisch.
REBRCA. — Delavci v papirnici Rebrca so nemalo ostrmeli, ko se je v sredo minulega tedna v njihovi bližini spustil v grmovje divji petelin. Ker je s peruti zadel v električno napeljavo, so se mu omrtvičila.
PLIBERK. — Po otvoritvi novega občinskega uradnega poslopja bodo jutri popoldne otvorjeni tudi novi prostori poštnega urada v tem poslopju. Te prostore bo odprl minister Otto Probst.
PO 70 LETIH SPET V CELOVCU:
Na povabilo Slovenske prosvetne zveze priredi
Prvo slovensko pevsko društvo ,,Lira“ iz Kamnika
v nedeljo, 29. novembra 1964 ob 14.30 uri v srednji dvorani Doma glasbe v
KONCERT
Celovcu
z izbranim sporedom slovenskih, jugoslovanskih, nemških, Italijanskih, ruskih in ameriških Skladateljev.
DIRIGENT: PROF. SAMO VREMŠAK
Predprodaja vstopnic v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, V/uIfengasse in pri krajevnih prosvetnih društvih.
Kulturni dnevi koroške sindikalne mladine
KOTIČEK ZA DELAVCE IN NAMEŠČENCE j
Vaše koristi zastopajo in branijo sindikati
Na Šavrinskem je živel nekje in nekoč bo- ko.« Dvignil je bič in neusmiljeno bil po ne-gataš. Ošaben je bil ko grof, oblasten ko be- znancu, tega pa udarci očitno niso boleli, za-neški dož, oderuški ko skopuh in nasilen ko kaj bolj ko ga je su-rovež bil, bolj se je sme-razbojnik. Kmetom je v nesreči posojal de- jal. »Še smeješ se mi?« je v hujši jezi kričal nar, ko pa mu dolgov niso mogli poravnati, nasilnik. »Bomo videli, koliko časa ti bo še jih je pregnal z domov in spremenil v hlapce šlo na smeh. Ubijem te.« In ga je dalje in še in -ddkle. Za bore hrano in streho nad glavo huje bil.
so mu morali garati od zore do mraka, in če »Ubiti me kaniš?« je še vedno med smeje ikdo od napora omagal, ga je z bičem pre- hom dejal neznanec. »Če si take volje, me kar tepel. Strah in trepet sta hodila pred njim. ubij! Bomo videli, koga izmed naju bo prej Vsi so se ga ibali in vsi so ga sovražili. Devet konec.«
vasi in čez ni bilo človeka, ki bi ga ljubil. To je nasilneža še bolj razkačilo. Z vso Še lastni ženi je bil zoprn.	močjo je z bičem opletal po popotniku, a moč
»Nehaj!« ga je prosila. »Ko bi sovražni po- mu je pričela pojemati prej, ko se je biti ne-gledi zažigali, bi se spremenil v prah in pepel. hal smejati. Nazadnje je tako onemogel, da se Tako ne moremo živeti.«	-je zrušil na tla in le še s težavco lovil sapo.
»Pr=>v to mi je všeč, da me sovražijo,« ji je »Nu, vidiš!« je rekel popotnik. »Ti mar ni-odvrnil. »Ker me sovražijo, se me boje.«	sem dejal, da bo prej konec tebe ko mene?
PRAVLJICA 0 PRITLIKAVEM NASILNIKU
asa V r b .n i
Žena mu ni vedela kaj odgovoriti. Skrila se mu je in se razjokala. Im tako se je njegovo početje nadaljevalo, dokler se ni nekega dne pojavil v tistem kraju popotnik iz daljnih krajev. Prišel je do nasilneževe hiše prav v trenutku, ko je le-ta z bičem pretepal svojo najmlajšo deklo, ker ji je od onemoglosti padla golida z namolženim mldkom iz rok.
»Saj jo boš ubil,« mu je zaklical popotnik. »Ali si človek ali živina? Pusti jo!«
»Kaj si dejal?« je v jezi zakričal nasilnik. »Kdo si, da si upaš tako govoriti z menoj?«
»Človek sem,« mu je odgovoril popotnik. »Ti pa, kot kaže, nisi.«
»Človek?« se je zarežali nasilnik. »Samo človek si im nič več?«
»Človek,« je potrdil popotnik. »Več mi ni treba biti.«
»če ti ni treba več, potem si potepuh,« je zarjul nasilnik. »S potepuhi opravim na krat-
galebi
lef e čez mer/e
Galebov bela jata se z obale je spustila.
Za parnikom urnim so bleščala se krila
Strmela je v zelene globine in divje pene valov.
V bližini krmila je sedla na krov.
Hitela jata je dalje do otokov zelenih, do gozdov, hiš in stolpov rumenih.
Galebov bela jata se čez morje je spustila, zvečer pa utrujena je domov zakrožila.
Če bi se mi zahotelo, bi ti mogel ta trenutek upihniti luč življenja, a tega ne bom storil. Živi, da boš spoznal, kako prijetno je biti ponižan! Ne povem ti, kaj sem ti namenil, pa boš še prekmalu sam spoznal.« To rekši je dvignil palico, zamrmral čarodejne besede in se dotaknil nasilnikove glave. Potem se je vzravnal, obrnil in odšel svojo ,pot.
Ko si je nasilnik opomogel, je planil kvišku, sklical hlapce in jim velel:
»Oborožite se z vilami in s sekirami, za-jašite konje in oddirjajte za razbojnikom, ki je odšel proti dolini. Če ga ne ujamete, vas bom do krvavega pretepel.«
Hlapci so brž storili po gospodarjevi volji. Oborožili so se, zajahali konje in se pognali proti dolini. Jahali so talko naglo, da jim še zajec ne bi ušel, a zasledovanega le niso dohiteli.
»Preiščite polje in gozd!« jim je likazal nasilnik. »Najdite ga, pa če se je v zemljo vdrl!«
Na vse strani so se hlapci razkropili, vse polje, grmovje, vinograde in gozd pretaknili, pa spet zaman. Neznanca niso našli. Šele ko se je znočilo, so iskanje opustili in se zbrali pred gospodarjevo hišo.
»Slaba nam bo predla,« je menil prvi hlapec in se s strahom ozrl po nasilniku, ki je v divji jezi planil prednje.
»Torej ga niste našli?« se je zadrl. »Spravite vile in sekire ter se vrnite!«
Hlapci so izpolnili gospodarjev ukaz, in ker iso dobro vedeli, kaj jih čaka, so se postavili v vrsto in upognili hrbte. Tedaj je nasilnik pograbil najdebelejši bič, -da bi hlapce pretepel, a glej čudo! Brž ko je zamahnil po prvem, se je pričel krčiti in iz močnega hrusta se je spremenil v tako šibkega pritlikavca, da mu je še bič postal pretežak. Zaman ga je skušal zavihteti.
»Ho-ho-ho ...« so se zahohotali hlapci, ko so zagledali gospodarja tako majhnega in nebogljenega. Le-ta se je pa še dalje drl in repenčil, a namesto da bi bil ostrašujoč, je postal hudo smešen. »Ho-ho-ho...« so se krohotali hlapci in se od smeha za trebuhe prijemali.
»Ali nas ne boš bil, gospodar?« mu je med smehom zaklical prvi hlapec.
»Bij nas, bij, pritlikavec!« mu je med še večjim smdhom dejal drugi hlapec.
»Zares mogočen si postal, gospod!« mu je v brk zabrusil celo najmlajši pastir.
Jeza in sramota sta spravila nasilnika do nezavesti. Ko da bi bil mrtev, se je zgrudil pred hihitajočimi se hlapci na tla.
»Kaj naj storimo z njim?« je vprašal najstarejši.
»Med prasce -ga vrzimo! Tja sodi,« je svetoval drugi.
»Na verigo ga pripnimo kakor opico!« je predlagal tretji.
»Ubijmo ga!« so zaklicali ostali.
»Ne, ubijali ga ne bomo, zakaj ubijalci nismo!« je zaključil posvet najstarejši. »Ženi ga prepustimo!«
In talko so storili.
»Joj!« je zakričala žena, ko ga je zagledala tako nebogljenega. »Strašna, a zaslužena kazen te je zadela.« Vendar se ji je zasmilil, da se je milo razjokala, ga dvignila in odnesla v
je noč in zasvitala je zora od onstran Slavnika. Tedaj so v kurniiku zapeli petelini in nasilnik se je prebudil. Pomel si je oči, se spomnil dogodka prejšnjega večera in skočil iz postelje. Toda glej! Spet je bil tak 'kakor nekoč.
»Sanjalo se mi je, da sam bil pritlikavec in da so se mi hlapci smejali,« si je dejal. »Da, le sanje so bile.« In je brž tekel v izbo k deklam. Ko pa je videl, da še niso vstale, je pograbil bič in jih pričel tepsti. Brž pa, ko je udaril po prvi, se je spremenil v smešnega pritlikavca.
»Glejte ga, glejte!« je zaklicala prva dekla.
Naš gospodar je postal petpedi možiček.« In se ije na ves glas zasmejala.
»Popestujmo ga malo!« je predlagala druga dekla in si ga vzela v naročje.
»Hi-bi-hi...« so se hihitale vse do najmlajše, možiček pa se je divje otepal in od jeze penil kakor kuhan polž. Pa so ga dekle brž užugale. Druga drugi so ga metale v naročje, potem pa v plenice povile in v staro zibelko položile. »Sladko spančkaj!« so še rekle in odšle ipo poslih.
Možiček se je hudo drl, potem pa je od utrujenosti zaspal. Takega ga je po dolgem iskanju našla žena, ga rešila povojev in ga odnesla v spalnico.
In spet se je zasvitala zora onstran Slavnika in nasilnik se je spet zbudil kakor nekoč.
»Sam zlodej mi čara take sanje,« si je dejal in robato zaklel. Potem je zagledal mirno spečo ženo, planil po bič in jo pričel pretepati. »Ti mi čaraš take sanje, čarovnica!« je kričal in jo bil. Ko pa se je žena prestrašena prebudila, je opazila, kako mož spet kriči in se spreminja v pritlikavca.
Tedaj je nasilnik do konca poznal, da se mu ne prvič ne drugič in ne tretjič ni sanjalo. Pričel je premišljevati in je nazadnje doumel:
»Popotnik me je začaral. Dal mi je priložnost, da se poboljšam, pa sem tjo trikrat zamudil. Zdaj mi ni več pomoči.. .«
Ves obupan se je odplazil od doma, zakaj bilo ga je preveč sram, da bi kot pritlikavec živel med ljudmi, katerim je delal zlo. Kam se je napotil? Kdo ve. Morda še vedno bega po svetu.
posteljo.
Minila
Vrabec in lastovka
Na streho je priletel vrabec k lastovki.
„Kam greš, lastovka!" je ščebetaje vprašal brhko sosedo. „Na jug, na jug," je začvrčala ptica, „kaj ti ne pojdeš na zimo iz mrzlih in neprijetnih krajev!"
„)az, a zakaj neki!"
„Glej ga, bedaka, saj tu ne boš imel ni gorkega stanovanja, ni dovolj hrane..."
„ln ko bi tudi moral poginiti,” je odvrnil dobri rjavfek, „ne zapustim svoje preljube domovine, marveč z njo hočem trpeti in stradati ter pričakovati boljših in srečnejših dni."
Sraka, ptica črno-bete barve z dolgim repom, je že ad davno poznana ko! kradlji-v-ka. Tudii neka žena v Chicagu je imela tako srako. Dobro izvežbana je odletela v bližnji hotel in skozi odprta Okna prišla v sobe. Od tam ije nosila samo blesteče predmete, največkrat nakit. Pritožbe hatel-sih gostov niiso imele konca. Policija je neprestano iskala, a tata nikakor niso mogli najti.
V tem hotelu je stanovala tud! neka ženska, ki je imela zelo slab spanec. Nekega dne po kosilu se je vi egi a v posteljo, da bi
Čuden tat
si malo odpočila. V svoji hotelski sobi je pustila odprto okno. tn komaj, da je malo zaspala — že jo je predramil neki šum. In — glej! Na mizi je zagledala srako, ki je prav takrat vzela v kljun briljantni prstan in z njim zletela skozi Pkno. Prestrašena žena je skočila s postelje in videla, kako je sraka zletela v nelko privatno stanovanje, takoj na drugi strani hotela. Nemudoma je obvestila policijo, ki je pri natančnem pregledu stanovanja našla mnogo raznovrstnega nakita, ki ga je sraka — -k-rad-lljivika prinašala svoji gospodarici.
oo<x>ooc*oo<x><><>oooo<><x><>oo<><><><x><><>o<><>ck>o<><><><><>o<><><x><><><>oo<><^^
Okameneli
smehljaj
JOŽE CIUHA
Rekla je:
.Če hočeš, greva lahko v templje. V letalu si rekel, da bi šla. Vendar ne pričakuj preveč: na umetnost se nič ne spoznam -i-n vse templje imam enako rada."
„Dobro, pa pojdiva v templje."
.Če hočeš, greva lahko tudi kam drugam."
.Kam?"
.Kamorkoli hočeš."
.Prav rad grem v templje.”
.Tudi jaz grem rada."
.Torej pojdiva!"
„Če hočeš, greva lahko tudi ina dom moje matere."
.Lahko, če bi rado šla."
.Meni je vseeno: toda v hiši imamo praznik in povabili so -ndj-u."
.Tudi mene?"
.Tudi tebe."
.Kakšen praznik praznujete?"
.Tega ne bi znata povedati. Sem -že poskušala Američanu, pa rti nič 'razumel. Zdaj ne bom več poskušala. Mogoče ine poznam pravih angleških besed. Pa saj je vseeno, kajne?"
-Gledal sem jo od -strani in ugibal, čemu je toliko negotovosti v njenem glasu tn toliko nemira v njenih prstih.
»Si vesel, da sem prišla pate?"
.Sem."
„Ti je zares vseeno zaradi pagod?"
.Seveda."
„V Bangkoku je gotovo več Ikot tisoč templjev, -in res ne vem, v katerega bi te peljala.”
.Rad grem in a dom tvoje matere.”
.Avtomobila ti tokrat ne bo treba plačati, iker je -voznik moj prijatelj."
Oklenila se ime je za komolec in spet začeta govoriti o nesreči, 'ki jo razjeda.
Avto se je prerirti-l -iz mesta in zavil v uličice -med čedne liz tikovega 'lesa grdjene hišice. Sestavljale so jiih na pol odprte lope v pritličju tn stanovanjski prostori v prvem nadstropju, h katerim so vodile lesene -stopnice. Hiše so bile kvadrataste, is strehami, Iki -so se iz sečišča diagonal nizko spuščale k štirim -stenam.
Ob eni takih hiš se je vozilo ustavilo. V pritlični -lopi, -kamor me je povedla Noi, so bila zbrana dekleta. Sedela so na -rogoznicah, pila pivo, coca-cdio -in -sadne sokove. -Nj-iti pogovor je bil živahen in poln sproščenega smeha. Nišem jih razumel, vendar -sem imel občutek, -da vklepajo -v besede kosmate -robatosti. Skoraj vsa so bila spet brhka. Za -razliko od Noi se je mnogim videlo, da so prostitutke. Izddjdli so jih brezsramni pogledi in -sem pa tja vpadljive obleke. Noi mi je vsdko posebej predstavita. Imena so zvenela tuje in nobenega si nisem zapomnil.
Kmalu sem sprevidel, da razen N-di iin ločene žene policijskega stotnika Je slabo govorijo angleško. Stotnikova žena — bilo ji je akdlt trideset let — mi -je, ne da bi -jo karkoli vprašal, povedala -svoj življenjepis. Največ je govorila o -minulih zakonskih intimnostih. Stotnika ni
obdržala v lepem spom-i-nu. Svojo pripoved je končala približno tdkole:
„... Sicer -pa v pasteli ji naši moški niso dosti prida. Res je, da mu nisem mogla roditi otroka, ker -sem jalova, to-da za -tisto, Ika-r mi je -nudit on, mi ni žal, da me je spodil od hiše."
Mogoče se je na ta način ponujala, toda o tem nisem -razmišljal.
Ko je bila biografija ločenke -mimo, sta prišli Notni sestri. Najstarejša ije bila velika in močna lepotica v od-ovet-u, pritežn-ica drobnega Japonca, druga pa -manjša, lepa in molčeča, ljubica Američana, k-i ne nosi uniforme. Z njima je prišla -tudi mati. Bila je matrona z energičnimi, na pol moškimi potezami iin prstanom, nataknjenim na -mezinec: droben je obsedel na-d drugim členkom. Imela je snežno bele 'lase, kar je v teh k-rajih precejšnja redkost. Kdo ve, -kako -se -je v Bangkoku -mešala kri, odkar so se bile začele stekati vanj reke tujcev. Povsod je bito dosti znamenj o tem, da so v tem cocktailu ik-rVi prizadevno delovali tudi -belci.
Med dekleti sem opazil domačinko z -rdečimi lasmi. Imela je nekoliko bolj bledo polt, sicer pa vse značilnosti svoje vzhodnjaške matere. Bila je plod bežne ljubezni med njo in nekim Francozom. Dekle je po očetu nasledilo le ndka-j Ijubkovdlni-h besed, Iki jih je bil -oče v ljubezenski razvnetosti šepetal materi in k-i jih je ta v spomin -nanj povedala -rdečelasi hčeri.
Za pijačo, v kateri je prevladovalo močno -pivo, so nam -postregli še z jedačo. Prinesli so velike pladnje s testeninami z mesom im sesekljane pečene kokoši. Za pribor -so nam služile paličice.
Ko smo potešiti Idkoto, smo se iz pritličja preselili v prvo nadstropje. Po tleh so bile razprostrte -rogoznice, v kotih pa i-mpro viži rana ležišča. Posedl i smo. Dekleta
DNIH GO!
U _ Štev. 46 (1162)
.QIlESaE0E0šSDt

13. november 1964
SKZ obvešča
REDNI LETNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE povezan z važnimi kmetijskimi, gospodarskimi in komunalnimi predavanji, bo
V SOBOTO, 28. NOVEMBRA 1964 ob 9. uri dopoldne v dvorani I delavske zbornice V CELOVCU.
Dopoldne bo občni zbor s poročili Upravnega in Nadzornega odbora ter referatom o agrarnopolitičnem razvoju, popoldne pa so predvidena predavanja in diskusija o sodobni mehanizaciji kmetijstva, o aktualnih vprašanjih kmetijskih gradenj in o delu kmečkega zastopnika v občini in komunalni politiki.
S POTI PO JUGOVZHODNI ŠTAJERSKI:
Organizirana pomoč v soseščini, organizirana kvaliteta in organizirana prodaja kmečkih pridelkov
Kakor smo že pred kratkim na drugem mestu poročali, so bili člani Nadzornega in Upravnega odbora SKZ ter njeni zaupniki pred tremi tedni na jugovzhodnem Štajerskem, kjer so proučevali organizacijo drobne kmečke proizvodnje in organizacijo sodobne mehanizacije kmečkega dela. Na svojem potovanju so obiskali Strojni krožek v Gleisdorfu, okrajno kmečko zbornico v Feldbachu in Jugovzhodnoštajerski krožek za vzrejo in pitanje prašičev. Povsod so jih sprejeli vodilni strokovnjaki okrajnih kmečkih zbornic Weiz in Feldbach ter jih z veliko vljudnostjo in iskrenostjo seznanjali z vprašanji in izkušnjami na njihovem področju dela.
Strojni krožek Gleisdorf -organizirana pomoč v soseščini
Strojini Ikrožek v Gleisdorfu je bil prvi tovrstni krožek v Avstriji, ki se je tekom lanskega leta uspešno razvil, da šteje sedaj 120 članov. Od talko imenovanih strojnih skupnosti se razlikuje po tem, da kupujejo kmetje v Strojinih skupnostih stroje skupaj in
INSTITUT ZA GOSPODARSKO RAZISKOVANJE NAPOVEDUJE:
Ugoden razvoj na trgu s klavnimi prašiči
Od septembra 1963 do avgusta 1964 je ponudba klavnih prašičev na domačem trgu po številu narasla za 2,6 °/s, po mesu pa za 5 %. Tej ugotovitvi pridružuje Avstrijski institut za gospodarsko raziskovanje drugo ugotovitev, v kateri je rečeno, da je v istem razdobju ponudba mesa goveje klavne živine vključno importov padla za 2 Vo, ponudba telečjega mesa (brez importov) pa za 11 %.
Ker v prvem polletju 1965 ni pričakovati, da bi ponudba govejega in telečjega mesa bistveno prekosila letošnjo, in ker bo povpraševanje za mesom še naprej naraščalo, bodo pogoji za prodajo klavnih prašičev ugodnejši, kot je prvotno izgledalo.
Ne glede na to pa utegne v času od marca do avgusta priti do težav v vnovčenju klavnih prašičev. Intervencijski nakupi in vlaganje zaklanih prašičev v zmrzovalndce verjetno v tem času ne bodo v stanju tako pospešiti povpraševanje za klavnimi prašiči, da ne bi prišlo do padcev cen in s tem povezanega manjšega pripusta plemenskih svinj.
{Po zadnjem štetju prašičev, 3. septembra 1964 je pričakovati, da bo v času od decembra do februarja ponudba klavnih prašičev narasla za 10 %> na Skupno 610.000 klavnih prašičev. Ker smo pred letom dni v tem času prašiče še uvažali, bo ta ponudba ravno krila povpraševanje. V času od marca do avgusta bo ponudba narasla na 1,300.000 prašičev, kar je za 80.000 več kot letos v tem času. Najbolj bo prekomerna ponudba pritiskala na trg v času med marcem in junijem, kjer je pričakovati, da bo za 9 % višja, kot je bila letos, ko je bilo treba z intervencijskimi odkupi odkupiti 34.000 prašičev in jih spraviti zaklane v hladilnice.
Z avgustom je pričakovati spremembo na trgu s klavnimi prašiči. Že sredi leta 1964 se je namreč tendenca v popuščanju svinj spremenila. Medtem ko je štetje 3. junija pokazalo, da je v primerjav,i s 3. junijem 1963 število brejih svinj naraslo za 8,5 %>, je primerjava septembrskih štetij pokazala le še 4,9 % porasta števila brejih svinj. Ker bo število brejih svinj še nazadovalo, je po mnenju instituta pričakovati, da bo decembrsko
štetje pokazalo le še za 5 % več prašičev, kot jih je pokazalo decembrsko štetje 1963. Septembrsko štetje je pokazalo, da je v državi za 7 % več prašičev, kot jih je bilo pred letom dni.
Kar tiče Koroško, bo razvoj v prihodnjih mesecih tja do julija motilo dejstvo, da so septembra pri nas našteli za 11,1% več prašičev kot pred letom dni. Večji porast števila prašičev so zabeležili le še na Salzburškem in v Vorarlbergu.
jih tudi skupaj vzdržujejo, medlem ko je v strojnem krožku vsak član som lastnik strojev, ki jih Ima, in da hodi z njimi proti plačilu na delo k sosedom. Tak ustroj nabave, dela in vzdrževanja kmetijskih strojev v drobni 'kmečki proizvodnji — iki je tam sicer po kmetijah že dokaj poenostavljena, skupino vzeto pa še vedno dokaj mnogo-sitransika — omogoča, da imajo vsi kmetje svojo proizvodnjo polno mehanizirano z najsodobnejšimi stroji in napravami. Tako ima nekaj kmetov docela mehanizirano 'košnjo 'in spravilo sena, druge skupine kmetov pa imajo polno mehanizacijo na področju pridelovanja žita, krompirja, sladkorne pese, koruze, silaiže itd.
S tem kmetje krožka niso le pocenili mehanizacije svOjih kmetij, marveč so pri vsakem članu stroji docela izkoriščeni, kar v naših primerih, ko hoče vsak imeti svoje stroje, nikoli niso. Po tej poti pa je tudi vsak kmet specialist na svojem stroju in pri delu z nljlim. Kdor n. pr. oHje, orje pri vseh sosedih, medlem ko mu sosedje opravljajo delo pri okopavinah, pri žetvi, košnji, (spravilu silaže m podobnem. V tem primeru tudi vsak s svojim strOjem zasluži, kar mu potem, ko ije strOj obrabljen, olajša njegovo nabavo.
Delo strojev računajo po uri »n po hektarju površine. Krožek ima za delo vsdkega stroja dotolčene cene, ki 'so jih člani skupno sklenili. Medsebojne obračune dela krajev-
Končno obvezno kmečko bolniško zavarovanje
Ob priložnosti pogajanj za proračun 1965 sta se vladni stranki med drugim tudi sporazumeli, da bo parlament do novega leta sklenil zakon o obveznem kmečkem bolniškem zavarovanju. Zakon bo stopil v veljavo s 1. januarjem 1965. Kakor je predvideno, bo ustanova, ki bo upravljala to zavarovanje, pričela pobirati prispevke s 1. oktobrom 1965, zdravniške in bolnišniške storitve pa bo pričela plačevati od 1. januarja 1966. Svoja denarna sredstva bo zavarovalnica zbirala iz prispevkov kmetov in iz prispevkov države, ki bodo znašali 50 % potrebnih sredstev. Potrebna sredstva za leto 1965 v višini 60 milijonov šilingov so v osnutku proračuna že predvidena.
Prispevki kmetov se bodo ravnali po znesku za odmero zemljiškega davka. V kakšni višini bo zavarovalnica pobirala te prispevke, zaenkrat še ni znano.
Po osnutku zakona, ki ga je pripravilo socialno ministrstvo, bo uslug bolniškega zavarovanja deležna vsa družina. Kmečka bolniška blagajna bo plačevala zdravnika, zdravila in zdravljenje v bolnišnicah. Poleg tega bodo kmečke matere ob porodu deležne enkratnega prispevka. Pravtako bo kmečka bolniška blagajna izplačevala enkratne prispevke ob smrti družinskega člana.
Vladni stranki sta se tudi sporazumeli za zvišanje kmečke dodatne rente in kmečke nezgodne rente. Obe renti bosta tekom leta 1965 v dveh etapah povišani za skupno 9 %. V ta namen bo država povišala svoj prispevek za kmečko rento in za kmečko nezgodno rento za 3,2 milijona šilingov.
na hranilnica in posojilnica, ipni 'kateri ima vsak član svoj tekoči račun. Velilka prednost krožka pa Ije 'ludi v lem, da mnu dajejo tovarne pri nabavi strojev in nadomestnih delov 'tudi do 33 % popasla na običajne cene. To jiim je med drugim omogočilo, da je ikrožek vse traktorje na najcenejši močim opremil z modernimi sedeži, Iki varujejo zdravje 'traktorista in da so vsi člani prišli najcenejšim polom do enotnih novih hladilnikov.
Naše najboljše jabolčne sorte
RUMENI BELFLER (Gelber Belle-fleur) je debelo zgodnjezimsko jabolko s povprečno težo 16 dkg. Šest plodov tehta navadno 1 kilogram. Plod je rumene barve, precej enotne oblike, večinoma storžčast in rebrat. Le plodovi, ki so bili dobro obsončeni, so nekoliko rahlordeče pobarvani. Beljler se v shrambi drži do januarja, v višjih legah pa tudi dalj. Kjer dobro uspeva, ga je mogoče z lahkoto spraviti v denar, ker je zelo finega okusa. Drevo raste v širino in dela tanke in zelo dolge poganjke, vsled česar je njegova krona zelo gosta in viseča. V mladosti potrebuje drevo zaradi svojih lastnosti zelo skrbno vzgojno rez. Slaba stran te sorte je, da je zelo občutljiva za pozebo in da rane na deblu zelo rad napade rak. Spričo te slabe lastnosti je priporočljivejše cepiti Belflerja v drevo, ki je odporno proti pozebi, kot ga saditi.
ZLATI DELIŠES (Golden Delicious) je najboljša sorta jabolk na svetu sploh. Njen plod je na splošno debel in rumene barve, na sončni strani je oranžno nadahnjen. Na koži ima deloma rjaste in zaradi tega dobro vidne pičice. Na trgu dosega najvišje cene, vsled česar se je ta sorta udomačila skoraj po vsej Zahodni Evropi. Plodovi se v shrambi dobro držijo in skoraj ne gnijejo, vendar se tekom januarja pričenja njihova kvaliteta naglo slabšati. Kakor je Delišes kvalitetno, tako je tudi zahtevno jabolko. Če mu ni bilo redno gnojeno, ne rodi in krošnja drevesa se prične naglo starati. Poleg dobrega gnojenja pa zahteva tudi redno škropljenje, drugače postanejo plodovi krastavi in razpokani. Njegovo sajenje je priporočljivo le v sončnih toplih legah, navzlic temu pa bi poizkus s to sorto zlasti v obliki precepljanja nikjer ne škodoval. Ob primerni oskrbi bi drevo tudi pri nas prineslo res dobra jabolka za domače potrebe.
oooooooo<xxx>oooooo<>o<x>o<>ooooooooooo<x><>o<x>o<><xx><><x><xxxxxx>ooo<xx>oo<x>o<x>o<x>o<>o<><xxxx><xxx><><xxx>o<x>o<>o<><xx>ooc>oo<x><>ckx>oo<>oo<><x><x><x>ooo
so zamenjala svoja azika modra krila z ohlapnimi loindži-'j.i, endkimi sarongom. Pri menjanju garderobe ijih moja prisotnost nti prav nič ovirala. Tako sem videl >kar čedno 'kolekcijo rdečih, vijoličastih, temno modrih in črnih hlačk, Iki so jih povečini obrobljale fine čipike. Pogovor je postajal vse bolj živahen, vse več steklenic piva pa praznih.
Noi je priljeljala sina. Dveletni deček je 'imel kodraste lase, velike oči in svetlo polt. Bolj je bil navajen stare matere kot Noi. Dekleta so ga mečkala, si ga podajala iz rok v rake: deček ijih je zrl z izrazom nelagodnosti in bojazni.
Začele so kvartali. Igrale so za denar. Noi mi je rekla:
„V igri vedno izgubljam. Vsaj sto batov me bo stalo. Mogoče tudi več, vendar vseeno roda igram. Enkrat bom tudi dobila."
»Enkrat se mora sreča obrniti tudi tebi v prid."
»Mogoče mi iboš ti prinesel srečo."
Pa je nisem: Noi je izgubljata. Vedno znova je odpirala denarnico in segala po bankovcih. Dobivala je ločenka. Vsa dekleta so igrala s strastjo.
Živahni pogovor se je v igri nekoliko potišdl, čeprav smo pili pivo 'kar naprej. Tudi druga dekleta, ki v igri niso sodelovala, je prevzela ista napetost.
Ko je Noi 'izgubila že več iko tristo batov, jo je v ■igri zamenjal brat. Prišel je še ob pravem času: del izgubljenega denarja je priigral nazaj.
Prežal sem na vse, Ikar se je dogajalo v hiši, da bi pač kakorkoli odkrit smisel praznovanja. Vendar razen čezmernega popivanja in žrfja nisem ničesar opazil.
Popoldan je tonil v noč, ko sta v sobo hrupno vpadla dva Američana. Bila sta v civilu, vendar mi Ije Noi povedala, da sta vojaka in da se bojujeta nekje v Laosu. Oba sta bila visoka »n širakopleča hrusta: eden severnjak
iz Chicaga, drugi pa 'južnjak iz Miamija. V hipu je vsakemu od njiju obviselo okoli vratu dekle. Iz žepov sta razen steklenic z whis!kyjem 'izvlekla škatlice s srebrnimi kroglicami in zaponkami za lase. Nakit so Si dekleta takoj koketno nataknila. Hrup se je sprostil, vendar se igra s kartami ni prekinila.
Med pivo smo začeli mešati žgonje. Vojaka v civilu in nekaj deklet so se preselili v sosednjo sobo. Trušč, ki je prihajal Skazi tanko leseno steno, so v besedah spremljale krepke kletvice in vulgarnosti. Ameriški vojaški besednjak je v njih zelo bogat. Na to specializirano izrazoslovje so se dekleta, nevešča jezika, dobro spoznala. Pod vplivom močne pijače so preklinjale vse, kar jim je prišlo na misel: vmes tudi whisky iin armado »svobodnega sve-ta”, v katere enotah sta se vojaka borila. In tudi njima niso prizanesle. Nekaj časa so vzklikale kot za slavo:
„Go to hell, dammed Yankee!"
„Go to hell, bloody sadkens!"
„Go to hell, you 'son of a bitchl”
„Go 'to hell." Itd.
Zvenelo je, ko da bi se bile zabavale ob teh jezikovnih sposobnostih. Iz sobe se je skozi vrata opotekla fran-casko-tajska mešanka. Obvisela je na stopnišču in bruhala čez ograjo.
Noi je ves čas nekaj govorila. Besede so bile enostavne in jasne, stavki pa natrgani. Zelo malo otipljivega sem izluščil Iz njih. Ob nejasni simboliki je iz njih še vedno dihala zadržana negotovost. Nekaj jo je kor naprej dušilo. Malce pijana je bila enaka človeku, ki se utaplja v somnabulnem močvirju nedoumljivega.
Govorila je o ljubezni. To, čemur je pravila »ljubezen”, se je zdelo pri njej več kot to, kar ta beseda tu pomeni. Bita je želja po dvojni skladnosti, ki ni vezana zgolj ina ritem v strast potopljenih teles. Bila je pregra-
jena želja, po kateri se je v svoji nenehni prizadetosti hotela vsaj malo izenačiti s tistimi, ki so ji biti govorili o ljubezni in ji plačevali zanjo. Morda se je v dveh letih, ki jih je preživela z Amerikamcem, dvignila nad okvire svoje življenjske vezanosti: socialne, moralne in etične. Zato za razočaranjem ni ostala samo rana, ki je prepuščena času, temveč tudi porušena skladnost določenega pojmovanja živi j en/j a. Bila je ogoljufana, pa ni vedela prav, kako in zakaj. S prstom se je potrkala po temenu in rekla:
»Tu notri nosim svojo nesrečo. Tu natri vedno nekaj kljuje. Mogoče res preveč razmišljam. Ne morem živeti tako kot druge. Saj bi rada, a ne morem. Prijateljice brijejo norca iz mene in z nikomur več ne morem govoriti. Pravijo, da isem neumna. Res je, da zelo malo vem o življenju in 'svetu, vem pa, da tako ne morem živeti. Rada bi imela drugačno službo.
Veš, najela sem si inštruktorja im že nekaj časa se učim. Nekoč sem znala pisali samo po tajsko, zdaj pa znam že tako, kot vi pišete. Tudi tipkanja me uči. Imam nekaj prijateljev, ki niso slabi. Upam, da mi bodo preskrbeli službo. Mogoče bom potem bolj srečna. Mogoče bom tudi dobila moža. Hudo je, ker imam tako težko srce. Domačim nisem o tem nič povedala, ker bi rekli, da sem povsem nora. Le zakaj sem tistega tako ljubila? Morda sem res neumna, toda poskusila bom kljub vsemu. Službo moram menjati: drugače bom umrla.
Povej mi, mar veruješ v posmrtno življenje? Moj Američan ni veroval in tudi jaiz si nisem povsem na jasnem, čeprav mi odieže, kadar grem v pagodo. Lahko bi večkrat šla. Ne vem, čemu ne hodim tja.
(Nadaljevanje sledi)
OLIVER
T A Y L O R
NAGRADA
Tom Bruce je bil že ,deset let kurir deželne hranilnike na Wali Streetu. Vsak dan je v svoji sivi uniformi in s črno usnjeno torbo obiskoval ulice ite denarne četrti.
Pri svojem delu ni nikoli napravil niti najmanjše napake. Njegovo zasebno življenje je bilo vzorno. Pa kljub 'temu vlači dkrog svojo malo črno usnjeno torbo polnih deset let.
Tom Bruce je šel mimo svoje banke in se pomešal med množico, ki se je spuščala v podzemno železnico. Čez nekaj trenutkov je prispel na postajo Grand central, vstopil v garderobo, prevzel svoj kovček in temno modro obleko, se v stranišču preoblekel, predeval vsebino črne usnjene torbe v kovček, sivo uniformo in črno kožno torbo pa postavil v garderobo.
»Do zdaj je šlo 'vse gladko,« je rekel Tom samemu sebi, ko se je vzpenjal na vlak proti Bostonu. Ko je sedel, je takoj odprl kovček fn pogledal, če je kovinska škatla še v njem. Zadovoljen se je naslonil na sedež in pričel sanjariti. Smehljal se je, Iko si je predstavljal obraz knjigovodje, ko ibo le-ta videl, da se Tom ne pojavi. Predstavljal si je starega predsednika banke, ki bo zaman čakal, da bi od-drdral svoj stereotipni govor o marljivem delu kakor vselej ob takih prilikah.
Dosti je bilo! Tom je marljivo in naporno delo končal! Toda s 50 tisoč dolarji v žepu. Ta akcija bo direktorjem banke pokazala, da je Tom Bruce preveč pameten, da bi samo tekal! To noč je sladko prespal v nekem bostonskem hotelu.
'Ko se je zdanilo, si je po telefonu naročil jutranje časopise iz New Yotlka in Bostona. Pazljivo jih je pregledal. Policija je izražala bojazen, da gre za zločin. Smatrala je, da so Toma nasilno odvlekli, okradli, potem pa ga vrgli v East River.
Še enkrat je preštel dolarje, jih pazljivo zložil v kovinsko škatlo in jih zaklenil. Po zajtrku je odšel v eno od znamenitih odvetniških pisarn v Bostonu.
Stopil je v odvetniško pisarno Glank-Terell-Kingsley. Svetlolasa tajnica mu je sporočila, da bo moral čakati enega od poslovnih partnerjev najmanj eno uro, preden ga bo lahko sprejel. Ko je sedel, je prvikrat začutil od strahu oznojene reke in se vprašal — zakaj?
Povsem gotovo je, da ga tu nihče ne bo prepoznal. Kdo ibi ga tudi lahko? Njegovih slik ni. Vse jih je uničil.
Strah. To je edini ostandk njegovega poštenja. Poštenje — to so mu ubijali vse življenje. Strah je sedaj vse, kar mu je od tega ostalo.. Skušal ga je prikriti 's sanjarjenjem o rožnati bodočnosti in o bogastvu, ki ga je pričakovalo. Še vedno je sanjaril, ko so ga poklicali v sobo gospoda Kingsleya.
_ »Želite?« ga je vprašal odvetnik in ga zbudil iz 'sanj.
, »V tej kovinski škatli imam vrednostne papirje. Odhajam na daljše poslovno potovanje in ker ne vem točno, kdaj se ibom vrnil, bi jih rad shranil pri vas.«
»V redu. Dal vam bom potrdilo,« je rekel K.ingsley.
Tom se je nenadoma spomnil da potrdila ne sme sprejeti. Kam ga bo spravil? Če ga bo -mel pri sebi, ga bo policija vsekakor našla. Zato je povsem mirno nadaljeval: »Gospod Kimgsley, sam sem na svetu, brez družine in bližnjih prijateljev. Pot na katero odhajam,
ni brez nevarnosti. Potrdilo bi lahko izgubil. Ali ne bi mogel po povratku vam ali vašemu nasledniku povedati samo svoje ime?«
»Prav,« je odgovoril odvetnik. »Kako se imenujete?«
»Mossorip. George Mossorip.«
Ko je prišel na ulico, si je oddahnil. »'Najtežji del načrta sem izvedel,« je šepetal. »Po-pUln zločin! In jaz sem tisti, 'ki sem ga izvedel.«
Pozno popoldne se je vrnil v New York, odšel na najbližjo policijsko postajo in razburjeno dejal službujočemu policistu: »Jaz sem Tom Bruce. Iz deželne hranilnice na Wall Streetu sem ukradel 50 tisoč -dolarjev. Zaprite me!« Narednik ga je začudeno pogledal: »Zakaj se prijavljaš, mladenič?«
»V centralnem parku sem zaspal. Ko sem se Zbudil, torbe ni bilo več. Ni mi več živeti.«
Na razpravi je Tom svojo enostavno zgodbo ponovil.
Predsednik banke, gospodinja in nekaj 'bančnih uslužbencev so potrdili njegovo neoporečno življenje. Obsodili so ga na pet let. Pri izreku obsodbe mu na obrazu ni zatrepetala niti mišica -in pretvarjal se je, kot da mu tj e zal. Vse to je namreč predvidel in vse je slo po načrtu. Edina težava je bilo pismeno potrdilo pri odvetniku, pa tudi ra zadeva ie bila ugodno rešena. Na papirju ni ničesar razen »istega imena pri advokatu, toda tega imena tako ali -tako nihče ne more odkriti.
Od vseh teh možnostih je premišljeval Tom, ko je sanjal o svojem malem bogastu in rožnati bodočnosti. Saj je star 33 let, preselil se bo na Florido in s tem denarjem bo v novem kraju postal spoštovan in priznan meščan. Tedaj bodo bančni kurirji prihajali k njemu.
Bil je vzoren kaznjenec in po treh letih so ga izpustili. Najprej je za nekaj dni odšel v Nev Yorik. Dobro je pazil, ali mu sledijo. Ko je bil prepričan, da mu ne, se je odpeljal v Boston.
V Kingsleyevi sobi je bilo vse tako kot pred tremi 'leti. KingSley je sedel za svojo mizo in ko je Tom vstopil, je vzdignil glavo.
»Kaj želite?« ga je vprašal, toda z ničimer ni pokazal, da je Toma spoznal.
»Prišel sem po škatlo, ki sem jo shranil pri vas.«
»A tako? Koliko časa je pri nas?«
»Tri leta.«
»Kako se pišete?« je vprašal Kingsley z nasmehom. »Oprostite, toda ne spominjam se, da bi tajnica ...«
»Ne ni ona ...« Toma je oblil hladen znoj — pozabil je ime.
»Imate potrdilo?« je rekel Kings-ley.
„ »Mm-mm ...« je pričel mrmrati Tom in buljil v advokatovo iztegnjeno roko. Začudenega KiiigSleyevega pogleda ni mogel vzdržati. Obrnil je glavo in si oči zakril z rokami, kot da ibi si hotel osvežiti spomin.
»Mar se ne počutite dobro?« ga je vprašal advokat.
Tom je počasi spustil rake: »Ne, le ne morem se spomniti svojega. ..« Nenadoma je vprašal: »Ali se me ne spominjate?«
»Oprostite, toda res se vas ne spominjam. Tri lata je dolga doba, mi tukaj pa imamo toliko dela ...«
Razumel je, da ga Kingsley res ni spoznal. V zaporu je ostarel, v obraz se je zdebelil, poznali pa so se mu sledovi ikaiznilniškega življenja.
A. Averčenko HCZ^IZCZIZ pcI/iZlZZ ...
Katja je komaj osemnajstletna prikupna, brhka hišna pomočnica z velikimi, sanjavimi očmi, dolgimi, črnimi trepalnicami, plavolaso ostriženo glavico in rdečelična kot breskev ... Ni človeka v hiši, ki je ne bi imel rad.
Navsezgodaj, ko se mladi Saško zbudi, stegne hrepeneče ročice po Katji in zakliče: • Katja, pridi, daj mi poljubček!* In Katja gre k posteljici, se nagne, poljubi otroka brezbrižno, brez vsakega čustva; ta jutranji poljub smatra za nekako službeno dolžnost.
Ko je poljubila otroka in mu prinesla mleka, gre v jedilnico in tam naleti na Vo-lodjo, gimnazijca.
»Katjenka!* zakliče fant zaneseno in zaljubljeno gleda lepo deklico. »Ti si najlepša ženska na svetu! Druga Greta Garbo/c
Popade dekle jo objame in strastno poljublja. . . Katja pa ga rahlo odrine in reče povsem ravnodušno:
»Pazite se, mladi gospod! Pojdite v šolo . .. Poljubljanje je greh!*
In ker začuje takrat Volodja očetove korake, brž zbeži iz sobe.
Katja stoji pred mizo in pospravlja skodelico. Gospodar jo zagleda, jo objame in reče: »Katja, moram te poljubiti!* Katja se slabotno brani, gleda brezbrižno v steno, misli na kdo ve kaj... s prav istim uspehom bi poljubljal kos lesa ...
»Butara!* misli stari, jo spusti in zapove: »Pojdi, prinesi mi cigarete!*
Katja beži čez stopnice. Spodaj pri hišnih vratih jo zagrabi vratar in jo hoče poljubiti. Katja pa ga sune v prsi, da se kar opoteče: »Trapa neumna, mir mi daj!*
Trafikant, starejši mož, ji dolgo ne postreže, jo hoče s svojimi drhtečimi rokami objeti, ona pa se s težavo iztrga in odločno zahteva cigarete.
Toda kasno zvečer, ko sedi prodajalec Vasja iz delikatesne trgovine v njeni kamrici, tedaj je Katja kot izpremenjena. Vasja je edini, ki mu sploh ni mar, da bi ji ukradel poljubček. Ravnodušno sedi in čita časopis, si snaži nohte ali golta s surovim maslom namazane kose kruha.
Katja pa ga ljubeče pogleduje, drhteča se nagne čez njegovo kodrasto glavo in poljubi njegove lase, potem pa stiska svoje lice ob njegovo in ga strastno poljublja. To je edini poljub, ki ji prihaja od srca .. .
»Ne nobenega potrdila ni bilo,« je zajecljal Tom.
Kingsley je pogledal na uro, »Morda se boste jutri spomnili vseh podrobnosti, pa bomo vse uredili,« je rekel Tomu in ga spremil do vrat.
Znašel se je na cesti. V blodnjah je taval iz ulice v ulico, v parku je sedel na klop. Sam sebi. je šepetal: »Počasi! Pomiri se! Ne razburjaj se!«
Ime mu je plesalo pred očmi in v trenutku, ko se m-u je zdelo, da ga je ujel, ga je spet izgubil. Njegove mišice »o se krčile, bil je utrujen, hotel je kričati. Čim bolj se je 'koncentriral, tem bolj mu je ime padalo v mrak. Izčrpan je prišel v 'svojo hotelsko sobo in se vrgel na posteljo. Prevzele so ga strahotne misli. Imel je 50 tisoč dolarjev, zdržal je triletni zapor, toda le dve mali besedi ga ločita od denarja..
Ko se je prebudil, se je že svitalo. Bil je miren. Nenadoma so se mu pred očmi -zopet pojavila imena. To so bile besede: George Goosse in Moss. Mah! (Mas-s pomeni v angleščini mah, Op. prev.). Tom 'se je po stopnicah pognal na cesto. Najti mora mah. Slišal -je, da se človek lahko 'spomni imena stvari, ki jo je .pozabil, če to stvar tudi v resnici vidi. Če sedaj zagleda mah, morda hi. . .
Na koncu ulice je reka. Morda bo tam našel mah, .nekje v pristanišču. Toda ni ga našel. Strah, ki ga je pokopal -skupaj s poštenjem, se je ponovno vračal. Občutil je svoje znojne roke. Nikoli se ne bo spomnil imena!
»To je nagrada za moje poštenje,« je ogorčeno vzkliknil, ko je mrzlično iskal mah. Nagibal se je nad vodno gladino in pregledoval rcibove lesenega pomola. Naenkrat se mu je zarinila v peto velika jeklena ost. Kriknil je od bolečine, se stresel in ,z .roba pomola strmoglavil v hladno vodo.
Obupno je mahal z rokami, toneč, in zopet se je pojavljal na površini. Nenadoma je zakričal: »Spomnil sem se! Na .pomoč! Moss-crip! George Mosscrip! . ..«
Besede je zadušilo žuborenje vode. Ostal je samo odmev: George Mossorip! In na raki je zopet zavladala tišina . . .
Starejši ženski stopita v kupe.
»No, mali, ali ne boš vstal,« reče precej debel možak dečku, ki mirno sedi v kotu. »Tako bo lahko vsaj ena od dam sedela.«
»Kaj če bi vstali raje vi, tako bosta imeli obe prostor,« se odreže mali.
O
Oče in sin sta na počitnicah v Italiji. V slikovitem delu mesta ob jezeru Como sedi slikar pred svojo paleto.
»Očka, zakaj pa vlači ta ulbogi mož vse te barve, čopiče in slikarske priprave po tej
ZA DOB RO VOLJO
vročini s seboj? In zakaj sedi tako dolgo v tej vročini? Mora to?
»To pride od tega,« razlaga oče, »ker je pozabil doma svoj fotoaparat.«
O
»Zadnjič sem bil s prijateljico Jano na izletu s kolesom. In ko leživa v zeleni trati, mi reče:
,Oh, dragi, lahko imaš vse od mene, kar si želiš!*
Pa sem si vzel kolo.«
O
»Zakaj kličeš svojega sinka vedno z drugim imenom, če je eden od tvojih treh prijateljev na obisku?«
»Čisto enostavno, ker vsak od teh treh misli, da je oče, po katerem sem imenovala sina.«
O
»Ali ne, gospa Cilka, da ste bili zelo srečni, ko ste spoznali, da pričakujete prvega otrolka?«
»No, pri prvem otroku ne, pač pa pri tretjem, takrat sem bila namreč šele poročena.«
Upokojeni junak s.„iUO„AM
Sprva sem poslal pozoren nanj pravzaprav zaradi brazgotine, o kateri sem sodil, da jo je dobil od sablje. Na njegovem okroglem, zamaščenem in dobrodušnem obrazu je učinkovala nenavadno, vendar je dajala možu nekak junaški videz. Bil je mogočne im -nenavadno visoke -postave. Vsalk dan je ob uri cocktaila prihajal v hotel Palače glavnega mesta Gvatemale, se lagodno sprehajal po baru in ponujal loterijske srečke. Če si je -samo s tem služil denar za življenje, je moral živeti pač -zelo skromno, kajti nikoli -nisem videl, da bi kaj prodal. Samo včasih mu je kdo ponudil ka-iko pijačo, ki je mi nikoli odklonil.
Nekega večera sem Stal s prijdtelijem v baru, ko je vstopil mož z brazgotino. Odkimal sem, ko mi je menda že dvajsetič po mojem prihodu ponudil v nakup svoje srečke. Moj prijatelj mu je ljubeznivo prikimal.
„Que -tal, general? Kako kaj?"
„-Ni slabo. Posel -sicer ni kidove kako sijajen, toda moglo bi biti slabše.”
„Bi kaj popili?"
»Da, žganje."
Popil ga Ije na dušek.
„Gracias! Hasta luego.”
Nato se je obrnil in pričdl ponujati svoje srečke gosltom, kli so stali v bližini.
»'Kdo je to?" sem vprašal. »Grozno brazgotino ima na obraru!"
»Da, da, brazgotina ga res ne krasi posebno. Mož je pregnanec iz Niikarague, seveda tudi pretepač in bandit, toda nikakor ni Slab človek. Od časa do časa mu dam nekaj pezasov. Bil je general v revolucijski armadi. Če mu ne bi bilo zmanjkalo streliva, bi bil strmoglavil Vlado in namesto da v Gvatemali prodaja loterijske srečke, bi bil vojni minister. Toda njega in njegov Štab so ujeli iin postavili pred vojno sodišče. Take stvari obravnavajo v teh deželah v precej skrajšanem postopku — še pred zoro bi jih bili morali ustreliti. Pet mož so postavili ob zid na dvorišču jetnisnice, njim nasproti stotino vojakov is puškami, pripravljenimi na strel. Nastol je kratek odmor in nOš uporniški general je vprašal službujočega častnika, kaj — za vraga — še čdkdjo.
Častnik je odgovoril, da želi poveljujoči general vladnih čet -prisostvovati usmrtitvi.
rNo potemtakem je še čas, da pdkadim cigareto,' je rekel jetnik.
Toda komaj si jo je prižgal, je prispel general — bil je to San Ignazio; ne vem, ali ste ga poznali. Vprašal je obsojence,
ali si pred smrtjo še kaj žele. Štirje od njih so odkimali, a naš upornik je dejal:
,Da, želel bi se posloviti od svoje žene.'
,Bueno,' je odvrnil general. ,Ne nasprotujem. Kje je?'
,Čaka pred vrati.'
Dva vojdka sta odpeljala uporniškega generala na označeni kraj.
Medtem je častnik na povelje generala San Ignazia dal pelotonu znalk: neenakomerno je odjeknilo nekaj strelov in štirje možje so 'se zgrudili v krvi.
Naš znanec je pokadil cigareto do kraja in odvrgel ogorek. Pri vhodu je paStalo živahno. Neka ženska je prišla z naglimi koraki in, držeč se za srce, nenadoma obstala. Presunljivo je zavpila in se z razprtimi rokami zagnala naprej.
Nosila je črno obleko in tančico na laseh. Njen lepi obraz s pravilnimi potezami in velikimi otožnimi očmi je bil smrtno bled
—	slika brezmejnega obupa! Bila je skoraj še dekle, in ko je pritekla na dvorišče, sta njena ljubkost in trpeči obraz izvabila Sicer ravnodušnim vojakom vzklike presenečenja.
Naš upornik ji je Stopil nekaj korakov nasproti. Vrgla se mu je v naročje, on pa jo je s hripavim vzklikom: ,Alma de mi co-razan — duša mojega srcal' krepko privil !k sebi in jo strastno poljubil na ustnice. V Kipu je potegnil nož izza pasu — nimam pojma, koko mu je uspelo, da ga je obdržal — in ji ga zabodel v vrat. Kri je brizgnila iz prerezane žile in pobarvala 'njegovo razcefrano srajco. Nato je umirajočo še enkrat prižel k sebi in jo poljubil.
,Zakaj ste to Storili?' je vprašal San Ig-na-zio.
,Ljubil sem jo.‘
Trdi 'možje so se, pretreseni od nenavadne žaloigre, zgrnili Okoli mrtve žene in neodločno opazovali morilca. Vladni general je nelkdj časa molče strmel vanj.
,To je bila plemenita gesta,' je naposled rekel. ,Tega moža nikakor ne morem usmrtiti. Vzemite mdj voz in ga odpeljite na mejo. Senor, izražam vam spoštovanje, ki ga ljunOk dolguje junaku.'"
Moj prijatelj v hotelskem boru je končal in oba sva nekaj časa mdlčala.
»Tada kje je dobil to brazgotino?" sem Slednjič vendarle vprašal.
»E, to pa je dobil, ko se mu je v rokah razletela steklenica, -ki jo je hotel odpreti
—	bila je Steklenica močnega piva."
Benetke - mesto lagun
se na leto pogreznejo za centimeter
Položaj je resen, kajti mesto lagun se zdaj pogrezne povprečno za centimeter na leto, ugotavljajo zagovorniki zakona, s katerim naj bi bilo urejeno vse potrebno z najširšo strokovno razpravo o možnostih za rešitev Benetk.
Strokovnjaki so ugotovili, da se je površina, ki jo v osrednjem, zgodovinsko najpomembnejšem delu Benetk poplavijo valovi plime, v minulih petdesetih letih povečala trikratno in znaša zdaj skoraj že 9000 kvadratnih metrov. Od leta 1863 so se Benetke pogreznile za 33 cm, zadnje čase pa se morska gladina čedalje hitreje zvišuje. Med zgodovinsko pomembne stavbe, ki jih je voda že tako poškodovala, da ni več mogoče misliti na trajnejšo rešitev, prištevajo med drugim palačo Pisani, državni arhiv in vojašnico Santa Chiara.
Da bi Benetke rešili pred vodo, se strokovnjaki že dolga leta bavijo z najrazličnejšimi načrti, ki pa so bili doslej več ali manj obsojeni na neuspeh predvsem zaradi tega, ker je za njih uresničitev vedno primanjkovalo sredstev. Vendar so Benetke velikega zgodovinskega pomena, zato so se z vprašanjem rešitve mesta lagun začeli ukvarjati tudi po politični liniji in je skupina poslancev iz severnih pokrajin Italije predložila rimskemu parlamentu osnutek posebnega zakona, s katerim bi prizadevanja za rešitev Benetk dobila značaj državne akcije.
Zagovorniki tega zakona se zavedajo nevarnosti, ki jo predstavlja nadaljnje zavlačevanje, zato s skrbjo ugotavljajo: Če bomo odlašali še nekaj let, bo dokončno pokvarjeno naravno ravnotežje in morje do odplavilo še zadnje upe na rešitev Benetk.
V	športnem dogajanju se je sicer že marsikje začela zimska sezona, vendar je na nogometnih igriščih še vedno zelo živahno. Tudi zadnji teden je bil v znamenju nogometa. V okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo so bile odigrane tri tekme: Italija je premagala Finsko z visokim rezultatom 6:1, Norveška je slavila zmago 2:0 nad Luksemburško, Nemčija in Švedska pa sta se razšli z neodločenim rezultatom 1:1.
Nadaljnja tekma je bila odigrana tudi v okviru turnirja velesejmskih mest. Madžarsko moštvo Ferencvaros iz Budimpešte je premagalo dunajski Sportklub z 2:1, ker pa se je prva tekma obeh moštev končala z 1:0 za Dunajčane, je potrebna še tretja odločilna igra.
V	avstrijski državni ligi je prišlo do sprememb v vodstvu: dunajska Vienna v tekmi proti dunajskemu Waokerju ni vzdržala in je morala kloniti z rezultatom 1:2. Zaradi tega je na lestvici padla s prvega na četrto mesto, vodstvo pa je prevzel dunajski Sportklub, ki je proti moštvu WAC zmagal z 2:1. Dunajski Waoker pa je po zadnji tekmi porinil na konec lestvice štajersko ekipo GAK..
Celovška Austria v drugi zvezni ligi prej ko slej vodi, čeprav ji je v tekmi proti mo-
štvu iz 'Welsa uspel le neodločen rezultat 1:1. Kakor so bili Celovčani s tem rezultatom nezadovoljni, tako jih je navdušil KAC, ki je moštvo iz Radentheina premagal, z 2:1 in s tem znova pridobil simpatije celovških ljubiteljev nogometa.
KAC pa ne skrbi za simpatije le v nogometu, marveč se z najboljše strani kaže tudi v hokeju na ledu. Odkar je Mestno halo spet polkrila ledena ploskev, je celovško moštvo odigralo že celo vrsto tekem in je imelo v gosteh tudi nekatere resne nasprotnike. Priznati je treba, da so se Celovčani pri teh srečanjih izredno dobro držali in če bodo vzdržali do konca sezone, bo bilanca izpadla visoko v njihovo korist. Prvo letošnjo »vročo« tekmo pa je imel KAC v torek, ko je v Okviru tekmovnaja za Alpski pokal imel v gosteh italijanskega prvaka HC Gortina. Srečanje se je končalo 4:1 za Celovčane, ki so s tem v turnirju za Alpski pokal zabeležili že tretjo zmago, ko so prej premagali že svojega najhujšega rivala IEV iz Innsbrucka ter .nemško moštvo Bad Tolz.
V nedeljo bodo v Grazu izročili svojemu namenu novo umetno drsališče in se bosta ob tej priložnosti srečali tudi državni hokejski reprezentanci Avstrije in Jugoslavije.
Ta teden vam priporočamo:
Iz svetovne književnosti
■	Honore de Balzac: LEPA IMPERIJA in druge „oikrogle povesti",
128 str., br. 16 šil.
| James P. Cooper: STEZOSLEDEC ali Morje sredi kopnega,
576 sir., slikovne priloge, pip. 118 šil.
■	A. J. Cranin: CITADELA, roman o blišču iin bedi zdravniškega poklica,
448 str., pl. 100 šil.
^ F. M. Dostojevski: BESI, roman k staroruske družbe, 916 str., pl.	102 šil.
Anatole France: RDEČA LILIJA, roman velike ljubezni, 248 Str., pl.	58 šil.
■	Ernest Hemingway: KOMU ZVONI, roman iz španske državljanske vojne,
528 str., br. 54 šil.
| Hans Kades: LJUDJE V SOMRAKU, roman iz povojnih razmer, 356 str., ,pl. 64 šil. | Miroslav Krleža: DESET KRVAVIH LET, zbirka političnih esejev,
472 str., ppl. 86 šil.
■	Andre Maurois: OBDOBJA V LJUBEZNI, roman sreče in razočaranja,
236 str., pl. 84 šil.
■	Axel Munthe: SAN MICHELE, roman, ki je navdušil milijone bralcev,
360 str., pl. 104 šil.
£ Theodor Plievier: MORSKI PSI, roman iz mornarskega življenja, 180 str., br. 7 šil. | Erich Maria Remarque: NEBESA NE POZNAJO IZBRANCEV, roman zadnje ljubezni pred smrtjo, 272 str., ppl. 80 šil. | Francaise Sagan: ČEZ MESEC, LETO DNI..., roman o gledališču in literaturi, 140 Str., pl. 42 šil.
m Walter Scott: IVANHOE, zgodovinski roman iz viteške dobe, 384 str., br. 34 šil. | Ignazio Silane: PRGIŠČE ROBIDNIC, roman iz bojev za lepše življenje delovnih ljudi, 232 str., br. 12 šil.
| John Steinbeck: POTOVANJE S CHARLEYEM, potopisni zapiski k Amerike, 200 str., br. 24 šil.
| Ivan S. Turgenjev: OČETJE IN SINOVI, roman iz stare Rusije, 248 str., br. 18 šil. | Theun de Vries: MAČEHA ZEMLJA, roman iz podeželjSkega življenja,
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže —
11.45	Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 14. 11.: 8.05 Domači vrt — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Križana dekla — 15.45 Govorimo o znanstvenih knjigah — 16.00 Poznaš Koroško? — 17.00 Sanje želja
—	18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.15 Koncert iz Salzburga — 22.20 Koncert po željah.
Nedelja, 15. 11.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Moderna zabavna glasba — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine: november — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Kri-
žem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Nič kot veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Mera za mero, veseloigra — 21.30 Usoda neumrljivosti.
Ponedeljek, 16.	11.: 8.00 Domača književnost	—	15.15
Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Gospodarstvo in	tisk — 18.35	Mladina in film	—	20.15
Brati in razumeti — 20.30 Staroavstrijska slikanica —
21.45	Za mesto in podeželje.
Torek, 17. 11.:	8.00 Zveneči	jutranji pozdrav	—	15.15
Knjige za božično darilo — ,15.30 Katr'ca, si notri —
15.45	Megla nad deželo — 18.00 Koroška avto- in moto-
revija — 18.15 S prve roke — 18.35 Naša aktualna literarna oddaja	— 19.00 XY	ve vse — 20.15	Straž-
nica, slušna igra — 21.30 Stoineden godalnik igra za vas.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiskal Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124.
Sreda, 18. 11.: 8.15 Knjige za božično darilo — 15.45 Dietmar VViegele, mlad koroški pripovednik in lirik —
18.00	Aktualna reportaža— 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Koncert Dunajskih filharmonikov.
četrtek, 19. 11.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Tu stojimo na hribčku — 18.05 Kmečka oddaja — 18.20 Gospodarski komentar — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Predarlska
—	alemanska Avstrija — 21.30 Mi pojemo in govorimo o deželi Drave.
Petek, 20. 11.: 8.15 Brihtni otroci radi berejo — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Četrt ure domače folklore —
18.00	Pri domačih godbah na pihala v gosteh — 18.35 Kaj pravi industrija? — 20.15 Seine-Donava — 20.45 Orkestralni koncert.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer
—	21.55 Športni komentar.
Sobota, 14. 11.: 8.20 Z dobrim poudarkom — 9.45 Zabavni zvoki — 13.55 Pet minut agrarne politike — 14.40 Tehnični razgledi — 17.10 Bistvo in svojstvenost ljubezni
—	17.25 Avstrijska hit-parada — 19.10 Oddaja vicekanc-lerja — 19.30 Velika šansa — 21.00 Mali koncert — 21.25 Svetovni radijski teden — 22.35 Resna glasba.
Nedelja, 15. 11.: 8.15 Kaj je novega? — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Glasba ne pozna meja — 17.05 Inozemski tisk ob koncu tedna — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19410 Teden dni svetovnih dogajanj — 20.00 Nedeljski koncert iz Munchena — 22.45 Ciganska glasba iz Madžarske.
Ponedeljek, 16. 11.: 9.05 Gradbeni kamni gospodarskega napredka — 13.30 Za prijatelja oper — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.30 Zaljubljene gosli —
16.00	Otroška ura — 17.15 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Kavalir z rožo, opera.
Torek, 17. 11.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Galerija fantastov — 15.30 Veseli in vedri — 16.00 Potovanje v Afriko — 17-15 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 18. 11.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9:35 Iz stvaritev velikih mojstrov —- 13.30 Za prijatelja oper
—	14.30 Ob 30-letnici smrti Joachima Ringelnatza _____
15.30	Zabavni zvoki iz Avstrije — 16.00 Genij svobode
—	17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol _ 17.40
Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20.15 Vseh devet.
četrtek, 19. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno ___ 9.05
Mednarodna poročevalska služba — 13.30 Dela Carla Marie von VVeber — 14.15 Pomembni orkestri — 14.35 Ura, vedra pripovedka — 16.00 Sanacija starih mest, evropski problem — 17.40 2enska oddaja — 19.30 To ne slišimo vsak dan — 19.45 Ambasadorji novega sveta
—	20.00 Vindobona, ti lepo mesto.
Petek, 20. 11.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 10.15 Avstrijska narodna banka — 13.30 Za prijatelja oper
—	14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17J5 Znanje za vse — 19.30 Mrtvi mož, slušna igra — 21.00 Mi in gore — 21.25 Ekumenski koncil.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 14. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Na dom obujaš mi spomin.
Nedelja, 15. 11.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 16. 11.:	14.15 Poročila, objave, pregled
sporeda — 2ena in dom — 18.00 Športni obzornik.
Torek, 17. 11.: 14.15 Poročila, objave — Poje mešani zbor iz Škofič — Koroški kulturni pregled.
Sreda, 18. 11.: 14415 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 19. 11.: 14.15 Poročila, objave — Gledališka publika.
P®t®k, 20. 11.: 14.15 Poročila, objave —- Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh — Na obisku pri Vivodovem očetu v Lobniku.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz Poročila: 5-15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddoja — 13.15
Sreda, 18. 11.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in pripovedk — 10.45 Človek in zdravje — 12.15 Cez hrib in dol — 14.35 Kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Tako poje naša dežela
—	17.05 Shakespeare in glasba — 18.45 Naš razgovor —
20.00	Koncert zbora JLA — 20.20 Melodije jugoslovanskih skladateljev.
Četrtek, 19. 11.: 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 9.25 Starec in živalca, glasbena pravljica — 12.15 Na kmečki peči — 14.05 Naši solisti v priljubljenih operah
—	14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede.
Petek, 20. 11.: 8.05 S Koroškega do dubrovniških obal
—	8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici
—	12.15 Nekaj domačih za prijetno opoldne — 14.35 Komorni ansambli — 15.30 Pesmi od južnega morja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.45 Kulturna kronika — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Kako aranžiramo — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza.
t<z Levizua
AVSTRIJA	j.
Sobota, 14. 11.: 17.00 Za otroke nad 11 let: Prijatelji cirkusa — 18.05 Mali vlak — 18.33 Kaj je novega? —■
19.30	Cas v sliki — 20.10 Bilanca sezone.
Nedelja, 15. 11.: 17.00 Za	otroke	nad 5 let	—	17.40
Svet mladine — 18.10 Kaj	lahko	postanem?	—	19.00
Sedem dni svetovnih dogajanj — 19.30 Hospic pri St. Bernhardu — 20.00 Poročila — 20.15 Tokio — 21.25 Tudi to je Avstrija.
Ponedeljek, 16. 11.: 18.33	Tečaj	francoščine	—	19.00
AktuaLni	šport —	19.30	Cas v sliki — 20.10	Okno	Mr.
Brinkleyja — 21.10 Lahko se smejite.
Torek,	17.	11.:	18.33	Tečaj angleščine —	19.00	Razmišljanje prinaša obresti —	19.30	Cas v sliki	—	20.10
Pojdite k Paulu Potterju — 21-10 Prometni razgledi.
Sreda,	18.	11.:	Ul.00	Okno — 12.00 Lahko	se smejite
—	17.00	Za	otroke nad 5 let — 17.25 Za	otroke	nad
lil let — 18.10 Za družino — 18.33 Tečaj francoščine
—	19.00 Kažipot — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Vaš nastop, prosimo — 20.55 Filmski večer.
Četrtek, 19. 11.: lil.00 Vas od danes — 12.00 Oddaja iz Amerike — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20-10 Prisilna uvedbo
—	22.30 Prezidenta so ustvarili.
Petek, 20. 11.: 11.00 Vaš nastop prosimo — 11.45 Duševni zdravnik, komedija —	18.33	Z nasvetom	in	dejo-
njem — 19.00 Trg ob koncu tedna — 19.30 Cas v slilci
—	20.10 Stebri družbe — 22.20 Črno na belem.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 14. 11.: 17.40 Zlata ribica — 18.45 Ime in priimek — 19.30 Vsako soboto — 20.00 TV dnevnik — 20.40 S kamero po svetu — 22.00 Dick Povvell vam predstavlja.
Nedelja, 15. 11.: 9.30 Gozdni čuvaji — 18.00 Mladinski TV klub — 19.00 87. policijska postaja — 20.00 TV dnevnik — 21.30 Artistično kolesarstvo.
Ponedeljek, 16. 11.: 11.40 TV v šoli — 16.40 Ruščina
—	17.10 Angleščina — 18.25 TV obzornik — 18.45 Domača nega bolnika — 19.45 Tedenski športni pregled —
20.30	Claude Debussy: Sonata za violončelo in klavir
—	21.40 Naš teleobjektiv.
Sreda, 18. 11.: 17.10 Učimo se angleščine — 17.40 Tik-tak, pravljica za najmlajše — 17.55 Pionirski TV studio — 118.25 TV obzornik — 18.45 Reportaža studio Skopje — 19.00 Reportaža studia Ljubljana — 19.15 Tema z variacijami — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Lirika — 21.40 TV akcija — 21.50 Kulturna panorama.
Četrtek, 19. 11.: 10.00 TV v šoli — 16.40 Ruščina — 17-10 Angleščina — 17.40 Na črko, na črko — 18.25 TV obzornik — 18.44 Žene Kosmeta — 19j15 Glasbena porota — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Deset minut folklore — 21.40 Razumete sodobno glasbo.
Petek, 20. 11.: 17.10 Učimo se angleščine — 17.40 TV v šoli — 18.10 TV slikanica — 18.25 TV obzornik — 19.15 Glasbeni pejsaži Kosmeta — 20.00 TV dnevnik —
20.30	Tretji festival zabavnih popevk.
RADIO TRST
Sobota, 14. 11.: 12.15 Okno v svet — 15.00 Oddaja za avtomobiliste — 15.30 Hiša v parku — 18.00 Kraška floro
—	18.30 Glasbena oddaja za mladino — 19.15 Družinski obzornik — 20.30 Teden v Italiji — 20.45 Zbor »Kras*.
Nedelja, 15. 11.: 9.00 Kmetijska oddaja — Lt .15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 15.45 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 18.00 Po društvih in krožkih — 20.30 Iz slovenske folklore.
Ponedeljek, 16. 11.: 1.1.45 Ameriški odmevi — 18.00
RAD IO P RO G RAMI
Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 14. 11.: 8.25 Melodije za razvedrilo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole Tržič — 12.30 Slovenski romantični samospevi in še kaj — 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 2enski kvartet kluba koroških študentov — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Mladi za mlade — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 15. 11.:	8.00	Tisti iz sosednega pločnika,
mladinska radijska igra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 13.50 Slovenske narodne pojeta Danica Ftliplič in Franc Koren — 14.00 Nedeljski operni koncert — 15.05 Danes popoldne —
18.30	Spored komorne in solistične glasbe — 20.00 V nedeljo zvečer — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe.
Ponedeljek, 16. 11.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz narodne zakladnice — 10.35 Iz pisma, podlistek
—	12.15 Pred domačo hišo — 14.05 Arije iz oper Giu-seppa Verdija — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.05 Glasbena križanka št. 3 — 18.45 Narava in človek — 20.00 Zabavne melodije v izvedbi slovenskih solistov — 20.40 Simfonični koncert.
Torek, 17. 11.: 8.25 Nekaj zvokov lahke glasbe — 9.25 Trije operni dueti — 12.15 Poslušamo ruski državni ansambel — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih križpotjih —
20.00	Violinist Dejan Bravničar — 20.20 Strastni mislec, radijska Igra — 20.55 Dunajski simfoniki igrajo Bruck-nerja.
Znanstveni leksikon — 18.30 Naši mladi solisti — 20.30 Poslednji divjak, opera.
Torek,	17.	11.:	12.115	Pomenek	s	poslušalkami —	18.00
Italijanščina po radiu — 19.15 Pisani balončki — 21.30 Slovenske novele 19. stoletja — 21.55 Koncertisti naše dežele.
Sreda,	18.	11.:	12.15	Brali smo	za vas — 18.30 Iz	programske	glasbe — 19.15 Higiena	in	zdravje — 20.30	Sim-
fonični koncert.
Četrtek, 19. 11.: 12,15 Po društvih in krožkih — 18.CO Italijanščina v radiu — 19.15 Sirimo obzorja — 20.30 Faust, dramatična pesnitev.
Petek,	20.	11.:	12.15	Pomenki	s	poslušalkami —	18.00
Bilo je nekoč — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
Izredno močan padec cen za pralne stroje in sesalce pri podjetju za elektrotehniko
ing. A. Schlapper
v Št. Jakobu v Rožu
HOOVER - proizvodi so izvrstni v kakovosti in senzacionalni v ceni.
Neobvezna predvajanja ob vsakem času