taHvrina DIočooo V OOIOVINL Leto XXL, št. 64 Ljubljana, nedelja 17. marca 1940 Cena 2 Din UpravmStvo. Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratm oddelek: Ljubljaha, fielen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi ori pošt ček zavodih: LJubljana št. 17 749. 1 ..., ... KAMWIBB F V f • i mr^ \ v viV - Wà - B Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg Stev. 7. telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. h telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Vojna in javnost TJvod v novo evropsko vojno je tvorila tako zvana »vojna živcev«, ki pa se nadaljuje še tudi ob grmenju topov in je vsaj doslej prav za prav glavni izraz nove vojne med velesilami, tako rekoč njeno najbolj nevarno orožje. Pod udarom tega strahotnega modernega orožia ki so mu na razpolago vse oblike tiskane in govorjene besede, pa od izbruha vojne dalje nista samo oba vojna tabora temveč v enaki ali še večji meri tudi vse države izven njiju, zlasti vsa male evropske države Medtem ko večina evropskih držav še ne pozna prave vojne na bojiščih, je dejansko že vsa evropska in svetovna javnost, pa seveda še posebej iavnost vsake posamezne države v nekakšni nev5dni borbi v kateri se seveda prav tako lahko odločijo usode narodov Zato smo dolžni vedno znova opozarjati na pomen tako zvanega »javnega mnenja« v sedanji vojni. Kamorkoli danes pogVdamo povsod vid'mo. kako se zlasti v državah ki so izven vojne, skrbno pazi. da ne zaide v široke množice pod vplivom kakršnihkoli razkraiaiočih propagand opas-na klica malodušja. Ako zahteva sodobno voiskovanie moderno utrjene obrambne črte iz betona, zahteva moderna »vojna živcev« duhovno utrje-nost. uravnove.^enost preudarnost, razsodnost. prev'dno< skratka hladnokrvnost in trdne živce. Teh lastnosti ni nikdar preveč pri poedincih, usodno oa je. ako jih zaradi nerazsodnosti in pomanikania preudarnosti pogrešamo pri na rod: h kot celotah. Tak kritičen trenutek lahko nastane, ako se javnost in javno mnenje puhtita zavesti na stranoota. ki so daleč od realnega upoštevani?, državnih in nacionalnih interesov Prav na take slabe trenutke v živlieniu po^incev in narodov. zlasti malih narodov, špekulira vojna živcev. Narod, ki hoče v današnji zmedi interesov, kakor si stoje v sedanji vojni nas-proti. očuvati svojo neodvisnost, svojo svobodo in svojo državno samostojnost. ne sme niti za hip pozabiti, da divja v Evropi nova vojna in da vidno ali nevidno neprestano posega tudi v interese tistih, ki so še izven nje in ki žele izven nje ostati. Ta zavest mora biti za vsakega ooedmca, za vso javnost, za ves narod kot celoto stalno opozorilo na nevarnosti »vojne živcev«, ki preži samo na to, da pridobi javno mnenje v drugih državah za svoje posebne cilje, ali ga vsaj čim bolj odvrne od nasprotnika. Tudi v najnovejšem mednarodnem razvoju lahko opozorimo na nekaj takih značilnih primerov. Tako se na primer v zvezi z razvojem na evropskem severu po sklenitvi sovjetsko-finskega spor s zuma na vse strani meče v svet navidezno povsem »realna ugotovitev«, da je vsem malim državam in narodom v sedanji brezobzirni borbi interesov med velesilami odzvo-nilo, češ da je namen sedanje vojne v Evropi pri vseh velikih državah isti: v tej ali oni obliki vzeti svobodo malim narodom ter male samostojne države odpraviti. Pri tem se s popolnim nepoznavanjem položaja ali z največjo zlonamemostjo. največkrat pa s preračunano špekulacijo z nevednostjo drugih kaže s prstom na sovražnika malih narodov tam, kjer ga prav po logiki nasprotja interesov, ki so bili za novi evropski spopad odločilni in ki nedvomno določajo tudi ves njegov razvoj, zaman iščemo. Res pa je, da so male države danes izpostavljene strahovitemu duhovnemu pritisku, pritisku na njih javnost in javno mnenje, da bi se iz strahu pred uporabo sile dale že v naprej pridobiti za to ali ono zamisel nove Evropa Ako pazno zasledujemo v sedanji vojni pisanje listov v nevtralnih evropskih državah, opažamo povsod, kako se te »tribune javnega mnenja« z vsemi razpoložljivimi sredstvi in argumenti bore proti zavajanju njihove javnosti. Zlasti opažamo povsod, kako se javnost teh malih evropskih držav stalno vzgaja v prepričanju, ki je daleč od slehernega malodušja, da namreč položaj malih narodov tudi v sedanji borbi interesov velesil vendarle ni tako slab. kakor bi se to nav5dezno zde-lo. Zgodovina nas sicer uči, da so mali narodi često plačevali račune velikih toda ista zgodovina nam tudi zgovorno navaja istotako številne primere. ko so mali narodi mogli obvarovati svoie življeniske interese v brezobzirni interesni tekmi velesil, kadar so znali očuvati svojo hladnokrvnost in pravilno oceniti končne cilje med seboj se borečih velikih sil Misliti, da za male narode v tej borbi, ki ji je sila edina podlaga! ni nobenega rešilnega izhoda se pravi, predajati se v naprei morebitnemu sovražniku Prav na tem da bodo končno odpovedali malim narodom živci, je v ostalem zgrajen del sedanjih vojnih programov V nasprotju s črnogledimi pogledi We//esov/ obiski zaključeni Včeraj ie bil Rooseveltov odposlanec v E j ropi tpre et od italijanskega krall a. nato pa ie konferiral s Cianom in Mussoliniiem — V ponedel ek se Weltes vrne v Amerikof da poroča Rooseveltu o polozaiu v Evropi Rim, 16. marca. j. (Havas) Ameriški državni podtajnik za zunanje zadeve Sumner Welles, ki je snoči prispel preko Pariza v Rim, je bil danes ob 9. dopoldne sprejet v avdienci pri italijanskem kralji. in cesarju Viktorju Emanuelu. Razgovori med italijanskim suverenom in ameriškim diplomatom so trajali tri četrti ure. Po odhodu iz Kvirinala se je Welles v spremstvu ameriškega veleposlanika Phi-llippsa napotil v italijansko zunanje ministrstvo v palačo Chigi, kjer je imel po besedilu italijanskega uradnega komunikeja dolg razgovor z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, ki je potekal v zelo prijateljskem tonu. Četrt ure potem, ko je prišel Welles v italijansko zunanie ministrstvo, je prispel tjakaj tudi nemški poslanik v Rimu von Mackensen. Krogi, ki so blizu nemškemu poslaništvu, sicer zatrjujejo, da Mackense-nov obisk v italijanskem zunanjem ministrstvu ni bil v nikakršni zvezi z istočas- nim obiskom Sumner Wellesa, toda po steh iz drugih virov je von Mackensen celo četrt ure prisostvoval razgovorom med Wellesom in grofom Cianom. V zvezi z Wellesovim obiskom naglašajo v italijanskih političnih krogih, da se z zadnjimi mednarodnimi dogodki, v prvi vrsti s finsko-sovjetskim mirom, pričenja nova faza v splošnem položaju v Evropi ter da bodo imeli zadnji razgovori Sumner Wellesa a Cianom, Mussolinijem in kraljem odločilni vpliv na Wellesovo misijo v Evropi. Isti krogi pripominjajo, da sedaj Welles natančno pozna položaj vojskujočih se držav, vse probleme vojne in miru in bo poslej lahko zanesljivo presodil, v koliko je mogoče Zedinjenim državam dati pobudo za mirovno akcijo. Po razgovorih z grofom Cianom je Sumner Welles odšel v ameriško poslaništvo, kjer je imel ponovno konferenco z veleposlanikom Phillippsom. ki je trajala več ko eno uro. Po konferenci je Welles skupaj s Phillippsom ln Italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom ter raznimi italijanskimi osebnostmi južinal v Golf-clubu. Po južini si je Welles ogledal vaje italijanskih konjeniških častnikov, nato pa se je ob 5. popoldne sestal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem. Vladni krogi tudi tokrat ne opuščajo svoje rezerviranosti in nočejo dati nikakih izjav glede cele vrste verzij, ki so se v evropskem tisku pojavile v zvezi z Wellesovim drugim obiskom v Rimu. Vprašanje je, ali bo Mussolini v svojem imenu ali pa celo v imenu nemške vlade ameriškemu državnemu podtajniku predložil načrt o novi akciji za obnovo mira, čeprav postaja zmerom jasnejše, da fe Welles v Evropi dejansko le zbral podatke in drugo gradivo za eventualno Rooseveltovo mirovno akcijo, ki bi jo Zedinjene države sprožile o prvi primerni priliki. Sumner Welles je poslal davi iz Rima brzojavko ministr. predsedniku Chamber- lainu, v kateri izraža svojo iskreno zahvalo, da je imel v Londonu priliko za razgovore s člani angleške vlade. Istočasno je poslal Welles brzojavko zunanjemu ministru Halifaxu, v kateri se zahvaljuje kralju Juriju VI. in kraijici za sprejem, nadalje pa tudi angleški vladi za vse neštete izraze prijaznosti, ki jih je bil deležen ob priliki svojega obiska v Londonu. Chamberlain in Halifax sta odgovorila Wellesu s kratkimi zahvalnimi brzojavkami. Kakor se naknadno doznava, se je Welles v Parizu dvakrat sestal z italijanskim veleposlanikom Guariglio, čemur pripisujejo v poučenih krogih izredno velik pomen. Po dosedanjih dispozicijah bo Sumner Welles odpotoval iz Italije v ponedeljek. Krenil bo v Neapelj, kjer se bo vkrcal na italijanski prekomornik »Rex«, s katerim se bo skupaj s svojim spremstvom vrnil v Zedinjene države. ki lov pritisk na Rumunilo §lanik v Moskvi pri Molotovu — Nemčija baje pripravljena jamčiti rumunske meje proti Sovjetski Rusiji in Madžarski ** ' prati vsakim novim političnim in gospodarskim koncesijam Hamčiji Amsterdam, 16. marca j. (Havas). Po informacijah iz Berlina je imel rumunski poslanik pri sovjetski vladi v Moskvi danes razgovore s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. To je bil prvi stik med sovjetsko in rumunsko diplomacijo s ciljem, da se proučijo možnost; sklenitve nenapadalnega dogovora med Rumunijo in Sovjetsko unijo. Za sklenitev tega dogovora si v največji meri prizadeva Nemčija. Bern. 16. marca j. (Havas) Po zanesljivih informacijah dopisnika švicarske telegrafske agencije je dala nemška vlada ru-munskim delegatom, ki se nahajajo v Berlinu, zagotovila, da je Sovjetska unija pripravljena skleniti z Rumunijo nenapa-dalno pogodbo za dobo 25 let. Prav tako je nemška vlada zagotovila Rumune, da bo Madžarska za dobo 10 M opustila vsakršne zahteve po reviziji svojih meja z Rumunijo. Bukarešta, 16. marca. s. (Havas) Tu pričakujejo v kratkem prihoda močne nemške gospodarske delegacije, ki jo bosta vodila dr. Schacht in dr. Clodius. Ni izključeno, da bo v delegaciji tudi dr. Wohl-that, ki zadnje čase izdeluje načrte za nemško-rumunsko gospodarsko sodpinva-nje. Nemška de^gacija namerava zahtevati baje zopet novo določitev razmerja med marko in lejem, nadalje povečanje izvozne kvote za rumunski petrolej kakor tudi poljedelske proizvode za Nemčijo Nemčija bi poslala nasprotno v Fturmnijo svoje poliedelske strokovnjake, ki bi skušali povečati proizvodnjo. (Ass. Press.), izjavljajo, da Bukarešta, 16. marca. s. Na dobro poi.čenih mestih je stavila nemška vlada Rumuniji naslednje zahteve kot pogoj za svojo garancijo za rumunske meje: 1. Delna demobilizacija rumunske vojske, tako da bi bilo mogoče zaposliti v rumunslkem poljedelstvu in industriji več delovnih siL 2. Sprejem nemških strokovnjakov, ki naj bi pospešili produkcijo v nimunski industriji ln poljedelstvu. 3. Nemčija prevzame vso rumunsko produkcijo petroleja, kakor tudi vse poljedelske in rudniške proizvode. 4. železna garda naj dobi zastopnika v vladi, ki naj bi varoval nemške interese. Rumunska vlada je baje te predloge skrbno proučila, vendar ni našla nobene možnosti, da bi jih sprejela. Tudi kralj Karol jih odklanja ter ne pristaja niti na Imenovanje zastopnika železne garde v vlado. NespreJej zshteve Bukarešta, 16. marca. s. (Ass. Press.) V zelo dobro poučenih rumunskih političnih krogih so danes javljali, da Rumunija nikakor ne more pristati na zahteve, ki jih postavlja Nemčija kot pogoj, da ga- rantira rumunske meje proti sovjetski Rusiji in Madžarski. Runiunska vlada smatra te zahteve kot popolnoma nesprejemljive in ni pripravljena na nobene nove politične, gospodarske ali vojaške koncesije Nemčiji V Rumuniji smatrajo, da bi dovolitev monopolnega gospodarskega položaja Nemčiji v Rumuniji pomenila za Rumunijo isto. kakor izgubljeno vojno. Na drugi strani pa pravijo nekatera poročila, da je prišlo do sprave med rumunsko vlado in Železno gardo po nemškem posredovanju. želoim g^rda vstopi v vlade Bukarešta, 16 marca, s (Reuter). Kralj Karol je dovoli' ponv' st;tev za vse one člane Železne garde, ki pristanejo na vstop v rumunsko nacionalno fronto. Včerai je objavilo 230 znanih pristašev Železne garde v listih izjavo, v kateri pravijo, da so pripravljeni sodelovati z vlado za interese države v sedanjih težkih časih. Na podlaga sprave je bilo že več sto članov Železne garde izpuščenih iz koncentracijskih taborišč. Mnogi ki se mude kot emigranti v 'nozemstvu bodo dobili dovoljene da se vrnejo v Rumunijo Kolikor je znano, so živeli ti emigranti dosedaj večinoma v Nemčiji. Vlada je sklenila priznati odškodnino rodbinam onih članov Železne garde, ki so bili ustreljeni po umoru ministrskega predsednika Calinesca Kakor poročajo bo dobila Železna garda v vladi mest.« državnega podtainika Jutri bo imel ministrski predsednik Tatarescu o spravi z Železno gaido govoT po radiu. London 16 marca s (Reuter) V rumunskih diplomatskih krogih v Londonu zagotavljajo, da le do sprave med rumunsko vlado in Železno gardo prišlo popolnoma na osnovi dosedanje politike rumunske vlade in da sprava ne Domeni nobene spremembe niti v rumun '< notranji, zlasti pa ne v zunanji politiki Rumunski krogi tudi odločno zanikalo, da bi bilo do sprave prišlo na nemški pritisk. Zagotavljajo, da le Želer.na garda pristala na spravo, ne da bi morala ru-munska nacionalna fronta kakorkoli sprejeti del n "»"e^a programa Neoficielna poročila pa iavliaio. da je Železna garda stavila gotove oogoie za vstop v nacionalno fronto n da ni pristala na brezpogojno podporo vlade. S tem večio nestrpnostjo pričakujejo v Rumuniji jutrišnjega radijskega govora min;str?kega predsednika Tataresca. ki bo na novo označil smernice rumunske politike. Letalski prssmst Dosisi—Bukarešta Berlin, 16 marca AA. (DNB) Včeraj se je začel letalski promet od Dunaja do Bukarešte z novimi motornimi letali Lufthan-se Letalo je premetelo razdaljo do Bukarešte v treh urah Imelo je polno potnikov, prtljage in pošte ter 2.000 kg zdravil za podružnico I. G. Farbenindustrie Bukarešta. V letalih je prostora za 40 potnikov Motorji razvijajo 4000 konjskih sil. Povprečna brzina znaša 300 km na uro. KM T Imom In Moskvo „Corriere del Tidfis" peroča, da so vse vesti o zbližan ju med Italijo in Sovjetsko ssrijo neosnovane Bern, 16 marca j (Havaf). Kakor poroča rimski dopisnik švicarskega I »sta »Corriere del Ticino«, v italijanskih političnih krogih odločno zanikujejo vse vesti da bi moglo v kratkem priti do kake spremembe v odnošajih med Italijo in Sovietsko unijo kakor hočejo to nekateri krogi sklepati po Italiji prijaznejšem pisanju sovjetskega tiska. V italijanskih političnih krogih naglašajo, da se predeli, na katerih ima Italija svojé interese, prav nikjer ne ujemajo z interesi Sovjetske unije Zaradi tega so vse vesti o kakem zbližanju med Rimom in Moskvo absolutno neosnovane. Isti italijanski krogi pripominjajo v tej zvezi, da so slej ko prej zelo prisrčni od-nošaji med Turčijo «n Italijo. Obe državi delujeta v isti smeri z namenom, zajeziti razširjenje sovjetskega vpliva na Balkan in v Sredozemlje. V odnošajih med Turčijo in Sovjetsko unijo — po vseh znakih sodeč — prav tako ni pr.čakovati nikakršnih izprememb Kar se tiče odnošajev med Turčijo z zapadnima zavtzmškima državama. pa je treba reči. da sc postali zadnji čas še tesnejši, kakoi so billi popreje. TežkoSe Izvoza nemškega premaga B©rn, 16. marca br. (Havas). švicarski listi danes mnogo razpravljajo o ita-lijansko-nemčkem sporazumu o dobavah nemškega premoga Italiji po železnici. Pri tem ugotavljajo, da bo nemška železniška uprava naletela na nepremagljive težave. Nemški železniški strokovnjaki so na položaj malih narodov in držav \ no, odporno zaledje, ki ne sme izgu- opažamo pri zrelih evropskih malih ....... ' " ' narodih izredno odpornost v javnem razpoloženju, ki je naravna posledica duhovne in materialne obrambne pripravljenosti. Oboje pa je pogoj uspešnega uveljavljenja pravice malih držav do samostojnega obstoja v družbi ostalih držav Narod, ki sam ne pokaže volje, da hoče braniti, kar smatra, da je njegovo, ne sme pričakovati milosti od velikih Ako pa naj bo njegova materialna obramba uspešna, ako naj bo vsak njegov vojak samozavesten in pogumen junak v tej obrambi, mora za vojsko stati prav tako stmje- biti hladnokrvnosti in trdnih živcev. To je nauk, ki ga črpajo male države iz vsega novejšega razvoja. Njemu pa se pridružuje že trezni zunanjepolitični zaključek vseh malih držav, ki se zavedajo svoje izpostavljenosti proti komurkoli, da se še pred odločilnimi dogodki, ki bi jih mogli presenetiti, povežejo v iirteresno skupnost, ki ne sme biti samo skupnost besed in fraz. temveč skupnost vzajemne obrambe. Misel, da se tega vedno bolj zavedajo vse male evropske države, zlasti pa tudi one na našem Balkanu, nam lahko vliva krepkega poguma. si na jasnem da zlepa ne bo mogoče najti strojev in vagonov, da bi mogli pošiljati dnevno po 68 vlakov v Italijo, od katerih bi vsak štel po 50 vagonov. Ker je treba računati za vsako vožnjo najmanj 10 dni. bi morala nemška železniška utirava rezervirati zgolj za te dobave 3.4*00 vagonov in večje število strojev. Nemčiia je naletela iz enakih razlogov na največje težave že glede na dobavo rumunskega petroleja Malo pa je verjetno, da bi bila Italija pripravljena staviti Nemčiji na razpolago svoj lastni železniški material za prevoz premoga Angleška dslegasija na psti v H:m London, 16. marca. s. (Reuter) Delegacija angleškega finančnega ministrstva je odpotcvala v Rim, da nadaljuje gospodarska pogajanja z italijansko vlado. Pogajanja med Nemčijo in Vatikanom Bern, 16. marca j. (Havas) Isti švicarski dopisnik prinaša tudi informacije iz T'at:kana, po katerih se trenutno vrše med Nemčijo in Sv. stolico pogajanja za sklenitev konkordata. Pogajanja teko v Ber-Imu, in sicer med nuncijem msgr. Orseni-gcm in nemškim zunanjim ministrom Rib-ben tropom. Vatikan si v prvi vrsti prizadeva, da bi dosegel svobodo bogočastja tako v Nemčiji kakor tudi na Poljskem in ▼ Ceško-moravskem protektoratu. garija in Rusija Francoska sodba o pomenil nedavno Sklenjenega bol-garsko-sovjetskega trgovinskega dogovora ka prihaja v ostalem tudi znani bolgarski poslanec in bivši železniški minister prof. Petko Stajnov, ki v diplomatskem tedni- Pariz, 16. marca. b. Tukajšnji »Temps« objavlja daljši copis o pomenu nedavno sklenjenega trgovinskega dogovora med Bolgarijo in sovjetsko Rusijo. List piše med drugim: Sklenitev tega dogovora je bila sprejeta z zadovoljstvom ne le v Moskvi, temveč tudi v Sofiji, kjer vidijo v novem mednarodnem dogovoru možnost večjega bolgarskega izvoza v Rusijo, kar naj bi razbremenilo bolgarsko enostransko odvisnost v trgovinskem pogledu. Severa je Moskva s sporazumom zasledovala tudi (politične cilje, ker meni, da ji daje možnosti večjega vpliva na Balkanu. Toda v bolgarskih političnih krogih odklanjajo vsako misel na vnašanje političnih problemov v to izrazito gospodarsko vprašanje, ki je za Bolgarijo spričo n,iene dosedanje odvisnosti od Nemčije življenjskega vprašanja. Spričo tega se je tudi Moskva omejila samo na praktično stran novega dogovora in kaže najveöia prizadevanja za ojačenje trgovinskih odnošajev z Bolgarijo. Seveda se s tem Rusi drugim ciljem niso odpovedali, toda to je za sedaj še muzika bodočno-nosti Medsebojna trgovinska Izmenjava med obema državama je po novem dogovoru določena na 920 milijonov levov letno. S tem prehaja Rusija na drugo mesto držav, ki uvažalo iz Bolgarije, takoj za Nemčijo. Brez težav znabitl tudi bolgarsko-sovjet-ska trgovinska izmenjava ne bo Sla izpod rok. Malo verjetno se adi, da bi Rusija navzlic svojim gospodarskim darilom Bolgariji skušala izvajati kak diplomatski pritisk na sofijsko vlado. Do tega zaključ- ku »La Tribune des Nations« Izrecno pripominja, da se je Bolgarija s trgovinsko pogodbo z Rusijo samo zavarovala proti preveliki gospodarski odvisnosti od Nemčije, da pa zaradi tega še ne misli voditi kake sovjetofilske politike. Slovanskih čustev bolgarskega naroda, pripominja Stajnov, ne sme nihče istovetiti s komunizmom. Nov incident na Daljnem vzhodu Tokio, 16. marca br. (Stefani) Ni se še poleglo vznemirjenje japonske javnosti zaradi znanega incidenta na otoku Saha-linu pred dobrim tednom dni, ko sta dve sovjetski vojni letali preleteli japonsko mejo in prodrli daleč nad japonsko ozemlje. Sele predvčerajšnjim je japonska vlada protestirala zaradi tega pri vladi v Moskvi Davi pa je prispela s Sah alina vest o novem incidentu. Na meji, ki baš razpolavlja otok, sta so snoči spopadla dva oddelka japonskih in sovjetskih obmejnih stražnikov. Prišlo je do hudega streljanja. Po japonskih informacijah sta bila dva japonska vojaka ubita. Ponoči je bila izvršena preiskava in danes dopoldne je japonsko zunanje ministrstvo že poslalo sovjetskemu poslaništvu v Tokiu posebno protestno noto, v kateri zahteva poravnavo škode, opravičilo in jamstva, da se taki incidenti n« bodo več ponovili MOSKOVSKI MIR RATIFICIRAN Finski parlament je odobril sovjetsko-Sinsko mirovno pogodbo s 145 glasovi - Le 3 poslanci so glasoval i proti - Govor predsednika vlade Helsinki, 16. marca. AA. (Reuter). Finski parlament je ratificiral sovjetsko-finsi- ..ui^vno pogodbo s 145 proti trem glasovom. Potrebna petšestinska večina je a te™ znatno prekoračena. Sklep je bil sprejet po debati, ki je trajala dve uri in pol. Parlamentarn4 odbor za zunanje zadeve je tziavil, da smatra v sedaniih razmerah za potr-pbr^ -^poročiti sprejem pogolev, podpisanih v Moskvi. Predsednik vlade Ryti je izjavil: Finska in vsa zapadna civilizacija se nahajata še vedno v največji nevarnosti in ne more povedati, kaj nam prine- se jutrišnji dan Smatramo, da smo s tem, da smo spreieli mir. postopali trenutno najboljše. Finska ni uradno zahtevala pomoči ~nvezn;kov zarndl tega. ker bi to goto*") pomenilo, da Finska stopa v vel'iko volno, katere nooršče bi se z zapadnega preneslo na Skandinavijo. Tudi bi bilo pomikanje moštva negotovo, ker sta ßver'ska in Norveška odklonili dovoltenie za prevoz čet čpz nhmo osrennlie. Fidino bodo<*nrv?t bo pokazala ali je postopala Tka morire in pravilno. Ri tv je končal svoj govor z besedami: Z meč«m v eni in z motiko v druei roki bomo optili tv-ez 7afrrenjenosti naoram komurkoli Hiteli bomo z delom obnove ter celili rnr.e ki nam jih je prizadela sedania vot*»i T>rv^nf>5PVFli bomo svoio duhovno in m^tfria'no kulturo ter družabni red, ki sloni ns aače!sh p"avice. Paasikivi ©^stu^il Stockholm, lß ma^ca s. (Exchange Telegraph) Pc še nepotrienem poročilu iz Hels^Vv je dr Paasikivi. ki je minister brez v f'rskl vladi oodil ostavko ca svoj položaj. Baje je odstopil tudi še neki drugi minister, že četrti po sklenitvi BOT'-tcVo-finske mirovne pogodbe. RcNj^ki, 16. marca. s. (Reuter). Minist dr, Paasikivi je :.ocoj sprejel novinarje in jim sporoči nekaj podrobnosti o sov-ietsko-finski mirovni pogodbi. Dejal je, da je imela finska mirovna delegacija v Moskvi s sovjetskimi državniki pet sestankov. preden je bil dosežen sporazum. Takoj no svojem prihodu v Moskvo je prejela f;nsk. delegacija pismen načrt sovjetskih mirovnih pogojev. Od tega naörta so tekom razsrovorov Sovjeti le v nekaterih manj važnih točkah nekoliko odstopili. Pogainnla so se vršila v skrajno hladnem razooloženju Dr Paasikivi je dalje sporočil di bo on vodil finrko delegacijo ki bo skupno s sovjetskimi zastopniki določila podrobnosti razmejitve. Delegacija odpo- tuje na novo mejo v ponedeljek. Sovjetoko-finski trgovinski razgovori ae bodo iatota- ko pričeli takoj Baltiška konferenca zaključena Riga, 16. marca. br. (Stefani). Danes se je zaključila konferenca zunanjih ministrov baltiških držav, ki so se po službenih napovedih sestali predvčerajšnjim, da bi proučili možnosti najtesnejšega gospodarskega sodelovanja. Zvečer je bil objavljen službeni komunike. ki pravi, da so na konferenci ugotovili, da bo mogoče dejansko še ojačiti gospodarsko sodelovanje vseh treh držav. Komunike naglaša, da bodo Baltiške države tudi bodoče vztrajale pri absolutni nevtralnosti. Z zadovoljstvom so sprejeli na znanje, da je bila. med Finsko in Sovjetsko Rusijo sklenjena mirovna pogodba Prihodnja konferenca bo v Kovnu. Vojaška milica na švedskem Stockholm, 16. marca. j. (Havas.) Vrhovni poveljnik švedske armade, general ThorneO, je predloftll vladi načrt n novltev vojaške milice, ki naj bä bila organizirana po vxorcu bivšega avstrijskega Heimwehra. Vsa švedska bi ae razdelila na vojaške disti ìkte, katerih vsak bi moral postaviti eno kom pani jo te prostovoljne milice. Glavna naloga novih oboroženih formacij bi bila, parallziratl akcije nasprot-alških čet, ki se spuščajo s padali. Novačenje in vežbanje milice bi se izvršilo v najtesnejši zvezi z redno švedsko vojsko. CsL poslanik dr. Fierlinger se vrne v Moskvo Curih, 16. marca. o. Tukajšnji dopisnik »Natlonal-Zeitung« poroča, da se češkoslovaški poslanik v Moskvi Fierlinger, ki Je Imel nedavno v Londonu razgovore z dr. Benešem, vrača na svoje mesto v Moskvo. Takoj po sporazumu Rlbbentropa s sovjetsko vlado so se razširile trditve, da bo češkoslovaško poslaništvo, ki je v Moskvi Se obstojalo, ustavilo sploh vsako udejstvo-vanje, kar se Je smatralo kot znak, da Sovjetska Rusija vzpostavitev čeSko-mo-ravskega Protektorate vsaj de facto priznava. Glede na dejstvo, da se Fierlinger vrača v Moskvo, se more smatrati, da to ni resnično. Sverna obrambna zveza Pariz, 16. marca. j. (Havas.) Francoski diplomatski opazovalci sodijo, da bo Nemčija prav gotovo favorizirala prizadevanje nordijskih držav, da sklenejo med seboj obrambno zvezo Taka vojaška zveza bi Berlinu prijala predvsem zaradi tega, ker bi skandinavskim državam omogočila, da bi se počasi Izločile lz ženevske solidarnosti. Seveda pa bi bila potem ta njihova zveza tudi edino možno nadomestilo za izgubljeno skupno jamstvo, ki ga Imajo sedaj kot članice Društva narodov. Res je, da bi skandinavske države s tako zvezo ojačile svoj skupni obrambni potencial, toda tudi kot tako skupnost bi jih bilo potem mnogo lažje izolirati od ostalih držav, ki bi jim kdaj utegnile biti potrebne. Nemško delovanje za tako izolacijo bi se potem nedvomno prav kmalu pokazalo in bi bilo povsem neovirano. 2e sedaj gredo v nekaterih nemških krogih tako daleč, da skušajo videti v tej nordijski zvezi instrument, ki bi se dal morebiti obrniti proti zapadnima zavezniškima državama. Francoski opazovalci pa vidijo v tem nemškem načrtu samo bluf ali prazne iluzije in pripominjajo, da Je bila sprožena ideja za tako obrambno zvezo istega dne. ko je Finska od svojih skandinavskih sosed zahtevala dovoljenje za nrost prehod vojaških ojačenj, ki sta Jih Francija tn Anglija imeli pripravljena. V svoji prvotni osnovi Je bila torej obrambna zveza zamišljena kot prottorožje skandinavskih držav za nevarnosti, ki jim groze s strani Sovjetske unije ln Nemčije. Skepsa na Danskem KodanJ, 16. marca. J. (Havas.) V danskih političnih krogih vse bolj prodira prepričanje, de ideja obrambne zveze meo nordijskimi državami ne bo imela nobenega praktičnega rezultata. Po njihovi sodbi je bila odpornost skandinavskih držav de-flnitivno zlomljena s sklenitvijo finsko-sovjetskega miru ln z vsemi okoliščinami ki so dovedle do sklepa. List »Soclal-De-mokraten« pravi, da je trenotno med problemi, ki so važni za Finsko, gotovo na prvem mestu problem, kako se na1 Finska po prestani vojni čim hitreje obnovL v senatu se je 67 senatorjev vzdržalo glasovanja o zaupnici vladi — Možnost skorajšnje preossaove vlade Pariz, 16. marca. br. (Havas). Sinočnja tajna seja francoskega senata, ki se ie sicer zaključila s soglasno zaupnico Dala-dierovi vladi, je vendarle sprožila v francoski politični javnosti živahno razpravo o položaju sedanje vlade in obči franco ki zunanji politiki. Dejstvo, da se je 67 senatorjev vzdržalo glasovanja, ie vzbudilo v francoskih pol tičnih krog: h posebno pozornost in v nekaterih današnjih listih se je glede na to poiavilo mnenje, da ie prav ta velika abstinenca znak. da bo morala vlada nekaj stor ti, če prihodnjič ne bo hotela tvegati drugačnega izida glasovanja v parlamentu. Polslužbeni »Petit Parisien« v zvezi s tem napoveduje, da bo vlada v kratkem rekonstruirana. List pri tem meni. da bi se moralo znatno omejiti število ministrov, zato pa posameznim ministrstvom dodeliti več državnih podtajnikov Na ta način bi se vsa francoska politika spravila p d kontrolo čim manjšega števila odločnih mož, ki se ne bi strašili odgovornosti. Listi :§e napovedujejo, da bo vlada preosnovana v tem smislu bržkone še pred torkom, ko bo francoska poslanska zbornica na tajni iseji razpravljala o obči vladni politiki, njeni akciji v pomoč Finski in položaju na fronti. Enako mnenje čeprav morda še v ostrejši obiikL izraža tudi »Intransigeant«. »Excelsior« ugotavlja v svojem komentarju. da spričo francoskih demokratskih načel ne gre. da bi bila v roJcah enega moža kar tri na i važnejša ministrstva. Pri tem očitno misli na Daladiera ki ie poleg ministrskega predsedn 'ca tudi še zunanji in vojni minister. Razen tega bo treba likvidirati neprestane spore v okviru vlade, ki nastajajo spričo prevelike štedljivosti finančnega ministra Reynauda na eni in potratnosti drugih ministrov na drugi strani Se posebej bo treba preurediti tudi francosko propagandno službo. V »Populaireu« poudarja Leon Blum, da priča abstinenca 67 senatorjev zelo iasno. kakšno razpoloženi e vlade v parlamentu proti sedanji politiki Daladierove vlade. Senatorji so se le zaradi občih političnih razlogov vzdržali bojnega glasovania. ki bi bržkone ne izpadlo vladi v prilog, pa čeprav se je vse doslej lahko še najbolj zanašala na senat. Pariz, 16. marca i. (Havas). Kakor poroča pariška izdaja ameriškega li^t-* »Herald Tribune«, smatrajo v franco^*: h političnih krogih za verjetno, da bo v bližnji bodočnosti ministrski predsednik Daladier preoblikoval sedanje ministrstvo na ta način, da bo ustvarjen manjši vojni kabinet, ki bo lahko bolj naglo in eksned't'vno posloval ter sprejemal nujne odločitve. Verjetno je tudi, da bo imenovan nov zunanji minister, tako da bo Daladier. ki opravlja sedaj posle tega ministrstva, v bodoče znatno razbremenjen. Ze pred nekaj čaca je bil Daladier obvestil francoski parlament. da namerava ustanoviti posebno informacijsko ministrstvo, toda imenovanje informacijskega ministra se ie zakasnilo, ker bo izvršeno o priliki splošne preosnove sedanje vlade. ie a lit francoskih kolonij Vtlhiü angleškega ministra za kolonije Macdonalda v Pariz — Sporazum o gospodarskem sodelovanju bo razširjen sedaj tudi na kolonije ja. Kolonialni in gospodarski strokovnjaki obeh ministrstev so pripravili celo vrsto predlogov za sodelovanje na področju produkcije, transportov in trgovinskih odnoša-jev med francoskimi in angleškimi kolonijami, glede katerih naj bi »e sedaj oba ministra sporazumela. Sporazum, ki bo sklenjen, bosta naknadno odobrili obe vladi ali pa bo predložen v odobritev vrhovnemu vojnemu svetu na njegovi prihodnji seji, ki se napoveduje že za bližnjo bodočnost. Nemško in francosko vojno poročilo Berlin, 16 marca br (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske pravi v vojnem poročilu, ki je biio davt izdano: Na zapadu nikakih posebnih dogodkov Nemške letalske sile so bile na izvidnikih poletih nad vzhodno Franciji ter vsem Severnim morjem Pri tem so napadle britanske stražne ladje in eno izmed njih potopile, eno pa močno poškodovale. Pariz, 16. marca. br. (Havas). Vrhovno poveljništvo francoske vojske je dayi ix- Pariz, 16. marca. br. (Havas) Davi fe s posebnim letalom prispel v Pariz angleški kolonialni minister Malcolm Macdonald. Sprejeli so ga zastopniki zunanjega in kolonialnega ministrstva s kolonialnim ministrom Mandelom na čelu. Z njim je prispel cel štab strokovnjakov. Po programu, ki je bil določen za obisk, bo ostal angleški kolonialni minister v Parizu tri ali štiri dni Ze dopoldne je imel daljši razgovor s svojim francoskim tovarišem ministrom Mandelom Bil je tudi pri ministrskem predsedniku Daladiera. Pariški razgovori zavezniških kolonialnih ministrov so bili v zadnj'h dveh tednih temeljito pripravljeni Konkretno so se načela vprašanja o političnem in gospodarskem sodelovanju kolonialnih imperijev Velike Britanije m Francije že o priliki zadnjega obiska francoskih industrijcev v Angliji. Kakor je znano, se decembrski sporazum o najtesnejšem gospodarskem sodelovanju obeh zaveznic ki je bvl sklenjen na zaseda nju vrhovnega vojnega sveta ni nanašal na francoske in angleške kolonije. Maedonald in Mandel naj bi decembrski sporazum sedaj razširila še na ob« kolonialna imperi- dalo naslednje 389 vojno poročno: Nič omembe vrednega. Pariz, 16 marca. s. (Reuter). Nocolšnie francosko vojno poročilo pravi: Obojestranska artileriiska aktivnost ob Saari Zaipadno od Vogezov so bili odbiti napad5 sovražnih predstraž. Nekaj streljanja ob Renu. 6oo»ooo rezervistov vpoklicanih v Angliji London, 16. marca. s. (Reuter). Snoči je bilo odrejeno, da se morajo 6 aprila javiti v nabornih uradih rezervisti, stari 25 let. 27. aprila pa oni, ki dovršijo 26 leto. Računajo, da bo z vsakim izmed teh letnikov priključenih vojski okoli 300.000 mož. Izmed rezervistov, ki so bili z novoletno kraljevo proklamacijo uvrščeni v vojaške obveznike, sedaj samo še letnik 27 ni vpoklican. Računajo, da bo tudi ta vpoklican do junija. Angleški tane ni polet nad poljskim ozemljem London, 16 marca. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo popoldne komun'ke, ki pravi, da so v okviru izvidn'àke aktivnosti v teku zadnjih 24 ur angleška bombna letala izvedla obsežen nočni polet nad poljskim ozemljem Istočasno je neko letalo obalne zaščite naletelo na izvidniškem poletu na sovražni bombnik ter ga ponovno napadflo in poškodovalo Sovražno letalo je končno zbežalo v oblake. London, 16. marca. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala davi izvedla patrolni polet nad Helgoland-skim zalivom. Čeravno so jih napadla nemška letala in so jih obstreljevali protiletalski topovi, so se vsa angleška letala nepoškodovana vrnila v svoja oporišča. Razporeditev nemške armade Pariz, 16. marca. j. (Havas) V merodaj-nih krogih opozarjajo na značilno okoliščino, da navzlic temu, da manjka le še nekaj dni do pričetka pomladi, še zmerom ni opažati nobenih sprememb v splošni razporeditvi nemške armade, marveč se nahaja še varno v istih položaiih, v katerih se je ustalila konec jeseni lanskega leta. V treh mescih, ki so minili od tedaj, je biflo opažati veiliko aktivnost samo v nemških središčih za vežbanje vojske, ki se nahajajo večinoma v centralni Nemčiji. Tekom zime je bilo izvežbanih več novih divizij in nekatere izmed teh so bile sedaj nastanjene v zaledju nemških čet, ki se še zmerom nahajajo v prvotnih garni-zijah. Vzdolž nemško-belgijske in nemško-holandske meje se nahaja še zmerom ne-izpremenjeno število vojaštva, ki je pre-zimilo tu v okrožjih ob zgornjem Renu. Prav tako tudi ni opaziti še nobene iz-premembe v moči nem&ih čet, ki so bile razpostavljene v jeseni vzdolž švicarske meje. _ _ Finski vojni stroški Stockholm, 16. marca. AA. (Reuter). Po tukajšnjih podatkih je veljala vojna Finsko okoU 75 mil" ionov v funtov äterllngov, to je okoli 15 milijard din. V to vsoto ao vračunani vojni la atkl vrednost uničene imovine, zmanjšana industrijska proizvodnja. Izguba, ki jo je pretrpela zunanja trgovina in zmanjšanje nacionalnega dohodka zaradi odstopa naravnih bogastev Sovjetski Rusiji, Rumunski gospodarski minister v Beogradu Zunanji minister dr. dncar-Markovič o pomenu slovensko-ruasunsfce trgovinske zbornice Beograd, 16. marca. p. Dopoldne je prispel v Beograd rumunski minister za zunanjo trgovino Jan Chriatu s približno 40 uglednimi rumu reškimi gospodarstveniki ter večjim Številom rumunskih novinarjev, da ae udeleži Jutrišnje ustanovne skupščine Jug »slovensko-rumunske trgovinske zbornice. Velika rumunska delegacija, ki spremlja ministra, priča o velikem pomenu, ld ga pripisujejo v Rum uni ji ustanovitvi omenjene zbornice. Rumunsko delegacijo ao na kolodvoru prisrčno sprejeli zastopniki Jugoslovenske-ga gospodarstva s trgovinskim ministrom dr. Andresom na čelu. Pri sprejemu so bili navzoči tudi zastopniki zunanjega ministrstva, rumunski poslanik Cadere z vsem ooslanškim osebjem, zastopniki društva prijateljev Rumunije, beograjski župan Djuričlč, kakor tudi zastopniki mnogih drugih ustanov. Rumunske goste Je prvi pozdravil trgovinski minister dr. Andres, ki se mu Je minister Christu prisrčno zahvalil. Ob 13.30 Je beograjski župan Djuričlč priredil gostom na čast banket v ve-l'1-! dvorani bojevniškega doma. Minister Cristu je bil nocoj ob 17.30 sprejet v avdienci pri NJ. Vis. knezu namestniku Pavlu. Zatem Je obiskal ministrskega predsednika Cvetkovlča, nakar je imel ponoven razgovor z ministrom za trgovino in industrijo dr. Andresom, ki mu je pri tej priliki Izročil red Jugoslovenske krone L stopnje. Rumunski minister je Iz- ročil dr. Andrem red Rumunske zvezde L stopnje. Beograd, 16. marca. AA. Ztmanji mintoteli' Cincar-Markovič je dal o priliki ustanovttve jugoslovansko-rumunske trgovinske zbornice novinarjem naslednjo izjavo: »Kadar se dela za ojačitev gospodarskih vezi med dvema narodoma, zlasti pa mod dvema narodoma, pred katerima stoji v tem pogledu še ài roko in neobdelano polje dela, je nemogoče iti preko že preizkukn® ustanove mednarodnih trgovinskih zbornic. Zaradi tega tudi stalni gospodarski svet Balkanskega sporazuma ni mogel spregledati koristi ustanovitve jugoslovansko-ru-munske trgovinske zbornice v Beogradu. Seveda je to samo eno izmed sredstev za ta-k.j obsežen cilj. Zbornica naj bo ne samo orodje kolektivnega zastopstva za interese našega poslovnega sveta, temveč ▼ prvi vrsti činilec za dejansko sodelovanje pri graditvi tesnejše in močnejše gospodarske bodočnosti med Jugoslavijo in Rumunijo. S tem je že povedano, da bo zbornica služila skupnim interesom balkanskih držav, katerih gospodarstva so dosedaj živela nepovezana in ločena drugo od drugega. V takem pričakovanju morem ustanovitev ju-goslovensko-rumunske trgovinske zbornice v Beogradu pozdraviti samo z iskrenim zadovoljstvom. Naša skupna zbornica bo lahko in bo morala biti nova in močna postaja za medbalkansko gospodarsko sodelovanje in solidarnost.« Nevarnost letalske vojne Bivši francoski letalski minister o možnosti odločilnega posega nemškega letalstva v sedanjo vojno Pariz, 16. marca, j (Havas). V strokovni reviji »Air« objavlja bivši letalski minister Laurent Eynac razpravo o možnosti odločilnega posega nemškega letalstva v sedanjo vojno. V tem razmotrivanju pravi Eynac med drugim da je zelo verjetno, da bodo Nemci glede na »i'no ojačenje svoje zračne sile skušali t njo odločilno poseči v razvoj sedanje vojne Gotovo pa je. da bodo uporabili svoje letalstvo samo skupaj z ostalo svojo vojno s Mair ose«. Dva rešilna čolna z delom posadke pogrešajo. Včeraj je zadel na nemško mino maH angleški parnik »Paradot« in se potopil. Amsterdam, 16. marca. AA. (DNB). Po vesteh iz Osla se je snoči potopila v Severnem morju švedska ladja »Osman« (1316 ton). Od 19 članov posadke se je do-sedaj rešilo 10 mornarjev. Nobelov nagrajenec v Zagrebu Zagreb, 16. marca. o. Snoči ob 22.47 Je prispel v Zagreb slavni učenjak in prvi hrvatski rojak, ki je dobil Nobelovo nagrado, profesor na visoki tehnični šoli v Curihu dr. Lavoslav Ružička Na kolodvoru so mu priredili lep sprejem. Danes dopoldne je dr. Ružička obiskal bana dr. Subašiča, podpredsednika vlade dr. Mačka, nadškofa dr. Stepinca, rektorja univerze dr. 2ivkoviča, ter še nekaj drugih uglednih osebnosti Ob 17. je imel v dvorani Delavske zbornice predavanje o temi »Od dalmatinskega buhača do seksualnega hormona«. To predavanje bi bil moral imeti pred znanstveniki v Stockholmu ob svečani podelitvi Nobelove nagrade, vendar pa je izbruh vojne svečanost onemogočil. V Zagrebu je za predavanje bilo toliko zanimanja, da so bile že pred tednom dni razprodane vse vstopnice. Računajo, da se Je zbralo nad 2.000 ljudi v dvorani Delavske zbornice, ki je bila nabito polna Po predavanju so zastopniki mnogoštevilnih znanstvenih in kulturnih ustanov kakor tudi raznih društev izročili dr. Ru-žički diplome častnega članstva. Tudi zastopnik mesta Vukovarja, njegovega rojstnega kraja je izročil diplomo, s katero so mu podelil častno meščanstvo. Zvečer Je priredila mestna občina na čast profesorju Ružički in njegovi soprogi večerjo, ki so se je udeležili tudi podpredsednik vlade dr. Maček, ban dr. Subašič, nadškof dr. Stepinac, Švicarski konzul Segesser in švedski konzul VaehlL Iz drZavne službe Beograd, 16. marca. p. Vr&lec dolžnost! sreskega šolskega nadzornika Fran Zuko-vac je imenovan za šolskega nadzornika v drugem novomefkem SoflsJcem srezu. Premeščen je učitelj Anton Bratkovič iz Pirešic v Kamnik. Upokojen je profesor dr. Ivan Grafenauer na klasični gimnaziji v Ljubljani Premeščen je k rudarskemu poglavarstvu v Sarajevu za svetnika 6 pofl. skupine inž. Dušan Debevc, doslej v Knjaževcu. Premeščena je k počti v Hrastniku pomožna manirulantka 10. pol. skupine Ana Ribič doslej v Sevnici. Nastop novega italijanskega poslanika Beograd, 16. marca. AA. Dane« ob 12. jo Nj. Vis. knez namestnik sprejel v svečano avdienco novega italijanskega poslanika n* našem dvoru Francesca Giorgia Mamelija, ki mu je izročil poverilnice. Nekoliko pred 12. uro je prispel pred italijansko poslaništvo vršilec dolžnosti šefa protokola dr. Ivan Frangeš, odšel je v poslaništvo in so nato vrnil v družbi z Mamelijem. Odpeljala sta se zatem z dvorskim avtomobilom ▼ Beli dvor. Takoj za njima so bili v drugem avtomobilu prvi tajnik poslaništva Guidoti in vojni odposlanec polkovnik Luigi Boa-fati. Ob prihodu v Beli dvor je godba kr. garde zaigrala italijansko m jugoslovensko himno, nakar je minister obšel častno čo-to. Izročitev poverilnic je potekla po običajnem ceremonialu v prisotnosti zunanjo-ga ministra Cmcar-Markoviča ter civilne in vojaške hiše Nj. VeL kralja. PoveljnSk IL armije Beograd, 16. marca. p. Službeni »Vojni list«, objavlja ukaz, s katerim Je imenovan za poveljnika II. armijske oblasti armlj-ski general Dušan Simovič. Poplave v Srbiji Beograd, 16. marca. p. Kakor poročajo iz Južnih krajev. Je naglo kopnenje anega povzročilo ponekod velike poplave. Tako poročajo lz Aleksinca, da je prestopila bregove južna Morava ln poplavila velike površine. Tudi iz drugih krajev poročajo, o poplavah, zaradi katerih Je ponekod prekinjen promet ter so bile onemogočeno tudi telefonske zveze. Naraščanje Drave Osljek, 16. marca. o. V zadnjih 24 urah Je Drava narastla za novih 28 cm ter dosegla vodostaj 388 cm. Obstoji velika nevarnost, da bo prebila nasipe ln poplavil» polja v Bar an J l in delu Slavonije. Vremenska napoved EemTmRkat Pretežno vedro ln precej hladno vreme bo ▼ vsej državi, poootil Matija Ji Matija Jama, član slovenske akademije znanosti ln umetnosti, razstavlja pravkar ▼ razstavnem paviljona pod Tivoli jem. Jama spada v skupino čctvorice naših Impresionistov, ki »o že v početkn stoletja ponesli naSo umetnost T tujino ln dosegli priznanje. Jama Je predvsem pokrajinar, ki z občutkom poeta prisluškuje čudovitim glasovom naie lepe pokrajine ln njenim liričnim nastrojenjem, pa naj si bo narava odeta v beli zimski plašč ali se koplje v bleščeči lnčl poletnega sonca, naj se prebuja t svežini mladega Jutra ali tone v žametni mrak bližajočega se večera. Matija Jama Je pesnik barv, samotar, ki hodi svoja pota ln nam leto za letom prikazuje Izbore svojih novih stvaritev. Prlobčujemo dve značilni njegovi sliki. Prva kaže Ljubljano v snega, draga pa Benetke. Mil Spzmsmk radgonskim žrtvam In Maistre* v!m tecsm bo odkrit t. junija Gornja Radgona, 16. marca Nezadovoljen z našo svobodo je le oni, ki aia njo ni storil in žrtvoval ničesar, in oni, ki nam je ne privošči. Tudi majniäke žrtve iz leta 1918, ki so padile v Radgoni, so priče, da je želja po svobodi rodila močan odpor r duši naše- ga naroda, ki je od dneva do dneva opat v zmago pravice. Z vzklikom »Živela Jugoslavija«! so padli na žrtveniku domovine prvi oznanjevalci svobodne pomladi Kmalu zatem je prišel težko pričakovani polom stare monarhije. Zopet se je zbrala naša idealna mladina pod vodstvom odločnega generala Maistra, da s svojimi telesi za barikad ira pot do naših 3 ep ih slovenskih goric, do obmejne Gornje Radgone kot važnega slovenskega oporišča na severni državni meji. Mnoge žrtve so padle, sloven- Od žeblfarsitega vajenca do uradnika in narodnega delavca Te dni se je srečal z Abrahamom, v torek pa bo godoval g. Jože Svetlin, uradnik KID na Jesenicah. Doma je v Dobu pri Domžalah. Leta 1895 je prišel s starši na Jesenice, leta 1904 pa je bil sprejet kot iebljarski vajenec v železarno. Zaradi hude poškodbe, ki jo je dobil pri delu v žebljar-ni, je dobil primerno mesto v pisarni, obenem je nadaljeval strokovno šolo. S pridnostjo ln vestnostjo se je po dolgih letih povzpel na mesto uradnika pri KID, kjer vrši svoje posle v splošno zadovoljstvo ie polnih 35 let Gospod Jože Svetlin Je eden najbolj vidnih sokolskih in nacionalnih delavcev na Gorenjskem. Že pred 30 leti Je vstopil v vrste Jeseniškega Sokola. Leta 1921 ga najdemo med soustanovitelji Sokolskega društva Koroška Bela-Javomik, kjer je dolga leta sodeloval kot član uprave, prosvetar in starešina. Bil je tudi predsednik odbora za gradnjo Sokolskega doma na Koroški Beli in je v veliki meri njegova zasluga, da je to marljivo društvo tako kmalu prišlo do svojega doma in letnega telovadišča. Dolgo vrsto let je član Ciril-Metodove podružnice za Savo, Javornik in Koroško Belo in ji je stal nekaj let tudi na čelu kot predsednik. Dolgo vrsto je že predsednik krajevne organizacije JNS in kot tak zastopa interese občanov v občinskem odboru na Koroški Beli. Od ustanovitve naše prepotrebne Vodnikove družbe je njen zgledni poverjenik. Več let je tudi vodja podružnice »Jutra« za Javornik in Koroško Belo in njegova zasluga je, da se je naš list razširil po tem delu industrijskega revirja Kljub trdemu delu, razočaranju in težkim preizkušnjam brat Jože nikoli ni klonil in zvesto stoji povsod v prednjih vrstah borcev za veliko in močno državo. K lepemu življenjskemu in poklicnemu prazniku mu iskreno čestitamo. Naj ostane tako čil in zdrav še dolgo vrsto leti dea zemlja Je pila kri naših borcev, severna meja je zapečatena s krvjo naših najboljših sinov. Narodno zavedna Gornja Radgona smatra za svojo dolžnost, da postavi tem narodnim junakom k» borcem za svobodo dostojen spomenik v kraju, kjer počivajo njihove kosti. Spomenik naj opozaria sedanje in poznejše rodove, da je ta meja sveta m naša za vedno. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika, ki posluje pod vodstvom občine Gornja Radgona, dokončuje nabiralno akcijo ter je na svoji zadnji seji določil, da bo odkritje spomenika, nepreklicno dne 2. junija 1940 dopoldne. Spomenik, zgrajen po osnutku arhitekta Simona Kregar-ja iz Ljubljane je napravila Vodnikova kamnoseška družba iz Ljubljane. StaJ bo na prometnem, vzvišenem, iepo urejenem prostoru poleg farne cerkve. Spomenik je solidno umetniško delo iz brušenega pohorskega granita, visok 6.50 m. Sredi spomenika se dviga 4 metre visok steber z bogatim kapitelom iz belega dalmatinskega marmorja kot svetilnik — simbolj miru. Občina Gornja Radgona je prispevala 21.000 din m znaša dosedanja nabiralna akcija 35.000 din. kar je komaj polovica stroškov za sam spomenik. Pravkar vrši pripravljalni odbor nabiralno akcijo v trgu samem in ožji okolici. Vse one pa, ki so prejefli prošnje za podporo po pošti, naproša, da nakažejo prispevke na čekovni račun štev. 14.142 Občinske hranilnice v Gornji Radgoni s pripombo: »Za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem«. A onim, ki so se doslej že odzvali, izreka pripravljalni odbor toplo zahvalo. Literarni večer v Delavski zbornici Dobro obiskana In zanimiva prireditev mladih pisateljev Ljubljana, 16. marca Literarni večeri so pri nas redkejši pojav, kakor v drugih kulturnih središčih, kjer tvorijo zlasti v prelomnih časih, v razdobju bojev med ostro opredeljenimi književnimi ln umetniškimi strujami, važno obliko književnega »javnega mnenja«. Da imajo take prireditve tudi pri nas svoje občinstvo, ni pokazal samo nedavni hrvatski literarni večer, marveč tudi nastop pe-torice književnikov, ki so snoči v dvorani Delavske zbornice čitall svoje spise. Na tem literarnem večeru se je zbralo lepo število občinstva iz vseh krogov ljubljanske družbe. Posebno obilno je bila udeležena mladina, ki je s svojim navdušenim ploskanjem ob koncu posameznih točk potegnila za seboj tudi ostalo občinstvo. Tako se je večer spremenil v toplo manifestacijo za našo mlado literaturo, v kateri so nekateri izmed sodelujočih že zavzeli vidna mesta. Prvi Je nastopil Igor T o r k a r , ki je menda najmlajši v tej petorici. 2e prej je opozoril nase z nekaterimi feljtonl. Pre-čital je izpovedne sonete »Modernim umetnikom«, »Slovenska umetnost« in »Zadnja ura« — sonete, ki se v njih združujeta ironija ln satirična ost s plamenečo vero v umetnikovo poslanstvo. Proza »Dva starca« prikazuje v liričnem okviru jesenskega nastrojenja ln s spodnjim tonom melanholije dvoje različnih človeških usod: mesarja in profesorja, ki se oba znajdeta v Isti ubožnicL Ladislav K lau t a, znan tudi po nekaterih uspelih reportažah, ki jih je objavil v ponedeljskem »Jutru«, je prečital daljši odlomek lz novele, ki skuša s psihološko razčlembo pronikniti v kompleksno duševnost in njene življenjske odraze pri nekem slikarju »z gnilimi pljuči«. Odlomek je bil kljub vsej obsežnosti preveč fragmentaren, da bi mogli spoznati značaj in moč plščeve pripovedne kompozicije, do- Neredna kožica upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje tn ima prijeten okus, je %*.n»iir.BM«ajB.M puščal pa Je delen vpogled r njegovo psihološko drobnorisbo ter v njegovo že precejšnjo stilistično polnost. Osrednja literarna osebnost večera, Ludvik Mrzel, je vzbujal posebno zanimanje z odlomkom iz komedije, ki je še nI dovršil. Vsekako je prvi hip presenetljivo, da se je ta fini čitičar in prozni pesnik iz »Luči ob cesti« in moderni, ironični zaostreni pravljičar iz »Boga v Trbovljah« lotil dramatskega oblikovanja literarne snovi. Dva prizora, ki ju je bil prebral, ca prav za prav dva monologa glavne osebe v tej nedovršeni komediji, zato ni bilo mogoče posneti lz pisateljevega, sicer prav veščega čitanja nič več, nego samo formo njegovega dramatskega izraza, dinamiko dramatskega tona, ki preveva odlomek. Ta dramatski ton se sicer Se bori z narativnim, novelističnim izrazom, vendar je že tako očiten, da vzbuja Mrzelov prvi poizkus komediografskega dela željo po nadaljevanju, t. j. po celoti te igre. Verjetno je, da bi utegnilo na tej podlagi nastati delo, kakršnih samó želimo naši mladi dramatski produkciji. Dramatik in novelist Jože Kranjec je prebral svojo »Pravljico o dveh psih«. Kakor vse njegovo delo, je tudi ta proza zasnovana na nekoliko poudarjenih socialnih kontrastih: tu dvoje otrok iz kletnega stanovanja, iz rodbine, kjer sanjarijo o lepi vili z vrtom nekje na robu mesta, med travniki; tam vila s prijazno, toda socialno neobčutljivo damo, ki skrbi za svoja psa kakor za otroka. Teh dvoje svetov se sreča in gre narazen; v otroški duši ostaja za srečanjem spomin, ki bi ga mogel avtor v nadaljevanju svoje novele še psihološko poglobiti; tu ga je samo nakazal, vztrajajoč na površini čisto realističnega pripovedovanja. Kot zadnji je nastopil nisp.telj romana »Alamut« in novelistične zbirke *E1 Araf« Vladimir Bartol, poleg Mrzela najbolj izgrajena ln osebnostno najmočnejša individualnost med nastopajočo petorico. Prebral je »Zgodbo o ciankaliju in bombah« in predstavil iz galerije svojih originalnih tipov, izražajočih nekoliko intelektualizi-rano dojet je današnjega nemira ln razkroja v človeških dušah, značilnega upornika Sarodonepala Belleta. Kakor drufd sorodni tipi iz knjige »El Arafr, ima tudi ta materino znamenje freudizma In predstavlja personalizirano piščevo polemiko z današnjim časom in njegovimi protislovji. 9. MARCA 194« Otvoritev v Neaplju prve trienal-razstave itaüjanaidh prekomorskih pokrajin. Največji pregled črez ekspanzijsko silo ln močno voljo Italijanov tekom stoletij od Cezarja do Muasollnlja. Razstava je najpopolnejša dokumentacija vsega tega. kar ao genij, energija ln tvorna sila Italijanov udejstvlll v prekomorskih pokrajinah. Trienal-razstava italijanskih prekomorskih pokrajin N E A P E L J od 9. MAJA do 15. OKTOBRA 1940. Pojasnila daje: ENIT, Terazije 16 — Beograd — uradi »Putnika«. leta. in vsi I nihajočimi med nezasllšnlm razkrojem tn poskusi ogromnih konstrukcij. Večer v Delavski zbornici je bil zanimiv, ni pa prinesel kakSnih odkritij ne glede posameznih sodelavcev, ne glede skupine, ki vsaj s temi deli nI pokazala, da bi bila enovita v svojih umetniških in idejnih stremljenjih. Njen nastop pa je bil prikupen in občinstvo ni štedilo z izrazom svojega priznanja. —o. Zdravljenje poškodb sadnega drevja Letošnja dolga ln huda zima je povzročila obline poškodbe drevja v vrtovih in sadovnjakih. Na tisoče in tisoče sadnih drevesc je oglodal zajec, neikatera manj, druga bolj, da gre škoda v ogromne tisočake. Verjetno je tudi hudi mraz na občutljivih vrstah povzročil zimopočnost. Ce pusti sadjar poškodovana drevesca samim sebi, se jih veliko posuši, ostala pa hirajo in so obotavljajo več let, preden se spet opomorejo. Mnogi nepoučeni sadjarji nameravajo poškodovano drevje izkopati ln ga nadomestiti z novim. Ta radikalna kura je pa ne le draga, temveč je sploh vprašanje, če imajo naši drevesničarji dovolj mladih drevesc v zalogi. Takšen poseg znači veliko škodo za sadjarja, ki bo moral spet dolga leta čakati, da mu prične drevie roditi. Leta pa so dolga in se ne dajo kupiti zato ne sme biti sadjar lahkomiseln. Veliko škode se ca na oglodanih drevescih tudi brez izkopanja s pravilno nego znatno zmanjšati, zato hočemo navesti nekaj pripravnih nasvetov za zdravljenje poškodb na sadnem drevju. Prvo pravilo je, da ne pustimo ran golih lzsuševajočemu vplivu sončnih žarkov, ker bi se tako rane povečale. Kakor pri \judeh in živalih se tudi drevesne rane z razcefranimi robovi kaj nerade celijo, ker ovirajo odmirajoče celice sklenjeno rast k al usa, kakor pravimo odebeljenim kolobarjem mlade rastoče skorje ob robu rane. Vsako rano Je treba zato toliko ob rezati, da so njeni robovi gladki in sveži. Za to delo je treba zelo ostrega noža, ker se rana tem hitreje celi, čim gladkejša Je njena površina. Ko smo to operacijo izvedH, namažemo rano s primernim celilnim mazilom. Nekateri uporabljajo v to svrho ce-pilni vosek ki sicer ni slabo zdravilo, ker vsebuje poieg celice dražečega terpentina tudi restila (avksine) v vosku. Eno slabo lastnost pa ima cepilni vosek: za večjo uporabo je precej drag, če ga sam ne napraviš. Za večjo uporabo Je pripravno mazilo lz posušene Ilovice (gline), ki smo JI dodali toliko goveje seči (scalnice), da dobimo redko pastasto mazilo, ki Je mnogo boljše od kravjekove zmesi z ilovico. Imamo še fitodinovo celilno mazilo, ki vsebuje umetno restilo in ga namažemo r prav tanki plasti na rano. Delo z nJim Je snažno, učinek zelo nagel in kar je glavno — drago ni. Izdeluje ga domača tvrdka Fl-todin, Ljubljana, poštni predal 139. Ko smo ranjeno drevesce namazali ga moramo v prvih dveh primerih (pri voščenem In ilovnatem mazilu) poviti s cunjami, preko cunj pa oviti črn papir, da ima rana več toplote. Povoj povežemo Se s motvozom. Prt fitodinovem mazilu ni treba ovoja, ker ga dež ne spere in njegova temnomodra barva dobro vpija sončne žarke. Pri huje poškodovanih drevescih podpremo poleg tega celitev Se tako, da premostimo ranjeno mesto z v cepitvijo mladega cepiča. Pod rano in nad njo napravimo, ko postane drevo muževno, zarezo ▼ kožo v obliki črke T. Cepič priostrimo na obeh koncih, ga vtaknemo za lub in povijemo cepljeno mesto kakor sploh pri cepljenju. Tako dobi drevo dodaten pot za Izmenjavo sokov med krono in koreninami in obratno. Pri hujših poškodbah poženejo po navadi iz korenin poganjki. Najlepšega od njih pustimo rasti In ga vcepimo nad poškodovanim mestom. Poganjek odre- žemo v primerni višini v obliki dolgega poševnega prereza kakor pri kopulaciji in ga vcepimo pod kožo drevesca nad rano, kjer smo napravili zarezo v obliki ležeče črke T. öe poškodovano drevesce ne požene poganjkov, vsadimo tik debla mlad divjak in vcepimo njegovo debelce kakor v prejšnjem primeru. Operirano drevesce zavarujemo okoli ln okoli g koli, da je varno pred vetrom hi živino. Pri zelo močno poškodovanih deblih pa odžagamo drevesce tik pod rano in ga nanovo cepimo v precep. Obilno koren in je povzroča močno rast in dobimo prej pridelek, kakor če bi vsadili novo drevesce. Cepiče vzamemo kar z bivše krone že sedaj. Navedli smo te načine zdravljenja po zajcu poškodovanih drevesc zato. da more tako sadjar priti prej do prideäka in si poleg nabavne cene za nova drevesca prihraniti tudi mnogo dela s sajenjem. Pripomnimo pa, da zlasti v sa klarst vu ni zanemarjati pregovora: Boljša je okovarnost kakor nemarnost. Kdor je pravilno ovil v jeseni svoje drevje, ne potrebuje danes navodil za cepljenje poškodb. n —K— Spet je omahnil kraški hrast Dve leti sta miniti, kar smo se v »Jutru« spomnili vrlega kraškega roja&a Matevža FerMJe ob njegovi 801etnlcL Kiju» visoki starosti Je hO Se dokaj zdrav ln močan, kot zaveden Slovenec Je pa občutil največje zadoščenje, da Je lahko ta ìe-pd življenjski Jubilej praznoval v Ljubljani, kjer se Je iz polnih pljuč nadlhal svobodnega zraka. Težko Je bOo poslednje sdovo, saj js prihajal t Ljubljano sleher- — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstra-nja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Oft rep S hf <0474-92. i leto na veleeejem. Lani ga ni Mio. Vedeli amo, da pomeni to bližnji konec. Sedaj nam ga Je ugrabila smrt. Omahnil Je hreus*, ki Je tako vatrajno kljuboval viharjem. Rodil se Je v Doberdoba leta 1858. kot sin ugledne kmečke rodbine. Težka je bila borba s kraškimi grlžaani, zemlja preveč siromašna. da bi nudila kruha do sitega, pa se Je podjeten Matevž odpravil » trebuhom za kruhom — pričel Je s kujv čijo, peš Je prepotoval neštetokrat vso Slovenijo in Hrvatsko, od trga do trga. Z žilavo vztrajnostjo si je pridobil lepo premoženje. Po svetovni vojni se Je preselil v Bližnji trg Ranike, kjer Je Imel lepo posestvo. Vendar pa je ostal öe vedno navezan na Doberdob, kjer se je ob nedeljah rad pomuddl v družbi rojakov, ki so ga vsi globoko spoštovali. Bil Je zvest čitateJj »Jutra«. Mnogokrat ga ni mogel dočakati doma, pa Je koiraj-žno zajahal kolo in se odfpeljal ponj t Tržič. Vzgojil Je Sina, uglednega tržaStoeg» odvetnika Josipa in dve hčeri. En sin mu Je padel v vojni. Svojci žalujejo za vrlim pokojnikom Številni sorodniki to in onstran meje ter mnogi primorski Slovenci Za čredo ovčk . •. Mostar, v marcu Pastirica krav'ce pase... tako nekako teče besedilo pesmi, ki nam je nekdaj v otroških letih — brezskrbnih zlatih letih — izmučila grlo do hri pa vasti, celi dolini vsakodnevno polnila ušesa, našim rdeče-belim varovankam pa sladila pašo po sočno zelenih prleških travnikih. Odmev nam je pomagal, z rahlim popoldanskim ve-tričem sta raznosila naše boli ali manj ubrano petje na vse strani. Pogled, ki je v daljavi ujel čredo ovac, je sprožil te sladke spomine, na prelestna otroška leta. na pašnike, šume. gorice, njive. sadovnjake, vrtove... pogled je zastal v daljavi, ustnice pa šepetajo: »Oj, hišica očetova«... Koraka ni zmotila ta sladka zamišlje-nost S hčerkico, ki lovi ravnotežje na kamniti poti, sva že prav blizu drobnice. Veter, ki se je mudil v objemu z zasneženo gorsko skupino Preni. je precej hladen. o tem bi Vam najbolje pričal nosek moje hčerkice, pa tudi okoli mojega ni najbolj toplo. Ovcam dviga in premetuje dolgo kodrasto belo dlako, skoraj jim zavidam te tople volnene kožuhe. Sva že čisto blizu njih. Pričakovanih vprašani iz ust moje male sopotnice — ni in noče biti. Njene široko odprte začudene otroške očke mi opravičijo zamudo. Ohrabrena s prijaznimi pogledi novih štirinožnih znank le povpraša, kaj je to. Venomer ponavlja njihovo ime. kratko je. zato ne dela posebnih preglavic jezičku. Zdi se mi. da ji najbolj ugajajo nemirni repki, zanimanje pa je za vse ostale poedinosti tudi veliko. Creda je ogromna, ravnica je. oa ii komaj vidim kraj. Veter valovi s tem morjem volne, gobčki pa neumorno išče io in griz-kajo. Suha trava, listič, ki je še Oatal na nizkem grmičju. in njega tanjše vejice — vse to so slaščica za lačne žsledčke mnogoštevilne drobnice. Kamenček, ki izpod sebe skriva še tako majhen orumenel listič ali koreninico, šiloma zapušla svoje ležišče. spretnim gobčkom ne uide niti najmanjša bilka, katere življenje je zavarovano še z lanskimi listki; saj pomladi še ni. sapa s Prenja ia še premrzla. Ob51i sva že skoraj vso čredo; k;e ie le pa^t'r ali pastirica — nekdo gotovo čuva to šti-rinožno premoženje! Nekai ovac se je pognalo preko ozkega jarka, gotovo ra sosedov kamnit pašnik, sai s^mo »pašnik« ni, ker je na njem več kamenja kakor travnega življenja. Z zanimanjem se ogledujem naokrog, bo li odkod prišel pastir. Hiše ni blizu nobene, pobočja bližnjega grebena je posejano s kočicami — pa to je le precej daleč od nas. Kar naenkrat se iz sredine črede dvigne k-vsmata prilika — zavrne drobnico, ki je prešla na tuje — zagleda naju. ca se nama z očitno radovednostjo približuje. Kdo bi mogel popisati moje presenečenje — ta ko mata prilika je lepo. zdravo, jedro dekle. Na glavi ima kapuco lz ovčjega kož"ha. vsa je ogrniena v ogrinjalo iz ovčje kože — potem pa ni čuda. da ie nisem mogla opaziti. Navdušuje me poiava kmečkega zdravja in originalnost oblačila. Po obojestranskem pozdravu in nekai uvodnih besedah se prične prav prisrčen razgovor. Lepe temne oči. zavarovane z gost'mi dolgimi trepalnicami in košatimi obrvmi. živo spremljajo najin pomenek. Zdrav smeh ovčje pastirice prekinja povezanost mejih vprašanj, katerim ni konca ne kraja. Dvesto petdeset glav šteje njena čreda, katero čuva cd mrJLa do mraka. Pri tem ji pomaga psiček, ki vztrajno skaklja okoli drobnice, pa z laježem prištedi past irici marsikateri korak. Njena domačija je med hišami, posejanimi na oddaljenem pobočju — tja se na večer vrača s čredo. Zimske in pomladne dni v najbližji okolici M oster ja napasa drobnico, letošnji sneg jim je zadal kaj brige in skrbi — zato pa zdaj. ko ga več ni. hitijo gobčki, da potolažijo izstradane želodce. Poleti pia se popne vsa ta mnogoštevilna družina s svojo lepo poglavarko na planine, kjer ostane do pozne jeseni. Mraz. dež. solnce, veter, sir in oroja ustvarjata to lepoto zdravia. ki nosi življenje v vse predele kamnitih planin in pustih skalnatih grebenov. Sedemnajst pomladi šteje najina nova prijateljica. Pustila ie za trenutki svojo skrb — pa se nežno, rekla bi. otročje poigrava z mojo hčerko. Odkar se je poslovila od prvih otroških let je niena edina naloga čuvanje črede in pletenje različnih delov oblačila iz domače ovčje volne. Pokazuje mi lično nareiene nogavice, katere ie pravkar dokončala. Iz opank pa ii gleda prava umetnina pletenja. Povprašuje me. odkod sem. in prav neverno gleda, ko ii govorim o naših pašnikih in travnikih brez kamenja. o naših zelenih šumah, ki tako prijazno šume nad njivami ln vinogradi. Zresnilo se ji je lice — prej v smehu tako mehko in prisrčno, ima zdai ostre resne poteze — kaj le prenršijuje? Lice. ki kljubuje vsem vetrovom, burjam in neprili- kam. se mi ▼ trenutku zazdi sorodno obrisom v prvem večernem mraku potem-nelih grebenov, ki se tako samozavestno, na prvi pogled nepristopno dvigalo nad mestom. Krepko ml stisne roko, skozi vrsto belih zob mehko poželi: »Laku nočU Dobro si zavije ogrinjalo in ie urnih korakov zbira svojo drobnico. Tudi midva se obrneva proti mestu. Ozrem se: Sreda kakor da se vali v polmrak, ona na sto» ln gleda za nama. Pomaham z rofeo — mrzla sapa belega Prenja ujame ln ni prinese njene pozdravne želje: »Dodi opet, a nemoj dolaziti bea seke!« D. O. P—era Prijatelju prlrode dr. Valentinu Korona Za Tvojo krsto stopam, nepozabni*. Ko nekdaj moževala sva v Parizu, tako ko zdaj še nisi bil mi blizu, čeprav naklonjen drug in zlat družabnik. Modricam nasmejan ai bil služabnik. Kdo ne strmi ob rož ogromnem nizu, ki vse poznal si bolj ko zgolj »de visu«! Kakašev hrib bil Tebi zve»t Je vabnik. Modrosti duh si TI bil uteleSen. Ti živel si s seboj uravnovešen, vihar sovražni ni Te znal potreti. Čezmernih želj pač nisi v srca Si Ii kedaj ko laz Usodo nresil: "Ce vsaj bi mogel večno mlad živeti«? ANTON DEBELJAK Gospodarstvo Ljubljanski proračun za leto I940-4I Finančni minister je s odločbo od 8. marca t_ L odobril proračun mestne občine ljubljanske za leto 1040/41 v predlagani višini 131.3 milijona dinarjev Izdatkov in prav toliko dohodkov (za tekoče leto znaša proračun 123.6 milijona din ) ter specialni proračun mestnih skladov in ustanov v skupnem znesku 11.4 milijona din (za tekoče leto 9.8 mllij. din). Finančni minister je tudi potrdil pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske s proračunskimi določbami ter z določbami glede občinskih davščin. Ta pravilnik je objavljen v »Službenem listu« dravske banovine od 16. t. m. Določbe glede občinskih davščin vsebujejo le manjše spremembe. Občinska vodovodna naklada Je ostala nespremenjena in znaša pri starih ln novih hišah 6.5% Predlagana poostritev določb, po kateri bi morali posestniki nezazidanih zemljišč plačati 1% takso za zgradbo tn vzdrževanje mestnih vodovodnih naprav očitno ni odobrena, ker v pravilniku ni vnešena. Tudi kanalska pristojbina ostane nespremenjena v višini 3 žave. s katerimi se morajo boriti gost.lnicarii Zlasti ie omenjal nove obremenitve, ki so zadele tudi ta stan z zadnjo davčno In tr-ša in-sko novelo Posebno huda ie zocetna u\ed-ba trošarinsk h legsiiov. v kale.e se mora sproti vpisovati sleherna iz kleti iznešena tudi najmaniša količina Poudaril ie. da so gostilničarji vedno prioravHen: doDr -j nesti svoj delež k skuonim žrtvam za dr-| žavo. da oa moraio biti te žrtve zn"sne in ne smejo izpodkooavati eksistence Na-dalie ie ugotovil da ie v Liub!lani le preveč gostlnsJrh obratov in ni Drav nikake lokalne potrebe za nove koncesiie Omenil je lep napredek strokovne šole. ki pa se mora boriti s finančnimi težavami Nameravano Dodržavlienie liub'ianske go-stin.Ve šole ni uspelo Bolniška blagajna je doživela v preteklem poslovnem letu velik razmah vendar Pa le Dooo'noma izčrpala svoja sredstva in bo zarad tega treba zvišati prispevek da bi mogla še nadalje nuditi pomoč v 9edaniem ob;»gu Zastopnik mestne občine dr Bril J le sporočil pozdrave žuoana in zagotovil da bo obrtn odsek tudi v bodoče te?no sodeloval z združeaiem v vs< h zadevh V ore-teklem letu ni bila Izdana nobena nova koncesija Tujski promet v LJubljani nazaduje. Od septembra dalie le padel za več kot polovico Pri tem oa «e bo mestni sklad za oosoeševanie tuiskera nrometa še zmanjšal, ker le banska uprava odredila da mora mestna občina 20 odstotkov tega sklada izročiti Zvezi za tuisk premet Tudi za gostinsko šolo mestna občina ni zvišala orispevka in le v proračunu predvidenih vsega le 20 000 dinar lev Glede na Izjavo predsednika Doln čaria da je do ponovnih interventi iah uspe o doseči. da finančni minister ni potrdil Hub-Ijanski mestni občin: nadaliniega oob:ra-nja davka na potrošnjo v sedanii obliki, ie podal zastopnik trošarinskeea urada g Havc pojasnilo ki ie Izzvalo med zboro-valci splošno presenečenje Res ie. da finančni minster te davščine v dosedanii obliki ni potrdil, zato oa le po oredloeu župana dr. Adleš ča in načeln k« fina čnega odseka pristal na to. da se lopi-t uveljavi nekdanii sistem računskih listkov, kakor le bil uveden v LJubljani ra časa župana Perica vendar pa s to razl ko. da se bo odslej pobirala ta davščina ie na potrošnjo nad 5 dinarjev. Sedanii eospodar.il na magistratu so se postavili na s'al<šče. da se občina ne more odreči tej davščini, ker vrže skoraj pol m Tjona, čeravno priznavajo. da je to le nova obremenitev kon-suma in da ie krivična ker jo m«ra plačevati le en stan. Gost Ini čar ie osebno odgovoren za pobiranje te davščine ln so za kršitve predvidene zelo visoke denarne globe Mestna občina oa velik dušno pristaja na to. da se ta davščina za oosa-mezne obrate pav^'ira nod ooeoipm da bo pavšal tako ve V da bo mestni občim zagotovlien predvideni dohodek. O tej stvari le podal obširna ln stvarna pojasnila predsednik Zveze aostiln:čai skih združeni g Ciril Majcen, la ie orisal vso zgodovino te davščine in dolgoletno b rbo proti njej. Ta davek je bil svoučasno uveden s pristankom združenja zaradi sanaci ie Gostilničarskega doma. ki le imel takrat miljonski dolg Pričakovania oa se niso uresničila, ker ie pretežno večino te davščine obdržala mestna občina, gos tln čarii pa so morali dom sami sanirati Ol.čina si je potem to davščino prilastila Lani ie župan dr Adlešič dal izrecno obi i ubo in zagotovilo, da bo z novim proračunom ta davščina, ki le ne plačuieio niti v enem drugem mestu Jugoslavije ukinjena Zgodilo pa se ie baš nasprotno da nameravalo sedai zopet uvesti tiste nesiečne računvke listke, ki povzročaj« toliko sitno ti. Pred lagal le nai bi se Združenie Dogaialo z mestno občino, da bi se ta davščina kakor-\oli modificirala, da bi ne bilo treba nad legovati gostov z računskimi listki, v načelu Da so gostilničarji slei ko orel odločno proti tei davščini, ki lo smatralo za vseskozi krivično. G Majcen le podal tudi obširna pojasnila o Intervencijah Pri finančnem ministrstvu zaradi nove trošarine Uvedbe registrov ni bilo mogoče preprečiti ;n tako bodo imeli sedai ljubljanski eostilničarti in kavarnarii poleg občinske še posebno finančno kontrolo Doseči ie treba vsa i to. da 9e bo ta kontrola vršila skupno da ne bo treba dvakrat razlagati knjige ln izgubljati časa Nekoliko več uso.ha ie bilo glele troéarinskih kleti Finančni min ster Je naposled prlstaJ na to. da se dovolijo trošarinske kleti onim. ki so jb ir dj-membnih narodnih krstov se je ra,ini udeležil: Ko sta župnik Fugger in Brešanov Nandej dvigala iz vode nebogljenčka — slov. kulturno društvo sKot« oje botrinil narodnjak Božič Jože: sam je krstil ob prisotnosti tedanjih korenjakov štikra. Marti-njaka Habnarja. Antoniča. Noviniaka n drugih pevcev zbor »Rožico« bil j2 končno Božič prvi med slovenskimi gasilci Šentjakoba To je veliko, zelo veliko, če vemo, da na Koroškem prvači Šentjakob po ustanovnih letnicah slovenskih organizacij m še: nad eset let je bil Božič slovenski odbornik v občini, nad dvajset let ceikveni pevec. KOROŠKI DROBIŽ Letošnje velikonočne p^čitirce bodo na vseh šolah trajale te Jen dm, od 20. do 28. marca. Občni zbor slovenske posojilnice in hranilnice v Borovi juh je pokazal, da je rx>-slovanje zavoda tudi za časa vojne ostalo normalno. Obrestna mera posojil se .ie z novim letom zn žala na 5 ln pol odstotka Pri volitvah načelstva fcn nadao stva Je bil stari odbor soglasno zsopet izvoljen. V Žitari vasi se je ponesrečila pri sla-moreznici Marija Jernej pod. Tom nova mati. Stioj jI Je odrezal Stiri prste in del palca. Na Miklavževem posestvu pri 21 tari vasi Je Izbanhnil požar, vendar pa se je ga-sOčem posrečilo ogenj omejiti in lešit- večino poslopij. V Pod vinogradih se Je f>be«!l Janez Ar-t&č. V smrt ga je meiuia guaio njegovo neredno žrvljcnje. V Celovcu so se vršili konec tedna zrelostni Izpiti na siednjih šolah Dijaki odidejo po večini v delovno službo, deloma pa k vojakom. Gostilne na Koroškem ln Štajerskem bodo ock lajale odslej samo brezmesne joil v torich ln petkih. Pri regulaciji potoka Struge bo telavci našfla minuli teden starodavni č°ln. okorno Izdelan Iz enega samega debla Sodijo, da Je lz predag odovtnske dobe. Sedaj se nahaja v deželnem muzeju. Pri nakladanju hlodov se Je ponesrečil delavec Blaž Pavlaft lz železne kaple. Hlod mu Je zdrobil desno koleno. Slovensko kulturno društvo »Danica« v 6L Vidu v PodjunJ Je imelo po tiik.atni prepovedi končno vendarle svojo pu«tn° prireditev, na postno nedeljo. Kdor redi perutnino sme ▼ domačem gospodinjstvu za osebo p°mbttl Jajca od tolikih kur, kolikor Je prt gospodinjstvu oseb. ostala Jajca pa mora oddati. Jajca se oddajajo posebnim zbiralcem, zasebni konzumentl smejo kupovati jajca pri produce» tu samo na nakaznico in to samo v slučaju, če stanujejo v istem kraju. V Podgori se Je ponesrečil Slletni Lambert Šejk. Prepeljali so ga v celovško bolnico. Preteklo nedeljo Je namestnik deželnega vodje Kutscher a izročil 62 koroškim narodnim socialistom od Hitlerja podeljeni krvni red (Blutsorden), najvišje odlikovanje nar. soc. stranke. V St. Andraž v Labods ki dolini Je prispeto 250 Kanalčan°v. To Je tretji transport Izseljencev Iz Italije. Začasno so Jih nastanili v bivšem Jezuitskem samostanu, ki so ga oblasti pred kratkim v ta namen zasegle. Blago v** * tržiSča Zito 4- Chicago 16. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 101.125, za julij 98.50; ko. ruza: za maj 55.75. 4- Winnlpeg, 16. marca. Začetni tečaji: pfienica: ca maj 88, m julij 89.25. Turni smučarski tečaj SPD bo od 30. marca do 7. aprila ti. Zbirališče bo v soboto dne 30. L m v Mojstrani v hotelu »Triglav«. V nedeljo krenejo tečajniki skozi Krmo v Staničevo kočo, dalje na Kredarico, preko Hribaric v dolino Triglavskih Jezer, na Komno, na Vogel, na Črno Prst ln v nedeljo dne 7. aprila se vrnejo lz Bohinjske Bistrice domov. Izleta preko Triglavskega pogorja se morejo udeležiti le povsem izvežbanl smučarji, ki morajo tmetl s seboj vso potrebno opremo: smuči, kože za smučI, zelene naočnike, mazilo proti solnčnim opeklinam, toplo perilo ln okrepčlla za po poti. Za prehrano ln prenočišče v kočah SPD bo preskrbljeno. In-teresentje naj se prijavijo najkasneje do 23. t. m. v društveni pisarni SPD v Ljub* ljani, Aleksandrova c. 4£L Boljševiki so prinesli bedo in razočaranje Ukrajinski begunec o razmerah v vzhodni Galiciji V Jugoslaviji se mudi za nekaj časa ukrajinski Izobraženec lz vzhodne Galicije, ki so jo zasedli boljševiki. Posrečilo se mu je te pred dobrim mescem pobegniti na Madžarsko, od koder je nedavno prišel v našo državo. Eden naših urednikov, ki se je slučajno sestal z njim, ga je naprosil, naj mu pove, kako je sedaj v njegovi domovini. Podal mu je naslednjo pretresljivo sliko, ki je tem bolj verodostojna, ker prihaja od moža, ki je bil kot ukrajinski nacionalist v najostrcjši borbi s prejšnjim poljskim režimom ln je bil zaradi tega že tudi ponovno zaprt. +:li ki Ukrajinskemu prebivalstvu se že pod poljskim režimom m dobro godilo. Toda če ie bilo takrat zapostavljeno, je danes v pravem pomenu zasužnieno. Boliševiški vla^todržci ne poznaio nikakega človeškega dostojanstva, kai šele kakšne človeške pravice. Nove razmere seveda še niso ustaljene. molovski emisarji oa iih skušaio z največjim nasiliem čimDrej Drilascditi svcj m nazorom Da bi že v naprej zlomili vsak odpor, so pregnali vsa intelig nco, ne samo poljsko, temveč tudi ukrajinsko. Odpeljali so jih v tabor šča in k prisilnemu delu v notranjost Rusije. Njihova mesta zasedajo ljudje ki prihajajo :z Sovietske Rusije. Ti so zelo prevzetni in zahtevalo od domačinov brezpogojno pokorščino, strokovnih sposobnosti pa imaio zelo malo. kakcr ie videti. Blrokratlzirane trgovine Ze kmalu oo zasedbi so začeli nov: gospodarji odpravljati privatne trg vine. Komisarji so v imenu države brez odškodnine prevzemali podietie za podjetjem. Dosedanji nameščenci so postali v kolikor so i h pustili na njihovih mestih, neke vrste državni nameščenci, plačani pa so slabše, kakor so bili doslej. V nekaterih manjših podjetjih so milostno pus kot nameščence tudi dosedanje lastnik-1, pa seveda nimajo nobenih pravic več. Vsega tega bi konzumenti ne občutili kot tako veliko zlo. ako ne bi istočasno z boliševiško upravo prišel v podjetja tudi zapleteni boliševiški birokratizem. Posledica ie bila. da ie začelo prav kmalu_ primanjkovati blaga po vseh trgovinah, obrtnikom pa surovin za nfhovo delo. Ta pojav i e povzročil tudi izredno podražitev vseh predmetov. Prevarani kmetje Ukrajinski kmetje so v začetku z veseljem pozdravili prihod sovietske voiske. ker so pričakovali, da se bo sedaj izpolnila njihova davna želja po zemlji polisciti veleposestnikov med njimi. Res so si takoj v prvih dneh to zemljo hitro porazdelili med seboj. Silno oa ie bilo ni hovo razočaranje, ko so dober teden kasneje začeli prihajati boljševiški komisarji, ki so jih s pomočjo iz Rusije pripeljane policije zopet prepodili s prilaščene zemlje ter poljska veleposestva proglasili za državno last. Njihovo staro zemljo so kmetom zaenkrat še pustili, vendar pa smejo vse svoje pridelke prodajati samo državi, ki jim iih plača po tako nizki ceni. da si za izkupiček ne morejo skoraj ničesar nabaviti. Kaj bodo za naprej storili s kmeti. §e ni jasno. Nekateri govore, da bodo vso zemljo podržavili. tako da bodo kmetje le še poljski delavci na državnih posestvih drugi pa zatrjujejo, da bodo kmetje lahko še ostali lastniki zemlje in da bodo samo prisiljeni, da ju skupno obdelujejo. Vsekakor pa že sedai ne more noben kmet več razpolagati s svojo zemljo. Ne sme je prodati, niti ne dati v najem Posejati jo mora s pridelki, kakršne mu predpiše komisar dotičnega kraja. Pomanjkanje in draginja Čeprav so bili kraji, ki so jih zasedli boliševiki. poprej znani po obilici lastnih življenjskih sredstev, se i e kmalu pokazalo sdlno pomanjkanje, združeno z ogromno podražitvijo vseh za življenje potrebnh predmetov. Kruh in sladkor se moreta dobiti samo v državnih prodajalnicah. pred katerimi stoje dolge procesije liudi po več ur. V letošnji hudi zim: se ie silno občutilo pomanjkanje kuriva. Premoga sploh ni bilo mogoče dobiti. zalo~e drv pa so že sredi zime pošle. Zato so skoro vsi ljudje zmrzovali Konec januarja so bile v Lvovu naslednje cene: par čevljev 1500 din, 1 m slabega sukna 600 din, 1 k* mila, ki ga je pa zelo težko dobiti 60 din; 1 ke sladkorja 50 din, 1 kg masti 60 din, 1 ke jbolk 15 din, 1 1 mleka 8 din. 1 jajce 2 din, 100 kg drv 100 din itd. Boljševizacija kulturnega življenja Boljševiki so ustavili vse prejšnje časopise. poljske in ukrajinske. Tiskarne so brez odškodnine razlastili. Počasi so začeli izdajati lastne boljševiške liste, ki imajo v zasrneh prebivalstvu v svojih imenih vedno tudi besedo »svoboda« al: »svob den« (Svobodno delo. Svobodna Ukraina Svobodno življenje. Nova svoboda itd). Ci-tanje ali celo razširjanje inozemskih listov se kaznuje z ječo. Sploh 1e vsa pokrajina popolnoma odrezana od tuiega sveta. Prav tako ie strogo prepovedano poslušati tuje radijske oddaje. V Lvovu so zopet odprli gledališče, v katerem prirejajo poljske in ukrajinske predstave Igrajo seveda same boljševiške propagandne igre. med katerimi so le redke take. ki imaio tudi kako umetniško vrednost. Kinematosrrafi predvajajo izključno boljševiške filme. Univerzo v Lvovu so sovietske oblasti v začetku januarja zopet odprle. Profesorji so seveda vsd zamenjani in ooučuieio sedaj prišleki iz notranje Rusiie. o katerih nihče ne ve. kakšne sposobnosti imaio. Prejšnja medicinska fakulteta je spremenjena v samostojni medicinski institut in ne spada več pod okrilje univerze. Filozofska fakulteta ie razdeljena na več novih fakultet na zgodovinska filozofsko, matematično, prirodoslovno in geodetsko. Teološko fakulteto so odpravili Dač oa je ostala še iuridična fakulteta, na kateri predavajo o sovjetskih zakonih, o sovjetski ustavi in o marksizmu in leninizmu. Predavanja so v ruščini, ukraiinščini in poljščini. Razočarani komunisti Zasedene poljske pokrajine so sovleti na novo razdelili. Voliniia z mestom Rovnorn in vzhodna Galicija sta prišli v sestav ukraj nske sovjetske republike. Razdeljeni gta v Jest okrožij s sedeži v Lucku, Rovnu. Stanislavovu. Tarnopolu. Lvovu in Droho-biču. Brest Litovsk in Pinsk z zaledjema sta bila priključena beloruski sovjetski republiki. čeprav ie tudi v teh dveh okrožjih prebivalstvo po večini ukraiinsko. Silno razočarani so domači ukrajinski ln poljski komunisti, ki so bili seveda z ve-Lkim veseljem pozdravili prihod soviet-skih čet in sovjetskih oblasti. Ko oa so na mesta, na katera so oni reflektirali sami. pričeli prihajati boljševiki iz Rusije, se ie navdušenie močno ohfadilo. Začeli so kritizirati. kakor so bili to vaieni od orel. pozabili pa so. da boliševiki niso tako ne-občutli vi. kakor so to oo večini bili Poljaki. Njihovi »tovarišči« iz Rusije so jih kratkcmalo proglasili za troc^iste ter jih sačeli po vrst« aretirati in odganjati v notranjost Rusije, da Se tam »popravijo ln vzgojijo«. Ze konec januarja so bili silno redki domači komun5cti. ki so imeli pod novimi gospodarji kakšno iavno funkcijo. Kolikor iih ni bilo aretiranih, so se v grenkem razočaraniu. onemogli jezi in bridkem kesanju poskrili. Razlastitve vsevprek Kmete so boljševiki kakor sem že omenil, zaenkrat še pustili na njihovi zemlü. čeprav z nio ne morejo več razpolagati Ze v prvih mesecih pa so v celoti izvedli raz- btatftev h (ine poaeStl. ki ns prfcada kmetom. Hiše »o odvzeli dosedanjim lastnikom ne le brez vsake odškodnine, temveč so te lastnike tudi prisilili, da so morali čez noč zapustiti svoja stanovanja Pustiti so morali tam vse pohištvo, vso obleko in vse drugo premoženje razen tega kar je mogel vsak nest i s seboj v majhnem kovčeku. Hišni lastn.ki 90 bili tako čez noč pahnjeni v najhujšo bedo. Za trgovci in hišnimi posestniki so prišli na vrsto obrtniki. Ob času moiesa odhoda v prvih dneh februarja ie bila njihova razlastitev v polnem teku. Z izgovorom »kolektivizacije« so odvzeli obrtnikom njihova podjetja ter iih navidezno izroč li v roke pomočnikov, ki pa so v resnici postali samo državni delavci, a so enako kakor njihovi tovariši v trgovinah zdai slabše plačani kakor prej. Industrijska in večja obrtna podjetja oa so kar direktno proglasili za državno last. Na čelu vsakega podjetja stoji poseben »»politruk« (politični rokovod teli). poslan iz kakega slič-nega podjetja v Rusiji Plače indus'rijsk'h delavcev so ostale nespremenjene, kar znači zanje grozen udarec, ker so se cene življenjskih potrebščin silno podražile. Malo je njihova beda omiljena s tem. da so začeli v večjih tovarnah otvariati lastne konzume. kjer dobe delavci nekatere življenjske potrebščine oo nižji ceni. Pr močniki v obrtnih delavnicah te ugodnosti nimajo. odnosno jo vsaj v času mojega bega še niso imeli. ★ »Poljaki niso lepo postopali z nami Ukrajinci,« je z bridkim nasmehom končal nesrečni begunec svoie pretresljivo pripovedovanje. »Vendar je bilo življenje pod Poljsko skoro raj v primeri s peklom, ki so nam ga prinesli boljšev k:. Vso dobo poljskega pritiska ie ogromna večina tako redkoštevilne ukrajinske inteligence 5e lahko vztraiala na svojih mestih, živela s svojim narodom Sedai ne more več Le redk m se posreči pobegniti, ostali oa drug za drugim romajo v zapore in potem tia v notranjost Rusije. Kaka ie in bo njihova usoda tam. ne ve nihče...« !ako bomo volili še nekaj važnih določb novega volilnega zakona Ze včeraj smo poročali, da je bil novi volilni zakon za narodno skupščino v obliki uredbe z zakonsko močjo v petek objavljen v »Službenih novinah« m da je s tem stopil v veljavo. Prinesli smo tudi že njegove glavne določbe, ki so v glavnem take, kakršne so bile v »Jutru« in drugih listih že večkrat napovedane, odnosno objavljene. Zaradi telefonskega prenosa pa je izostalo nekaj zanimivih podrobnosti, ki jih objavljamo danes naknadno. Kandidatne liste so državne ln okrožne. Državno listo lahko vloži samo stranka ali koalicija strank, ki je vložila okrožne kandidatne liste v najmanj 15 okrožjih, potrjene pa bodo samo one okrožne liste, ld so vezane na kako državno Usto, tako da so okrožne liste brez državne liste nemogoče. Nova ln važna je v zakonu naslednja določba 4. odstavka 16. člena: »Vložiti se more več državnih list z Istim nazivom politične skupine ali koalicij takih skupin«. Po tej določbi je torej mogoče, da se pod imenom iste stranke vložita dve listi ali celo več. Okrožna lista se mora predložiti najmanj 20 dni pred volitvami okrožnemu sodišču na sedežu volilnega okrožja. Listo mora podpisati najmanj 100 volilnih upravičencev lz dotičnega okrožja. Podpise mora overiti sresko sodišče, ni pa treba, da bi bili vsi podpisi na istem listu ali overjeni od Istega sreskega sodišča. Na čelo liste se napiše naziv politične stranke ali koalicije, ki mora biti enak kakor naziv državne liste. Lista mora imeti nosilca liste ln kandidata za vsak srez v okrožju. Nosilec liste nima namestnika, sreskl kandidati pa jih morajo imeti. Nosilec liste ne more biti obenem sreski kandidat v istem okrožju, pač pa lahko ostali kandidati kandidirajo v dveh srezih, pri čemer Imajo lahko v vsakem srezu drugega namestnika. Ista oseba more biti označena kot nosilec, sreski kandidat ali namestnik v največ treh okrožnih listah. Pač pa je poleg tega lahko še nosilec državne liste. Ista stranka ali koalicija strank lahko vloži dve okrožni listi za isto okrožje. Na okrožni listi sta lahko za vsak srez po dva kandidata. Mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana, ld tvorijo volilna okrožja za sebe, seveda nimajo sreskih kandidatov. Za nosilca liste se smatra prvi na listi navedeni kandidat. Volišča bodo odrejala v bodoče sreska sodišča, predsednike volilnih odborov pa OKrožna sodišča. Predsedniki se imajo prvenstveno imenovati iz vrst sodnikov in drugih pravnikov, če je teh premalo, pa rudi iz vrst absolventov drugih fakultet in pa iz vrst učitelj stva. Vsak sreski kan-dioat more prijaviti sreskemu sodišču za vsako volišče po enega svojega predstavnik"» in njegovega namestnika. Mandate razdeli v vsakem okrožju volilni odbor, ki se sestane takoj prvi dan po voliivab. V odboru sta tudi po dva predstavnika vsake okrožne kandidatne liste, ki pa imata samo posvetovalen glas. Mandati se razdele po d Hontovem pro-porčnem sistemu, kakor je bilo to že doslej. Prvi mandat, ki je bil dodeljen kaki listi, pripade nosilcu liste, ostali mandati pa po vrsti onim sreskim kandidatom, ki so dobili največ glasov. Če kdo kandidira v dveh srezih, se glasovi seštejejo. Kjer je število glasov enako, določi žreb. V mestih, kjer ni sreskih kandidatov, se proglasi za izvoljene toliko prvih kandidatov na vsaki listi, kolikor je dotični listi pripadlo mandatov. Ako sta bili v kakem okrožju vloženi dve listi iste stranke ali koalicije, se najprej štejejo vsi glasovi skupaj in se obe listi obravnavata kot ena. Nato se mandati ki so jima skupno pripadli, razdele med obe listi na enak način kakor je zgoraj označen za razdelitev med okrožne liste različnih strank. Na državnih listah so vseh onih list, za katere najmanj 100.000 glasov. izvoljeni nosilci je bilo oddanih Sodbe in mnenja o krivdi Dva velika nevtralna lista o ozadju finske odločitve za sporazum s sovjetsko vlado V enem svojih uvodnikov o sovletsko- finski mirovni pogodbi smo že opozorili na polemiko o krivdi tretjih za finsko kapitulacijo. Kako gledajo na to zadevo v nevtralnih krogih, nam kaže izvleček iz švicarskega lista »Neue Zürcher Zeitung« in iz vatikanskega glasila »Osservatore Romano«. Švicarsko mnenje »Neue Zürcher Zeitung« piše med drugim: »Na Švedskem se že razvija živahna polemika o odgovornostih za ogražajoči razvoj dogodkov v zadnjih mesecih Gotovo bo tudi na Norveškem koristilo oo-dobno izpraševanje vesti. Pri tön si nordijski narodi ne bodo smeli prikriti, da jim je sodba zunanjega sveta, ki bo v tem primeru kasneje sodba zgodovine, naprtila dobršen del odgovornosti za oklevajoče zadržanje zaveznikov, ki so bili končno na usodi Finske neprimerno mani neposredno interesirani kakor Švedska in Norveška. Ako bi se bili obe skandinavski kraljevini neposredno po ruskem napadu na Finsko povzpeli do junaškega zadržanja, bi to prav gotovo vzbudilo v Franciji in Angliji odmev, ki bi znabiti segal celo onkraj Atlantika. Pripravljenost za pomoč sta sicer tako Švedska kakor Norveška pokazali. saj je tudi Mannerheim pohvalil vojaška dejanja švedskih prostovoljcev, toda politični pomisleki so bili močneiši in obe vladi sta že pri prvih vesteh o nameri vojaške pomožne akcije za Finsko dali zapadnima velesilama razumeti, da bi nevtralnost Skandinavije preprečila izvedbo takega načrta. Seveda sd ie bilo mogoče zamisliti prebroditev te zapreke med drugim s tem da bi se začela zavezniška akciia s sodelovanjem britanskega brodovia preko Pečenge in Murmanska. Toda vojaški izgledi take akcije niso bili baš bodrlni. kakor so to Angleži vedeli po izkušnjah z zasedbo Arhangelska. medtem ko bi vse to na vojaški razvoj položaja na glavnem bojišču na Karelski ožini sploh ne modo vplivati. Ne ozh-ati se na odpor Scandinavia ln s silo izsiliti prehod ekspediciiske armade, z nevarnostjo, da bd na Švedskem izbruhnila zaradi tega celo državllanska voi na. ki bi državo izpostavila nevarnosti nemške intervencije, bi morda pomenilo avanturo v Churchillovem smislu, bilo oe 1e proti temu zelo mnogo prav tehtnih pomislekov. Teh pomislekov, ki lih je Daladier posebno ostro formuliral, tudi zato ne smemo presojati omalovažujoče ali celo zasmehujoče, ker slone končno na moralnih preudarkih, ki Igrajo v politiki zapadnih velesil zelo realno vlogo.« vatikanska SODBA »Osservatore Romano« le že pred napovedjo moskovskih pogajanj in tudi nred njihovim zaključkom ponovno naoedei politiko švedske in Norveške katerima ie očital »korajžo strahu«. V svojem komentarju po podpisu moskovskega sporazuma pa piše list o zadržanju skandinavskih držav med drugim: »Mnogo se je v teh dneh govorilo o politiki Skandinavcev. Skandinavd. ločeni na blažene sfero večnega miru. so bili presenečeni zaradi sovjetsko-finskega konflikta in so storili, kar so mogli. Odpovedati se nevtralnosti se jim je zdelo preveč drzno in nevarno početje. Močni vpliv tretjih sil in upoštevanis posebnih nordijskih interesov sta narekovala Skandinav-cem. da so raje izbrali kompromis kakor pa odločno pomoč Finski... Zgodovina bo znabiti v kratkem izrekla svoie mnenje, ali je bil ta račun interesov napravljen s preudarkom ... Spričo skandinavske nevtralnosti pa Francija in Angliia nista brli v stanu, da bi poslali na Finsko ekspedi-cijsko vojsko (ne prostovoljce, temveč regularno vojsko), ki je v ostalem Finska spričo nemožnosti prehoda ni niti zahtevala.« Tako Je pisal »Osservatore Romano« 14. t. m. Naslednjega dne je dodal v tej zvezi še naslednji komentar: »Čeprav so b li Skandinavci neposredno interesirani na fin.Vem odporu, so vendar m siili, da bi prehod zavezniških čet povzročil resne za- PUHLMANN-ov ČAJ L'BLAŽU J E KAŠELJ! Dobiva se v vseh lekarnah. — Originalni zavitek od 125 g. Din 37.—. Ogl. reg. br. 1503/193« pletljaje ne toliko z Rusijo, kertikor z Nemčijo. Angleško-franccsko-nemški konflikt bi mogel biti prenešen z Maginotove črte na fjorde. led in nordijske gore. Toda Stockholm je navzlic vsemu prevzel nalogo. da omogoči stik med Moskvo in Helsinki. Švedi sicer poudarjajo, da niso bili »posredovalci«, temveč samo »seli« ali »pismonoše«. To pa so zelo skromna zavijanja.« BELE2 Jože Gostinčar — osemdesetletnfJk Včeraj, v soboto, je slavil 801etnico rojstva bivši poslanec in minister ter dolgoletni član v vodstvu nekdanje SLS g. Jože Gostinčar. Ime tega moža ie neločliivo povezano z zgodovino in borbami katoliškega delovnega pokreta. organiziranega v Jugoslovanski strokovni zvezi Z jubilantom smo bili napredni liudie marsikatero težko bitko, vendar pa smo gledali vedno v njem moža pošten iaka in dostoinega nasprotnika Zavolio svoie moralne neziom-ljivosti pa si ie g. Gostinčar nakopal nezadovoljstvo onih. s katerimi ie skozi desetletja hodil ista pota in se z ni imi boril za iste cilje Ob njegovi 801etnici mu tudi napredni ljudje želimo še mnogo zdravih let O finančni samostojnosti banovine Hrvatske V Senti je bil v nedeljo shod tamošnjih pristašev Narodno rad:ka!ne stranke. Glavni govornik ie bil dan glavnega odbora dr. Mirko Košič. Odločno je zavrača« glasove, da so radikali proti sporazumu in nato nadaljeval: »Hrvati hočejo tudi finančno samostojnost. Ze pri sestavi načrta za proračun banovine Hrvatske, pa se je pokazal primanjkljaj 700 milijonov dinarjev. Zato so pričeli sedaj Hrvati zahtevati naj se vključi v meje banovine Hrvatske vse kar ni srbskega in zahtevajo sedaj tudi pokrajine, ki niso bile nikdar hrvatske.« Fri skupine med madžarsko narodno manjšino V Zagrebu je Izšla prva številka novega madžarskega tednika »A Népc, kl ga Izdaja mladi madžarski odvetnik dr. Ivan Nagy. »A Nép« se zavzema za sodelovanje madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji s Hrvatsko seljačko stranko m nasprotuje nadaljnjemu udejstvovanju Madžarov v vrstah JRZ. Politični položaj med madžarsko manjšino v Jugoslaviji je prllično zapleten. V glavnem obstoje tri skupine. Najmočnejša skupina, ki jo vodi dr. Imre Varady, odvetnik v Petrovgradu, zastopa mišljenje, da morajo Madžari obnoviti svojo posebno madžarsko stranko, ki M potem sodelovala a to, ali ono vladajočih strank. Druga skupina se zbira okoli dr. Nagya, kl priporoča sodelovanje s HSS in čim tesnejšo naslovitev Madžarov na Zagreb. Tretja skupina stoji vsa stališču, naj se madžarska narodna manjšina udejstvuje v okviru Jugoslovenske radikalne zajednlce, dokler je ta na vladi. Dr. Dragoljub Jovanovič izključen Iz svoje stranke Tednik »Selo«. Id Ca Izdaja vodstvo Srbske zemljoradniške stranke ln ureja nlen šef dr. Milan Gavrilovič. objavila sledeče sporočilo pristašem stranke: »Dr. Dragoljub Jovanovič ni več član naše zemlio-radniške stranke, ki nima s nJim zveze več.« Kakor ie znano, se ie dr. Dragoljub Jovanovič, ki Je vodil v stranki levičarsko krilo, odcepil od srbskih zemliaradnikov in ustanovil s svojimi prijatelji »Srbsko seljačko stranko«, ki Ima zelo radikalna gesla. Svoj korak le utemeljil dr. Dragoljub Javanovič z opozicijskim razpoloženjem širokih srbskih slojev, o katerih trdi. da obsojajo vodstvo stranke zaradi sodelovanja v vladi. Nemške napovedi za pomlad NemSkg listi so pričeli zadnje dni odkrito napovedovati skorajšnjo ostrejšo akcijo proti Angliji, čim napoči pomlad in z njo lepše vreme. Tako pravi glavni organ na- Zagrebške pritožbe proti JRZ ViMerjeva »Nova riječ«, ki je glasilo Samostojne demokratske stranke, objavlja uvodnik »Tako ne pojde«. V njem pravi med drugim: »Po sklenitvi sporazuma med vlado in večino Hrvatov manjki na drugi strani — večina Srbov. Moramo priznati, da g. Cvetkovič ni nikdar trdil, da predstavlja JRZ večino Srbov. Zaradi tega se neprestano trudi, da bi popravil to pomanjkljivost, v prvi vrsti t zbiranjem in pritegnitvijo radikalov Na vsak način bi radi dokazali «vetu, da je JRZ sama dovolj močna za predstavljanje Srbov in da so vsi drugi koraki v tem pogledu odveč. Pričeli so zanašati med Srbe nezadovoljstvo. Sklicali »o i. konferenco JRZ v Oguflmu, kjer je prišlo do spora med SDS in JRZ. ki pa širokih slojev ni zanimal. Stvar je postala resnejša po nedeljski odpovedi zbora HSS v Subotici, kjer sta se sprli JRZ in HSS. Res je, da prihaja v vsaki koaliciji strank od časa do časa do medsebojnih trenj. To- da sedanji položaj ni zdrav, ker se ne igni z odkritimi kartami in ker še vedno nimamo določene črte vladanja. Zaradi tega tudi ne more priti do volitev. Prilike pa so take, da bo potrebno postavki poäitiko sporazuma na krepkejše noge ..« O istih problemih razpravlja tudi dr. Mačkovo glavno glasilk) »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da »HSS ne misli ostati samo »pri vladi«. HSS je najmanj enakopravna z ostalima strankami v vladi, morala pa bi imeti pred njimi prednost, ker je edina resna organizirana stranka, za katero se točno ve, kaj in koliko predstavlja. Ne bo mogoče več dolgo gledati, kako ae izigravajo interesi HSS. Nas ai bik) mogoče izigravati niti tedaj, ko smo bili v opoziciji, le manj na« bo mogoče sedaj, ko smo prevzeli soodgovornost za državo in njeno usodo. Postopanja, ki jih opažamo zadnje čase, niso v skladu z linijo sporazuma, zavo-Jj<. katerega je bilo doseženo sodelovanje HSS pri odgovornosti za državno zajed-nico.« rodno socialistične stranke »Volkischer Beobachter«: »V Londonu se hudo motijo, če mislijo, da bodo nemško vojsko, ki je pokazala na Poljskem, kako zna bliskovito in temeljito udariti, premagali s potegavščinami kakršne so angleški ženski vojaški bataljoni za pomožno službo. Neme i a ima dovolj možnosti, da bo zadala Angliji vrsto smrtnih udarcev. Saj hite dan za dnevom nemška letala preko Severnega moria ter obmetavajo angleške in sovražne ladie z bombami. Nemški letalski meč pa bo pričel še krepke i še sekati, čim nastopijo ori-kladnejše vremenske prilike. Angliia se tega prav dobro zaveda in je zato tudi spravila svojo dragoceno ladio »Qeen Elisabeth« v New York. Nemčija vodi doslej vojno samo z eno roko. Doslej so nastopale pri letalskih operaciiah samo eskadrilie nemških letal. Kako bo. ko bodo pričela napadati nemška letalska bredovja! In ta bodo kmalu stopila v akcijo. Mi bomo kmalu pričeli z operacijami, ker lahko z njimi pričnemo, kadar hočemo.« Isti vodilni nemški list napoveduje tudi ojačeno aktivnost nemških podmornic in pravi: »Zima se bliža koncu in z nio vse prirodne neprilike. ki otežkočuieio operacije nemških podmornic. Nemško oodmor-niško brodovie čaka samo na oovelie. da udari s podvojenimi močmi na svoie sovražnike. ki hočejo izstradati nemške žene in nemško d eco.« Smrt Seime Lagerte! Stockholm, 16. marca br. Dav; je umrla slavna pisateljica Selma Lagerlöf. Pisateljica je obolela 10. marca zaradi izliva krvi v možgane. Zaradi njene visoke starosti ao se bali, da bolezni ne bo prestala. Zadnji dan je nastopila še pljučnica, nakar je danes ob 7.25 pisateljica umrla. L. 1858 rojena Lagerlöfova je bila posebno zaslužna za svoj švedski narod, fear mu Je s aptat. ki slikajo njegovo plemenitost tn lepoto njegove dežele, pridobila simpatije veega omikanega človeštva. V času, ko je udarila evropska kriza tudi na švedske meje, je smrt največje švedske žene, literarne glasnioe tega žilavega ta sposobnega naroda, turoben dogodek, ki bo Izzval splošno narodno žalovanje. Selma Lagerlöf Je bfla prvotno učiteljica. Prvi veliki uspeh v pisateljevanju jI je prinesel roman »Gösta Berlingc, ki smo ga dobili pred leti tudi v slovenskem prevodu. L. 1907. je postala častna doktorica upsal-ske univerze, L 1909 pa Je prejela Nobelovo literarno nagrado. Poslej je lahko no-skrbno živela na svojem posestvu v Mar-backu. L. 1914 je postala kot prva ženska članica Švedske akademije. Roman »Gösta Berling« Je pomenil za »vedsko literaturo novo pot: v njem je pisateljica naznačila velike možnosti novega poetičnega realizma in vzbudila navdušenje za rodno zemljo ln za narodne tradicije. Potovanje po Italiji ji je navdihnilo drugi veliki roman »čudeži Antikrista«. Izmed ostalih njentti spisov naj omenimo še roman »Karel XII. in njegovi vojščaki«, »Kraljica iz Kungahälle«, »Jeruzalem«, >Cesar lz Portugalske«, »Nilsa Holgerso-na čudežno potovanje po Švedski«, »Kristusove legende« in dr. V vseh teh in drugih spisih je Lagerlö-fova pokazala Izreden dar opazovanja fantazijskega preoblikovanja življenja, tvorno domišljijo, ki preseneča po bogastvu in popolnosti svojih življenjskih podob ln po pesniški lepoti svojih stvaritev. Njeno delo pa je pomenljivo tudi zato, ker je bila Lagerlöfcwa v dana.*n1esn svetu ena največjih tepovedovalk ljubezni do CJoveka ln vere v natPredek njegovih dobrih lastnosti Njeno delo je že zdavnaj »topilo ne le med duhovne zaklade švedskega naroda, marveč tudi med reprezentativne slovstvene stvaritve vsega današnjega človeštva. Spomladanska trgovska In delovna sezija je tu ! Vsi smo dolžni doprinesti svoj delež, da bo uspešna, da se bo razvijala v svoje normalno stanje. Koristi našega skupnega dela v tej smeri bodo deležni vsi stanovi. Največji delež k pospeševanja dela in trgovinskega prometa morejo prispevati podjetja, industrije in gg. trgovci sami, če z oglasi T »Jutru« dajo pobude b nakupa in vspodbude k delu za bodočnost, saj v naši državi — državi miru — ni vzroka za odlaganje deL Velikonočno »Jutro« bo najboljša prilika, da pripomorete z oglasi k obnovi trgovinskega prometa in dela za bodočnost. VeSikottosna številka, Jutra4 bo Izšla že v soboto zjutraj, oglase za njo pa bomo sprejemali sama do petka opoldne. sti Pr-izorčs!« v Cslju V današnjih Gasili učiti ljudi manlre, je jalov posel. Ali gotovo boste potrdili, da bi tudi v današnjih časih moralo veljati od da vaine vsepovsod uveljavljeno pravilo: na tisti zemiji, kjer uživaš kruh ali prosiš zanj, moraš znati iz pregovoriti besedo naroda, katerega kruh uživaš ali zanj prosiš. žal kaže, da hočejo nekateri Imeti v blaženi Sloveniji svojo čudno izjemo. O enem takem majhnem prizoru nam poročajo iz Celja: Pride v üobro znano pisarno dobro oblečen moški, star 26 do 30 let. V pisarni sta šefov namestnik in strojepiska. Prišlec pozdravi in poprosi za majhno podporo: — Bitt' schön um eine kleine Unterstützung! — Od kod ste pa doma, prijatelj T — Aus Vitanje. — Prijateljček, mar se ne bi potrudili na magistrat, tam delijo podpore. — Ich versteh' es nicht. — Nu, na magistrat, prijateljček, to boš vendar razumel? — Nein, ich versteh' es nicht! — Tako, tako, prijateljček, all ne bi bilo dobro, da bi se naučil vsaj prosjačiti po naše? — Vse do sem Je zanimivi pogovor potekal čisto lagotno, čeprav je neznanec odgovarjal precej rezko. Naenkrat pa je neznanec aus Vitanje začutil potrebo po dramatičnem stopnjevanju in je zavpil: — Verbissene Hunde! In jo je že tudi ubral proti vratom. Šefov namestnik, ki ni nikoli čutil kakšnega sorodstva z zagrizeno in grizljivo pasmo ali raso, se je bliskovito dvignil, da bi neznanca aus Vitanje nekoliko bliže pogledal v oči. Toda neznanec je bil hu-dirjevo spreten. Sklonil se je, da ga slovenski »zagrizenec« ni mogel prijeti. In v tem se je neznancu že tudi posrečilo odpreti vrata in pobegniti po stopnicah. »Zagrizenec«, ki ima sicer čisto mirno kri, Je bil vendarle nekoliko prevzet od radovednosti, kam Jo je mahnil predrznež. In se je oblekel in šel za njim na ulico. Toda neznanec aus Vitanje ni vztrajal v svojem prejšnjem Junaštvu, marveč se Je urnih krač Izgubil bog ve kam. Nu, hvala bogu, povedal je vendarle, da Je doma aus Vitanje, torej na slovenski zemlji, živi med Slovenci, razume slovenski ln prosi za slovenski kruh. Od takega človeka bi bilo grdó — veste kaj? Ce bi bil tisto o »zagrizenih pseh« izgovoril po slovensko... * Velikonočni šolski odmor. Kraljevska banska uprava, prosvetni oddelek objavlja, da je gospod ban po pooblastilu gospoda ministra prosvete odredil, da se na vseh šolah prične velikonočni šolski odmor že s praznikom dne 19. marca. Sklep šolskega oumora ostane neizpre-menjen. ♦ Slovenska oddaja v Beogradu. Kratkovalovna radijska postaja v Beogradu bo pričela dne 1. aprila t. 1. od 19.40 do 19.50 emisijo v slovenskem jeziku na valovni dolžini 49.18 metrov, odnosno 6100 kilo-ciklov za antensko energijo 10 kilovatov. Ta emisija je prvenstveno namenjena našim slovenskem izseljencem v evropskih državah. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožetove grenčlce. ♦ Praktični učiteljski izpiti bodo pred državnim Izpitnim odborom v Ljubljani od 4. do 13. aprila in od 3. do 11. maja t. 1. Učitelji-pripravniki (ce), ki žele delati izpit še v tem šolskem letu, naj tako j vložijo prijave s potrebnimi prilogami. » pogta za naše izseljence v Ameriki. Ker se bližajo velikonočni prazniki, Sprašujejo svojci onih naših rojakov, ki bivajo v Severni ali Južni Ameriki, kako je v današnjih časih s poštnimi pošiljkami. Sporočamo jim, da odpotuje SS »Rex« 20. t. m. iz Genove v New York, MN »Oceania« pa 25. t. m. iz Trsta v Braeilijo in Argentino. Pismene pošiljke naj se oddajo vsaj dva dni pred odhodom parnika. • Pregled avtomobilov in motornih koles za območje sreskega načelstva Ljubljana (izvzemši občin sodnega okraja Vrhnika) bo v sredo, 20. marca, od 8. do IS. pred poslopjem oddelka kontrole mer v Ljubljani, Grudnovo nabrežje št. 17, kjer bo tudi zamenjava evidenčnih tablic. S reško načelstvo poodva vse lastnike motornih vozil, da pripeljejo svoja vozila ob določenem času na kraj pregleda. S seboj je prinesti prometno knjižico In vozniško izkaznico. • Iz državne službe. Na glasbeni akademiji v Ljubljani je postavljen g. Janko Ravnik za rednega profesorja 3/1. Na državni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je postavljen Janko Sedej za profesorja v 7. skupini. Za učitelja v Beli Cerkvi je postavljen Ivan CvenSek. V Narodnem gledališču v Beogradu je postavljen Mirko Polič za režiserja 5/1. Premeščen je Svoji mir Jamšek iz Komiže na žensko meščansko — KMET Aleksandrova 7 • Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Frančiška Kurentova, soproga upravnika pošte v pokoja Tiho in skromno. kakršna je bila v vsem svojem življenju, so blago pokojnico v četrtek ob 11. položili k zadnjemu počitku pri Sv. Križu. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Marija Teršanova, soproga profesorja v pokoju, stara 64 let Zadnjo pot bo nastopila jutri ob 15. — Na Trati je umrl ugledni posestnik in gostilničar g. Anton Štrukelj v 69. letu starosti Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 10., ko ga bodo položili v rodbinsko grobnico v Št. Vidu. — V Lukovici so včeraj ob 16. spremili k večnemu počitku gospo Kati Hrastovo, vdovo po sodnem nadoficialu v pokoju Pokoj-nica. vzorna mati, je zapustila tri hčerke. Večni počitek uživa na Brdu. — V Laškem bodo danes ob 16.30 spremili k večnemu počitku gospo Ivanko Zorko. vdovo trgovca in posestnika. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Grobnice in spomenike kamnoseška stavbna dela Izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 19-09. * Odlikovanja na srednjh šolah. Z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje so bili oblikovani dr. Pečovnik Adolf, direktor III. drž. real. rimn. v Ljubljani, Bur-gar Anton, direktor real. gimn. v Kočevju in Franc Gnjezda, profesor klasične gimn. v Ljubljani. Z redom sv. Save IV. stopnje: direktorji Alič Franc v Ptuju, inž. Zobec Ivo v Murski Soboti, Korbar Fr. v Kranju. Bemot Ciril, Cemažar Franc, Grafenauer Franjo, dr. Ile Josip, dr. Novak Fran, Ov-senek Jceip. dr. Savnik Roman, Ramovš Albina, Sivec Ivan, Vodnik Dora, dr. Vrečar Ivan. vsi v Ljubljani. Dalie: dr. Kociper Janez Skok Franc, Tribnik Karel, Ži\o,tnik profesorji v Mariboru, Napot-nik Josip v Celju, Stiplovšek v Ptuju Kmet M.;ko in dr žontai Josip v Kranju. Potokar Josip v Murski Soboti Z redom sv Save V. stopnje Anžič Anton v Ljubljani. • Sejem v Grahovem pri CCrknW preložen Ker bi letos običajni sejem v Grahovem imel biti na veliki petek, je bila odobrena preložitev tega sejma na dan 20 marca, v sredo po prazniku sv. Jožefa. (-) Danes poslednjlč! Edini francoski film, ki je bU t Parizu predvajan Istočasno r 40 kinematografihl — Največji zvezdniki! Prebujene strasti ^^«vr^SÄ Flirt, ljubezen, ljubosumnost in greh, vse strasti, ki napravijo lz človeka grabežljivo zver! — KINO SLOGA — teL 27-30 Jutri nov dvojni spored: »RODNA GRUDA« In »ZORO O SVETNIK*. šolo v Celju. Upokojeni so: Karel Mahko-ta, upravni ravnatelj glasbene akademije v Ljubljani, Karel Jeraj, profesor srednje glasbene šole v Ljubljani, Eliza Fromova, učiteljica v Spodnji Sv. Kungoti, Helena Likarjeva, učiteljica v Ljubljani, in Maks Dominkuš, učitelj v Cvenu. — Za višjega veterinarskega svetnika pri sreskem na-čelstvu v Arandjelovcu je postavljen Alojzij škof, doslej v Bosanskem Novem. Za višjega veterinarskega pristava pri bakteriološkem zavodu v Ljubljani v 7. skupini g. dr. Simon 2ibert. HOTEL »SLAVUA« H V A R Odprt vse leto. Moderni komfort, tekoča topla in mrzla voda, centralna kurjava, kopalnice, električna razsvetljava. — Pension od 60 — 80 Din. * Glavna skupščina Zveze lovskih društev v dravski banovini bo v nedeljo 7. aprila 1940 ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22. (—) * Za šestumo neprekinjeno pisarniško delo. Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov (BOTIC) si že nekaj let prizadeva, da bi bil po pisarnah uveden 6-urni neprekinjeni uradni čas. V nekaterih mestih je to uspelo, toda zveza ni zadovoljna le z delnim uspehom in je pravkar predložila hrvatski banski upravi, oddelku za socialno politiko, da se po vsej banovini Hrvatski uvede pri gospodarskih podjetjih 6-urni delovni čas za vse pisarniške nameščence. * Dobrotnik rojstnega kraja. Iz §t Jur-ja ob južni železnici nam pšejo: V teh temn'h časih, ko resnična dobrota v mnogih srcih zamira, je vsako plemenito dejanje tesn bolj vredno iskrenega priznanja. Težki so časi in najbolj občuti njihovo nemilost nežna deca, ki ji sonce mladosti ne sije tako svetlo, kakor bi ji po božji pravici moralo sijatl. In kdor se te bedne dece spomni in Ji osladi vsaj en dan življenja je storil nekaj, kar vodi k dobremu, ki je končni cilj sožitja ljudi. Ko o tem razglabljamo ta govorimo, se moramo spomiüti na dobrotnika dece iz svojega rojstnega trga St. J ur je ob južni železn ci. Ta mož je trgovec Josip Verblč ki zdaj vzorno vodi svojo trgovino v Ilirski Bistrici Šentjurska šolska deca se mu zahvaljuje za marsikak svetel torek veselja ln otroška hvaležnost je tako lopo, tako Ciato j>ovrfgttfi g» «tebre dejaaje. • Na zagoneten način Je izginil Francoz Jean Noel, ki je 20. februarja zvečer odpotoval lz Beograda v Pariz, vendar pa nI prešel čez našo mejo .pri Rakeku in za enkrat za njim ni sledov. Jean Noel je bil nekaj let uslužben kot višji uradnik kablov-ske stanice v Igalu v Boki Kotorski. Ves čas je živel v Igalu, od koder se Je službeno ali zasebno podajal Ve v Hercegnovi ali najdalje v Beograd. Poslednjič Je zapustil Hercegnovl 13. februarja, ker je dobil dopust tn je nameraval odpotovati v Montpellier v Franciji. Z doma so mu namreč bili sporočili, da mu je zbolel sinko pa ga je hotel na vsak način videti. Dne 18. februarja je Jean Noel prispel v Beograd. Zadržal se Je tam dva dni in nato nadaljeval pot. Zaenkrat ni znano, v kakšni družbi se Je mudil v Beograd. Nastanil se ni v hotelu, torej je moral biti pri kakem prijatelju, kjer niso smatrali za potrebno, da bi ga prijavili. Slednjič je dognano, da Je Jean Noel dne 20. februarja zvečer ob 23.12 zapustil Beograd. Potem ga ni nihče več videl. Ali gre za maščevanje ali za nesrečo na poti? Beograjska policija vodi preiskavo na vse strani. • Mladina nima strähn ne pred vojno, ne prod poroko. Med tem ko večino starejših ljudi grizejo skrbi zaradi današnjih zmedenih časov, je pa na drugi strani mladina, kakor kažejo znamenja, prav zdravih živcev. Iz Osjeka smo poročali, da se je neki starejši živčno bolni moški obesil iz golega strahu med vojno. Iz Zagreba pa poročajo, da bo na letošnji veliki ponedeljek toliko porok kakor doslej še nikoli. Samo v župnem uradu Sv. Marka je doslej prijavljenih za veliki ponedeljek kakih 20 porok. Veliko število pa je prijavljenih tudi po drugih zagrebških župnijah ln sicer še za naslednje nedelje. Ker je v Zagrebu zadnja leta zelo narastlo tudi Število divjih zakonov so nekatere ženske, med njimi zlasti popularna teta Nikolaja, započele svojevrstno misijonsko akcijo, da spreobra-čajo take zakonce ln jih spravljajo pred oltar. Na priprošnjo takih civilnih misijo-nark odpuščajo zagrebški župniki siromašnim divjim zakoncem pristojbine. Poskrbljeno je celo za cenene poročne prstane pa tudi kakšen litrček pride po poroki na mizo. • Izšle »o »Maske« JuSa Koraka. Na velikonočnem knjižnem trgu se je pravkar pojavila v lepd izdaji Tiskovne zadruge ena najpomembnejših knjižnih novosti, kar smo jih mogli pričakovati v zadnjem času: Juša Kozaka pripovedna zbirka »Maske«. Opozarjamo na izid te že nekaj časa pričakovane knjige vse prijatelje slovenske besede in priporočamo knjigo kot najlepše velikonočno darilo, saj so »Maske« našega odličnega pisatelja knjiga trajne vrednosti ln nadčasovnega pomena. • O anarhiji prometa na hrv»tsklh cestah razpravlja »Jutamji list«. pravi, da so nekatere ceste v sramoto 20. stoletju. So kraji na Hrvatskem, ki nimajo nikakih prometnih zvez, kako naj se potem razvijajo? Ni treba daleč tz Zagreba, da se človek o tem prepriča. Od Podsuseda do slovenske banovinske meje, tja proti Hrvatskemu Zagorju ln Medjimurju do Prek-murja so ceste v takem stanju, da po njih ni mogoče potovati. Na večini cest vozniki, kolesarji in celo tudi avtomobili ne upoštevajo osnovnih predpisov to Je to vzrok pogostih nesreč. Žalostno Je, da nekatera poletja za/poslujejo šoferje brez vsakih kvalifikacij. Zgodi se, da vozijo avtomobile mladeniči stari 16 ali 17 let in to celo težke tovorne avtomobile. Izgraditev hrvatskih cest Je najnujnejša potreba banovine Hrvatske. • Smrt starega Junaka. V Beogradu Je umrl v petek zjutraj Alimplje Marjanovlč, upokojeni polkovnik ln sloveči starešina četnikov. Bil je na glasu junaka iz balkanskih vojn in iz svetovne vojne, ko Je vodil Četniške oddelke, na solunski fronti pa Je bil poveljnik moravske pešadijske brigade. Sicer pa je že pred prvo balkansko vojno v letih od 1908. do 1911. vodil četniške organizacije v Južni Srbiji. Prislužil si je številna odlikovanja. Bil je tudi vitez Ka-radjordjeve zvezde z meči in Belega orla z meči. • Lep vaški praznik. Iz SkocIJana pri Turjaku nam pišejo: Naša vas, čeravno danes tiha vsled vsestranskih stisk ln pomanjkanja, zaživi ob gotovih prilikah ln pokaže vso tisto svojo kmečko pristnost, ki Ji je lastna. Tak praznik Je bil v našem kraju, ko sta zakonca Andoljšek Anton in njegova žena Urška lz Malih Llpljen praznovala 7'ato poroko. Cila ln zdrava, čeravno jir-a v življenju nI bilo postlano z rožicami, sta dočakala 501etnlco svojega zakonskega življenja. Morala sta trdo delati, da sta preživela ln vzredila svoje otroke ln da sta enega mogla poslati celo v mestne šole. Zato nI čuda, da so se ob njunem Jubileju zbrali vsi otroci z vr.učki ln vnukinjami, da bi jima pokazali vso svojo vdanost ln hvaležnost. »Stric Anton«, kakor ga običajno nazivajo v vasi, je Se danes čil in se živo interesi ra za vse dogodke, ki se gode okrog po svetu. Posebno pa mu je pri srcu domovina, domača zemlja, za katero Je Imel vedno čuteče srce. »Teta Urška« pa je spekla nebroj pogač, saj sta bila oba krstna ali birmska botra 104 otrokom. Svatba sama je potekla pristno domače. Mala Zofka je deklamlrala nalašč za ta dan sestavljeno pesmico, sin jima je izrekel besede hvaležnosti za vse dobrote, nečakinja Micka pa je vlekla svoj mali meh. Tudi g. župnik jima je nazdravil ln želel še mnogo let v zdravju ln zadovoljstvu. Vsi vaščani pa so Jima iz srca voščili vso srečo Se na nadaljni življenskl poti. • »Naša volja« o češ*! kulturi. Dne 15. t m. je izšla 9.—10. Številka glasila ju-goslovenske mladine »Naša volja«. 12 strani obsegajoča Številka, ki stane samo 1.50 din, je v celoti posvečena čeSkl kulturi. Na naslovni strani prinaša sliko VI ta ve s Karlovim mostom ln krasno panoramo Hradčan. kot tekst pa sonet starega Jana Kolarja »češka zemlja«, ki so mu novi dogodki dali Se prav posebno aktualnost. V številki je objavljenih več zanimivih člankov o bratskem narodu. Poleg uvodnika, ki se spominja prve oblet-nioe usodnega 15. marca 1939.. Je objavljen članek ob 901etn!cl nesmrtnega narodnega voditelja ta filozofa T. G. Masa-ryka. Neposredno aktualnost kažeta članka »Problem malega naroda« ta »Češkoslovaški opomin«. Nadaljnji zanimivi pri-snevki so: »Stiki predvojne generacije«, »Slfovaoetvo v preteklosti«, »Nekaj nateli HOTEL ZORA Prvi madžarski glasbeni film KINO MATICA, teL 21-24. Zabavni film lz sodobnega peštanskega življenja, poln humorja, ciganske godbe to duhovitih prizorov. — ORIGINALNA CIGANSKA KAPELA MAGYARY IMRE. Sodeluje član peštanske opere dr. Palio Imre. — Ob 10.30, 15., 17, 19. to 21. uri T^^^^^^TT^^^^^^^^največja evrop. odrska in fimska umetnica v najno- Paula Wessely vejšem fUmu neskaljene ljubezni to bridke odpovedi Willy Birgel, Paul Hörblger T^jf A TOljJ TJ A ITIJ Jk in drugi. Režija: Geza Bol- JP^i^MllI IHAFI^ A /ary. — Predstave ob 10.30 Roman 0 iskreni ljubezni mlade madžarske grofice dop. (znižane cene) ter ob ^ av8triljskega zunanjega ministra v burnih revo- 15., 17., 19. to 21. uri lucijskih letih, ko se je Ogrska borila pod vodstvom KINO UNION, tel. 22-21 Košuta Lajoša proti nadvladi dunajskega dvora! DANES ob pol 3., pol 6. in pol 9. uri — dva izbrana filma ^«"•iratfffeia AlTf^fŠ-Ifl zgodovinski velefilm, prikazuje gigantske AriftlwiVa borbe med Rimljani to Kartužani, ki ao ae DrugI film vršile ▼ tretjem stoletju pr. Kristusom, za nadoblast ▼ Sredozemskem morju. ULICA BREZ RADOSTI Vam prikazuje tajnosti predmestja, v katerih se skrivajo bitja brez radosti to brez pravega življenja. _ KINO MOSTE Cene običajne. KINO MOSTE o češkem Sokolu«. Ing. Stanko Murko Je prispeval Slanek Češkoslovaška znanstvena knjiga«, ki kaže z raznimi podatki, kako se je zlasti v dvajsetletju narodne svobode razmahnila češka znanstvena književnost. Dr. Bratkc Kreft je pisec preglednega prispevka »Cehi to gledališče«, ki seznanja čltatelja z ogromnim napredkom češkega gledališča to njegovim vodilnim mestom v srednjeevropski kulturi. Nadaljnji članek Je posvečen češki književnosti v zadnjem letu. V številki so tudi nekateri prevodi iz češke proze to poezije tr originalna balada Antona Debeljaka »Nesrečni godec«, ki v godcu Vaclavu Hori pooseblja bridko usodo vsega naroda. Številko zaključuje poleg športnega drobiža to drugih krajših prispevkov pregledni prispevek J. Prochäzke »Telesna vzgoja severnih bratov«. S to številko se Je Jugoslovensko usmerjena mladina skromno, vendar pa presrčno odzvala klicu slovanske solidarnosti ta potrdila, da ostajajo kulturne vezi s češkim narodom neprekinjene v sedanjosti ta v bodočnosti Številka Je vredna priznanja to priporočila! • Velikonočna Številka družinskega Usta »žike« je izšla. Lepo ilustrirani list vsebuje to pot Ingoličevo novelico »Ljubezen na jugu«, A. Zalaznik pa prispeva humoristi-čni črtici: »Kurirsko pismo« in »Obisk pri lepi Silviji«. Martin Benčina nadaljuje zopet s svojim zanimivim kramljanjem o likovni umetnosti. Trboveljski rudar Tone Sajovic popisuje »Požar ▼ podzemlju«. Za zabavo pa skrbe K. Capkov »Izgubljeni dopis«. E. A. Poe je tudi ▼ tej številki z grozo vzbujajočim »Sodom amontillada«, nova sotrudnica Milica Kogoj pa se je oglasila s prav posrečeno črtico »Pustolovec«. Slede: Mistral s »Strahovi v Majanu«, Ju-van Marjan s poučnim in aktualnim člankom »Treba bo lončnice presajati« in Adam Polevka s »Srečnimi drevi«. Primarij dr. Dragaš poučuje tudi tokrat mlade mamice na splošno zanimiv način kako je treba negovati dojenčke in poldorasflo deco, v »Gospodinjskem kotičku« pa bo našla vsaka dobra gospodinja nebroj uporabnih nasvetov, med njimi tudi nasvete »Z« velikonočno mizo«. Številko zaključuje kratek članek s sliko »Otroški kotiček« s praktičnimi migljaji kako je treba urediti deci kotiček, kjer bo nemotena in sama zase. — Družinska revija »Žika« prina=a^ tudi navodila o kuhanju in o uporabi ržene slad-ne kave »Žike«, 2ikinega otroškega zdro-ba in Zikinih ovsenih kosmičev. Interesenti naj pošljejo svoj naslov: Pra-žarni 2iki, Ljubljana-Vič, pa bodo dobivali list brezplačno. (—) • V Milano na velesejem s avtobusom od 20. do 23. aprila za 900 din. Prijave in informacije v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Miklošičeva 5. (—) • Pri Omladnem zatiranju ««dnlh zaje-daJcev se Je v teku 20 let odlično obnesel ARBORIN, preparat ki Je zaščiten tvrdki Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. • Družbi »v. Cirila in Metod» Je poklonil g. dr. Vinko Tajnšek, St. Pavel pri Preboldu, 100 din. CM podružnica v Beogradu pa Je nakazala dar g. dr. Janko Olipa. advokata, 100 din. ta g. Josip Cu gm usa, pomočnika gen. dir. v p. 100 din, ki sta jih darovala za Kočevski dinar. Darovalcem Iskrena hvala! • Naše čitatelje opozarlarno na današnji oglas tvornice čevljev »PEKO«. (—) • Za velikonočna v®š«fla oporaWjamo razglednice naše narodno obrambne Družbe sv. Cirila ta Metoda! • Praznik Sv. Joiefa bo lotos na torek, kar je ugodno za planince smučarje, ki so utegnili odpotovati Iz Ljubljane že včeraj, da se naužijejo gorske zimske prrrode in vročega gorskega solnca danes, jutri in še deloma v torek, ko se vrnejo v dolino k delu. »Zlatorog« kot izhodišče za vse smučarske ture v Triglavskem pogorju ima na razpolago 40 postelj v 20 sobah. Na Karani je zapadlo 5 cm pršiča na 110 cm visoko podlago. Dom ima na razpolago še 20 postelj. Pri Triglavskih jezerih je koča SPD oskrbovana do konca aprila ter razpolaga s 16 posteljami v 7 sobah m z 10 ležišči na kurljivem skupnem ležišču, na podlago 135 cm zapadlo 10 cm pršiča. iz-borna smuka Pod Triglavom bo oskrbovana Staničeva koča od 20. L m. dalje, po ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM V &ISK1 — Telefon 41-79 Prizori velike napetosti T filmu Vihar nad Azi]o V gl. vlogah: Conrad Veldt, Mičiko Meinl. Rog. Duchesne Predstave: danes ob 3., 5., T. in 9. uri ter jutri ob pol 9. urL Prihodnji spored za velikonočne praznike BELI JORGOVAN potrebi tudi Triglavski dom na Kredarici, vendar naj se turisti predhodno javijo mimogrede v Staniče vi koči. Erjavčeva koča na Vršiču je oskrbovana od včeraj preko nedelje in praznika Sv. Jožefa, snega 90 era, na razpolago 18 postelj v sobah. V Kamniških planinah bo oskrbovan Kocbekov dom na Korošici od 16. t m. dalje ia FrLšaufov dom na Okrešllju od 21. t. m. dalje, povsod je ugodna »muka. Dom na Krvavcu je izhodišče na ture proti planini v Korenu. Kompotelu in Velikem Zvuhu, razpolaga s 10 posteljami v sobah in z 22 ležišči na skupnem tležišču, na Veliki Planini je koča SPD dostopna tudi pešcem, ker je pot dobro z gai ena. Uporabna je že avtomobilska cesta ▼ Dom t Kamniški Bistrici, kjer si lahko privoščimo solnčenje v lo-žalnikih pred Domom. Planinci, izkoristite lepo vreme in hitite v planine. Podrobne informacije dobite v pisarna SJ^D, Ljubljana, Aleksandrova c. 4/1. (—) • Smrt prijateljice vestfalskih Slovencev. Iz Essena nam poročajo, da je 10. t. m. umrla ga. Marija Kleebolte. Z njo so Izgubili naši vestfalski rojaki eno izmed svojih najzvesteJSih nemških prijateljic. Imela je gostilno s salonom na Stoppenbergu pri Essenu. Tu Ima sedež Zveza jugoslovensklh delavskih ln podpornih društev, tu so vsakoletna zborovanja zveze, tu se zbirajo naši rojaki lz vsega revirja, kadar potrebujejo pomoči ali nasveta. Ga. Kleebolte, ki je bila vzorna mati, je znala z našimi rojaki vzdrževati kar najbolj prijazne zveze to je skrbela ne le za gostoljubno postrežbo, marveč je v društvenem pogledu bila vedno naklonjena našim ljudem. S kolikšnim veseljem je sprejela novi krasni prapor zveze, za katerega je tudi rade-voljno prispevala! Pa tudi Jugoslavijo je je obiskala. Umrla je prezgodaj, saj je bila stara komaj 60 let to se Je vedno držala krepko, da bi JI bil človek prisodil: ta Jedra, tipična Vestfalka bo učakala stoletnico. K večnemu počitku so jo spremili v četrtek dopoldne to so se od nje ob grobu poslovili tudi njeni zvesti prijatelji, slovenski rudarji. Naj bo blagi ženi ohranjen časten spomin, njenim svojcem pa izrekamo odkritosrčno sožalje! • Po nesreči Je astrein očeta. V vasi Rešetarji pri Slavonskem Brodu Je 191et-ni Stefan Lukič prinesel domov samokres, o katerem ni vedel, da-li Je nabit. Razkazoval ga Je očetu. Naenkrat se je samokres sprožil to je krogla zadela očeta ▼ glavo. Sin se je agručil na mrtvega očeta in se hotel ustreliti še sam, a med tem so prihiteli domači, ki so mu izvili samokres iz rok. • Zagonetna n*oda dveh velikih vrednot. Ob neki svečani prireditvi v Zagrebu Js grofica Eltzova iz Vukovara nedavno izgubila v Zagrebu briljanten nakit, vreden okrog 300.000 din. Nakit Je bQ sestavljen lz 11 velikih to 50 majhnih briljantov. Vse doslej policija še ni mogla odkriti poštenega najditelja- K sreči Je bOa grofica Eltzova zavarovana ta ne trpi posebna škode. Svoj čas smo tudi poročali, da Je bil v Zagrebu najden neki ameriški dolarski ček, glaseč se na vsoto okrog 200 tisoč din. Izdala ga je podružnica »Bank of London« v Rosariu de Santa Fe. Banka v Londonu Je bila o čeku obveščena, toda minil je že mesec dni pa še vedno ni«» mogli najti lastnika čeka. Postani in ostani čl an Vodnikove družbe! ŽREBANJE VELIKE EFEKTNE LOTERIJE Obrtnega društva za Kamnih in okolico bo na dan sv. Jožefa 19. marca 1940. Glavni dobitki: 1: avto Opel Kadet, 2. motorno kolo, 3. moderna spalnica, 4. radio aparat, 5. šivalni stroj, «. telica, 7.- 26. 20 koles (moških to ženskih), 27. sadna škropilnica, 28. sadni mlin. 29. plug. 30. blago za moško obleko, 31. blago za žensko obleko, 82. vreča moke, 38. seženj drv, 34. žepna ura, 35. Sest stolov, nadalje še 265 dragocenih dobitkov v blagu, perilu, posodi in raznih obrtniških izdelkih. Ae Je tea, da si nabavite srečke! Cena srečki 6.— dte. Izžrebane številke bodo objavljene v dnevnih časopisih. b Lfubffane n— Akad. slikar MaKsim Sedej povabljen na beneško Biennale. Od maja do oktobra bo v Benetkah umetnostna razstava slavne Biennale, ki vsako leto priteza pozornost kulturnega občinstva vsega sveta. Bivši italijanski prosvetni minister Volpi, ki predseduje razstavnemu odboru, je med drugima jugoslovenskimi umetniki povabil tudi znanega mladega slovenskega slikarja Maksima Sedeja, da se razstave udeleži z izborom svojih del. Poleg njega bodo v Benetkah razstavljali še jugoslovenski umetniki Predras Milosavljevič, Peter Lu-barda, Milivoj Uzelac, Marino Tartalia in Fran Krši nič. Jugoslovenski likovniki bodo svoja dela razstavili v posebnem jugo-slovenskem paviljonu, ki ga upravlja direktor muzeja kneza Pavla dr. Milan Ka-ianin iz Beograda. V celoti bo na letošnji biennale zastopanih 18 držav. Modni sälm DVORNI TRG S (poleg univerze) izdeluje d a itn s k e kroje po meri lz najnovejših žurnalov. Cena kroju od din 14 do 28. fototam poučujemo krojno risanje. u— Smrt ge. Marije Teršanove. Včeraj dopoldne je v splošni bolnišnici po težki operaciji umrla ga. Marija Teršaaova, vdova Vilfan, rojena Kralj, soproga profesorja v pokoju, stara 64 let. Pogreb blage" pokojnice bo jutri ob 15. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Pokojnici svetal spomin hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno scžalje! Kosite smhme lisice najbolj ugodno kupite pri Smole Josipu, krznarju Selen burgova ul. 6-1. poleg gl. pošte tel. 38-37. u— Poštne upokojence obveščamo, da je ministrstvo pošte dovolilo tudi vsem upokojenim poštnim nameščencem znižane pristojbine za pakete, ki jih oddajo ali prejmejo. V ta namen bo poštnim upokojencem vse Ljubljane izročala samo glavna ^ošta te vrste spremnice. Težna pristojbina za pakete do 10 kg znaša 1 din, preko 10 kg pa 2 din. Vsi poštni upokojenci, ki sc želijo okoristiti s to ugodnostjo, naj s«; s svojimi legitimacijami zglasijo do 31. marca v upravniški pisarni glavne pošte, da bo potem pošta mogla nabaviti potrebno število spremnic. Dentist tehnik FRANJO RADOVAN je preselil svoj zobni atelje iz Celovške ceste 14 v Frančiškansko ulico 2-1 (hotel Union). u— Za mlade mamice. Zveza gospodinj, ki zadnja leta od časa do časa prireja v svojih prostorih v Gradišču prav posrečene vzgoje in propagandne razstave, je za te dni pripravila novo, zanimanja vredno prireditev — nazorno razstavo o tem, kaj morajo vedeti in kako morajo ravnati mlade matere. Razstava, kl so jo včeraj popol ine odprli brez večjih ceremonij, bo odprta samo nekaj dni, zato vse naše žen-stvo pa tudi mladino in vse ostale vabimo, da se z obiskom podvizajo. Smusfefpt in športniki! Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO liN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta. u— Spored klavirskega koncerta pianista Marijana Lipovška, ki bo jutri 18. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani, je naslednji: 1) Scarlatti: Tri sonate 2) Hayin: Sonata v es duru, 3) Beethoven: Sonata v c-duru, 4) Premrl: Va-rijacije za klavir, 5) šivic: 12 tonske študije v obliki male klavirske suite, 6) Osterc: 4 miniature, 7) škerjanc: Trije noeturni, 8) Debussy: Trije preludiji, 9) Chopin: Dve et.udi in Scherzo v h-molu. Pianist Lipovšek je znan kot eden naših najodličnejših pianistov. Tre notno je v Rimu že od jeseni dalje, kjer študira pri enem največjih sodobnih pianistov pri mojstru Caselli. Brez dvoma je v slavni šoli v vsakem pogledal mnogo pridobil, zato bo njegov jutrišnji koncert izredno zanimiv, bogat pa je tudi po svojem sporedu. Zato vabimo k obilni udeležbi. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Vsak model dobite takoj. Izletniški vlak na Gorenjsko za sv. Jožefa. Na praznik sv. Jožefa bo vozil na Gorenjsko izletniški vlak ob 5.40, vračal se bo pa v Ljubljano ob 22.10. u— Za nabavo perila siromašnim otrokom, ki se oskrbujejo na otroškem oddelku splošne državne bolnišnice v Ljubljani, Je pokojni kamnoseški mojster Feliks To-man v svoji oporoki volil znesek 600 din. Zavod bo omenjeni znesek po svojem preudarku uporabil v določene svrhe in se za velikodušni dar iskreno zahvaljuje. Uprava splošne državne bolnišnice v LJubljani. u— Rezervni oficirji se opozarjajo na vojaško predavanje, ki bo danes ob 10. v veliki dvorani »Zvezde-«. Udeležba je obvezna za vse rezervne oficirje glavnih rodov vojsk. Streljanje za udeležnike kurza za izpit za čin rezervnega kapetana in majorja se preloži za*" di praznika velikega petka od 22 na sredo 27. marca ob 8.30 na vojaškem strelišču. u— »o pogojih spočetja« je naslov predavanja, ki ga priredi Prirodoslovno društvo jutri, v ponedeljek, ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo naši širši javnosti že od prej- šnjih predavanj tako dobro znani untr. prof. dr. Boris Zamik lz Zagreba. Strokovnjak nam bo poročal iz področja svoje stroke o spočetju pri sesalcih in tudi pri človeku, kakšni so pogoji, da se razvijajo pri obeh spolih posebne spolne stanice, kako kompliciran je ves proces oploditve, kakšni pogoji morajo biti podani za oploditev jajčne stanice, v kateri dobi je pri živalih pričakovati oploditev, o teh opazovanjih pri živalih in o določitvi najugodnejšega časa oploditve pri človeku in o raznih problemih, ki so s temi v tesni zvezi. Predavanje bo pojasnjevala cela vrsta diapozitivov. Vstopnine običajne. Fotoamaterlem vljudno sporočamo, da smo si pravočasno > izpopolnili zalogo, tako da zamoremo filme j plošče kot ves drugi fotografski pribor kar ; ga Imamo na zalogi nuditi še po stari ceni. j Tudi fotoaparate, kakor Leico, Contax, Rolleiflex dobite še po stari ceni, čeprav je njih cena zvišana za 10%. Se priporoča Foto Tourist —- Lojze Smuc Ljubljana — Aleksandrova cesta 8 u— Dve komemoraciji. Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek 18. t. m. ob 18. v zbornični dvorani univerze spominsko svečanost za pokojnim prof. dr. Pavlom Grošljem. Akademski pevski zbor zapoje najprej Försterjevo »Umrl je mož«, potem pa spregovori uvodno besedo predsednik Prirodoslovnega društva univ. prof. dr. A. Košir. Spominski govor bo imel vseuč. prof. dr. Boris Jarnik iz Zagreba, sledili bosta deklamacijl dveh Grotšijevih pesmi, potem pa spregovori besedo prijatelja prof. Juš Kozak, a besedo akademika cand. med. Viktor Musek. — Akademsko društvo »Doberdob«, Delavsko prosvetno društvo »Tabor«, društvo »Soča -matica« in »Primorsko akademsko starešinstvo« pa prirede v torek 19. t. m. ob 10.30 v dvorani Delavske zbornice kome-moracijo za pok. dr. Matkom Laginjo ob 10-letnici njegove smrti. Jutri v ponedeljek ob 20. uri v veliki dvorani Kazine ZAKLJUČNI PLESNI VENČEK Jenkove plesne šole Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharm°nije, bo imela gotovo svoje najzanimivejše letošnje predavanje v sredo 20. t. m. ko bo predaval univ. prof. beograjske univerze dr. N. Vu-lič o Tut-ankh-Amonu, čigar grob so odkrili 1922. leta. Naš znameniti zgodovinar in arheolog je opremil svoje predavanje s prekrasnimi barvanimi posnetki. Ker je to predzadnje predavanje v letošnji sezi-ji, nanj prav posobno opozarjamo cenj. občinstvo. Vstop prost; začetek Ob 20. FOTO AMATER JI! Vsi Vaši prvi pomladni posnetki bodo sijajno uspeli — če fotografirate z našimi novimi filmi svetovnih znamk. Priporoča se specialna fototrgovina JANKO POGAČNIK Ljubljana — Tyrševa cesta 20 u— Sokolska deca na Viču bo uprizorila danes ob 18. uri na odru pravljično igrico s petjem »Kralj Matjaž« v režiji br. Kem-perla. Pri predstavi bodo nastopile deklice in dečki v vseh vlogah. Igrica Je prav dobro pripravljena in bo sokolsko članstvo in drugo občinstvo gotovo posetilo predstavo v velikem številu. Vstopnice bodo na razpolago danes od 10. dalje in od 17. v pisarni sokolskega doma. Igrico bomo ponovili na praznik 19. t. m. ob 18. url. Vsi vljudno vabljeni. u— Ponovitev Sonetnega venca na koncertu Glasbene Matice ljubljanske bo v petek 29. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki unionski dvorani. (—) u— Zaključni plesni venček »Jenkove plesne šole« bo jutri, v ponedeljek, ob 20. uri v veliki dvorani Kazine za vse obiskovalce plesnih tečajev in prijatelje družabnega plesa Vsi najvljudneje vabljeni. (—) u—Na Šentjakobskem gledališkem °dru je že prava pomlad. Vsa vesela in razigrana, polna cvetja in petja, dobrodušnih šal in vedrega smeha. S samimi peki greste na izlet v svetlo, sončno naravo, da se vsaj enkrat naveselite in nasmejete od srca. Vsakokratna uprizoritev »Pekovske«, ki Je vedno razprodana, kaže, da boste tudi vi te peke vzljubili in da boste še ponovno prišli zabavati se v njih družbo, šentjakobsko gledališče ponovi »Pekovsko« danes in na Jožef ovo ob 20.15. Najboljše je, če si zagotovite prostor že v predrprodaji pri gledališki blagajni v Mestnem domu. u— Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva Moste sporoča članstvu in prijateljem društva, da bo danes Ob 10. praktično predavanje o precepljenju sadnega drevja na vrtu gosp. Kregarja na Zaloški cesti 157. Odbor. u— Sadjarsko ln vrtnarsko društvo Vič-Danes ob pol 15. bo na vrtu g. Aleša v Soški ulici 4 g. nadzornik štrekelj pokazal, kako se obrezuje sadno drevje ln trta. u— Škropljenje na Ježici. Pišejo nam: Z neodendrinom bo letos pri nas škropljeno sadno drevje, dokler se ne prično cvetni popki napenjati. Arborin je namreč zdaj predrag. Ker je neodendrin močnejši, ga rabimo za jablane, hruške, ribez in kosmu-ljo le pol litra na 10 litrov vode, za če-nje, višnje in slive pa le 3 do 4 deci na 10 litrov vode. Več o škropljenju in škropivih pove nova Priolova knjiga, ki jo nudi podružnica Ólanom za 12, nečlanom za 15 din. Neodendrin stane liter 12.50 din za člane 14.50 din za nečlane in ga oddaja vsak dan društveni gospodar in Škropilec Jakopič Andrej-Gode? iz Male vasi Isto-tam so tudi 4 društvene škroprinice — Da se vidi učinek pravilnega škropljenja, bo podružnica oskrbela vzorno celotno škropljenje na vrtu gg. Čundra Rudolfa v Mali vasi in Šublja Ignacija v Savljah. Kdor bi želel, da mu društveni škropilec oskrbuj« tako Snopi jen je, naj se «glasi pri g. Jakopiču Kdor pa rabi pritlične jablane ala hruške za pomladno sajenje naj se takoj zglasi pri predsedniku g. Železniku. Podružnici je namreč na razpolago 100 drevesc po 6 in 10 din. u— O angleékem slikarstvu bo pod okriljem Angleškega društva jutri, v ponedeljek 18. t. m. ob 18. uri v beli dvorani hotela Union predaval lektor umetnosti na univerzi v Oxfordu in znameniti angleški kritik g. Anthony Bertram. Predavanje, ki ga bodo spremljale številne skioptične slike, bo pokazalo ves razvoj angleške slikarske umetnosti, osobito njegove znamenite portretne šole. Na predavanje opozarjamo vse, osobito prijatelje slikarstva. Predavanje bo slovensko tolmače-no. Vstop prost. u— O novem železniškem ra°stu preko Save v Zagrebu bo predaval načelnik generalne direkcije drž. železnic g. inž. Emil Krick iz Beograda. Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na to predavanje, ki bo v sredo 20. marca ob 20. v društveni predavalnici na Kongresnem trgu 1, II. nadstropje (Kazina). Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. u— V »Domu visokošolk« sta Se dve mesti prazni. Tovarišice akademičarke, ki bi želele stanovati v Domu, opozarjamo, da takoj vlože prošnje s podatki na naslov: Dom visokošolk, Ljubljana. Gradišče 14-1. u— ZKD priredi Sokolskemu društvu Polje jutri 18. t. m. ob 20. predavanje g. referenta Janka Bedradača »O obrambi pri plinskih napadih« spremljano s slikami. Ker Je predavanje zelo zanimivo in aktualno, vabimo na številno udeležbo. u_ Društvu slepih so darovali: Namesto venca na grob pok. g. Kurentove Fan-či, soproge upravnika pošte v pokoju, je darovala družina Bajuk iz Ljubljane 200 din. Družina Milana Bupiha iz Trbovelj -Lok 200 din. Pisarniško osebje ljubljanskega sodišča je nabralo 110 din ob smrti pok. g. Vrančiča Ivana. Za plemeniti dar se Društvo slepih darovalcem iskreno zahvaljuje. (—) u— Pevsko društvo Krakovo-Trnovo bo imelo svoj redni letošnji koncert v petek dne 5. aprila v veliki Filharmonični dvorani. (—) u— Kuharski tečaj za boljšo kuho se prične prihodnji teden. Dekleta, katere se žele udeleževati kuharskega ali šivalnega tečaja, naj se javijo takoj v pisarni Zveze gospodinjskih pomočnic, Wolfova 10. (—) u— Nezg«da na cesti. Včeraj so na ki-runškl oddelek pripeljali 25-letnega avto-mehanika Ivana Jevca iz Črne vasi. Na Miklošičevi cesti ga je podrl neki avto-mobilist in mu prizadejal nerodne poškodbe. u— «enaki vaditeljski zb°r In Ženski kr«žek S°fcola I. vabi vse društvene člane ln prijatelje na svoj javni telovadni večer ženskih oddelkov, ki bo jutri točno ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma. Vstop prost. Sedeži so rezervirani sledeče: godbenl balkon za starše dece, balkon nad vhodom za starše naraščaja, lože za drugo občinstvo. Telovadeče članstvo ln naraščaj ob vhodu v dvorano. Pridite točno. Zdravo! u— Predavanje ln jožefovanje društva »Soča« v ponedeljek 18. t. m. ob % 9. zvečer v salonu pri »Levu«. Ta večer nastopi zopet naš vsakoletni odlični predavatelj g. dr. Vinko Sarabon s temo: »Razdelitev zakladov sveta«. Kakor vse kaže, bo sedanja vojna v prvi vrsti gospodarska vojna. Zato nam je predvsem treba vedeti, kako je razdeljeno blago, ki Je za vojskovanje posebno važno. Kje je železo ln kje je premog? Kakšne so njiju odvajalne in dovajalne možnosti? Kje je baker, kje je cink, ein, srebro, zlato itd.? In predvsem, kje je petrolej, brez katerega Je v sedanjem času vojskovanje sploh nemogoče? Koliko ga potrebujemo in kako ga pridobimo? Dalje les, bombaž ln kavčuk itd.? Vse to so vprašanja, ki se nam ob vsaki priliki vsiljujejo. Na zemljevidu moremo slediti odgovorom na ta vprašanja. Ti odgovori bodo predmet tega aktualnega predavanja, ki bodo tudi za nas zelo poučni. Sodelujejo pevci »Krakovo-Trnovo«. K temu, res zanimivemu predavanju vabimo vse člane ln prijatelje »Soče«. Vstop vsem prost. Pridite, ne zamudite prilike! 150-n u— Družbo za dobavo gramoza, pesKa ln kamna za posipanje cest je razpisala mestna Občina ljubljanska v »Službenem listu« kos 19 dne 6. marca in bo dražba 29. marca. u— Kino Moste predvaja od dane« do srede zopet dva izbrana filma »Scipion afriški« prikazuje velike borbe, ki so se vršile v tretjem sloletju pred Kristom med Rimljani in Kartažani, med Hambalom in S ci pianom za nadoblast in gospodstvo nad Sredozemskim morjem. Za mladino se bo predvajal ta film po znižani ceni 2 dinarja danes in na praznik sv. Jožefa ob 10. uri dopoldne. Drugi film »Ulica brez radosti«, v glavni vlogi Dita Parlo, prikazuje tajnost predmestnega življenja, kjer ni radosti in pravega življenja. Film je globoke vsebine. Preskrbi te si pravočasno vstojnice v prodaji! (—) u— Izvrstno Wögererjevo šunko si nabavite pri Fr. Kham, Kongresni 8. (—) Iz Celja e— Celjski gimnazijci »o Igrali. Dijaki drž. realne gimnazije v Celju so uprizorili pod okriljem Ferialnega saveza v petek zvečer v celjskem gledališču Meškovo dramo »Mati«. Ne glede na to, da je ta drama za mlade igralce nehvaležna in je zlasti v zadnjem dejanju dramatsko šibka, bi bilo bolje, če bi bili Izbrali za uprizoritev veseloigro ali komedijo. Ga. Angela Sadarjeva je opravila svojo režisersko nalogo skrbno in z rutino ter se je potrudila, da obdela posamezne vloge, kolikor je bilo pač z mladimi igralcd-začetniki mogoče. Prav dobre kreacije so nudili Stoj an Skitek (Milan) in Ivan Lešnik (Ivan) ter Breda Rajhova (Tinka), Sava Šmidova (Silva) in Marija Jagrova (gospa Strelčeva). Marij Sad ar Je bil kot župnik v izgovarjavi ln poudarjanju prav dober, nedoetajalo pa mu je mimike in sproščenih kretenj. V komični vlofri tržanke se je Verena Jeričeva močno uveljavila. Marjan Zdolšek (Križnik) se Je potrudil, prav tako Stojan Cergoi (cigan). Gledališče Je bilo dobro zasedeno. Uprizoritev je kljub raznim hibam dosegla prav zadovoljiv uspeh. Gimnazijci in ga. Sadarjeva zaslužijo za svoje kulturno udejstvo-vanje vso pohvalo. — B. P. o— Ljudsko vseučilišče. V risalni d meščanske šole bo predaval jutri ob 20. prl-marij dr. L. Savnik iz Ljubljane o raku na maternici. Zanimivo ln poučno predavanje bodo spremljale skioptične slike. e— Sokolska akademija. Vaditeljski zbor narafičaja Sokolskega društva Celja L bo priredil v soboto 4. maja ob 20.30 v Narodnem domu vsakoletno akademijo s pestrim sporedom ob sodelovanju vseh mladinskih oddelkov in celjske železničarske godbe. Opozarjamo vsa društva na ta datum. e— Uspelo predavanje, v dvorani kina Metropola v Celju je bilo v sredo zvečer aelo uspelo in lepo obiskano predavanje ravnatelja »Putnika« na Sušaku, g. I. S. Vrignanina, ki je prikazal v sliki in besedi vso lepoto Hrvatskega Primorja. Predavatelj je posvetil še posebno pozornost kulturnim spomenikom, ki jih je naša jadranska obala tako bogata. Čuditi se moramo bogastvu, ki ga hranijo skromne cerkvice te naše zemlje, kjer visijo slike neprecenljive vrednosti, kakor dozdevni Tizian, Giorgione, Vivarini in dr. A tu je tudi mnogo spominov na hrvatske kralje, bane Frankopane itd. Pred predavanjem je bil prikazan v filmu balet Krešimira Bara-noviča »Srce iz lecta«, predavanju pa je sledil zvočni film »Od Zagreba do Raba« z res lepimi posnetki obmorskih kiajev in Plitvičkih jezer. Prireditelja predavanja. Jadranska straža in »Putnik« v Celju, sta poskrbela, da je bilo isto predavanje tudi za šolsko mlačino ln sicer ob 10.30 in 13.30 v kinu Unionu in istotam ob 8.30 za vojaštvo celjske garnlzije. PROTI KA$LJU , po^JuiMJte -faJihar UÀJÀC0L-SIBUP , REMEDIÀ , fcUAJACOL-PEPDYNAMiN) za odrasle in otroke S&okivt ye p- vye/i /eMamo/i. " V.br. l6»9 oa 6« j e— Nabavite si poslovne «njii'ce ! Mestno poglavarstvo v Celju opozarja po naročilu banske uprave vse delavce in nameščence, ki še niso zamenjali starih poslovnih knjižic z novimi ali pa še nimajo knjižic, da si nujno nabavijo knjižice v sobi št. 34. na mestnem poglavarstvu. Zlasti se opozarjajo delavci in nameščenci. ki nameravajo odpotovati zaradi nastopa dela ali iskanja dela. Brez knjižic ne bodo mogli dobiti ne zaposlenja ne znižane voznine po železnicah in parobro-dih, niti ne bodo mogli biti deležni podpor pri javnih borzah dela in pri organih delavskega zavarovanja. e— Napredovanje. Napredovali so naslednji nastavniki meščanskih šol: v 6. skupino prof. Kovačič Peter, Rom Viktor in Večko Filip. V 4/2 skupino Jaušovec Franc in Rajhman Josip. e— Iz staTokatolišI:e cerkve. Bogoslužje v velikem tednu bo po sledečem redu: Na cvetno nedeljo ob 9. blagoslovitev oljk, nato služba božja: Na praznik sv. Jožefa služba božja ob 9. Na veliki četrtek ob 18.30 maša, med mašo skupna spoved in obhajilo Na veliki petek služba božja ob 9. Na veliko soboto ob 19. obred Vstajenja, nato blagoslovitev jestvin. Na Veliko noč bo služba božja izjemno ob 10., na velikonočni ponedeljek pa ob 9. e— Slinavka »n parkljevka v Celju. Mestno poglavarstvo razglaša, da Je bila v ponedeljek 11. t. m. uradno ugotovljena slinavka in parkljevka na Cesti na Dobrovo 18 v Gaberju. Gaberje je proglašeno za okuženo, vsi ostali kraji celjske občine pa za ogroženo področje. Do nadaljnjega so v Celju ukinjeni vsi živinski ln kramarski sejmi. Na mestnem področju je prepovedan vsak svoboden in trgovinski promet s parkljarji. Izdajanje ln podaljšanje živinskih potnih listov je ukinjeno, izvzeti so le parkljarji, ki so določeni za zakol v mestni klavnici. Dovoljenje za odpremo parkljarjev z ogroženega področja v drug srez Izda lahko samo banska uprava. Vsako sumljivo obolenje parkljarjev je treba takoj javiti mestnemu veterinarskemu refe- • rentu. — Čudimo se, da smo prejeli zadevni razglas mestnega poglavarstva šele v ; petek popoldne, čeprav je bil že v torek j 12. t. m. podpisan. I e— V poročilo o razpravi proti Francu ; žuraju in tovarišem, ki smo ga objavili v ! nedeljo, se je pri telefonskem prenosu vrini j nila napaka. Franc šmid je bil obsojen na 5 mescev in Josip Podkrajšek na 4 mesce zapora, Janez šmid in Terezija šmidova pa vsak na 1 mesec in 10 dni zapora pogojno. e— Varujte planinsko floro! Opozarjamo na razglas o varovanju planinske flore, Id je nabit na uradnih deskah mestnega poglavarstva v Celju. e— Prometna nesreča. V četrtek je padel 151etnl sin kočarice Ivan Mohorič iz Podloga pri Plani med vožnjo z voza in si zlomil desno nogo v gležnju. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e—, Nabavite si »rečke za novo kolo dri. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju! e— Vodnikova ulica je zaradi popravila cestišča in zaradi kanalizacijskih del v odseku med Strossmayerjevo in Gregorčičevo ulico zaprta za promet z vozili. b Maribora a— Zborovanje JNS v Mariboru. V sredo 20. t. m. ob četrt na 20. uro bodo v mali dvorani Narodnega doma občni zbori vseh petih krajevnih organizacii JNS za mesto Maribor. Ob 20. uri bo sreska skupščina JNS za mesto Maribor. O oolitičnem položaju bo poročal minister dr. Albert Krämer. a— Iz mestnega vojaškoga urada. Razpisan je natečai za sprejem dveh dnevni-čarjev zvaničnikov v službo pri poveljstvu vojnega okrožja v Mariboru Natančnejši pogoji 9o v mestnem vojaškem uradu. a— Odmev svetovnih dosrodkov v Mariboru. Znano ie. da dovoljuje angleška blokada tistim našim tvrdk am uvoz surovin, ki nimajo poslovnih stikov z nemškimi tvrdkami. Z onstran meje prihajajo v zadnjem času od tvrdk prošnje na tukajšnje tvrdke za manjše množine surovin, za katere so onstran meje potrebne nakaznice. Naše tvrdke niso mogle ustreči, ker se bojijo. da ne bi prišle zaradi tega v angleški seznam tistih tvrdk. Vi so v poslovnih stikih z nemškimi tvrdkami. KLOBUKI v najnovejših barvah in oblikah BOGATAJ Ljubljana. Stari trg 14. Maribor — Gosposka 3. Radovljica — mesto. Nizke cene. Strokovna postrežba. Pred nakupom si oglejte izložbe a— Francoski krožek v Mariboru zelo marljivo propagira misel spoznavanja francoskega jezika in francoske kulture. Lepi uspehi so se pokazali na predsnočnjem občnem zboru v lepo urejenih društvenih prostorih. Klena poročila o vnetem kulturnem prizadevanju so podali predsednik dr. Ploj, tajnik prof Gasparin, ki je poročal tudi za odsotno knjižničarko, in blagajnik prof. dr. Kotnik. Omeniti je zlasti številne frane, tečaje in vzorno urejeno knjižnico, ki šteje čez 2000 zvezkov beletristič-ne in znanstvene vsebine. 'Pri volitvah je bill odbor delno obnovljen, v glavnih funkcijah ni sprememb. Občnemu zboru je prisostvoval tudi francoski konzularni predstavnik v Mariboru g. dr. Ra poteč. a— Nepojasnjena usoda. Pred dnevi je neznano kam izginil 18-letni dijak Ljubo-mdT Bečela iz Ruš. Starši so v skrbeh za njegovo usodo. Pred odhodom je dejal, da gre na neko šolsko ekskurzijo, ki je pa dejansko ni bilo. Policija skuša pojasniti di-jakovo usodo. SPOMLADMI OGRAJSKI SEJEN S SALONOM AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES SE BO VRŠIL OD 13. DO 22. APRILA 1940. Avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa, tekstilije, galanterija, pohištvo, kovčegi, torbe, obutev, kovine, stroji, motorji, aparati, blagajne, štedilniki, frižideri, kemija, preäe, poljedelski stroji, stavbarstvo, barvarstvo, umetna gnojila, elektrotehnika, optika, metalna galanterija, šivalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tehtnice, stroji za rezanje mesa, stroji ä kavo, steklo, porcelan, keramika, lesni ročni izdelki, nakit, ure, kozmetika, papir, glasbeni instrumenti, knjige, radio-aparati, kinomatografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama, prehrana, alkoholne pijače, mineralne vode, mlečni izdelki Pojasnila: Uprava pošt. pret. §38, sejma, Sajmište, : 28-526, 28*602 50% popusti na železnicah In parofarodili a— Zanimtvo predavanje Je bflo pred-■Dočnjim t Ljudski univerzi Predaval je o Hrvatskem Primorju ravnatelj Vrigna-nin • Sušaka, ki ga je pozdravil prof S. Bunc. Predavateljev« izvajanja je pojasnjo-val poučen film »Od Zagreba do Raba«. Številno občinstvo je sprejelo zanimivo predavanje s prisrčnim priznanjem Večer je organizirala Ljudska univerza ob sodelovanju »Putnika« in Jadranske straže. s— Iz gledališke pisarne. Danes popoldne ob znižanih cenah »Neopravičena ura«, drevi prva ponovitev »Gejše*. Na praznik v torek popoldne »Cigan baron«, zvečer »Konto X« zadnjič, znižane cene. a— V počastitev spomina pok. prof. G. Majcna je daroval prosv. inšpektor g. dr. L. Poljanec namesto venca 15U din za CM D. a— Zdravniško dežurno službo za nujno poinoč članom OUZU in njihovim upravičenim svojcem ima danes v neodložljivih primerih in v odso-tnusti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Teobald Zimgast. Kralja Petra trg 3. na praznik 19. t. m. pa dr S Pogrujc, Tyrseva ul. št. 14. a— Izdaten plen je befležila mariborska policija ob priliki temeljite racije po sum- ljivih elementih. Zajela je 53 oseb. Med njimi jih je precej, ki ne morejo izkazati, • čim se preživljajo. a— Ob meji je gorelo. V Selovcu pn Gu-štanju je zgorela domačija posestnika Ee~ nesta Sulerja, ki je oškodovan za 2U.UU0 dm. V Zgornjem Javorju pri Črni pa je zgorela domačija trgovke Marije Kosi. Škode je več kakor 30 UUU din. a— Posestne spremembe. Marija We-slakova je prodala Tiskarni sv. Cirila hišo v Splavarski ulici 6 za 195.000 din. Pro-fesoijeva ženi. Marija Zgečeva je kupila na sodni dražbo polovico hiše štev. 36 v Slovenski ulici za 200.000 din. Gostllnlčar-ka Marija Vigečeva je prodala Štefanu ln Rupe rtu Strmšku hišo na Koroški cesti 95 za 80.000 dän. Lovro Gerž.na Je kupil od Marije Verdikon hišo v Ferkovl uliat 11 aa 80.000 din. a— Sličica s »redlšča mesta. Iznajdljiv Pohorec se je ustavil v Slovenski ulici, vse-del se je na kovčeg in si DOlnil pico. Potem je s pomočjo po-večalnega stekla zaiel soln-čne žarke v žarišče in s. tako Dr.žeal dìdo. Seveda se ie takoi nabralo radovednežev, ki jim ie iznaidlliv. Pohurec razodeL da ie to takšne vrste vžigalnik, ki «ra še zaplo-niti ne morejo. :ceta zaslišujejo na sadlšču Kranjska stražnika, ki sta ga aretirala, sta prejela denarno nagrado Ljubiiana. 16. marca Preiskovalni sednik Alfred Fišinger ie včeraj začel obširno sodno preiskavo proti Antonu Hacetu. čigar proces se bo oo vsej pril ki razrasel, da naša kriminalna kronika že dolgo ne pomni pod baerà. Preiskovalni sodnik zariišuie ra;7.boin:ka v za-sliševalni celici ietnišnice na Miklošičevi cesti, razgovorom oa prisostvuje tudi višii nadzornik polici isk h agontov M tiia Močnik. ki vodi polic jsko preiskavo oroti Hacetu. V jetnišnici so Hacetu odkazn'i samotno celico v drugem nadctrooiu V io imajo rezervirano za naiboli nevarne zločince in za katere ie beg povs m izključen, ker drži pot do svobode skozi s°d"Tn težk h ze'ezn h vrat Hace ie v zaporih vidno pre-cei dobre volie. čemur se pač ni mogoče čuditi, sai ie do dolgem času pr šel za i t-niškim obzidiem vendar do mimeea spanca in počitka. Do-br^en del njegovh pajdašev je že pod k'iučem. v kr^tkTn pa bo po'iciia izv-šila še več aretac i liudi, ki so bili kakorkoli v Hacetovi službi. Kranj. 16 marra Zaradi nekaterih netočnih vesti, ki so se v zvezi z aretacijo Antona Ha età rojavi'e v dnevnem tisku, nas g. Hervat n iz K-ania naoroša za naslednjo ugotovitev, ki je potrebna že zaradi dobrega g'asu s*~n valcev hiše. v kateri je bil Hace aretiran. Po Kranju se govori, da ie bil Hace že večkrat pri Strmoietu. kar pa n.!.akur ni res. Nihče ni mogel slutiti, da ie Slrmole. ki je napravil vtis sol dneea človeka in je bil tudi na policiji prijavljen Hacetov pajdaš Vse do Hacetove aretacije živi duši v hiši ni bilo ničesar znanega, da se med njimi naha.ia človek ki se bavi z vlom. in je Hacetov sodelavec Za zveze, ki lih ie Strmole imel s Hacetom se ie policija začela zanimati šele. ko je bil aref.ran Stanovalci o vsem tem niso imeli ooima ln jasno je. da tudi s Batič kot oreišnii lastnik h še niti trohice ni vedel o stvari Policija ie vse podrobnosti hranila v strogi tajnosti in samo na ta način se ie v kratkem posrečilo ra kriti premetene zveze velike Hacetove druščine. Razumljivo je, da so se do aretacMi zloglasnega Antona Haceta razširile najrazličnejše govorice. Dri tem oa ie potrebno da ljudsko mnenje ne srpravlia ž ni-m v zvezo ljudi, ki bi jim takšne vesti lahko škodovale čeprav so razkrinkaniu zl^nca sami doprinesli delež po svoiih močeh Ljubljana. 16 marca. Danes Je hrabra kranjska stražnika gg. Gojmira Kremžarja ln Antona Medle-ta obskal ban dravske banovine dr. Natlačen na kirurškem oddelku tn Jima iz-roč'l vsakemu po 2.500 din kot nagrado za aretacijo nevarnega razbojnika. štirje nevarni ©blskov^Sd sejmov so bili v sredo polovljenl v Loki pri Zidanem mostu 95 let zglednega naprednega ( gospodarja Zorka Vodnikove besede: »— tvoja zemlja 1« zdrava«, se zopet potrjujejo. V Seiah Dri Dobo vi bo na Jožefovo obhajal 95tič «voj god oče Jože Z o r k o . njegova zvesta življenjska družica Ana roj. Zn.dari.čeva. oa je tudi že letos v januarju doooln.la 84 let. Ta vzorna kmečka dvojica ie priča zdrave slovenske trd ož. v osti Oče Jože se le leta 1866. udeleževal bojev na Laškem, a leta 1916. Je bil še zmeraj toliko korenjaka, da le moral »pet obleči voia^o suknjo in straži ti brežiški most Vmes Je živel življenje poštenega slovenskega kmeta earal n trpel, se živel, oženil ln skrbel za svoj rod 2enka Ana — vdova Pollčeva — mu le prinesla z zvestim srcem ln delovno ročico v zakon tudi sina Ivana, ki ie danes spoštovan profesor na II drž. real, gimna- Iz Kranja Nosite HIN K O Molmke! Trgovina »e oaiiaja v branju, poleg farne cerkve. Iz Litije 1— C vod v t« ult*»c.ic.mco Sokola. Letos praznuje litijsko Sokolsko društvo tridesetletnico. Za ta svoj praexuk je pripravil Sokol bogat spored. Uvodno predavanje je imel znani predavatelj ljubljanske ZKD g. dr. Blanko VerCon. Predavanju je prisostvovala številna družba Sokolov in Sokoli c. Za času primerna izvajanja je žel prisrčno zahvala Dokaz, da si je pridobil pri nas tople simpatije, je sklep poslušalstva, naj bi g. dr. Verčon čim piej spet prišel v našo sredo. Drevi bo naše sokolsko gledališče Izvajalo znano Fodorjevo »Maturo«, ki Je žeia prodoren uspeh 2e v zi Ji v Ljubljani. V drugem zakonu Da so ! LjubljanL Pravkar so delo iavajall ob splošnem priznanju tudi na sokolskem odru v Zagorju. Naši igralci ln komad zaslužijo polno dvorano. 1— Učlteljstvo na bežigrajski ftolL VCe-i raj so hosp: tirali učitelji ie litijskega okra-Ja pod okriljem JUU na bežigrajski poskusni šoli v Ljubljani. Sola Je pai pedagoškim vodstvom bivšega učitelja litijske mešačnske šole g. Rudolfa Kobaiice. j Včerajšnji hos pi tanti so prisostvovali pouku pri g. učitelju Feglcu ln ge. učiteljl-! d Zemljičevl ter pevskemu pouku pri g. učitelju Venturini ju. Po zaključku Je bila Izčrpna debata ln kritika, za konec pa je j bežigrajski zbor Izvajal posrečen koncert narodnih ln umetnih pesmi. Iz Hrastnika h— Zmrznil je v Turju nad Hrastnikom upokojeni rudar Miha Kandolf. Sel Je pred tednom od doma ln se ni vrnil. Ker Je imel navado, da Je izostal po več dm i doma, se domači niso zmenili za njegovo odsotnost. Ko pa se je to pot vračal menda ponoči utrujen proti domu, Je obležal v snegu. Našli so ga kakih 100 metrov pod njegovo hišico zmrzlega. Pokopali so ga na dol-skem pokopališču. Naj v miru počival h— Občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila ln Metoda Je bil preteklo sredo v Rože vi gostilni Poročila ao bila vzeta z odobravanjem na znanje. Pri volitvah Je bil Izvoljen stan odbor s predsednikom g. Lojzetom Hof baue r jem na čelu. h— Vlomilci. V noči od četrtka na petek okrog polnoči so skušali neki vlomilci vlomiti v Šentjurčevo restavracijo. Dvignili so rolo na oknu posebne gostilniške sobe ter utrli Sipo. Ropot je zbudil v hiši biva-jočo učiteljico go. čandrovo, Id je z vpitjem prepodila nepoznane nepridiprave. Ce že ne bi bil zloglasni Hace za varnimi zapahi, bi gotovo človeška domišljija pripisala tudi ta poizkus vloma nJemu. h— Sokolsko gledališče v Hrastniku uprizori mladinsko pravljično lgio s pet- Zidani most, 16. marca V poslednjem času so se dogodile na sejmih po Dolenjskem številne žepne tatvine Nedavno je bilo ukradeno nekemu posestniku na sejmu v Sevnici 11.000 din. Dalje 90 bile tatvine v Boštanju, Kostanjevici in drugod. Zato so bile naše varnostne oblasti posebno pozorne na sumijivce, ki so prihajali iz južnih krajev. Ko je bil v sredo sejem v Loici pri Zidanem mostu, so prišli štirje hrvatsko govoreči neznanci v Goilobovo gostilno, kjer so se sumljivo pogovarjali, na kar so postali domači pozorni. Okoli desete ure je prodala posestnica Antonija Kosmova iz Loke par volov, kar je opazoval eden izmed neznancev. N pa videl da je izkupiček izročila neki drugi kmetici, da ga je ponesla domov Sredi trga je kmalu nato tat ukradel Kosmovi denarnico, s katero je hotel pobegniti. Toda žena je price'a klicati na pomoč. Ljudje na sejmu in orožniki so tekli za neznancem ter ga ulovih. V denarnici je bilo le kakih 20 din drobiža. Ker se je vedelo, da žepar ni sam, so pričeli pajdaše iskati po sejmu. Orožnik g. Pavlovič se je skril za neko šupo ter čakal, da se mu je približal drugi begun. Takoj mu je napovedal aretacijo. Ker se mu je uprl, mu je nameril puško, tedaj je pričefl vpiti, da je ministrov brat in še kaj hujšega. S pomočjo železniškega uslužbenca v Loki je orožnik zvezal besnega sumljiv- ca in ga odve-del v občinsko pisarno, kjer je bil zadržan že prvi žepar Medtem je komandir g. Pangeršič ujel tretjega p<>te pina, uro kasneje pa je orožn.k g. M'čič aretiral že četrtega na Bregu Seveda se pajdaši niso hoteli poznati ter so vpili drug na drugega Vendar se je kmalu izkazalo da je četvorica med seboj v najboljših prijateljskih odnosih. Ljudje so hoteli z žeparji javno obračunati. Orožniki pa so jih za^čitilli, sicer bi bilo joj v Loki kakor tudi na Zidanem mostu Pri zasliševanju so si lih ogledali s sevniškiini orožniki, pri čemer se je ugotovilo, da je bila četvorica stalno po naših sejmih. Na vesti imajo vse številne žepne tatvine. Zagreb ka policija pa je sporočila da so bili vsi štirje že večkrat ka/no vani zaradi žepnih tatvin. Posebno znan je 25-Ietni Rasem Šerič iz Dubice, ki |e imel v žepu skrito bodalo Tud: Ji>sip Su'aric in Jakob Hasanbegovič sta stara zn.inca zagreb ke policije, ki sta baš zaradi tega izgnana iz zagreb-ke občine, docim ie Jo-vana Jovanoviča spoznal paznik sreskega sodišča v Laškem Zeparji se izgovarjajo, da so prišli na se jem kot mešetarji pri kupi. m prodaji živine ter trdovratno taje vsakršno tatvino Z močno eskorto orožnikov so jih uklenje-ne pripeljali na sresko sodi "če v Laiko, kjer bodo dobili zasluženo piačilo. se rodili Zorkovima 8e Stirle otroci. Vse sta vzorno preskrbela Lojze le prevzel domače posestvo v Selah Jože »e odšel v Ameriko, kjer si je ustvaril leoo eksistenco in osnoval zavedno slovensko družino. Franc Je ugleden obrtnik - pek v S.ški. Tone oa takisto dobro zasidran trgovski zastopnik v Ljubi lani. Kakor je bil oče Jože svoj živ dan vedno trdna in zavedna napredna knwčka korenina. tako so mu tudi sinovi z družinami vzorni naprvdniaki Lojze in Tone sta se tudi borila na Koroškem m dokazala da sta s krvjo pripravljena potrditi svoio nacionalno zvestobo. Z očetom Jožetom ln materjo Ano se bo izrednega praznika veselila vsa vas m vsa okol ca. Kakor si š mo. se ie neki slovenski Disatelj odločil očrtati dejanje in nehanie te vzorne družine tudi v leposlovni obliki. Ako res dobe Sela v okviru Z irkovih svol roman ali povest v slovenski kni ževnosti. bo anatrai to ves kmečk živeii brežiškega sreza za počastitev. Mi oa ki smu Driče | iem Plesom vü; Koien leCen ob P°l I7 v Sokolskem domu. h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film: Ciganke. Iz Krškega k— Zadnjič »Krog s fcredo«. Danes popoldne ob 16. bo v Sokolskem domu zadnja gledališka predstava »Krog s kredo«, ki je ena najbolj privlačnih iger. kar jih Je bilo do se'aj igranih na našem odru. Skrivnostne slike lz Daljnega vzhoda bodo oča- trdega dela Zorkovih \j:čemo očetu Jožetu za 95ti god prav iz srca: »Na mnoga leta!« Materi An in vsej spoštovani ob;,elii pa ob tei pnìAi naj skreneiše čestitke! Za rerfrtev Affrerčeve doma š je Ljub jana, 16. marca. Akcija za rešitev Aškerčeve domačije zelo levno Igro v sedrr.'h slikah »Zidanje Skadra«, po srbski narodni pesmi. Lutke nastopajo v najrodnih nošah. Vstopnina po 3. 2 in 1 dn. J— Z'O^nl kino predvaja dsnes ob pol 16., pol 19. In pol 21. uri ljubavn' vohunski film »Hotel Imperial«. Za dodatek filmski žuinaL I? Julijske kr fine Žrtve katastrofe v krapanskem premogovniku Velika katastrofa v Krapanskem premogovniku, o kateri smo na drugem mestu že poročali, je izzvala po Istri veliko žalost. Imena ponesrečenih rudarjev Se niso bila vsa objavljena, vendar je bilo mogoče ugotoviti, da je katastrofa zahtevala človeških žrtev tudi lz vrst rudarjev lz domačih krajev. Poleg drugih so se smrtno ponesrečili Edvard Stihovič ln Aleksander Fabris iz Lindara, Jakob Simončlč Iz Kovinskega scia. Martin Pavletlč ln Martin Koren lz Kanfanara, Dragotln Hrvatln lz Šmar ja pri Kopru, Dominik Božuško, oče številne družine lz Pulja, Anton Antonovlč lz Tinjana, Božo Janko ln Peter Matoševlč lz Sv. Lovreča Pazenatičkega, Viktor Vre-tenar, Vekoslav Belušič ln Josip Oljan ls Plčna ter Franjo Milsnovlč lz Gračlšča. Vlada je Izdala že več ukrepov, da M olajšala gorje ln bedo, ki jo je katastrofa povzročila Med drugim je odredila, da se ustanovi konvikt, v katerem se bo vzgojila v fašističnem duhu brezplačno deca ponesrečenih. Družinam 86 ponesrečenih ln nad 100 ranjenih rudarjev so bile razdeljene podpore v skupnem znesku 300.000 lir. Drobne novice In spet granata. V Ločniku pri Gorici je granata un čila nadaljnji dve človeški življenji. V enem tednu sedem žrtev! To Je težka bilanca, ki ne dop ušla več nobenega odlašanja. Dosedanji ukrepi so bili zelo ostri, a očitno niso zalegli. Bill so izdani proti nepooblaščenim nabiralcem granat- da ne bi zaslužili tstlh krvavo zasluženih lir za razstrelivo in železo, mesto v zaščito človeških življenj, že cela vista nabiralcev sedi po zaporih, a granate terjajo vedno nove žrtve. Vprašanje nabiranja granat nima samo gospoda rak» in pravne strani. Treba ga je rešiti s njegove druge, soc alne platL Nesreča se Je tokrat zgodBa v Ločniku pri Tonutovih. Posestnik Tonut Je našel staro granate nekje na Kalvarijl. 8 svoj um l6ietnlm sinom tn 191etnlm sosedovim fantom Jo je preteklo nedeljo popoldne razstavljal Pod udarci s kladivom Je eksplodirala. Oče ln sin sta bila pri priči ub ta. Sosedovemu fantu je razparalo prša in ga sedaj zdravijo v goriš kJ bolnišnici. Ribičeva nrareča. V Plomlnskem kanalu so našli te dni ribiški čoln. ki ga je morje naplavilo na obalo. Nanj so bila še pritrjena vesla u v njem je bila barigli«« voda. RlblCa pa od bOo nikjer. Kakor rm kaže, je po nesreči padel ln utonil. Nevaren padec. V Gorenji Tri bua je pred dnevi doletela huda neareöa 65ietne> ga poseotnika Lojcaa Hum&rja. PivbokJo soboto se je odprav. 1 na domači senik. Ko je bii te vrh leatve. Je omahnil in padel šest metrov globoko na tla Mož Je dutotl smrtno nevarne ncuanje poškodbe. Bii je prapeilJfcm v ga. iško bolni ti 00, kjer si zdravniki prizadevajo, da ba ohranili pri življenju. potar v Lokvi. V sredo Je nastal pri posestniku Francu Umeku v Lokvi pri Bazovici požar, ki ga kljub vsem naporom vadčanov ki tržaških guallcev ni bilo mogoče toliko omejiti da Umeku dom ne ol docela pogorel. Ogenj Je nastai okrog 14. ure ln v nekaj urah Je hiša pog-orela do tal Požar Je povzročil posestniku za kakih 10.000 lir škode. K sruča je bila hiša zavarovana. Naše gledališče DRAMA Nedelja, 17.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 18.: Severna lisica Premiera. Premierski abonma. Torek, 19 : Asm odej Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda 20.: Strahopetec. Rod B. četrtek, 21.: zaprta Petek. 22.: zaprto. Med najzanimivejše ženske vloge iz salonskega lahkotnega repertoarja spada Ilona v Herczegovi »Severni lisici«. V delu, ki so ga uprizorili vsi evropski odrt z enakim uspehom, so nastopale aajslov1te.1Se Igralke v tej vlogi. Psihološko zanimiva v resnih ln zabavnih trenutkih mojstrsko orisano podobo ženske, bo igrala pri nas Mira Danilova. Nič manj učinkovite vloge moža, njegove nečakinje, prijatelja in znanca bodo Igrali Gregorin. Kralj. Vida Juvanova in Drenovec. P.ežlser prof Sest. OPERA Nedelja, 17. ob 15.: Nižava. Izven. Znlžar-ne cene od 30 din navzdol Ob 20.: Frasquita Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Ponedeljek, 18.: Adriana Leoouvreur. Laven. Torek, 19. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Traviata. Izven. Gostovanje gospe Zlate Gjungjenčeve, Josnpa Go-stiča ln Borisa Popova. Sreda 20.: zaprto. Četrtek, 21.: zaprta Petek, 22.: zaprto. Na praznik zvečer bodo gostovali t Verdijevi »Traviati«: Zlata Gjungjenac kot Violetta, Joßlp Gosti* kot Alfred ln Bori» Popov kot stari Germont. Kvalitete vseh treh pevcev so našemu občinstvu prav dobro znane, zato Je o njih govoriti odveč. Pripomnimo naj le. da pri poslednji Jubilejni predstavi »Traviate« velik del interesentov ni mogel dobiti več vstopnic, zato oriporočamo nabavo vstopnic v naprej. Razpis poletnega abonmana v Narodnem gledališču v Ljubljani. Kakor vsako leto, razpisuje uprava Narodnega gledališča tudi letos poletni abonma, tako da bodo imeli tisti, ki doslej lz kakršnih koli vzrokov v tekočI sezoni Se niso abonenti, priliko videti in slišati dramske, operne ln operetne predstave, ki bodo odigrane v drugI polovici letošnje sezone. Poletni abonma bo odigran v času od 20. marca do konca junija ln bo obsegal 7 dramskih ln 7 opernih odnosno operetnih predstav. Poletni abonma se bo vplačeval v štirih mesečnih obrokih: prvi obrok prt vpisu, drugi obrok 1. aprila tretji obruk 1 maja ln četrti obrok 1. junija. Obroki so. za ložo v parterju In v I. redu št. 1 do 5 po 213 din, za ložo v I. redu št. 6 do 9 po 256 din, za parternl sedež I. vrste 64 din. IL In III. vrste 58 din. IV do VI vrste 52 din, Vn. do IX. vrste 48 din, X. In XI. vrste 40 din, za balkonski sedež I. vrste 39 din, H. vrste 32 din, HI. vrste 27 din, za galerijski sedež I. vrste 24 din, n. In IH. vrste 20 din, IV. In V. vrste 16 din Repertoar bo obsegal v drami: Asm odej (Mau^.ac), Revizor (Gogolj), Severna lisica (Herczeg), Županova Micka (Linhart), Varh (Garrick-Smole), Hamlet (Shakespeare), Danes bomo tiči (Nestroy), Naša krt (Finžgar); v operi: Adriana Lecouvreur (Cllea), Kleo-patra (dr. S vara), Lohengrin (Wagner), Carmen (Blzet), Ivetoškl kralj (Ibert), opereta Modra roža ter baleta Signorina Gioventù ln Nikotina Priglase sprejema od ponedeljka 11. t. m dalje blagajna gledališke uprave v poslopju dramskega gledališča ob delavnikih od 9. do 12. In od 15. do 17. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na Izredno nizko ceno ln ugodnost plačevanja v obrokih, ki omogočata vsakomur stalen obisk gledaliških predstav. Zato vabimo k mnogoštevilnemu podpisu poletnega abonmana. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ« Začetek ob 20.15 Nedelja 17.: Pekovska. Torek, 19.: Pekovska. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 17 marca, ob 15. uri: »Neopravičena ura«. Znižane cene. ob 20. uri: »Gejša«. Torek, 19. marca, ob 15. uri: »Cigan baron«. ob 20. uri: Konto »X«. Znižane ceno. Zadnjikrat ZAGORJE OB SAVI. V Zadružnem domu na Lokah bo gostovalo drevi ob 18. »Mrakovo gledališče« lz Ljubljane s tragedijo »Stari Rimljan«, ki je v avtorjevi režiji žela na številnih odrih ie izreden uspeh. Ker je tudi pri nas za predstavo veliko zanimanje, opozarjamo, da si pravočasno preskrbite vstopnice. Cene običajne. Ribnica. Zvočni Sokolski k no bo predvajal danes popoldne ln zvečer ob običajnih urah film »Na dnu«, vsebina po znanem romanu Maksima Gor kija Za dodatek Foxov zvočni tednik. Tržifi. Kino bo predvajal danes (v nedeljo) film »Bela smrt«, v ponedeljek in torek pa film »Carjevi svečniki« (Tajni kurir Petrograda). (—) Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 15. ln 20. uri krasen velefilm »Greh mladosti« s Polo Negri v glavni vlogi. Med dodatki tudi zvočni tednik, dalje tednik o pogrebu Ljube Da vi dovi éa ter riaana šala »Popaj«. — Za sv. Jožefa sledi krasni češki fTm »Velika srtciuärvava«. f —) B'ed. Zvočni kino bo predvajal danea popoldne in v torek 19. L m. zveöer duhovito komedijo »Annapolls« In občajen dodatek. Drevi tn v torek popoldne kino ne bo IgraJ zaradi dramatične predstav« sokoUkeg* društva, i—l „Neapel] videti in umreti".. Neapelski zaliv sodi v zgodovinskem in geološkem pogledu med najzanimivejše kraje na svetu Neapelj, na pomlad »Vedi Napoli e poi muori!« (vidi Neapelj In potem umri), pravi s polno pravico Italijanski pregovor. Nepozabljiva in prekrasna, amfiteatralna lega tega Skoraj milijonskega velemesta z Vezuvom v ozadju, nad katerim se dviga gosti, dolgi oblak dima kot znak njegove stalne dejavnosti, ki ga v tem pogledu odlikuje kot edini evropski ognjenik, saj Etna se bolj redko oglaša. Vendar omenjeni pregovor, čeprav popolnoma odgovarja razpoloženju vsakega obiskovalca, ni tako tragično zamišljen in je bolj sad južnjaške šegavosti: Mori je namreč mična vasica v bližini mesta ... Vsaka široka okolica tega zemeljskega raja je sad vulkanskih izpremenub, katere so se večinoma zgodile že v zgodovinski dobi. To se opaža ne samo v vsej okolici Vezuva, marveč tudi na neobičajno razviti obali, na številnih večjih in manjših otokih, in posebno na čudovitih Flfìgrejskih poljanah. Znamenitosti je toliko, da bi bilo potrebno več tednov, če bi si kdo hotel vse podrobno ogledati. V vsem obsežnem zalivu so številne višave, odkoder se odpirajo krasni pogledi s severa od visokega otoka Isehie in Capa Misena preko malega zaliva Pozzuoli, ki skriva v ozadju že ugasle vulkane in vulkanska polja, takoj za tem se razteza mogočno središče italijanskega juga, ki hrani tolike spomenike svoje burne preteklosti; južino od mesta stoji sam zase ponosni stožec Vezuva, kakor da bi se hotel razločiti od ostalih planin, okrog njega, pa plodna ravnica, Campania felix, kako jo je imenoval že Vergil. Od Neaplja do Sorrento. se razteza cela vrsta mest, ki niso msnjša od največjih slovenskih, tako da se z morja vse zdi kakor neprekinjen venec. Južni del ssaliva se konča z »otokom sarica«, Caprijem, ki je samo geološki podaljšek sorrentsk&ga polotoka. V neapeljsko okolico se računa tudi druga stran zaliva proti Amalfiju, kjer se skoraj že prične kalabrijska, romantika. Ves ta nebeški kraj je obrabljen z visokem vencem južnih Apeninov. Seveda, najlepši pogled na vso to rajsko panoramo je z Vezuva, pod katerim leži ves kraj kakor plastični relief, vendar tudi iz vseh okoliških krajev vidiš večji del zaliva iz raznih perspektiv in se ti zdi, kakor da je narava sama hotela amfiteatralno oblikovati to ozemlje, da bi ga lahko navdušeni popotnik od povsod primerno občudoval. Poldrugo tisočletje pod tujim gospodstvcim Neapelj, grška naselbina Neapolis, po naše torej Novo mesto, ni menda veliko mlajši od «arnega večnega Rima. Ko je ta stari sedež zapadnega helenstva moral skleniti zvezo z že mogočnim Rimom, je sčasoma postal središče antičnega znanstvenega in umetniškega življenja. Zato ni čudno, da že nesmrtni umotvori Homerja in Vergila opisujejo lepoto teh krajev. Tukaj je bil tudi Puteoli, največja pomorska luka starega veka. Številni rimski cesarji so zelo veliko storili za te kraje, ki so doživeli tako razkošen sijaj, kakor nikoli več potem. Grška in rimska kultura na največji stopnji sta se tukaj združili do popolnosti, ki je nobena doba ni več dosegla. Ves ta sijaj je delana propadel v nemirnih čas;h preseljevanja narodov in tudi zaradi stalnih vulkanskih izprememb. Ko so se vsi ti viharji polegli, so v mestu šest stoletij gospodarili domači vojvode. Nato so skozi ves srednji vek do preteklega stoletja vladale razne veliike vladarske rodbine: Normani, Hohen-stau-fen. Anjou, Aragonci, Bourbonci. Najdelj so vladali Španci, po več stoletij, in takoj zatem Francozi. Zato je tako težko razumeti Napol i tanca tudi onemu, ki sicer zna italijanski, kajti vsi ti vplivi se Čutijo seveda tudi v narečju, ki ima še največ španskih elementov. Od arhitektonskih vplivov je zapustil največ spominov španski barok. V zadnjih stoletjih so se vrstile vstaje proti tujski nadvladi, dokler ni veliki osvoboditelj Italije in borec za svobodo zatiranih narodov, Garibaldi, nastopil svoje zmagovite poti tn pregnal tujce najprej iz kraljestva dveh Sicilij, ki ga je prvega zediniJ s kraljestvom Piemonta in Sardinije. To je bil slavni začetek zedd-njenja vse Italije. Srednjeveške ln moderne znamenitosti Neapelj je dosegel v zedinjeaii domovini nov razmah kot druga pomorska luka Italije, ki ima redne zveze z vsem svetom. Življenje je močno razgibano in južnja-gko živahno, tako da mesto, kar se prometa in obsežnosti tiče, nič ne zaostaja za Rimom in Milanom, širom sveta so znane napclltanske narodne pesmi, toda od romantike, ki jo opisujejo starejši pisci, Je estalo le malo. Stare, legendarne luke Santa Lucia ni več. Tarn je sedaj r.ajmo- telov. Kakor povsod, tako je tudi tukaj napravil fašistični režim primeren red. Začeli so podirati stare dele mesta in graditi številne monumentatole palače. Od modernih palač je treba omeniti v prvi vrsti grandiozno pošto, vso iz marmorja, niklja in stekla, ki ji ni podobne v vsej Evropi. Nova Stazione Marittima za prekomorski promet odlično ustreza svoji nalogi. Galleria Umberto I., po italijanski navadi pokrita promenada med štirimi velikimi palačami, je ogromna in je takoj za milansko. Tudi glavno gledališče San Carlo sodi med največja v Evropi in po velikosti ne zaostaja dosti za Scalo. Bolj kakor številne cerkve karaktorizi-rajo mesto tri mogočne, srednjeveške trd- njave: nad mesten je poooaii St. Ebno, takoj pod njim bivši kartuzijanski samostan, sedaj muzej, ob morju sta drug blizu drugega trdnjavi Castel dell'Ovo in star ra kraljevska palača Castel Nuovo. Poleg morja je tudi velikanska novejša kraljevska paJača, v kateri stalno stanuje prestolonaslednik, princ Piemantstei, s svojo rodbino, ki se je ravno te dni povečala z malo princeso. Nasproti kraljevemu dvoru je razkošna dvorska cerkev, podobna rimskem Panteonu s polkrožno kolomado. V palači na Capodimontu stanuje bližnja sorodnica kraljeva, vojvodinja d'Aosta, mati podkralja Abesinije. Toda največja znamenitost mesta je Nacionalni muzej, ki sodi med najbogatejša in največja zbirališča klasične umetnosti na svetu. Tukaj so zbrane najpomembnejše izkopanine, predvsem iz Pompejev in Herkulana, potem iz Puteoli ja, iz posestev FarneSkih in iz term Caracalle. Posebno sijajna je ogromna zibirka kipov v marmorju in bronu, ki obsega skoraj vso nedosegljivo grško in rimsko klasično umetnost. Izredno obilna je tudi zbirka fresk in mozaikov, umetniško oblikovana zlatnina in sreibrnina, male bronce iz vseh panog domačega življenja, antike, terakota, poslikano «teklo, kipci in redka zbirka gršlkih vaz. Muzej ima tudi znano pina-koteko. Bogastvo tega največjega italijanskega muzeja odgovarja pač redkim izkopaninam tega znamenitega kraja. V mednarodnem znanstvenem svetu je znana zoološka postaja, ki proučuje raz-colično življenje v Sredozemskem morju. V katedrali so relikvije sv. Januarija, zaščitnika mesta ki je našel mučentško smrt v gledališču v Puteoliju. Na Capo-dimentu so tudi katakombe, ki so arhitektonsko pomembnejše od rimskih. Zaradi svoje razsežnosti je Neapelj prvo italijansko mesto, ki razpolaga s podzemno železnico, a vrhu tega so vse okoliške višave zvezane z vzpenjačo. Mesto ima tudi posebno priljubljeno domačo obrt, v kateri se odlikujejo rokavice, nakit iz koral, lave, želvovine, školjk, zlatnina, sre-brnna, posnetki starinskega brona, v maju se pripravi Naeajpelj na velik dogodek: otvoritev prve kolonialne razstave »Tri-enale d'Oltremare«, na kateri bo Italija pokazala samo tri leta po ustanovitvi Imperija vse uspehe pionirskega duha svojega afriškega poslanstva, s katerim nadaljuje slavne tradicije rimskega imperija. Dr. O. A. bi to ne trito donosno In morda zvezano tudi z velikimi stroški Občinska uprava naj v bodoči proračun vnese primerno postavko škropilnega avta, tisto staro predpo- topoo vozilo pa naj porabi za p revo« folcali j a.li pa naj ga proda tovarni kot staio železo. bl a. Učiteljska samopomoč je zborovala Njeno delovanje jo uvršča med najmočnejše dobrodelne ustanove v banovini — Nov pravilnik socialnega sklada ifce pred vaissimi nalogami Nujno potrebna je Izpopolnitev vodovoda, zgraditev tržnice ln nabava škropilnega avtomobila Jesenice, 16. marca Občinska uprava sestavlja v teh dneh proračun mestne občine Jesenice za leto 1940-1941, katerega bo na prihodnji seji občinskega odbora predložila v razpravo. Ker širši j,avnosti še ni znano, kakšen bo bodoči občinski proračun in katera občinska javna dela bodo predvidena v proračunu, je potrebno, da občinska uprava pri sestavi občinskega proračuna upošteva želje in potrebe širšega kroga občanov, predvsem davkoplačevalcev, da ne bodo postavljeni pred dovršeno dejstvo, kot otroci, ki ne vedo, kaj jim bo prinesel Sv. Miklavž. Na zadnji občinski seji je bilo sklenjeno, da bo občina zgradila mrtvaško vežo pred pokopališčem. V pogledu potrebe mrtvaške veže so med občani mnenja zelo deljena, ker je sedanje pokopališče preblizu mestnega središča, je že skoraj vse prekopano in se bo moralo urediti novo pokopališče bolj izven mesta na kakem primernejšem in mirnejšem kraju Sedanje pokopališče naj bi dobilo ob cesti primeren zid in vhod, prostor pred pokopališčem pa naj se lepo izravna, naj se zaseje z angleško travo in zasadi z lipami ali lepotičnim drevjem. Taka ureditev prostora bi pred tem pokopališčem zadostovala, gradnja mrtvaške veže pa naj se preloži na poznejši čas, če bo kazala potreba za izgradnjo novega pokopališča na primernejšem kraju. Veliko bolj potrebno kot gradnja mrtvaške veže, pa je podaljšanje in ojačenje občinskega vodovoda, postavitev primerne tržne lope in nabava škropilnega avtomobila. Sedanji občinski vodovod ne ustreza več vedno naraščajočim potrebam. Na periferiji in v hišah, ki so postavljene v višjih legah, so stranke po več mesecev na leto brez vode, ker vodni pritisk ni dovolj močan, da bi poganjal vodo v predmestja. Jesenice tudi zelo nujno potrebujejo primeren tržni prostor ali tržno lopo Tržni dnevi so že nekaj let na šetališču ob Prešernovi cesti, po kateri diči dnevno nešteto avtomobilistov, ki dvigajo cele oblake prahu. To šetališče ni primerno za pro- dajo peciva, sadja in zelenjave. Tik ob trgu pa so k ograji privezani konji, ki dovažajo živila na trg Živilsko blato in znoj privabljata na tisoče muh in komarjev, ki letajo s konjev na sadje in zelenjavo in obratno. Na tako okužena živila pa lega še debela plast dima in prahu. Otroci in delavci, ki se v trumah vračajo iz šol in tovarne, uživajo tako onesnaženo in okuženo sadje kar na poti domov. Res skraini čas je, da se za sadm in zelenjadni trg določi drug prostor, ali zgradi potrebam primerna tržna lopa, za čakajočo vprežno živino pa se določi drug primernejši prostor. Občinska uprava ima v načrtu uvedbo mestnega avtobusnega podjetja Zaenkrat namerava nabaviti en avtobus, ki bi vozil dnevno večkrat med Javornikom in Hruši-co v obeh smereh. Občinski očetje hočejo v tem pogledu posnemati občino Maribor, ki ima velike dohodke od mestnega občinskega avtobusnega podjetja. Primerjava Jesenic z Mariborom pa v tem pogledu ne drži. Maribor je večje trgovsko mesto in središče široke pokrajine. Iz Maribora vodijo številne ceste v vse smeri in to v daljne pokrajine, ki niso zvezane z Mariborom z železno cesto. Jesenice pa so malo mesto brez širokega gospodarskega zaledja. Železniške zveze ustrezajo skoraj vsem potrebam. Skoraj vsako uro vozijo vlaki v razne smeri in prevažajo potnike za nekaj dinarjev z Javornika na Hrušico ali na Blejsko Dobravo in obratno. Za uvedbo mestnega avtobusnega podjetja niso podani ugodni pogoji, ker bi avtobusi ne mogli tekmovati z železnico. Ce je uvedba avtobusnega prometa res potrebna naj občina to prepusti zasebna iniciativi, sama pa naj se bolj briga za ureditev cest, za ureditev mesta in zdravje občanov. V to poglavje pa spada v prvi vrsti nabava mestnega škropilnega avta, ki bi v vročih poletnih mesecih po večkrat na dan škropil in ohladil razbeljene ceste vse do Javornika pa do Hrušice. Skrb za zdravje občanov bi morala biti na prvem mestu in bi morali pri tem pasti vsi obziri, čeprav Novo mesto, 16. marca Odločna borba, ki so jo vodile lani humanitarne ustanove vseh vrst v naši državi za svoj obstoj, je več ali manj znana. šlo je tedaj za pravilnik o humanitarnih ustanovah, ki je spričo svojih trdot grozil, da uniči, kakor strupena slana, vse napore stanov, ki so si, v svoji skrbi za bodočnost, ustanovili dobrodelne ustanove pod najrazličnejšimi imeni. Zadeva pravilnika sicer še vedno ni spravljena z dnevnega reda, vendar je upati vsaj toliko, da se ljudem ne bo jemalo ono, kar so si s trudom ustvarili. Vse humanitarne ustanove zahtevajo, naj se stanovske ustanove izločijo iz pravilnika. Tako jim bo zagotovljen nemoten razvoj. V nedeljo je zborovala ena takih dobrodelnih ustanov v Novem mestu. Bila je to Učiteljska samopomoč, ki se uvršča po svojem delovanju med najmočnejše socialne ustanove v naši banovini. Polno risal-nico učiteljstva v ljudski šoli je pozdravil predsednik US g. Ivan Kocijančič, ki je uvodoma govoril o socialno — gospodarskem pomenu samopomoči, o namenu US, predvsem pa je zanosni učiteljski zbor izjavil svojo udanost Nj. Vel. kralju Petru H. Zadružnike je toplo pozdravil tudi sr. šol. nadzornik g. Franc žukovec. Potem je zbor preudarno razpravljal o računu dobička in izgube, o bilanci in o prometu. Razrešnico upravnemu odboru je predlagal sreski šolski nadzornik g. Anton Volavšek, potem pa je olla zboru predočena dolgotrajna borba, ki jo je imela US lani, ko ji je grozil pravilnik trgovinskega ministrstva. Letna skupščina je sprejela novi pravilnik o socialnem skladu, ki bo onemogočil kakršnokoli izrabo podpore v nesocial- ne namene. Postavljeni so gotovi zadržki, vendar pušča pravilnik upravnemu odboru v izredno nujnih primerih gotovo prostost. Učiteljska samopomoč šteje 2613 zadružnikov. Lani je vstopilo 29 zadružnikov in znaša posmrtnina 13.000 din. Zadružno poslovanje je bilo uspešno, kajti dosegli so se ugodni zaključki z OUZD in z mestnim pogrebnim zavodom v Ljubljani. US ima več skladov. Socialni sklad se je zvišal za 9026 din na 189.090. din in je bilo izdanih lani 82 prosilcem 189.300 din posojil. Od ustanovitve v letu 1934. dalje pa je sklad pomagal 501 prosilcu z zneskom 1,072.598. Starostni sklad Je oprostil dosedaj 15 zadružnikov vsakega plačila prispevkov, znaša pa 54.145 din, ter se je dvignil od lani za 8000.56 din. Tretji, po-smrtninski sklad izkazuje vsoto 100.056 din in je bilo iz tega sklada izplačanih lani v 43 smrtnih primerih 563.300 din. Pri tem moramo seve pripomniti, da se posmrtnin-ski sklad ob vsakem smrtnem primeru zopet izpopolni. Vse navedene številke kar najlepše povedo kaj je slovenskemu učitelj-stvu njegova samopomoč. V novem upravnem odboru so iz večine sedanji člani. Izstopil je iz odbora zaradi stalnega bivanja v Beogradu predsednik JUU g. Ivan Dimnik, Nova odbornica je ga. Josipina Mihaličeva, učiteljica v Ljubljani, nova namestnika sta g. Franc Za-gorc in učiteljica Jožica Likozarjeva, v nadzorni odbor pa je vstopil g. Ivan Šmaj-dek. US je izrekla prisrčno zahvalo za pomoč iskrenemu prijatelju, predsedniku nadzornega odbora g. Franu Pristovšku, ki iz izvenzadružnih razlogov zapustil dosedanje mesto. Več skrbi za izobrazbo naroda! Napredek v dvajsetih letih ni zadovoljiv Beograd, 16. marca — Resnici je treba pogledati v oči: v 20 letih do osvobojenju smo ostali v glavnem isto. kar smo bili prej: država nepismenih in ne zadosti šolanih kmetov. Dosedanji napori za narodno orosveto niso bili uspešni. Treba ie iskati novih poti in boljših sredstev — tako stoii med drugim v uvodniku lista »Narodno prosvečivanje«. ki izhala kot službena Driloea »Prosvetnega glasnika«. — »Vreme« se je zaradi tega obrnilo na urednika teea lista, dr. Brani-slava Krstiča ki je povedal naslednje: — Vsak drugi človek v naši državi je neizobražen. Statistike so suhoparne, tudi napačne. Ne smemo zamenjavati nepismenosti z neprosvitljenostio. Poles pismenosti se mora človek navzeti tudi prosvete. Pri nas se pismenost po zadniih statistikah v glavnem izraža s 60 do 65% nikakor pa to število ne velja v splošnem za posamezne kraje. V ostalem ni glavno, da naučimo človeka napisati svoje ime in priimek in da zna vezati po 30 črt v besedo. Treba ie posvetiti naivečio pozornost splošni pro-svitljenosti vsega našega naroda Za zgled je treba vedno imeti Dansko. To je kmet-ska država na najvišji stopnji kulture. Ničesar nas ne more ovirati, da ne bi bilo tudi pri nas tako treba pa le izvesti s pomočjo zasebne iniciative in države načrtno pripravljeni pokret — Zakaj nam to doslei ni uspelo? Ker smo bili vedno napačnega mnenia. da ie odnošai med znanjem in življenjem enak pri kmetu kakor pri šolanem človeku. Pouk in praksa pa sta pokazala neka i drugega Kmet ljubi leno besedo pametne razgovore. toda prehod od misli k delu mu ie precej težaven. Tega ea ie težko navaditi Pri kmetu več velia primer, zgled, izkušenost. običaj kakor Drinovedovanie in lena razlaga. Kmetske množice ie torei treba vzgajati s pomočjo zgledov in d brih navad in jih tako navajati k prosveti Pri nas so se doslei vršili analfabetski tečaji za pobijanje nepismenosti Pokazali so uspehe, kakor se ie pač kdo znal potruditi Poleg teh so se vršili tudi gospodinjski tečaji. Zdai pa ie sklenilo ministrstvo prosvete. da organizira potovalno narodno knjižnico, ki bo obsegala 3.500 knjig iz vseh področij znanosti in književnosti, in ki bo na razpolago siromašnim knjižnicam Te bodo lahko oo brezplačnem seznamu debile na posodo oo 20 do 30 *.nüg. ki jih bodo morale skrbno varovati. Biblioteka je že sestavljena. katalog ie tiskan in se bodo kniige začele kmalu razpošiljati. Posluževale se jih bodo lahko vsa ustanove, ki skrbe za narodno prosveto. Odsek za narodno izobraževanje v prosvetnem ministrstvu tudi razpošilja raznim čitalnicam in šolskim knjižnicam knjige v dar. Znanstveniki in pisatelji so pa naprošeni. da vpošiljaio temu odseku posamezne izvode svojih deL da tudi s svoje strani pripomorejo k narodni prosveti. — Ljudske univerze že imamo, kakih 70 po številu. Toda nekatere so le na papirju ali pa večii del v mestu. Nujno ie treba na vasi ustanoviti kmetska vseučilišča katerih središče nai bo v Beogradu pod streho novega kmetskega doma. ki ga bo treba v kratkem zgraditi. Povsod drugod imajo kmetijske države svoja kmetska vseučilišča. pri nas pa ima vas le osnovno šolo in ničesar drugega. Za kmetsko gospodarstvo in gospodinjstvo ie treba dandanes dosti več znanja kakor ga more dati osnovna šola. Prosvetno ministrstvo ie nedavno apeliralo na šolano inteligenco, naj bi čimbolj obiskovala vasi. Toda pri nas je ljubezen do kmeta največ le na jeziku, zlasti kadar so volitve. Za pouk na ljudskih šolah se je javilo vsega skuoai 11 intelgen-tov od ogromnega števila onih. ki so dovršili filozofsko fakulteto. — Glavna zadruga za narodno izobraževanje je započela pokret. da se v Beogradu ustanovi kmetska univerza, na kateri nai bi kmetski fantje s pomočjo internata dosegli ono znanje, ki ie nainuj-nje potrebno za kmetijstvo in za povprečno kulturnega človeka. Država, občina, prosvetna kulturna društva, zadužbinski fondi in glavne zadruge za narodno izobrazbo — vsi morajo stremeti za tem, da bo prestolnica dobila kmetsko narodno univerzo. Važno vzgojno sredstvo ie tudi film. Pokazalo se je. v kri ki meri se kmetski sloj zanima zlasti za zdravstvene filme. Zgodilo se ie v neki vasi. da filma niso mogli predvajati, ker ie bil naval prevelik. Ne potrebujemo plitkih filmov, pač pa one. ki lahko na zanimiv način širokim slojem nudijo izobrazbo. Film mora v Jugoslaviji vršiti svojo častno nalogo ne za zabavo v plitkem smislu, marveč v dobro premišljeni propagandi za izobraževanje naroda. To so osnovne smernice odseka za narodno izobraževan ie. ki želi razviti širSo akciio oo Jugoslaviji. Navedli smo jih zato. da bi tudi v Sloveniji dale novih pobud oblastvom kakor tudi zasebni iniciativi onih. ki jim je izobraževanje naroda pri srcu. Inserirajte v „JUTRU44 V »Jutru« sta nedavni nedelji znana slovenska alpinista gg. ing. Lavrenčič in Kopinšek iz Celja objavila silno poučen članek o plazovih. V njem obravnavata vprašanje, kako pride do plazov, kdaj se plaz sproži, kako se sproži in kako se rešuješ. Po nesreči pod Storžičem, ki je ob Veliki noči 1937 tako zelo pretresla ves narod, posebno pa naše zimske športnike, sem tudi jaz, poleg mnogih drugih, posvetil plazovom vso pažnjo. Najprej sem se seznanil z literaturo, ki je posebno pri Nemcih in Švicarjih že dokaj obsežna, nato pa sem, kjer koli sem mislil, da bi mogel povleči snežni plaz, kontroliral, kdaj, kako in zaradi česa se bodo premikale snežne plasti. Pomagali so mi pri tem tudi drugi moji znanci, kajti sam nisem vedno mogel čakati na takem sumljivem mestu, ali kraj njega Na nekaterih mestih bi bilo to pač prenevarno, na drugih zopet preza-mudno, vsekakor bi moj študij o plazovih prepočasi napredoval. Zato sem k temu delu pritegnil tudi druge. Prav gotovo pomenijo plazovi za smučarje največjo nevarnost, ki jih čaka v planinah. Toda ta nevarnost ni neizbežna. Smučar mora s preudarkom, hladnokrvnostjo in pri polni prisotnosti duha presoditi, ali je teren v tem pogledu res nevaren, ali pa je nevarnost le navidezna. V visokih gorah je večkrat dana prilika, da more smučar presoditi resnost nevarnosti. Mislim, ča med našimi smučarji ni nikogar, ki bi užival v tem, da se smuča po terenu, ki se ga drugi izogibljejo, ker izgleda plazovit Ce pa zgolj slučajno pride daroejšl del mesta, s cele vrste sijajnih ho , do takšnega mesta, zopet ni vedno potreb- no, da se obrne in da spremeni nameravano turo. Ko sem pričel opazovati plazove, sem bil silno boječ, sedaj pa, ko sem se s plazovi malo bolj seznanil, me nevarnost pred plazovi ne straši več in zgolj zaradi tega prav gotovo ne bom opustil nobene ture več, ki sem jo sklenil pod-vzeti. Smučar mora imeti pri presoji nevarnosti sledeče pred očmi: Kolikšna je vzpe-tost ali naklon terena, kakšen je sneg, kakšne so pod vrhno plastjo snega ležeče spodnje snežne plasti, vpliv sonca, vetrov in dežja na snežno površino in na s )o t-nje plasti. Da more vse to ugotoviti, je seveda potrebno, da pozna dotični teren tudi iz poletne dobe, kajti tudi pri velikem naklonu še ni posebne nevarnosti, da bi se plaz sprožil, če je pod snegom skalovje, male vzpetosti, jame in grape, poti, ki gredo čez teren v horicontalni smeri, grmovje, dračje in drevje. Vse to pomeni za snežno plast oporo, da ne zgrmi v dolino. Smučar mora nadalje ugotoviti, kakšne so trenutne vremenske prilike in kakšne so bile par dni pred tem. Danes imamo pri nas vzorno urejeno vremensko poročevalsko službo. Kljub temu pa je vedno pametno, če se smučar o vremenu v preteklih dneh informira pri ljudeh, ki žive v bližini dotičnega terena. Odveč bi bilo spet danes opisovati, kdaj pride do plazov in kdaj se plaz sproži, saj sta to zgoraj navedena alpinista t- ko razumljivo opisala. Zdi se mi umestno priporočiti vsem našim smučarjem, da se seznanijo s tem člankom in merodajne vojaške oblasti naj o tem poučijo tudi naše vrle graničarje in vojake, služeče v pla- ninskih edinicah. Kajti, če premotrimo vse nesreče, ki so se v zadnjih letih pripetile, bodisi v naših, bodisi v inozemskih gorah zaradi plazov, pridemo do prepričanja, da je prišlo do nesreče po krivdi brezskrb-nosti in zaradi nepoučenosti ponesrečencev samih. Želim prav na kratko razložiti, kaj je potrebno, da se smučar ogne nevarnosti zaradi plazu, odnosno, da to nevarnost zmanjša. Pozimi in pomladi je v gorah na tolikih mestih nevarnost plazu, da smatram za potrebno odsvetovati vsakomur, ki o vprašanju plazov ni zadosti poučen, ki nima izkušenj in zmožnosti presoje, da bi se podal na kakšno alpinsko turo. Le izkušen turist more nevarnost videti in Jo spoznati. In celo najizkušenejši turist mora ravnati z največjo opreznostjo. Edino pravočasno spoznanje nevarnosti ga more obvarovati pred katastrofo. V teku vsega leta mora proučevati vremenske, snežne in pokrajinske prilike. Tudi najmanjše znake nevarnosti mora opazovati. Vedeti mora, kakšno je bilo vreme pred začeto turo, kakšno je med turo, proučiti mora snežno površino in spodnje snežne plasti, ugotoviti, kolikšen je naklon strmine, poznati mora konfiguracijo dotičnega terena itd. Cim več snega je, tem večja je nevarnost plazov. V početku zime skoraj ni verjetno, da bi prišlo do plazov. Nevarnost pa se veča proti pomladi, a pomladi postaja vse manjša in manjša. Na strminah, ki so obrnjene proti severu, je verjetnost sprožitve plazov večja, kaker na onih, ki so obrnjene proti jugu. Izogibati se je treba žlebov, kajti tam je nevarnost, da bi potegnil snežni plaz, največja. Tudi se je v primeru, če se sproži plaz, nemogoče umakniti. Ce je potrebno prevoziti teren, ki se zdi sumljiv, da bi po njem mogel povleči plaz, je treba izbrati najkrajšo pot. Ce je le mogoče usmeriti pot tako, da se vozi preko vzpetosti, dolin in zopet vzpetosti, ne pa preko idealno ravnega terena, ali celo po žlebu. Ce je kje v bližini drevo ali skala, je vedno ubrati smer, ki vodi do skale ali drevesa. Ce jih je več, je tem bolje. Ce je večja družba smučarjev, naj takega nevarnega mesta nikdar ne pasirajo skupno vsi naenkrat, temveč posamič. Tako je zaradi manjše obtežitve manjša nevarnost, da bi se plaz na nevarnem mesta sprožiL Ce se pa sproži, ne pokoplje vseh smučarjev, temveč le enega. Voziti je treba na takšnih nevarnih mestih z vso previdnostjo, kajti padec lahko povzroči, da se plaz sprožL Vedno je treba imeti pred očmi, da je treba preko takšnega nevarnega terena voziti vedno le v zgornjem delu, ker se v spodnjem delu plaz najrajši sproži. Kogar pa plaz zaloti na takšnem terenu, ta mu bo le težko ubežal. Naipametneje je, da si v tem primeru čimprej spravi smuči z nog, kajti če ostane živ , se ne bo mogel nikakor izkobacati izpod snega, če bo imel smuči pritrjene na nogah. Zaradi tega naj si vsak, ki je prisiljen prevoziti tak nevaren teren, le toliko pritrdi smuči, da mu jih morebitni plaz sam odnese z nog. To bi bilo le nekoliko navodil, kako Je ravnati na nevarnih mestih. Morda se bo še kdo drug oglasil, ki bo imel v tem pogledu večja izkustva. Treba je naše smučarje poučiti, kako nevarni so plazovi, kajti pri nas je smučanje že tako napredovalo, da se le početniki zadovoljujejo a smučanjem po gričkih, večini pa Je Ideal podati se na smučanje v visoke gore. Kdor pa je enkrat smučal v gorah, ta se bo tja vedno rad napotil, A. I» „JUTRO VA" POSVETOVALNICA »» .. . .______________Un Davčna K. D. — B. — Ali jc mali obrtnik na deželi oproščen zgradarine, ako uporablja svojo hišo izključno v svoje obrtne namene? — Zakonska uredba, ki bi na to Vaše vprašanje odgovorila v pozitivnem smislu. nam ni znana. Po čl. 32.. t. 15 zak. o neposr. davkih so oproščene zgradarine samo zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh in selskih občinah, prav tako pa zgradbe, ki služijo istemu namenu a stoje zunaj okoliša mest. trgov in turističnih kraiev kopališkega značaja. O vprašanju, koga smatra zakon za kmetovalca, smo v naši rubrik: že ponovno razpravljali. »Isti«. — Ali mora posestni ca hiše In malega posestva na deželi plačevati zgra-tìarino, ako ima v svoji hiši obrtnika, ki pa posestni ci ne plačuje nikakšne najemnine za sobo, v kateri obratuje? — Na to Vaše vprašanje smo pravkar že zgoraj odgovorili. Ponavljamo samo. da so oproščene zgiadarine tiste zgradbe ki služ-jo izključno kmetovalcem. »Uslužbenskj davek«. — Vzemite na znanje. da so izrednemu l%nemu prisp_vku zavezani vsi prejemki, ki so zavezani po čl. 89. do 103 zak. o neposr. davkih usluž-benskem davku, izvzemši samo ponavljajoče se prejemke iz službenega razmerja, ki ni osnovano na mesečni plači z odpovednim rokom. Ker navajate v svojem pismu že sami določbo čl. 90 (oprostitve uslužbenskega davka). Vam bo brez dvoma omogočeno proučiti tudi določbe ČL 89. do 103 zak. S. A. — M. — Po uredbi z dne 22. dee. 1939 je b la točka 11. čl 72. zak. o drž. trošarini spremenjena ter se od 1. januarja t. 1. Dobira na žganje od hektolitrske stopnje trošarine po 10 din. Za žganje pa se šteje destilat tropin od sadja z eno '.cščico ali enim ali več semeni (zrni) al: od jago-dastih plodov. Nobenega dvoma ni, da podlega tej trošarini tudi od Vas producirani destilat. A. T. — Lj. — Vprašujete nas, v kakšnem obsegu je nova uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposr. davkih uredila davčne odnose malih obrtnikov (pavšalistov). — Radi pomanjkanja prostora Vam na to splošno stavljeno vprašanje žal ne moremo obširneje odgovoriti. Nedvomno oa Vam bo kjerkoli na razpolago »Službeni list« z dne 10. I. odn. z dne 24 I t 1 (3. in 7. kos), ki davčne odnose malih obrtnikov v § 13. odn. v ČL 11. točno odrejata. . „ , . P. V. — M. — Na Vaše vprašanje glede skupnega prometnega davka na avtomobile Vam odgovorimo pismeno, čim prejmemo potrebne informacije. U. — Kranj. — Vaše vprašanje o najnovejšem povišanju pokojninskih prejemkov, ki sicer ne spada v našo rubriko, bomo proučili, ter Vam po možnosti nanj odgovorili v prihodnji številki. F. K. — R. — Pravilnik o spremembah in dopolnitvah prejšnjega pravilnika o neposr. dav'cih predpisuje, da je treba pri določanju, kateri pavšalni znesek naj takšen obrtnik plača, ravnati na sledeči način: če dela brez pomočnika, toda s stroji na pogon na eno do dveh konjskih sil ali nad 0.736 do 1.5 kilovata z letno porabo do 1000 kilovatnih ur. plačuje pavšalni znesek malega obrtnika iz istega kraja in iste kategorije, ki dela z dvema pomočnikoma. Domnevamo, da smo s tem odgovorili na Vaše ne docela jasno vprašanje, ako pa bi se motili, se oglasite ponovno in z bolj konkretnimi podatki. Pravna R. I. B. Tik pred svojo smrtjo je Izjavil Vaš oče, da je bil vsled pogodbe, s katero je prepustil posestvo, ogoljufan in da ima v dobrem več tisočakov. Umrl je brez oporoke in brez premoženja. Ali more zahtevati njegova hčerka povišanje dote. — Doto so dolžni dati hčerki roditelji ali star-Si roditeljev in sicer v višini, ki je primerna njihovemu stanu in imovini, toda le, če nevesta nima lastne, za primerno doto zadostne imovine. V Vašem primeru bi naj-brže radi zvedeli, če more hčerka kaj dedovati po očetu. Ker bi prišla v slučaju, da bi oče zapustil kako premoženje, hčerka v poštev kot dedinja, more od brata, kateremu je oče svojčas izročil posestvo, zahtevati, da napove, koliko je očetu še dolžan na izročnini. K tej napovedi ga lahko prisili tudi s tožbo. Če se bo izkazalo, da je imel oče ob smrti od njega še kaj terjati, bo dotičen znesek predstavljal njegovo zapuščino. Ker ni zapustil oporoke, bi dedovali tako zapuščino po njem vsi otroci po enakih delih. Ce bi dokazali bratu, da je bil ob izročilni pogodbi obdarovan previsoko vsled prenizke cene, bi mogli zahtevati potom tožbe, da Vam dopolni nujni delež, v katerega pa morate všteti že prejeto doto. Nujni delež bi znašal polovico tega, kar bi Vam pripadlo po zakonitem dednem nasledstvu. »Voionter Mrb.«. Urgenca na rešitev prošnje za sprejem v državno službo. — Le pri dotičnem uradu, pri katerem ste prošnjo za sprejem v službo vložili, morete s posebno vlogo zaprositi, oz. zahtevati, da Vam poročajo, če je prošnja že rešena in kako je rešena. L. M. P. R. Prvega marca Vam je najemnik plačal najemnino za nazaj in obenem odpovedal ter se že 5. III. izselil. Ali smete od njega še kaj zahtevati. — Najemnik Vam je bil dolžan odpovedati v roku, ki sta ga bila medsebojno dogovorila ob sklenitvi najemne pogodbe ali tekom najemnega razmerja Ce takega dogovora med Vama ni bilo, je dolžan odpovedati v roku, ki je za odpoved stanovanja običajen v Vašem kraju. Zdi se nam, da znaša tudi v Vašem kraju odpovedni rok en mesec. Ker ste odpoved, ki Vam jo je izjavil prvega marca, vzeli na znanje, more veljati ta izjava kot odpoved najemnega razmerja s prvim aprilom. Najemnik Vam je torej dolžan plačati najemnino za marec, če medtem niste oddali stanovanja proti plačilu drugemu najemniku. Najemnik Vam odgovarja tudi za škodo, ki jo je povzročil v Vašem stanovanju, če bi mogli dokazati da je stanovanje poslabšal nalašč ali iz malomarnosti, ne pa samo vsled redne izrabe. L S. Z. Dolžni delež po materi. — Dolžni delež morete zahtevati le iz zapuščine po materini smrti, če bi Vam Vaša mati ne namenila v poslednji volji ničesar ali pa prenizek delež. Ce bi posestvo izročila samo eni hčeri ae morete — seveda šele po njeni smrti — ravnati tako, kakor smo pojasnili zgoraj vpraševalcu pod R. I. B. S. L Z. Ali je upravičena mati zahtevati od hčerke, ki je stanovala pri njej tekom zadnjih štirih let, da ji plača stanovanje. — Ce je mati privolila, da sme ostati hči tudi po poroki v njenem stanovanju zato, ker ji ni napravila niti pohištva niti kake druge stvari ali ji dala dote, pač ne more sedaj samovoljno zahtevati plačila za njeno bivanje v stanovanju. V primeru, da bi pa plačilo zato vtoževala, bi mogla hčerka ugovarjati, da naj se pobota v to odplačilo vrednost, ki jo je pridobila svoji materi, ko ji je zadnja tri leta brez plačila opravljala razna dela Najboljše pa bo, da se obe trezno sporazumeta, saj si s tem prihranita mnogo potov in stroškov. Zdravniška L B. v Z.: Do omrtvičenja roke, odnosno prstov, pride zaradi pritiska na živec. Normalno to ni. Domnevam, da imate kak izrastek na komolcu, ki pritiska na živec. Svetujem röntgensko sliko komolca ln zdravniški pregled, ki bo odločil o nadaljnjem. Magda: Vzroki so lahko zelo različni. V vašem primeru domnevam, da gre za posebno vnetje nožnice, ln slabo razvite jajčnike. Domača sredstva ne pridejo v poštev. PotreBten je zdravniški pregled ln zdravljenje s hormonskimi preparati. F. G.: Lasje vam izpadajo zaradi prhlja-ia. Svetujem, da si dnevno natarete lasi-šče z 2% salicilnim alkoholom. Ako bi postali lasje preveč suhi, jih namažite z brllantino! Zasavje O.: Vsi pojavi, ki ste jO» opisali, so živčne narave. Vendar so verjetno deloma tudi v zvezi z obolenjem nosa. Cudlm se vam, da prenašate to že 20 let in da niste odšli že zdavnaj k specialistu za nosne bolezni. Pojdite torej najprej k specialistu za nosne bolezni! Ko bo ta stvar urejena, bo pa treba zdraviti vaše živce. Na razpolago imamo razna sredstva n. pr. brom, valerljansko tinkturo itd. Velikega pomena pa je tudi močna volja. Ne pripisujte velike važnosti vašim pojavom* Id itak niso nevarni. Uredite si življenje tako, da vam bo preostalo nekaj časa tudi za razvedrilo. Poiščite si družbo, ki vam ugaja in videli boste, da boste kmalu pozabili na razne more, ki vas sedaj tlačijo. P. F. Tržič: Ne preostane drugega, kot ponoven pregled po specialistu. Domnevam, da gre za posledico vnetja. V bolnico verjetno ne bo treba, ker vas lahko zdravi vaš domači zdravnik. Pač pa se morate ogibati večjih telesnih naporov. Kaj sledi?: Vaše obolenje v mnogočem sličl tkzv. mori otrok. Svetujem pomirjevalna sredstva n. pr.: valerijansko tinkturo. Večerjajte zgodaj in zelo skromno! Pred večerjo napravite daljši sprehod! Ako se vam stanje ne bi Izboljšalo, se obrnite na kakega specialista za notranje bolezni v svrho preiskave srca in daljnjega zdravljenja. Romana: Absolutno potrebno je preiskati urin, da se vidi, dali ne trpi otrok na vnetju ledvic. Poleg tega je potrebna preiskava oči, ker sumim, da gre za vnetje očesne veznice, kar opazujem pri otrocih, ki so nagnjeni k škrofulozL M. P.: Po mojem ne gre v vašem primeru za pravi bolezenski pojav, temveč samo za nekako abnormalnost, ki bo sčasoma minila. Poskusite zaenkrat s tem, da boste malo shujšali. Ogibajte se mastnih, slanih in močnatih jedi, zlasti kruha! Po par mesecih se oglasite ponovno! Vojko P. 85: Zdi se, da je vaše sedanje stanje posledica bolezni, ki so vas izčrpale. Poskusite z daljšim dopustom. Obenem pojdite k zdravniku, da vam predpiše kre-pilna sredstva. K 65: Na priloženih receptih so ordlnl-rana zdravila zoper naduho. Pri tej bolezni se pogosto opaža, da je neko zdravilo pri enem človeku skoro popolnoma brez učinka, dočim pri drugemu pomaga. Svetujem torej, da poskusite še z drugimi zdravili! Obrnite se ponovno na vašega zdravnika. K. M. Zagreb: Nimam povoda, da bi dvomil v resničnost domneve vašega zdravnika. Ako ne more oče več požirati, pride v poštev operacija, ki ima to svrho, da napravi bolniku stanje vsaj znosno. Ozdravljenja pa po tej operaciji ni pričakovati. Da boste mirni, oddajte očeta v bolnico! Ako ne, ostanejo edino olajševalna sred-stva. Beograd: Zaradi pomanjkanja prostora mi je nemogoče izčrpno pojasniti vse, kar zahtevate. Mislim, da bi bilo najbolje, da greste k zdravniku, ki vas bo poučil ne samo glede nosečnosti, temveč tudi o drugih stvnreh, ki jih mora vedeti vsaka mlada žena. Ksn3t!]ska Mlečni prašek F. S. S. V Belgiji ste kupovali prašek, iz katerega ste pripravili mleko za. kavo. Dalje ste kupovali zgoščeno sladko mleko, ki je tudi služilo za mešanje v kavo. Plavite, da ste bili s takim nacJomestkom zelo zadovoljni. Pri nas ste kupili mlečni prašek, s katerim pa niste zadovoljni. Precej ga uporabite, toda kam je bolj vodena kot bela in mastna, želite vedeti, kakšne vrste je prav za prav mlečni prašek in če se dobi v naši državi zgoščeno mleko, živite v kraju, kjer se mleko dobi 1« spomladi (ovčje). Mlečni prašek je lahko iz polnomastne-ga, polmastnega in celo iz posnetega mleka Take vrste pa-ašek se namreč dobi v trgovini v inozemstvu. Prašek, ki ga kupujete, je najbrž iz obranega mleka V trgovini morate pač zahtevati, da vam povedo, kaj ki kolikšno vrednost predstavlja prašek, ki ga prodajajo. Mlečni prašek iz Svice ima v polnamastnem mleku sledeče snovi: vode 2.70°/», sušine je skupno 97.30%. Med tem je: tolšče 27.97% beljakovin 25.60 odstotka, sladkorja 31.21 odstotka, in nekaj nad 6 odstotkov ostalega, kakor n. pr. rudninskih snovi. V posnetem mleku, ki se tudi prodaja v prašku, pa bi našli le 0.36 odstotka masti, pač pa sladkorja lahko celo 48 odstotkov. Ta dva primera Se ne povesta, da je vse sušeno mleko iz Švice toliko vredno in tako sestavljeno. Mleko pripravljajo na različne načne in ga prodajajo po njegovi sestavni vrednosti. Prav tako Je z zgoščenim mlekom, o katerem pravite, da Je bilo dobro. Te vrste mleko ima nekaj več vlage, več sladkorja, in je prav prijetnega okusa. Kolikor »no mogli izvedeti, ae v na* državi bavi s pripravo suhega mleka samo eoa manjša mlekarna. Ne vemo, če RlO- daja potoomastno ah posneto mleko. Zgoščeno mleko se pri nas ne pripravlja, večinoma ga uvažamo los ßvtee ln detoo is Nizozemske. posipanje gnOjOa po «tega J. M. Oh. Vprašate, če Je boljše potrositi umetna gnojila že sedaj po megu, aH čakati, da sneg skopni? Na ravnici, kjer travnik prav nK ne visi. se lahko potrosi umetna gnojila na sneg. Na visečem zemljišču pa se gnojni prah spere navzdol Skoro boljše je počakati v vsakem primeru. Predno nameravate posipati umetna gnojila, dobro P°-branajte travišče. Polži A. ž. N. VzrPki, ki Jih navajate kot odločilne za pojavljanje polžev, bi bili morda verjetni, vendar pa ne a/beolutnl. Res Je, da se polži pojavljajo v večjih množinah v vlažnih letih ln legah, k čemur morda pripomore tudi obilo gnojenje z gnojnico. Vendar zaradi tega ne boste dragocene gnojnice zametavali, pač pa boste uničili polže, ki vam delajo škodo. Ko se polži pojavijo, posipajte dva ali tri dni zaporedoma zgodaj zjutraj okužena mesta z živim apnom. Zelo učinkovito deluje tudi mešanica 20 delov kalnita In 1 dela modre galice. Zadostuje le enkratno posipanje, ki pa je kljub temu drago. Koprive. Inž. i. A. Lj.: Na gorski senoftefi, kjer so bile svoj čas ovčje staje, rasejo zdaj samo koprive. S katerim postopkom jih boste zatrli? Kraj mislite pogooditL Zemlja, kjer so bile svojčas ovčje staje, je še vedno polna dušika in v taki zemlji je kopriva trdovraten plevel, ki ga je težko zatretL Vendar včasih že zadostuje, da zemljo dobro zgazimo in osušimo s kanalizacijo. Uspešneje, včasih celo edino uspešno, se borite proti koprivam, da Jih izrujete s koreninami ali pa uničite s kako kemikalijo, kar pa je drag postopek in se priporoča šele, ko druga sredstva odpovedo. Od kem. sredstev, ki ne gnoje zemljo se priporoča formlt, natrijev klorat itd. Ta sredstva najbolj učinkujejo, če jiih potrosite, ko so rastline po-kose in tla vlažna. Količino sredstva, ki je potrebna za posamezno rastlino, morate dognati sami s poskusom. Seveda morate potem čakati, da dež Izpere kemikalijo. Imate pa tudi umetna gnojila kot n. pr. kalni t, apnenl dušik, ki zemlji ne Škoduje, pač pa uničijo rastline, če Jih posipi jete: Kalnita 4 do 10 kg, ali apnenega dušika 2 do 5 kg na ar. Velikonočnega mojstrskega turnirja v Budimpešti, ki se vrši v proslavo 70-letnice rojstva veflemojstra Maroczyja, se udeleži tudi naš prvak, velemojster dr. Vidmar. Turnir bo imel samo šest udeležencev; poleg dr. Vidmarja igrajo še bivši svetovni prvak dr. Euwe in štirje madžarski mojstri, ki trenutno še niso izbrani. Angleiki listi poročajo iz Buenos Airesa. da so se pogajanja za match za svetovno prvenstvo med dr. Aljehinom in Capablan-co razbila. Nepremostljive težave so nastale zaradi vprašanja finansiranja mateha. Svetovni prvak dr. Aljchan »e baje v kratkem vrne v Evropo. Flohr je na Švedskem odigral match s švedskim mojstrom Sundbergom in zmagal 3:1. Na manjšem turnirju v Lundu sta SpiHmann in švedski mojster Ekenberg s 4 točkami (175) skupno zasedla prvo mesto. Tretji je bil Karlin, ki je Spielmannu prizadejal edini poraz. »Nacionalni šahovski center« v Londonu šteje sedaj že okoli 500 članov, ki plačujejo letno po 2 gvineji (500 din) članarine. Klub anonsira v 'listih, da ima v hiši na razpolago tudi veliko in udobno — zaklonišče proti letališkim napadom. V medklubskem tekmovanju Slov. šah zveze so bili doseženi naslednji rezultati: V I. ljubljanskem razredu CŠKI: Triglav 6:1 (1); verjetno bo rezultat 6:2. II. razred: Dvorski š. k.: LSK III. — 6:2, LŠK IV.: Železničar — 4:4, Železničar: ČŠKII1. — 6:2, Korotan IL: CŠK III. — 6:2. Izven Ljubljane so doslej znani rezultati: Mura (Murska Sobota): Železničar (Maribor) — 4Vt : 31/«; Cefljski š k.. Šoštanj — 61/* : (akupno 111/* : 4%); Gaberje : Radeče — 4»/» : 3Vü (skupno 10:6). Na nekem mojstrskem turnirju, ki se je vršil v decembru v Angliji, je bila igrana naslednja izredno lepa partija. Siciliansks obramba. Beli : sir g. Thomas Črni : Rat3on Mcrry 1. e2 — e4 c7 — c5 2. Sgl — f3 d7 — d6 3. Lfl — b5 + Nenavadno in tudi ne posebno dobro. 3... Lc8 — d7 4. Ddl — c2 Sb8 — c6 Črni lahko tu zelo enostavno izenači z Lb5:, 5 Db5: + , Dd7. 5. 0 — 0 g7 — g6? Po tej napaki, ki jo beli izredno temeljito izrabi, "je črni morda že izgubljen. Poteza izgublja preveč časa in ustvarja slabe točke na črnih poljih. 6. e4 — e5! <16 — d5? Izg'edneje je žrtvovati kmeta : de.:, 7. Se5:, Se5:, 8. De5:, Sf6, itd. 7. d2 — d41 c5 : d4 In tu je bolje Sd4~ 8. c2 — c4!I Zelo močno. Žrtev kmeta za pospe7enje razvoja da belemu odločilno premoč. 8. ... d4 : c3 e. p. V poštev prihaja a6, vendar bi igral beli nato lahko 9. Lc6:, Lc6:, 10. Sd4:. Na 8... dc4: bi sledilo enostavno 9. Lc4: z grožnjama Sg5 in e6. 9. Sbl : c3 Takorekoč: vsiljeno, ker bi po d4, 9. Se4, I.g7, 10. Lg5 grozilo Sd6+ in Sf6+. Sedaj pa so točke f6 in d6 obupno slabe. 9. ... -e7 — e6 10. Lcl — g5 Lf8 — e7 11. Lg5 — e3 h7 — h5 Črni ne vidi možnosti, kako bi sicer razvil kraljevega skakača. S potezo v partiji pa se odpoveduje kratki rokadi in to pomeni, da se mu, kakor pautija pokaže, spdoh ne posreči več spraviti kralja na varno. Zato je bilo bolje poskusiti z d5 — d4 vrniti kmeta in pri tem menjati nekaj figru. 12. Sc3 — a4! Sg8 — h6 13. Sa4 — c5 Le7 : c5 Približno izsiljeno, kajti na Tb8 bi sledilo Taci s grožnjo ShZ .: itd. Tako pa gfide slabost enega na fanfli polja še bolj do veljave. 14. Le3 : c5 Sh6 — f5 15. Tal — d g6 — g5 Po a6, 16. Lc6:, 17. Dd2 ne bi imel črni nobenih izgledov do proti igre Tako pa vsaj še na videz grozi z napadom na kraljevem krilu. 16.Lb5 : cól Ld7 : c6 17. Sf3 — d4! Beli pravilno računa, da bodo neenaki iovci še povečali njegove izgledi za napad. Črni po zamenjavi skakačev sploh nima izgledov na proti igro in mora mirno čakati, da beli organizira napad na pozicijo črnega kralja. 17.... Ke8-d7 Več izgledov na obrambo daje Sù4:. Po potezi v partiji odloči beli zelo elegantno. 18. Sd4 : f5 eó : 15 19. — e6+I Že druga žrtev kmeta, ki odpira novo linijo in dà belemu napadu izredne moči. 19. ... 17 : eó 20. De2 — e5 Dd8 — g8 Edino tako je mogoče kriti obe grožnji: 21. Dg 7+ aili 21. Dd 6+ in nato De6: + . 21. De5 — d6+, Kd7 c8 22. Tfl — el Th8 —h6 23. Lc5 — b6!l Zelo lep zaključek. 23. .:. Th6 f— h7 Na ab6: gre vi. Tc6:+, bc6:, 25. Dc6:+, Kb8, 26. Db6:+, Kc8, 27. Tcl+, Kd7, 28. Tc7+, Ke8, 29. Dc6+ ter mat v nasflednji potezi Pa tudi tako sledi podoben konec. 24. Tel : cól b7 : c6 25. Dd6 : c6+ Kc8 — b8 26. Lb6 — d4 a7 — a6 27. Dc6 — b6+ Th7 — b7 28. Ld4 — e5+ črni se uda. ' Sledilo bi lahko še Kc8, 29. Tel + itd Vasja Pire. — 18.20: Komorna „--- , 18.40: Kaj )e novega v stari Emoni (g- or. Rajko Ložar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Kako smo našli naš najstarejši rokopis srbskih narodnih peeml (dr. Gezaman Gerhard) Bgd. — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — P» brez zamere (g. Fr. Govckar). — 20: Plošče. _ 20.30: Veseli zvoki: Fantje na vasi in račtiski orkester. — 22: Napovedi, poročila. —* 22.15: Magistrov trio. Be^rrad 19 40: Petje. — 20: Beograjske slike. — 22: Komorni koncert. 22.30: Plotve. — Zagreb 17.15: Vojaška godba. _ 20: Pevski zbor Liskiskega. — 20.30: Koncert sol stov. — 22.20: Plesna muzi-ka. — Sofija 19.05: Bolgarska, glasba. — 19- Mali orkester. — 20: Simfonični koncert. — 22.20: Ples. — Praga 19.30: Smetanova opera »Dve vdovi«. — 21.45: Plošče. — 22.20: Vesela msuzfka. — 23: Oe-&ka glasba. — Dunaj 18: Koncertna ura. _ 1915: iinstruimentalna glasfoa. 20.15: Koroški večer. — 20.50: Iz italijanskih oper. — 22.20: Ples. — 23: Lahka glasbo. — Borlln 19.15: Mali orkester. — 20.15: Hvalnica ženi. — 21: Berlinski filharmonij. — 22.30: Drobne melodije. — 24: Nočni koncert. R D I Nedelja, 17. marca LJubljana, 8: Jutrnji pozdrav (plošče). 8.15: Instrumentalni dueti (klavir, harmonij). 9: Napovedi, poročila. 9.15: Pomlad prihaja (plošče). — 9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Faldlga). — 10: Prenos bogoslužja lz stolnice. — 11.15: Godbe na pihala igraje koračnice (plošče) — 11.45: Operni trio. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra — (oddaja prekinjena od 14.30 — 17. ure). — 17: Kmet. ura: Cene kmetijskim pridelkom in zadružništvo (g. dr. Jože Basaj). — 17.30: Radijski mladinski zbor: E. Adamiča ciklus otroških pesmi s spremljevanjem klavirja (g. prof. P. Sivic). — 18.15: Poljska narodne pesmi in plesi (plošče). — 19: Napovedi. poročila. — 19.20: Nac. ura: Kako pošiljamo slovenske čebele v Inozemstvo (Štefan Oblak) Ljubljana. — 19.40: Objave 20: Večer pesmi. Poje g. T. Petrovčič, igra radijski orkester. — 21.30: Plošče. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Samospevi: gdč. Nuša Kristanova, pri klavirju g. prof. Pavel Sivic. Konec ob 23. uri Beograd 19.40: Narodna glasba. 20.40: Ruski pevski zbor. — 21: Violina in orkester. — 22: Operne arije. — 22.30: Ples. Zagreb 20: Hrvatski večer. — 21.45: Iz zvočnih filmov. — 22.20: Godalni kvartet — Sofija 18: Prenos Wagnerjeve opere »Siegfried«. — Praga 1925: Lahka godba. — 20.40: Orkestralni in pevski koncert — 22.15: Pester spored. — 23.10: Revija plošč. — Dunaj 16: Koncert po željah. — 20.15: Simfonični koncert. 21.30: Jugoslovenska junaška pesem. — 22: Nedeljski ples. — 24: Nočni koncert. Berlin 16: Koncert po željah. — 19.30: Zabavni spored. — 20.15: Operni večer. — 22.30: Zabavni spored. — 24.15: Nočni koncert Ponedeljek, 18. marca Ljubljana 7 Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (ploSče) do 7.45. — 12: Naša narodna pesem (plošče). — 12 30. Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14: Poročila. — 18: Zdravslvena ura: Dopolnila ln odgovori (g. dr. Anton Brecelj). Novi orehi Skrit pregovor TIŠINA — DIOKLECIJAN — IfACB-LO — TATICA — PODOBAR — PRAVICA — ZADREGA — SINKOPA — KATETA — BESEDILO — ČEZMERNO ST — PRAGMATIKA. Iz vsake besede vzemi en Jdlog ki sestavi lz njih pregovor. D o polnilni ca LADA — LAK — JUHA — RANA — BALA — RANA — TON — BOJ — RAMA — LENKA — OKA — URA — BEL — ANA — BRAT — LED — RUMA — ANA — PER — UNA — RJAVEČ. Pred vsako besedo postani še eno črko, da dobiš nove besede. Vse nove začetnice dajo pregovor. Sestavlj alnlca RIJ — VSO — KOV — EUB — VRA — SEP — LJE — 2NI — RA — OBŽ — ATE — BOJ — SEB — NIL. Uredi te skupine črk tako, da ti bodo dale pregovor. Premikalnica TAMPICO PRIPOVEDKA RADEGOST PRIJATELJ NINTVE ANATOLUA Premikaj besede tako, da boš dotali V treh zaporednih navpičnih vrstah "-ri zemljepisna imena. Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti orehi ZHog^vTiic3: Praga, Rakek, Arno, nastop, Emir, brada, Emavz, Solun, Elba, Davos, Emil. slama, objem, krava. — Prazne besede so kakor prazna slama» premikalnica: Saratoga» Italijan, Colorado. Računska uganka: Oče ima 36, mati 24, sinova pa 6 ln 4 leta. Med reševalce je stric Matic randelli šest knjižnih nagrad, ki jih dobe naslednji: Josip JafcOp, D. M. v Polju 20, Peter petrič, Ljubljana, ln Jožef Vidmar. Ko-uk pri Ajdovščini 295 dobe po en »Jutrovc roman. Jos p StuKcIj, Novo mesto, Dr. Reže kova 33., Leopold Strg®r, žerjav 60. p. Črna pri Preval jah in Andrej Uli^lavčič, Studeno pri Postojni pa dobe po eno knjigo revije »življenje in svet«. Križanka št. 9 li Vodoravno: 1. mesto v Grčiji, 5. moSko ime 10. vrsta pesnika, 12. glasbeni izraz, 13. bivališče, 14, reka v Srbiji, 16. po-vrtnina, 17. igralna karta, 18. denarna enota, 20. nikalnica, 21. del pri hlačah, 22. pregovor 24. sodišče v srbohrvaščini, 26. pijača, 28. vrsta pesništva, 29. okrajšava za združene ameriške države, 30. egipčansko božanstvo, 32. ploskovna mera, 34. reka v Italiji, 36. latinski predlog, 38. del voza, 40. mednarodni znak za avtomobil, 41. predlog, 42. prebivalec evropske države, 44. vernik, 46. lahkoatletska panoga, 47. gršld bog ljubezni, 48. kazalni zaimek, 49. prislov kraja 52. vprašalnica, 53. rknska denarna enota, 54. električna mera, 55. predlog. Navpično: 1. mesto ob belglj.-francoski meji (znamenito po bitki v francosko-nemškl vojni 1870—1871), 2. sok rastline (grško), 3. klej, 4. nauk, 6. števnik, 7. orožje, 8. moško Ime, 9. perzijski kralj (znan iz grško perzijske vojne, umrl 1. 485 pr. Kr.), 11. glasnik, 14. pravoslavni svečenik, 15. oadralni zaimek, 18. sorodnik, 19. stvar, 21. edini ca pri starih Slovanih, • 23. igralna karta, 24. povratno-osebni za-) Imek, 25. ggkfi črka, 27, <* £ttfutak^ 31. vrsta zgradbe, 33. grška črka, 84. kje (grško), 35. del spovedi, 37. francoski pisatelj, 39. srbohrvat predlog, 40. oblika glagola biti, 41. častna oseba na univerzi, 43. morska žival, 45. oziralni zaimek, 46. prislov kra,1a, 50. električna mera, 5L izraz pri kartanju. Rešitev križanke St. 8 Vodoravno: 1. bibavlca; 8. Andersen; 15. Ares; 16. Lateran; 18. želo, 20. rokav; 22. Ig; 24. brv; 26. lok; 27. kol; 29. ka; 30. Kosovel; 33. kobilar, 35. Soročinski sejem; 36. zadetek; 37. delavec; 39. ak; 40. Cer (2. cer); 41. kij; 43. mik; 44. No; 46. pasar; 49. oder; 52. rešetar; 54. Ural; •»6. Kalidasa; 57. Alhambra. Navpično: 1. batik; 2. ir (2. Ir — iri-dij); 3. beg; 4. as (5. As - arzen); 5. U; fi. car; 7. atol; 8. arak; 9. nav; 10. D. N.; 11. rž; 12. ser (2. Ser); 13. El; 14. nožar; 17. ekossaise; 19. krvotek; 21. gobelin; 23. gosak; 24. borec; 25. večer; 27. kosem; 28. lijak; 29. kamen; 31. sod; 32. lik; 33. Kid; 34 lev; 36. zatok; 38. cokla; 41. kaša; 42. jata; 45. sel; 46. pes; 47. ral; 48. Srb; 50. da; 51. ri; 52. Ra (2. = radij); 53. Rh (2, = Ktìyii fcb Hjgfc fig, as. Uk ࣠= acsisfe usa zett sie« str mm Ženina dolžnost do narodovega Jezik« Govorica naroda, njegov materinski jezik je tista vez, ki spaja poedine člane v občestvo, ki ga imenujemo narod. Cim bolj kulturen je narod, tem bolj goji in spoštuje tudi svoj jezik, narod, ki je brezbrižen za to, kako njegovi člani cenijo svojo materinščino, v resnici še ni dosegel višje kulturne stopnje, čeprav so vsi prebivalci pismeni. Vrednote, ki jo pomenja materinski jezik. ne znamo prav oceniti, dokler smo doma, rned rojaki, ki govore isto govorico kot mi. Toda drugače je s tistimi, ki so v tujini, ki morda leta in leta niso slišali materinščine, o kateri se šele zdaj zavedo, kako je mila in blagoglasna — vsaj zanje. Nedavno sem čitala pismo slovenskega koroškega dekleta, ki v tuji zemlji vzdihuje. »Dežela ijuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš?« Tudi tisti rojaki, ki morajo živeti kot narodna manjšina v drugi državi, ki jim komaj dovoli, da svoj jezik govore doma med štirim stenami, občutijo materinščino kot sladko pesem, ki jim vzbuja zanos in hrepenenje po svobodi. Vsak koledar, vsak katekizem, pisan v slovenščini, jim je sveta knjiga in dragocen zaklad, saj jih spaja s skupnostjo vsega naroda, ki živi v domovini in izven nje. že iz spoštovanja do teh naših rojakov, pa tudi iz spoštovanja do samih sebe bi morali svoj jezik bolj spoštovati. Ali ni jezik tisti ohranjevalni element, ki nas je obvaroval, ko smo bili brez knjižne kulture, da nismo utonili v morju tujstva? Saj je resnica, da smo Slovenci precej očistili svoj jezik tujk, toda to velja le za književni jezik. V vsakdanjem govoru pa se jih poslužujemo menda bolj kot kjer koli. In tudi v tem pogledu je nujno potrebno, da začnemo z odločnim čiščenjem in vzgojo pri majhnih in velikih. Saj je naravnost žalostno in učinkuje kot čudno, neokusno nasprotje, če sliši človek ljubko dekletce, gimnazijko, govoriti: »Tu je fajn, da imaš ti marelo!« Ali pa manjši šolar: »madoniš, se bo aksa zlomila! To je frajlauf!« Najhuje de ušesu in tudi narodnemu čutu, če človek sliši takole govoriti športnika. Ti kar mečejo z brotsaki in ruksaki in preswuršti, tako da so samo še vezniki slovenski, vse glavne besede v stavku so pa nemške. In to v vlakih, kjer je vedno polno tujcev. Ali se naši ljudje res ne zavedajo, kako si s takim govorjenjem škodujemo? Ali nam ne narekuje narodni ponos, da odklanjamo tujke, ki nas spominjajo na naše robstvo? Narod, ki je tako maloštevilen kakor je naš, bi moral vse panoge javnega ln kulturnega življenja posebno gojiti ter se v vsakem trenutku vzgajati. Pomislimo, kako kultivirajo svoj jezik večji narodi, ki jim ne preti nobena nevarnost, da jih bo odnesel vihar. Ravno pri nas. ki smo na meji, bi morali vedno paziti na lepo in čisto govorico, posebno pa tisti, ki pridejo v do-tiko s strankami v javnih lokalih, zlasti po kavarnah ta restavracijah, v raznih J obrtniških salonih in delavnicah, po uradih, v vlakih, a tudi na cesti in doma! Kako žalostno spričevalo dajemo svoji samozavesti in svojemu narodnemu ponosu, če pozdravimo tujca, ki pride v naš lokal najprej v tujem jeziku. Ali je že kdo doživel, da ga je y čisto nemškem mestu pozdravil natakar s slovenskim pozdravom ? Toda pri nas se to dogaja in sicer ne samo v Mariboru, marveč celo v Ljubljani. Take primere je treba javno ožigosati. Pokažimo, da se zavedamo, da smo na svoji zemlji mi gospodje. Odvadimo se hlapčevske servilnosti, ki res da je naša dedna lastnost in da nam jo še kar naprej vtepavajo, toda zdramimo se sami! Obupno je tudi z našimi strokovnimi izrazi, ki se rabijo v obrtih. Pri brivcu slišiš o samih vaservelnih, dauervelnih, on-duliranju, mašim in še drugih stvareh, ki niti ne diše po naše. Pri šiviljah je isto: futer, šnit, štof, cvirn, pan ti, mašne, krogelček. šik itd. Prl modistkah je najljubša strokovna beseda feš, pa tudi file, krempa, gupf. Tako bi lahko našteli vse obrtnike, pa bi povsod našli kopico strokovnih izrazov, ki morajo človeka boleti. Naj bi obrtne šole polagale več važnosti na uporabljanje pravilnih izrazov ln sicer ne samo s tem, da se učencem-vajencem izraz pove, marveč tudi z vzgojo narodne zavesti, zoper katero se človek pregreši z vsako tujko, ki jo po nepotrebnem uporablja. Poglavitno dolžnost pri vzgajanju spoštovanja do rodnega jezika ima pa mati in z njo vred vsa družina. Kajti govoriti se otrok ne nauči šele v šoli, marveč doma. In kakor sliši prve izraze iz materinih ust, tako jih bo uporabljal često vse življenje, šola mu napak, ki jih je vsrkal tako rekoč z materinim mlekom, ne bo odpravila, kajti v šoli govori otrok po šolsko ln navadno nima občutka, da je to za življenje. Zanj je pravo življenje tista govorica, ki jo sliši doma od matere. žal, da se mati navadno ne zaveda svoje odgovornosti v tem pogledu. Zato pa otrok tudi vse predmete, ki ga obdajajo doma ln ki jih doma rabi, poimenuje navadno tako zelo popačeno. Včasih je pripravljen z učiteljico se skregati, kaj je bolj prav: tako kot pravi mama, ali tako kakor pravi ona. Nekaj strašnega je hoditi v sončnih dneh po tivolskem parku: mlade matere prihajajo s svojimi malimi otroki ln nemšku-tarijo, da človeka srce boli, ko jih sliši. A to ne le tiste, ki so res Nemke, marveč tudi take, ki jih vsak pozna, da je njih poreklo slovensko. Kako naj taka mati vzgoji v otroku narodno zavest in ponos? Naloga naših ženskih društev, ki prirejajo tečaje za matere, bi bila tudi, da vzgajajo ženam in materam spoštovanje do svojega jezika, ki ga govorimo lepo, brez tujih primesi. Samo vzgoja mater bo pripomogla, da bo govorica naših otrok in naše mladine res taka, da bo vzbujala v nas ponos in samozavest. Odklonimo tiste »slovenske« žene, ki so prinesle s seboj v novo državo renegatsko lastnost, da Imajo »do vsega gnus, kar s tujstva k nam ne hodi,« kakor jih je žigosal že Levstik. Jezik — most med sedanjostjo in bodočnostjo Pisalo se je 1551. leto. Tega leta se je prvič' v zgodovini našega naroda zgodilo, da ;mo dobili tiskano besedo. Drobna knjiž ca. prvi slovenski abecednik, je šel iz rok v roke. od človeka do človeka. To je bil največji zgodovinski dan naiega naroda Naši kulturni zgodovinarji niso pozabili zapisati dalekosežnih besed, ki jih je 1557. leta namenil svojim rojakom pisec »Abecednika«, največji slovenski duhovnik Primož Trubar: ... »vas vseh v tim boži m imenu zvejsto prosim inu opo-rninam. de vi narpoprej visoku zahvalite Gospmdi Bosa za leto dobruto inu za ta velik dar boži, ker se taku zdaj prou tar zastopnu ta prava stara vera vuč;, inu kir se ta naš jezik tudi piše inu druka.« Prvi slovenski knjigi so sledile druge, same nabožne, in ohranjale stik s preteklostjo ter vodile neprestano tiho borbe z nemščino, ki nam jo je predpisoval naš politični gospodar Nemec. Leta 1770. je oče Marko Pohlin pisal »Kranjsko kroniko« in kakor odmev njegovega dvesto let starejšega tovariša se sliši njegov vzdih, ki mu je privrel izpod peresa : »Kolkerkratkol sem Jest kakeršnega Kranjskega Pisarja bukve, katere ni o ble Krarijsku pisane, v roke dobil, sem uselej milu sdihnel rekoč: Zakaj nek ne po Krajnsku?« Delo Marka Pohlina je nadaljeval Valentin Vodnik. V našem prvem časopisu, v »Lublanskih Novizah«. toži Vodnik, da je slovenski jezik v primeri z nemškim zelo reven: »Kranjski Jezik Je sam na sebi bogat, le ljudje so revni na besedah; zato, ker premalo spomina imajo za to. kar Jih Je mati ačila...« Kako uglajen je Vodnikov Jezik v primeri s Trubarjevim ali Pohlinovim! A kako ubog v primeri s Prešernovim 1ezi-kom, ki nam je na njem zapisal svoje največje umetnine! V pismu, ki ga je pisal leta 1838 Prešeren Vrazu in v njem odklonil namen ilirskega pokreta. napraviti iz južnoslovanskih jezikov enega samega pravi takole: »Zdi se, da se dr. Gaj (vodja ilirskega pokreta na Hrvaškem), in ostali slovenski literati resno ukvarjajo z idejo, naj bi se slovenski in ilirsko-srbski jezik zlili v enega, ali bolje, naj bi slovenski dialekt kot knjižni jezik prenehal in naj bi se odslej pisalo le bolj v srbskem jeziku. Subjektivno sem prepričan, da je ta ideja neizvedljiva ...« Misel na enoten južnoslovenski jezik }e kmalu zamrla Naši pisatelji so pisali na čistem slovenskem jeziku, ki so ga neprestano izpopolnjevali z neizčrpnim jezikovnim zakladom iz naroda. Oton Zupančič največji mojster našega jezika, je zapisal: »Jezik je čustvo, misel, hrepenenje, ritem, ki se zaganja iz sedanjosti v bodočnost. Vse kar si, ves ti, s svojo osebno in «vojo narodno preteklostjo...« Izseljenka Ni bilo še tako dolgo tega, kar so bili Drnačevi ena najbolj trdnih hiš v Semanji vasi m kar je oče Drnač vozil po vasi gnoj na svojo njivo. In vendar je bilo za Drnačeve otroke vse kakor pravljica. Mati je zvečer za pečjo pripovedovala o tistem življenju, ki je nekoč bilo, otroci pa so posedli okrog nje Ln pridrževali dih, da bi je ne zmotili. »Petnajst let je že, kar je oče odšel v Ameriko, petnajst, kratkih, kratkih let.« Tako je dejala mati in otroci je niso razumeli več. Najmlajši je bil star komaj dobrih šestnajst let, pred njim so bili še trije, dva brata ln tna sestra, sestra Metka, ki so jo vsi radi imeli in ki je bila stara devetnajst let. Tako so zvečer posedali okrog peči, kar so se spominjali. Mati je preštevala leta, kar je oče odšel v Ameriko, oni pa so doraščali. Ni se tega zavedala, zanjo so bila ta leta kratka, kakor da so se včeraj začela. Njeni otroci je niso več razumeli, zanje je bilo vse to davnina, tako nekako, kakor v pravljici, ki se vsaka začne enako: Nekoč je bilo. Toda materi je nocoj glas čudno po-drhteval kakor da se na dnu njenega srca nekaj trga. kakor da tšče primerne besede. Njeni otroci so dobro poznali utripanja njenega glasu tn uganili so takoj, da ima nekaj posebnega. Vedeli pa so tudi, da je dobila pošto, pošto iz Amerike, tn da je čakala vse do tega slovesnega trenutka z novicami. »Oče piše, da ie zdrav in da vas vse lepo pozdravlja, « Tu je mati nehala, segla v žep in si s tresočo roko obrisala oči. »Zlasti pa pozdravlja tebe, Metka.« Ostali so že skoraj ljubosumno pogledovali starejšo hčer, ln najmlajši Tone je že vprašal, če njega tudi ne pozdravlja posebej. A mati je jokala in jokala, kakor bi bilo kaj posebnega, če oče pošilja pozdrave najstarejši hčeri. »Na, beri ti, Janez,« je dejala osem-najstletnemu prvemu sinu, »beri ti, Jaz danes ničesar ne vidim.« Janezu se Je imenitno zdelo, da je mati izbrala njega za tako važno opravilo ln ga s tem nekako priznala za glavo družine. Odkašljal se je in visoko povzdignil glas. »Prav posebej lepo pa pozdravljam našo Metko in ji sporočam važne novice. Upam, da je bo vesela ln da ji bo prinesla srečo. Naj torej povem vso zadevo. V istem kraju, kjer delam jaz, dela tudi mlad Slovenec, pošten fant, ki bi se rad oženil. Pravi pa, da hoče imeti za ženo samo Slovenko, dekle naše krvi, ln zato sem mislil, da bi ne bilo napak, če bi postala Metka njegova žena. Fant je priden, zastaven in na oko prijeten, tudi zapravljlvec ali ponočnjak nI in pripravil si je že nekaj denarja. Mislim, da bi bila za Metko prava sreča, če bi ga vzela. Doma itak nič ne kaže zanjo, ko nI bogata. — Premislite torej vso reč in mi pišite, kako misli Metka ln ali bi jo veselilo priti v Ameriko.« V sobi je zavladala tišina, slišati je bilo samo mater, ki si je oprezno otirala solza, Kako težka je bila borba od prvega zapisovalca slovenske besede preko Pohlina. Vodnika. Kopitarja, Prešerna, Levstika, do najnovejših dni — štiristoletna borba naših najboljših ljudi, za to. da se danes lahko tudi naš najpreprostejši človek uči v svojem jeziku, si na svoji zemlji v svojem jezika ustvarja svojo kulturo. Od povsod — Na neki konferenci za zaščito otrok je predsednik Roosevelt imej govor, v katerem Je naglašal, da Je eden najvažnejših temeljev aa bodočnost države vzgoja otrok. Dejal je, da je obstoj demokracije odvisen od tega, da vzgojimo otroke v zdrave hi izobražene državljane. Tedenski jedilni list Kako bi kuhala če . • • PONEDELJEK. Obed: Ledvična Juha z opečeno žemljico. Telečji fileti. Krompirjeva omaka. Rahla omleta. — Večerja: špinača. Ocvrta jajca. Bohinjski sir. Jabolka. TOREK (praznik). Obed: Na kostni Juhi masleni žličniki. Telečja pečenka, garni-rana s ponarejeno polento. Solata. Linška torta. — Večerja: Legirana sagova juha. Možgani z jajcem. SREDA.. Obed: Na goveji Juhi krpice. Govedina. Pražen krompir. Vinska omaka. — Večerja: Polpete. Solata. ČETRTEK (Veliki). Obed: Ječmenčkova juha. Prešičeve zarebernice. Prisiljeno zelje. Kompot. — Večerja: Fašlrani telečji zrezki. Solata. PETEK (Veliki). Obed: Ribji brodet. Polenta. Mešani kompot. — Večerja: Po-lenovka ali: žgancl z mlekom. BABYMIRA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE EV VSE NEČISTOSTI K02E PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO. SOBOTA (Velika). Obed: Cvetačna Juha z opečeno žemljico. Kuhana riba z maslom. Večerja: (postna): Prežganka. Ribja solata; (mesna): Velikonočni narezek, žo-lica. NEDELJA (Velika). Obed: Na Juhi ocvrt testenl grah z gnatjo. Pečeno jag-nje. Maslen krompirček. Različne solate. Čokoladni kipnik s stepeno smetano. — Večerja: Parmezanov puding. Gnjat. Caj Potica. Kako moram kuhati, ker • • • PONEDELJEK. Obed: Ledvična obara. Ajdovi žgancl. — Večerja: Krompir zabel j en z ocvirki in preevrto čebulo. TOREK (praznik). Obed: Na Juhi ribana kaša. Govedina. Pražen krompir. Cltro-nova omaka. BuhtlčkL — Večerja: Vampi. SREDA: Obed: Na Juhi zdrobovl žličniki. Goveja sekani ca s polentnlml cmoki. — Večerja: Precvrta polenta od opoldne s kavo. ČETRTEK (Veliki). Obed: Prežganka. Sirovi svaljki. — Večerja: Cešpljeva kaša. PETEK (Veliki). Obed: Jota. — Večerja: Krompirjevi žličniki s paradižnikovo omako. SOBOTA (Velika). Obed: Kisla repa. Krompirjevi žgancl. — Večerja: Kruh z maslom in domačo Jetrno pašteto. Caj. NEDELJA (Velika). Obed: Na juhi jetrni cmočki. Govedina s hrenom. Pečeno jagnje. Solata. Potica — Večerja: Velikonočni narezek. Caj. Potica. Moda v znamenju pomladi Pomislite — krila so zopet krajša, čeravno so mnogi pričakovali, da se bo na pomlad moda zopet nekoliko »potegnila« k tlom. To je prva kar nam sili v oči spričo novih, pomladnih modnih zbirk ... in še to. da se poleg Širokih kril zopet plaho poskušajo uveljaviti ožja in tudi povsem ozka krila Ko že govorimo o krilih: nikjer drugje tolikanj ne zanimajo mode kakor v okolici bokov! Da. tako je — na bokih se odraža letos tistih sto muhastih, dražestnih in nepotrebnih umetnij. ki vsako leto na drugačen način tvorijo bistvo mode. Tu povdarjamo žensko obliko postave z gladkimi ali nabranimi krilci, z drapiranimi deli ali z velikimi žepi. tu pričenjamo krilo nabirati ali gubati, odtod izhajajo različni všiti deli. ki dajejo vsej postavi za letošnjo modo značilno, zaokroženo obliko. Se nekaj je treba omeniti v zvezi z novimi krili: zanimivo je. da niso vedno enakomerno nabrana ali široka, temveč Jih dostikrat z gubami in širino dovdarimo samo spredaj ali zadaj, da nas diskretno spominjajo na modele iz leta 1880. Metka je sklonila glavo nižje, njeni trije bratje pa so se spogledali. Prvi se je znašel najmlajši Tone. »Kaj, Metka da U odšla v Ameriko? Kar sama? Pa de pozna ga ne ženina! Kaj bomo pa ml brez Metke?« Vstal Je, vtaknil roke v žep tn v znak ogorčenosti korakal gor ln dol po sobi. »Prav Ima Tone«, Je pristavil srednji Matevž, »doma Je le doma. Vsaj veš, kam prideš. Ce je Se taka revščina, tvoja je pa le.« Najstarejši, Janez in glava družine, pa se je na stolu visoko vzravnal, pogledal vse po vrsti in se nato z očmi ustavil na Metki. »No, Metka, kaj pa praviš ti?« Nekaj trenutkov se nI nihče ganti. Potem se je Jela Metkina glava dvigati, dvigala se je čedalje više ln je končno bratu vrnila pogled. »Kaj jaz pravim, vprašaš? Pravim, da bom šla v Ameriko!« Mati Je samo sklenila roke, bratje so se odkašljall, rekel pa nI nobeden ničesar. Pisali so očetu, v hišo ln v srca pa se jim je naselil nemir. Sosedje so se zdaj zopet pogosteje ustavljali na Drnačevem pragu in izpraševall o vsem mogočem in nemogočem. Dve dekleti iz neke oddaljene vasi sta prišli Metko celo prosit, da bi jima v Ameriki preskrbela ženine. Metka je važno odgovarjala na vsa vprašanja, postavljala se je malo pred dekleti, lica pa so ji bledela in postala je tako tenka, da bi videl skoraj skozi njo. Doma Amerike skoraj «ploh nlao ome- Tem zanimivim, bogato izdelanim, nabranim in širokim krilom priključuje moda zavoljo uravnovešenia in umerjenja povsem enostavna gladke živote. ki brez vsakršnega okrasja učinkujejo skromno in mladostno. Majhen ovratnik, žepki drobni gumbi, kratki rokavi ali kvečjemu še preprosta kravata — to je vse. kar vidimo na novih životih. ki so po zadnji modi blu-zasto krojeni. S pomladjo nastopa kajpada zopet doba kostumov. V modi so jopice vseh dolžin, od bol era do kratkega paletoja. tesne in ohlapne jopice, ki se v živih barvah odražajo od krila Kostumi nedvomno neomejeno obvladajo dopoldansko modno sliko, zato jih popoldne precei izpodrivajo različni kompleti, ki sestoje iz obleke in jopice iz istega tvoriva ali iz enobarvnega plašča in vzorčaste obleke. Še nekaj o pomladanskih modnih barvah! V primeri z lanskimi sladkimi in nežnimi barvami jih lahko imenujemo vne-šene in malone stroge. Vsem ostalim pred-njači siva barva v različnih odtenkih, potlej pride na vrsto vedno elegantna tem- 1 1 II. , ——i— nili, kakor da je nI na svetu. In vendar so vsi samo v strahu pričakovali očetovega odgovora. Vedeli so, da bo to pismo prineslo odločitev, o kateri bi bratje in mati raje videli, da bi je ne bilo nikoli. Bilo pa je vendar jasno, da bo prišla, da bo prišla skoraj in da JI ne bodo mogli ubežati. Borih par tednov je minilo ln že Je mati držala v roki pismo z znanim pečatom. Spet JI Je glas podrhteval, spet se Ji je tresla roka in spet ga Je dala brat Janezu. »Oče piše, Metka, da si takoj preskrbi vse potrebne listine in dovoljenja. Ko boš sporočila, da si vse uredila, ti bo tvoj ženin takoj poslal karto za ladjo in vlak in nekaj denarja za pot. Pripravljati pa ti nI treba nič, pravi oče, ne izplača se nositi od tod stvari v toliki sveL Vzemi samo, kar potrebuješ za pot ln kar boš lahko nesla v enem kovčegu. Kupil bo že ženin, kar bo treba.« Janez Je končal ln nato se je oglasila mati: »Ali boš res šla, Metka?« Pogledala je v tla, da bi je materin pogled ne zbegal. »Res, mati. Kaj pa hočem? Kar Je, to je.« In tako se je odločilo, da bo Metka zares odšla v Ameriko k neznanemu ženinu. Peljala se je v mesto ln tekala od urada do urada, dobila j« vse listine in si nazadnje dala še odrezati svoje lepe lase. 2ivela j« kakor v omotici, nič ni premišljevala ne o tem ne o onem. Kadar jo je obšel kak dvom, ga Je naglo zadušila Kaj vse to, kaj vsi pomisleki! Vabi jo Široki svet, peljala se bo čez morje, videla bo velika notnodra, ki jo okrasimo z belim, da učinkuje pomladansko sveže. Nadalje velja še omeniti nJ.caj rumenih tonov in pa tir-kizno barvo, ki jo vidimo v mnogih pariških modnih zbirkah. Plašče delimo v dopoldanske in popoldanske oblike. Dopoldanski, se pravi športni plašči so ohlapno krojeni, podobno kakor smo jih bile vajene nositi lani in predlani. Popoldanski plašči vztrajajo še vedno pri obliki redingote, ki pa je po novem le zadaj bogato ukrojena in učinkuje spredaj dokaj ozko. Za nove plašča so značilni veliki žepi in majhni ovratniki. Sicer pa so zelo zmerno in enostavno izdelani (L skica). Obleke se od lanskih razlikujejo predvsem po bluzastem kroju života. Ce jih okrasimo, potem mora biti to okrasje izredno enostavno in gladko. Tako je n. pr. obleka na naši skici okrašena z drobno prešitimi robčki, ki tvorijo koničast pred-prsnik in široko progo okoli pasu. nad boki pa so razpuščeni (2. skica). Kakor vidite, so novi kostumi gladki in enostavni, jopica ie zmerno dolga, krilo pa je nekoliko ožje kakor lani. Reverji so lahko okrogli, koničasti, visoki, nizki, ozki ali široki — to prepušča moda osebnemu okusu. (3. skica). Žepi igrajo čedalje boli važno vloga Včasih so najbolj značilna podrobnost na obleki, ki je sicer preprosta in skromna. Obleka, ki jo vidite na naši skici, ima velike, zaokrožene žepe. iz katerih izhajata Redna statica Ogl «s rti. S Br. 31410 dne 24. XII. >«35. oba drobno nabrana stranska šiva života. Beli ovratnik ima obliko kratkim revenev (4. skica). Omenili smo že. da povdarja moda hrbtno stran krojev pri mnogih novih plaščih in oblekah. Tudi pri kostumih zasledimo pojave te značilne, starinsko učinkujoče linije. Tako je pri nekem docela športnem kostumu jopica zadaj lahko razširjena z gubimi, v enki razdalji kakor široko krilo (zadnja skica). Barvaste jopice To je vsekako izmed najbolj praktičnih in zabavnih modnih zamisli: da k gladkemu, zmerno pobarvanemu krilu lahko nosimo jopico v živi, kontrastni barvi. Tako lahko brez posebnih stroškov izpopolnimo svoj lanski kosturA in mu damo včasih kar presenetljivo novo lice. Glede oblike takšne barvaste jopice je moda precej velikodušna — lahko si jo omislimo ohlapno ali pa prilega j očo se telesu, kakor nam pač bolj pri j a mesta In milijone ljudL Vse razkošje tega sveta je bilo kakor na dlani pred njo, samo roko bo treba iztegniti, pa bo trdno držala svojo srečo. Ce JI je kdo malce hudobno ponagajal z neznanim ženinom, ga je ostro zavrnila. Kaj boš, saj ga Je oče videl, ln oče že ve, kar ve. Tako je minil čas, Metka je dobila listek za pot in se je odpravljala iz rodnega, kraja. Vsi so Jo spremili do postaje. Vsi trije bratje ln matL Vlak Je prisopihal, bratje so ji molče podali roko ln jo krepko stisnili, mati pa nI mogla molčati. »Zbogom, Metka, zbogoxn, midve se ne bova več videli!« Metka je jokala, tako Ji Je bilo, kakor da se je vse okrog nje podrlo. In če bi mati zdajle dejala, ostani, Metka, bi ne vstopila v vlak. A mati nI dejala tega. »Nikar tako ne govorite, mati Saj Je ode tudi tam, vsi bomo še prišli skupaj. Obiskat me boste prišli, karte vam bom poslala.« Sprevodnik Je prišel mimo in itiMI-mlt »Vstopite!« Zapahnll je vrata, ki so se zaprla za Metko. Stopila je Se L oknu, podala vsem trem bratom roko, ln segla v roko Se materi. Ni je mogla izpustiti. Vlak se Je te pomikal, mati pa je Se vedno držala Metkino roko in hodila z vlakom. »Metka, pa da ne boš pozabila naše besede ln da boš svoje otroke naučila po slo« vensko.« Zdaj sta se njuni roki morali razkleniti. Vlak je vozil čedalje hitreje ln j, ■ Metko ▼ daljavi. Žive kemične tvornice Severnjaška in južnjaška ljudstva v gozdovih - Okvare po nizkih temperaturah — Zaloge za jesen in zimo — Maščobe, sladkorni sok in škrob Nizke temperature, kakršne ie prinesla letošnja zima. povzročilo med dreviem ogromno škodo. V zimi 1928.-29. ie zmrznilo na tisoče in tisoče dreves. Skorja iim je popokala, les se jim je cepil in spomladi so jih našli do najgloblje notranjosti izsušena in mrtva. Pri našem domačem rastlinstvu spadaio takšni dogodki v normalnih okoliščinah med največie redkosti. Drevesa so sicer različno občutljiva za mraz. Med naiod-pornejša spadajo smreke in jelke, še boli odporni so ruši. ki raseio v naših planinskih predelih. Lipa. ìavor in drugi listavci spadajo med občutljiva drevesa, posebno občutljivi so hrasti in ponekod številne akacije, ki izvirajo iz toplejših kraiev in so iih pri nas le udomačili. med tem ko so se smreke, javori in bukve naselili sami od sebe. Preselila so se ta drevesa s severa in vzhoda, posebno iz Sibirije in prišla so kakor preseljevanje ljudstev v tolikšnem številu, da so naš:m gozdom dala končno posebno lice. Hrasti delajo med njimi že iziemo in so preostanek tcpleiše. predledne dobe. Izvor ocedinih dreves nam pojasnjuje že sam na sebi. zakai ž:vita v naših gozdovih tako rekoč dve ljudstvi, neko severnjaško, ki ie vajeno tršega pod- nebja. in neko občutljivejše iužniaško. Pri tem moramo ugotoviti, da so hraste, ki so nekoč prevladovali, izrinili počasi iglavci. To ni samo posledica kakšne prilagoditve na podnebje, temveč so si iglavci priskrbeli malo nenavaden pripomoček zoper mraz: kurijo si namreč s tolščo. Vsako drevo sestoji iz treh glavnih oddelkov, ki imajo različne naloge. Korenine srkajo iz zemlje vodo in hrano, ki je v njej raztopljena. Listje pripravlja v svetlobi iz zračnega ogljikovega dvokisa in iz vode. ki ga dobiva iz korenin, nadaljnjo hrano. Debla in veje oa so cevie za vodo in redilne soke in razen tega skladišča za prekomerno hrano, od katere žive drevesa pozimi. V hladni letni dobi si drevesa namreč ne pripravljajo več hrane, ker korenine v nizki temperaturi ne morejo več srkati moče iz tal. Listi jeseni zato odpadejo. Pri iglavcih odpadajo listi polagoma vse leto. V našem pasu mora vsako drevo od novembra do aprila živeti tedai od svojih zalog in te zaloge moraio biti obilne, ker ne rabijo samo za prehrano, temveč tudi za sestavo bodoče krošnje in zelo oogosto-ma tudi za razvoi tisočev in tisočev cvetov. Opozoriti moramo n. pr. na sadno drevje, ki se razcvete, preden dobi liste. Jeseni je drevo tedai napolnjeno z lahko prenosljivimi zalogami. V toplem letnem času pripravljajo listi sladkorni sok. ki struji ponoči v deblo, da se za delo naslednjega dne pripravi prostor. Drevesno deblo samo oa je prava kemična tovarna. Končni uspeh njegovega dela ie cela vrsta proizvodov, pred vsem škrob ali tol-šča. potem smole, beljakovine, včasih tudi kavčuk itd. Ljudje so to vedeli že davno in so borom od j emali smolo. tropskim drevesom pa guma isto tako podirajo sagove palme in pridobivajo iz njihovih debel neko moko. Le mi iz zimskih zalog škroba in tolšče v deblih ne pridobivamo. To ie za drevesa zelo dobro. Otkrili so namreč, da so mnoga drevesa. ki morajo prenašati velik mraz. prava maščob na drevesa, ki si s svoio tolščo v mrzlem času kuri i o. Smreka, ielka in bor svojo tolščo pozimi porabijo Drevesa milejšega podnebja so škrobna drevesa in spreminjajo nakopičeni škrob v sladkor. To vse ie vzrok, da v normalnih prilikah le malo dreves zmrzne Preiskali so notranjost dreves ln ugotovili, da vlada v deblih v velikem mrazu temperatura, ki ie za nekoliko stopinj višja nego zunanja temperatura. tacilo ln selivke Kadlfski valovi ncotijo ptice med poletom Vsako pomlad in jesen opazujejo uradniki chicaiikega letališča nekaj čudnega, namreč to, da se jate divjih gosi, ki letijo v znanem klinastem vrstnem redu, usmerjajo proti iletališču in pričenjajo nad oddajno anteno nekam oklevati. Njih formacija se razdruži, ptice letijo na videz brez smotra v krogu, čez nekaj časa pa se spet znajdejo in se usmerijo proti zapadu. Uradniki so prišli do prepričanja, da se stvar ne da drugače pojasniti, nego da se divje gosi natanko tako kakor letala v meglenem vremenu ravnajo po usmerjevalnem žarku letališke oddajne postaje, dospejo na ta način do letališča, kjer se potem se- veda zmedejo. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da prihajajo pogostoma tudi divje race v takšni očitni zmedi do letališča. Celo golobi pismonoše, ki se drugače na poti nikoli ne ustavljajo, so že pogostoma po cele ure presedelli na strehi radijske postaje, kakor da bi premišljevali o tem, ka mnaj se obrnejo. Ze prej so v ostalem ornitologi domnevali, da radijski valovi ptice selilke motijo. Če se pojavijo ponoči nad kakšnim letališčem, bi se dala stvar razlagati preprosto s tem, da j'h pač privablja svit močnih letaliških žarometov, toda njih vedenja podnevi s tem ne moremo razložiti Pomotoma je ustrelila lastnega očeta Usuidno svarilo po radiu, se usodnejša maska moža, ki mu je grozila smrt V neki gostilni norveške vasi Vorstvaaga je sedelo nekoliko mož pri kartah, ko je gostilničar odprl radio Čez nekaj časa je napovedotvalec glasbeno oddajo nenadno prekinil in njegov glas je velel: »Pozor! Pozor, poslušalke in poslušalci iz VoTStvaa-ga' Gre za človeško življenje! Z avtomatsko pištolo oborožen mož, ki je po vseh znakih sodeč zblaznel, je na poti v Vorst-vaag. Kakor se je izrazil, hoče tam ustreliti očima svoje žene, nekega Roalda Svend-sena. Posvarite Svendsena! Polhcija je nevarnemu človeku za petami, a doslej ga ni mogla prijeti.« Eden izmed igralcev je planil prestrašeno pokonci. Bil je tisti Roald Svendsen, ki mu je veljalo svarilo. Gostilničar mu je svetoval, naj bi ostal čez noč v gostilni, toda Svendsen je hotel domov. Doma je bila njegova mlajša hči sama in morda bi se besnež znesel nad njo, če bi njega samega ne dobil. Odšel je tedaj domov. Prej pa se je po nasvetu svojih prijateljev malo preoblekel, za primer, da bi se na cesti srečal z blaznežem. Na glavo si je nataknil kapuco in obul si je visoke klobučevi-naste škornje, ki so ga napravili znatno višjega kakor je v resnici. Izposodil si je tudi ovčji kožuh, tako da ga v temi nihče ne bi mogel spoznati. Gostilničar mu je končno daJl še pištolo* Tako opremljen je odšel proti svoji hiši ob robu vasi, a vsako spremstvo je odldoniL Doma je bilo vse temno, čeprav je hči običajno čakala očeta, da se vrne domov. Ah je bil blaznež nemara že tu? Previd- Pomladne sapice že pihljajo zatorej po novo obleko ali plašč k znani domači tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7. Elegantni kroji — solidna izdelava strokovna postrežba — zmerne cene. »Gospodična, če veste vi boljši odgovor od mene, ne razumem, čemu me sploh še taprašujete...« (»Judge«) no se je .Svendsen splazil v temno vežo. Tisti trenutek je zasvetila luč. Na koncu hodnika je stala vsa bleda Svendsenova hči. Komaj je zagledala nenavadno postavo v ovčjem kožuhu, s kapuco in visokimi škornji, je dvignila samokres in sprožila vanjo vse krogle. Svendsen se je zgrudil na tla, preden mu je bilo mogoče, da bi se dal spoznati. Bil je že mrtev, ko je mlado dekle z grozo spoznalo, da je z njegovim lastnim samokresom ustrelila svojega očeta. Tudi hči je bila v radiu slišala svarilo. Oborožila se je z očetovim samokresom, se postavila v temni sobi na stražo in ko je zagledala preoblečeno veliko postavo, ki je držala pištolo v rokah, ni dvomila, da gre za blazneža, ki so ga bili napovedali. Kratko potem je policiji uspelo, da je pravega moža zajela v bližin: Svendseno-ve hiše in ga po kratki borbi obvladala. Ko so stopili v hišo, pa so našli hčer nezavestno poleg očetovega trupla. Ubila je prav tistega, ki ga je hotela rešiti, in tako se je zgodilo menda prvič, da je imelo svarilo po radiu popolnoma drugačen učinek, nego so nameravali Osemnajstkrat operiran V septembru 1917. je vrtnar Johan Thoms iz sedanjega danskega šlezvika, tedaj še nemški vojak, v Flandriji dobil strel v stegno. V lazaretu mu krogle niso mogli odstraniti. Ko je bilo vojne konec, se je dajal Thoms v bolnišnicah vedno znova preiskovati, toda krogle, ki se je sprijela s kostjo, ni bilo mogoče izvleči. Tu in tam so se mu v zadnjih mescih izločevali že drobci kosti in končno se je tudi krogla premaknila. Zaradi bolečin je moral spet v bolnišnico in tu so mu naposled kroglo izvlekli. Bila je že osemnajsta Thomsova operacija zavoljo izstrelka. Žreb odloča o usmrtitvi V bolivijski prestolnici La Pazu je žreb odločil o življenju in smrti dveh morilcev. Julija Zegario in Francisca Mananija so prijeli zavoljo umora nekega Dominga Quispeja. Po določbah, bolivijskega kazenskega zakonika sta morala sama odločiti, kdo izmed njiju bo dejanje plačal s svojo smrtjo. V vrečico so položili rdečo in črno kroglico, oba zločinca sta morala potegniti vsak eno iz vrečice. Julio je potegnil rdečo kroglico in bo ostal zavoljo tega živ v ječi, Francisco je izvlekel črno kroglico in ga bodo ustrelili. Orel proti letalu Iz Melbournea poročajo, da je 14 potnikov z letalom, te dni le s težavo ušlo smrti, ko se je neki orel zaletel v propeler. Le talo je bilo v višini 1800 m na poti proti Adelaidi. Pilot je s težavo izvedel zasilni pristanek na neko njivo, čeprav motor ni več deloval ln je začelo letalo goreti. Vatikan in napadi iz zraka V Vatikanu so v zadnjem Času izvršili vse potrebno za zaščito zoper napade iz zraka. Uprava Vatikanskega mesta je nabavila 1200 plinskih mask za vse nameščence. Zasebno zaklonišče za papeža je v stolpu Nikolaja V., ki ima 9 m debele zidove. To zaklonišče je okroglo in ima premera 25 m. Iz vatikanske knjižnice so odstranili vsa nenadomestljiva dela ter jih spravili na varno. Veliko presenečenje 0 Namesto umora se je razkrila poroka • • • Tako nepričakovano kakor 631etna ga Brooksova iz Londona je pač ma loka t era starejša dama postala stara mti. Pred letom dni se je Doris, njena starejša hči, lepo oblekla in dejala materi: »Z znanci se odpeljem za nekoliko dni na morje.« Iz nekoliko dni je postalo nekako tednov, toda Doris se ni vrnila. Pač pa je prišla nekega popoldneva Elsie, mlajša hči, vsa prepadla domov. V rokah je držala časnik in je pričela tožiti: »Miti, nekaj strašnega se je zgodilo. Našo Doris so našli umorjeno v nekem skednju v Gravesendu!« Osebni popis v listu se je popolnoma skladal. Gospa Brooksova in hči sta se takoj odpeljali v Gravesend v upanju, da se je zgodila kakšna pomota. Ko sta pa stali z zastopniki oblasti pred truplom, sta morali vzklikniti »Doris!« in pričeli sta jokati. Vse se je na žalost skladalo. cello svetli gumbi iz biserne matice na umorjenkini bluzi. V Londonu so Doris potem svečano pokopali. Gospa Brooksova in Elsie sta se oblekli v črno in v črnini ter z žalostjo v srcu sta hodili okrog do teh dni, ko se je nenadno pojavila na vratih, živa in zdrava, prav Doris in rekla »Dober dan!« Mati in mlajša sestra sta se zastrmeli vanjo, nista mogli verjeti svojim očem vZakaj pa se, za božjo voljo, nisi nič oglasila?« je končno dejaila stara dama. »Poročila sem se z vrlim človekom. P*"ed kratkim je odšel k vojakom in ie «r*» ic-dna imam otroka, sladko dekletce. Imenuje se Mary, kakor vi, mati Nanjo sem čakala, da bi vas presenetila.« Kdo je bilo dekle, ki so jo pokopali pod njenim imenom, pa menda ne bodo nikoli izvedeli... Las v kriminalistiki Majhen dokaz za velik zločin So rešitve kriminalnih afer, ki visijo dobesedno na lasu. Mikroskopska preiskava las je postala važen pripomoček krimina-listike. Gradnjo in lastnosti človeških ter živalskih las in dlak so danes že tako izvrstno proučili ter razvrstili, da je mogoče pod mikroskopom dobiti odgovor na mnoga vprašanja. En sam las, ki ga pusti zločinec na kraju svojega dejanja, ga lahko privede maščevalni pravici v roke. Ali je las moškega, ženske ali otroka, mlade ali stare osebe? Ali je las belokožca, zamorca ali Mongola? Ali je pobarvan ? Ali je po naravi nako- dran ali umetno? Ali pripada človeku s kratko pristriženimi ali dolgimi lasmi? Ali je njegov lastnik zdrav ali bolan? Na vsa ta vprašanja daje mikroskopska preiskava točen odgovor in pri tem niti ni treba, da bi bil las cel, zadostuje ga le delček, če najdejo n. pr. na orožju osumljenca tenek las in pokaže preiskava, da pripada ta las umorjencu, tedaj imajo že važen dokaz proti morilcu v rokah. Istovetnost las določene osebe se da ugotoviti po številnih znakih prav tako gotovo, kakor istovetnost po prstnih odtisih. Za takšne preiskave uporabljajo kriminalisti mikroskope posebne konstrukcije. Trenutek — osemnajstinka sekunde Na najmanjši časovni delec odpade 20 sličic I E Vmesni smotri pomenijo pogostoma več nego končni smoter. Brez službe ni zaslužka. Tujec ceni samo uspeh, prijatelj tudi naše stremljenje. Vsako sredstvo lahko rabi različnim smotrom. Kdor je svoje nebo izgubil, ga najde samo po ovinku preko pekla. Ne gre za to da bi »meso« zanikovali, temveč za to, da duha potrdimo. Strah pred nevarnostjo je večja obremenitev za živce nego nevarnost sama. Modrost je slutnja zadnjih stvari, dobrota pa umevanje zadnjih človeškosti. Kdor bi svet imel rad samo lep, bi se moral odpovedati mnogemu dobremu. Vsak človek je že uporabljal izraz, da se bo »čez trenutek« vrniL a malokdo si je pri tem mislil, da bi v tem trenutku niti ne mogel oditi Kajti trenutek lahko nedvoumno izmerimo in če ga točno izmerimo. moramo ugotoviti, da traja eno osemnajstinko sekunde Toliko časa namreč rabi oko. da nekai zagleda in dojame. Vse. kar si ogledujemo nekaj dalje. pa naj si bo samo za eno desetinko sekunde, kar je dovoli kratek čas. ie na našo šarenico napravilo že točen vtis in mi to občutimo kot podobo Kar smo zagledali samo za eno dvajsetinko sekunde, oa sploh nismo zagledali. Zanimalo vas bo da temelji baš na teh dejstvih tehnika filmskega traku, ki se- stoji iz mnogih majhnih poedinih slik. ki nam jih pa predvajajo t;^ko hitro zaporedoma, da odpade na vsako sekundo približno 20 sličic Na ta način opazimo samo tiste sestavne dele slik. ki se v naslednji sliki ponavljajo, oziroma te sestavne dele medsebojno tako vežemo, da se iz nepremične poedine slike, ki je nismo posamič videli, ustvari gibajoče se filmsko sko dejanje. Kdor bi torei hotel za trenutek, to ie za čas. ko mu oko «trene« in opazi neko sliko, oditi, bi se moral vrniti v eni o?em-najstinki sekunde in to ie nemogoče, saj preide ta časek že tedaj, ko mož takšno namero izgovori. Oči v spanju Priprava dr. Warda Halsteada iz Cftiicaga Ameriški »Journal of Psyhology« opisuje novo pripravo, ki jo je zgradil doktor Ward Halstead z vseučilišča v Chicagu. Ta priprava temelji na spoznanju, da pred- Hitro merjenje vročine Nova procedura na Carnegijevem zavodu Dvakrat na dan ležati po deset minut mirno, spada med naloge bolnih oseb in posebno za strežno osebje po bolnišnicah ni majhna obremenitev, da mora skrbeti za to, da dobi vsak bolnik ob tem času toplomer za merjenje vročine in da se njegova meritev potem zapiše. Ce se bo pa obnesel izum, ki ga preizkušajo ta čas v Carnegiejevem zavodu v New Yorku, bo vsa procedura v bodoče dosti krajša in imela bo še druge prednosti. Nova priprava ima lij, v katerega bolnik diha. To dihanje je malo drugačno nego normalno. Pacient malo krepkeje vdihne, zadrži sapo za kakšnih pet sekund, nato jo izdihne v lij in v aparat. Ta temperatura diha točno izmeri in ker je znano, koliko toplote požre aparat sam, je treba na temperaturo, ki jo izmeri, še poseben stalen dodatek, potem je znana pacientova telesna temperatura. Vsa procedura traja samo dve minuti, druga prednost pa je ta, da je mogoče v kratkem času izmeriti temperaturo cele vrste oseb, n. pr. celega šolskega razreda v nekoliko minutah. Tanki v serijah KNHi Pogled v neko francosko tvornico, kjer proizvajajo tanke v množestveni proizvodnji Copatarjeva osveta Zgodba ameriškega trgovca, ki je trpel vse življenje Mister John Brat iz Portlanda v Orego-nu je bil zelo energičen trgovec in se je z delavnim življenjem dokopal do milijonarja. Ziveil je v razkošni vili. Otrok ni imel, pač pa ženo, ki je bila vse prej nego angel. Ga Bratova je nosila lepo ime Felicita, čeprav bi bila Ksantipa prikladnejša. Svojemu možu je življenje hudo grenila. A kakor je znal zunaj hiše energično nastopati, tako neodločen »n ponižen je bil v svoji hiši, kjer je imela Felicita glavno in edino besedo. Bratovi zlasti ni ugaialo kajenje, gospod Brat pa je bil strasten kadilec. Navzlic temu je zmagala žena Samo zavoljo ljubega miru se je Brat v h.ši od-! povedoval svojemu največjemu veselju. Potem je nesrečni mož um-1 Felicita si njegove smrti ni gna'a preveč k srcu. saj i je vedela, da ji pripade vse njegovo imetje. stavlja človeško oko neznatno električno baterijo, približno milijonkrat slabotnejšo od običajne avtomobilske baterije. Z močnimi ojačevalci je uspelo beležiti spremembe napetosti v tej »bateriji« in ugotoviti, da izziva vsak premik očesnega jabolka močno spremembo napetosti, cel električni sunek. Na papirni trak zabeleži priprava vsak takšen premik očesnega jabolka. Novi izum je posebno važen za neke psihološke raziskave in za zdravljenje bolnikov z raznimi pojavi ovir, kakor jecljanja, izgube spomina, afazije itd., kakor tudi za obravnavo halucinacij ln podobnih pojavov. Dr. Halstead raziskuje ta čaa vprašanje, ali človek med spanjem premika oči. O uspehih svojega raziskovanja še ni podal poročila. ANEKDOTE Neki popotnik je vprašal Ezopa: Koliko bom potreboval do prihodnjega mesteca?« »Pojdi!« je dejal ESzop. — »To vem sam, da moram iti«, je dejal popotnik, »a rad bi vedel, koliko časa bo trajalo.« — »Pojdi!« je ponovil Ezop. popotnik je menil, da fana opravka ■ kakšnim bebcem in je šel. Cez nekaj časa je Ezop pritekel za njim: »Potreboval boš dve uri.« Popotnik ga je presenečeno pogledal: »Ti si pa čuden kujon! Zakaj mi šele sedaj odgovarjaš?« — »Saj nisem mogel vedeti, koliko časa boš hodil, do-kler nisem vedel, koliko te Je v nogah,« je odvrnil Ezop. O znanju Slavnega slikarja Rubens* pripovedujejo čudovite stvari. V njegovem času so občudovali posebno njegovo jezikovno znanje. Razen svoje materinščine flamščine je obvladal latinščino, francoščino, italijanščino in španščino. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj se je učil teh jezikov, je odgovoril: »Francoščino za diplomacijo, latinščino za prebiranje knjig, italijanščino za pisanje pisem, španščino za preklinjanje ln flamščino — za nežnosti!« VSAK DAN ENA Tako mu je bila vsaj zapovedala, naj določi v svoji oporoki. Oporoka je romala v redu k notarju, a ob določeni uri so jo | svečano odprli. Tedai pa je ga Bratova ; padla na hrbet. Na skrivaj in na tiho je ! bil bojazljivi mož v zadnjem trenutku vri- j nil v oporoko dostavek Vdova je postala pač njegova edina dedična kakoi je priča-ko%-a!a, toda pod pogojem, da bo vsak dan pokadila tri velike smotke hude sorte. Tej določbi se ni mogla izogniti, kajti pokaditi bi jih morala ob navzočnosti prič — ali pa se odpovedati dediščini. Samo ob sebi umevno, da je zavoljo te določbe šla na vse instance, ki so jo pa. kakor da se so--lidarizirajo s pokojnim možem gladko zavrnile. Hočeš nočeš bo mora'la vsak dan pokaditi tri dolge smotke, kajti dediščini se vendarle ni hotela odreči. Njeno prvo vprašanje »Nu dragec, in kaj mi boš kupil, ko bova obhajala zlato poroko?« £»Jderaschlno«^ Letalske Izgube v sedanji in svetovni vojni Zanimive primerjave — Mesečne izgube letalcev in letal so bile v svetovni vojni neprimerna vlJje od izgub v sedanji vojni i Za nami Je prvega pol leta druge svetovne vojne. Pred nekaj dnevi sta izdali vrhovni poveljstvi obeh vojskujučih se taborov pregicu doseuanjih uspenuv in neuspehov. V glavnem se je doslej borba vršna samo na morju ln v zraku, dočim so se odigrale na suhem samo neznatne izvid-niške operacije, ali manjši krajevul spopadi. Od katerih pa še pri nobenem ni sodelovalo več ko 2000 mož. Po uradnih nemških podatkih so Izgubili Ang.eži m Francozi 285 letal, ki so jih sestrelili nemški letalci ali pa protiletalska artilerija. Glede nemških izgub pa trdi nemško uradno poročilo, da je bilo sesti e* jenih in poškodovanih vsega skupaj 78 letal. Angieško uradno poročilo ob prvem polletju vojne priznava izgubo 45 letal in sicer 43 pri napadih na nemške pomorske baze in izvidniških poletih nad Nemčijo in dve nad Siegfriedovo črto. Nasprotno pa trdi, da so sestrelili angleški letalci ln protiletalski topničarji 101 nemško letalo, med njimi 31 lovcev Na zapadnem bojišču ln nad nemškim teritorijem so po angleških informacijah sestrelili Angleži 42 nemških letal, 59 pa pri nemških napadih na angleško obalo Po doslej objavljenih francoskih podatkih o sestreljenih nemških letamiti, ki so padla na francosko ozemlje, znaša to število 90 letal, dočim Francozi priznavajo, da je bilo sestreljenih okoli 40 francoskih avionov. Skupaj nai bi torej sestrelili združeni angleški in francoski letalci okoli 200 nemških letal, katerih vrednost znaša okoli milijarde in pol dinarjev. Vsekakor so uradne številke obeh taborov o letalskih izgubah relativno zelo majhne za pol leta vojne če jih primerjamo s številkami letalskih izgub v španski državljanski vojni, v poljsko-nemški vojni ali pa sedaj v finsko-sovjetskih bojih. V zvezi s tem se pojavlja vprašanje, kolike so bile letalske izgube v svetovni vojni, ko letalstvo seveda še ni igralo pri vojnih operacijah tako važne vloge, kakor jo igra danes. Točni podatki o letalskih izgubah vseh v svetovni vojni se bojujočih sil še vedno niso na razpolago. Uradne podatke o teh izgubah sta doslej objavili samo Nemčija in Anglija. V svetovni vojni je padlo 6840 nemških letalcev. Od tega je bilo 3031 oficirjev, kar je pripisati dejstvu, da so bili prva leta svetovne vojne letalci skoraj izključno samo oficirji. Ranjenih je bilo 7350 letalcev, od tega zopet 3132 oficirjev. Pogrešanih je bilo 1372 letalcev, katerih usoda je še danes po večini neznana Deloma so zgoreli s svojimi letali, ali pa utonili pri nadmorskih poletih Skupaj je bilo v svetovni vojni ubitih in ranjenih 15.562 nemških letalcev. Najslavnejši nemški letalec je bil baron Richthoffen, ki je do svoje smrti se- strelil 80 francoskih in angleških letal. Padel je končno kot žrtev avstralskega letalca, novinca, ki je prvič letel nad bojno črto. Za Richthoffnom so bili najboljši padli nemški letalci Loewenhardt s 53, Voss z 48, Rumey s 45 in Boeicke s 40 sestreljenimi sovražnimi letali. Po nemških podatkih Je izgubilo nemško vojno letalstvo v svetovni vojni 3218 letal, To je na mesec povprečno 62 letal, ali dve dnevno. Po doslej objavljenih angleških in francoskih poročilih so izgubili Nemci okoli 200 letal, to je 33 na mesec, ali povprečno eno letalo na dan. Dalje so izgubili Nemci v svetovni vojni 40 zrakoplovov tipa »Zeppelin«, ki v sedanji vojni sploh ne operirajo, ter 546 privezanih balonov za artilerijske opazovalce Od tega so setserilili 471 privezanih salonov zavezniški letalci, 75 pa topništvo. O letalskih izgubah zaveznikov med svetovno vojno ni točnih podatkov. Nemci trdijo v svojih razpravah o zračni vojni, da so njihovi letalci sestrelili 7425 suhozem-skih zavezniških letal, 270 hidroavionov, 620 opazovalnih privezanih balonov ln 2 zrakoplova. Poleg tega je po istih navedbah nemška protiletalska artilerija sestrelila 1537 letal in 1 zrakoplov. Skupaj so torej zavezniki po nemških računih izgubili v svetovni vojni 9232 letal. 620 opazovalnih balonov in 3 zrakoplove, to Je okoli 180 letal in 12 balonov mesečno ali povprečno 6 letal dnevno Po zadnjih nemških podatkih so Izgubili zavezniki v sedanji vojni 285 letal. To Je 48 mesečno, ali poldrugo letalo dnevno. Med svetovno vojno so zavezniška letala napadla nemško ozemlje 1154krat Dočim je bilo leta 1914. samo 8 letalskih napadov nad Nemčijo, pri katerih je bilo angažiranih vsega skupaj 12 zavezniških letal, se je to število dvignilo leta 1918. na 675 poletov, pri katerih je sodelovalo 2778 letal. Vsega skupaj so vrgla zavezniška letala tekom svetovne vojne na nemško ozemlje 14061 bomb, ki so ubile 729 oseb, 1754 pa ranile. Povzročile pa so za 24 milijonov zlatih mark škode. Leta 1914. so vrgla zavezniška letala nad Nemčijo 29 bomb, leta 1918. pa že 7335 Na vsakih 19 bomb je bila ena oseba ubita, na vsakih 8 pa ena ranjena Po angleških podatkih Je padlo v svetovni vojni 4587 letalskih oficirjev in 1587 letalskih podoficirjev, skupaj 6166. Pogrešanih pa je bilo 3212, dočim le bilo 7245 letalskih oficirjev ln podoficirjev ranjenih. Pri letalskih in zrakoplovskih napadih nad Anglijo je bilo pri 107 napadih — od tega 32 na London — ubitih 1413 oseb ln 3407 ranjenih. Po francoskih podatkih le padlo v svetovni vojni vsega skupaj 1945 letalcev, 1461 pa so jih pogrešali ln 2922 je bilo ranjenih. —dv. Drobne volne zanimi Ne le v zvezi s sovjetsko- fi n s kirn sporom, | tud; aa splošno sc v Angliji in Franciji te i dni veliko razpravlja o tem, ali jc v interesu zaveznikov, da se sedanja vojna čim bolj omeji ali čim prej razširi. Nekateri angleški strokovnjaki se izrekajo proti razširjenju. Pozornost pa so vzbudila tudi na sprotna izvajanja, kakor jih je na primer objavil direktor revije »The Ninetcenth Century and After« M. Voigt. On izhaja s stališča, da je mogoče vojno, ki je nepremična na zapadu, dobiti na severu ali jugovzhodu Ako je nemški mteres borba samo na enem bojišču, je interes zaveznikov formiranje čim več bojišč Seveda se bodo morali zavezniki izogniti nevarnosti, da bi se vojna razširila na vsa »kritična področja«, kakršna so na primer fjorda Varanger in Narvik, izliv Dunava in znabiti Barum. Toda tej nevarnosti se lahko izogneio že zaradi svoje popolne nadoblasti na morju. Medtem ko zavezniki lahko uničujejo nasprotne prometne žile, so pomorske poti sicer ranljive, toda uničiti jih ni mogoče. Voigt trdi nadalje, da pomeni vsako raz-lirjsnje sedanje vojne dejansko samo razširjenje zavezniške blokade. Zato se je Vogt odločno izrekel tudi za zavezniško pomoč Finski, češ da bi Anglija in Francija s svojo ofenzivo na tem področju ogra- iali desni bok Nemčije. ★ AngleSko informacijsko ministrstvo Javlja. da je do sedaj nameščenih v ujetnikih taboriščih v severni Škotski okoli 1500 nemških vojnih ujetnikov. Večino med nji-m tvorijo mornarji s potopljenih nemških podmornic in pa s 27 zaplenjenih nemških pa mikov. Okrog sto ujetnikov pripada nem- škemu letalstvu. Ujeti so bili pri poletih nad angleško obalo. VoJaSkl strokovnjak partSkega »Tempsa« razpravlja o vlogi letalstva v borbi s tanki. Na splofino se o pomenu letalske borbe proti tankom izraža pesimistično, pripominja pa, da bi utegnila letala igrati zelo važno obrambno vlogo proti tankom v primeru, če bi sovražni tanki prodrli skozi glavne obrambne naprave ln se izvlekli na prosto področje z namenom, da bi prodirali v notranjost države, še preden bi jim mogel nasprotnik postaviti nove ovire. V tem primeru bi moglo letalstvo, lzkorišču-joč svojo hitrost in naglo premakljivost, prvo nastopiti proti sovražnemu napredovanju s tanki. Ako je v celoti direktno delovanje letal proti tankom izpostavljeno raznim tveganjem, je na drugi strani prav v tem svojem delovanju velikega pomena za vsako vojsko, bodisi ker lahko zaustavi naglo prodiranje sovražnika, bodisi ker ono edino lahko pravočasno zbere podatke o Dremikanju sovražnih tankov, o njih številu, velikosti itd. ★ Kakor posnemamo po pariSkem Tempsu, Je bivši belgijski minister Tschoffen na zborovanju krščansko-socialnih delavcev govoril o moralnih problemih v sedanjem mednarodnem položaju s katoliških vidikov. Glede miru je dejal, da Je edini mir, ki ga morajo katoličani želeti, mir, ki bo zagotovil varnost vseh ob spoštovanju pravic vsakega posebej. Podrobno je nato analiziral »tri glavne sodobne zmote«, za kakršne je označil totalitarizem, nacionalizem in rasizem, ki nujno vedejo v vojno. Kakor v vseh vojnah, je tudi v sedanji pravica na eni, krivica na drugi strani. MIRA PUCOVA: Èmil pravi: »To nljs nista!« Emil ie brcnil s smučko v sneg ki se Je z vlažnim leskom objokanega ženskega očesa topil na soncu, in nekaj mokrih drobnih kep ie z mehkim pliuskom odletelo za ped ali dve po beli visoki strmini nizdol. Stal ie nekje sredi klanca, s smučmi poševno zasidran ob vzpetino Tako ie z viška in z zan čliivo priprtim očesom lahko motril svoio čredo. »Nu. ali bo kaj?« ie zavpil. Teda čreda je nepremično in lenobno vztraiala na svojem varnem oo!o?aiu kakšnih dvaiset metrov niže — tam kjer ie breg prehajal v oriiazno zložnost ravne, neooasne police. Edino debela in neumorna gesoa Bi-semikova. rdeča in vsa mastna od znoia kakor oiruh ki si ea izdatno podrgnil s slan:no. ie iela na škripajočih smučkah sop hati proti njemu »In ostali?« ie zakHcal. Počasi so se rsanli 'druff za druff'm so se s palicami unrli v bre» in se iel' lene bno borit: > Manrem Bilo lih le petero ki so sedai nod ko-ec zime prišli v smučarski tečai boli zarad tega. ker se jim ie uoira'o da bi samotno nrpživliall počitnice na knr oa 7avMjo upanja da se bodo še česa nauč
  • zadevanjem na splošnem nacionalnem, kulturnem ln gospodarskem napredku vasi. na kateri temelji vsa naša narodna kultura. Da se izvede ta načrt, Je SKJ stopil v zvezo z vsemi društvi ln ustanovami, ki se trudijo za ljudsko prosveto, ter predlagal, da se organizira narodni svet za kulturo vasi. Odsek za vasi v Sokolskem savezu se je v tem duhu doslej pogajal s srbskim kmetijskim društvom, z zvezo zdravstvenih zadrug, z osrednjim Higienskim zavodom. s centralo za higiensko izkoriščanje sadja, s trgovsko zbem co, z državno tiskamo. Narodno banko in kmetsko knjižnico (seljački bukvar). V tem duhu je bilo s srbskim kmetijskim društvom doseženo soglasje, da bodo vse podeželske sokolske edlnice v srbskih krajih lahko pristopale k društvu kot kolektivne čla- nice ob neznatni letni članarini 30 dfca, za kar bodo (prejemale btrezplačno Ust »Težak« in imele pravico do nabave semen, poljedelskega orodja in poiobnega. Z osrednjim Higienskim zavodom je bil sklenjen dogovor, da bo priredàl Visto zdravstvenih tečajev za Sokole na deželi. Higienski zavod bo vrh tega zalagal so-kolski savez s propagandnim mateiialom za zdravstveni napredek podeželja V teku so priprave za higienske razstave po sokolskih domovih na deželi Piav tako se s savezom zdravstvenih zadrug vodijo pogajanja glede skuipnega delovanja, za dvig zdravstva. To sodelovanje je p*»-kazalo že dobre uspehe v krimskem are-zu. na območju Sibeniške župe, kjer se je najprej začelo. V zadrugi za zdravilne rar stline v Novem Sadu bo izdelan skispea načrt o sodelovanju prt nabiranju in vnov čevanju zdravilnih rastlin. Na nedeljski seji so razpravljali ln sklepali dalje o organiziranju sokolskih dijaških središč. Njih član bo lahko vsak študent, ki redno vrši dolžnosti kot član sokolske edinice. Poleg skrbi za sokolsko vzgojo članov se bodo ta središča brigala tudi za to, da se bodo študentom Sokolom ustvarili vsi pogoji za resno znanstveno delo. Delo v dijaških središčih se bo delilo na Stiri sekcije: na socialno, propagandno, tiskovno in na de'avsko. Del-vske skunine bodo po zgledu dijaške delavske skup ne dr. Laze Popoviča delale poleti javna dela in gradile objekte, ki so ljudstvu potre ni. Na ta način se bodo Sokoli dijaki lahko seznanjali z duhom in potrebami vasi in bodo razbijali nezaupan-'e, ki ga je žal še danes dovolj med inteligenco in kmetskim življera. Brezposelni delavci cakafa Borza dela je dolžna poravnati stare obvez&csti Ljubljana, 16. marca. 2e več mesecev je minilo, odkar Je sto- j pila v veljavo nova uredba o organizaciji Javnih borz dela Po tej uredbi je ukinjen centralizem v tej socialni ustanovi ln je uvedena najpopolnejša pokrajinska avtonomija To pomeni, da v pokrajini ostane ves nabrani denar. Na ta način bo ljubljanska borza dela Imela letno na razpolago približno deset milijonov din. Pričakujemo, da bo ta denar res tako upravljan, da bodo od njega imeli predvsem koristi nezaposleni ln podpore potrebni delavci. V prvi vrsti mislimo tudi na sezonske delavce, ki so po dosedaj veljavnih predpisih obravnavani zelo mačehovsko in nesoclalno. Upravni odbori borz dela imajo vse možnosti, da pokažejo, kako razumevajo naloge in dolžnosti, ki jih Ima Javna borza dela. K tem nalogam spada tudi briga za vajence, posebno briga za poklicno svetovanje ln posredovanje. Delavske strokovne organizacije so po dolgem trudu uspele, da je Boraa dela tudi za sezonske delavce določila posebne zneske za podporo. Menda je odrejeno, da se imajo podpore pr iznavati za mesce december do marec, v katerih so stavbinci navadno brez posla. Toda pri Borzi dela stvar ne gre naprej. Brezposelni sezonski delavci zaman čakajo na podporo. Menda je pri Borzi dela naJkopičen velik zaostanek. Nobene ovire ni, da bi Borza Jela najela nekaj začasnih dnevn'čarjev, ki naj bi ta zaostanek podelali. Ni prav, ako javna socialna ustanova za delavce namenjene zneske zadržuje in morebiti špekulira celo na to, da bocko delavci sedaj spomladi dobili zaposlitev in jim podpor splch n« bo treba več izplačati, tudi ne onih, ki so že priznane in davno zapadle. Pri Borzi dela naj pomislijo, da so de'avci v teh težkih zimsk'h mescih tudi moral' živeti, živeli so na dolg pri trgovcih in na posojilo pri dobrih ljudeh. Te obveznosti Je treba poravnati. Ljubljanska borza dela mora nemudno vse storiti da vsem delavcem, ki so za podporo prosili, podporo tudi dejansko nakaže in sicer za ves čas brezposelnosti, v kateri so delavci izpolnili zahtevane pogoje za podpore. Planinsko zborovanje v Celju Savinjska podružnica SPD izkazuje vsako leto nove uspehe Celje, 15. marca V sredo zvečer je Ml v mah d voiani Narodnega doma 47. redni občni zbor Savinjske podružnice SPD v Celju. Predsednik g dr. Milko HraSovec je v začetku pozdravil vse udeležence, zlasti pa društvenega častnega predsednika višjega sodnega svetnika v p. g. Tiller Ja in zastopnika našega tiska ter sporočil pozdrave glavnega odbora SPD v Ljubljani. V svojem Izčrpnem poročilu Je poudaril, da je dosegel turizem na področju Savinjske podružnice lani Izreden razmah, ki so ga mednarodni usodni dogodki r septembru prekinili. Savinjska podružnica nima niti ene sodobno opremljene zimskosportne postojanke; zato bo treba temu vprašanju posvetiti veliko pozornost. Land je obiskal visokogorske predele Savinjskih Alp Nj. VeL kralj Peter IL, ki so ga naSe planine očarale. Gradnja modernega planinskega doma na Golteh, ki bi nosil Ime »Petrov dom«, je zaenkrat neizvedljiva, ker bi znašali stroški okroglo pol milijona dinarjev. Ogromna večina obiskovalcev planinskih postojank je lz Južnih predelov naSe države, nenavaden pojav, ki mu bo treba posvetiti pozornost, pa je, da obisk mladine peSa Predsednik je navedel uspehe, ki jih Je dosegla podružnica lani glede ugodnosti za člane pri vožnjah z mestnimi avtobusi ln v drugih vprašanjih. Lani je elek-trificirala svoje postojanke v Logarski dolini, na Golteh je kupila Lesjakovo bajto tn nekaj sveta za arondacijo, preskrba z vodo na Golteh pa bo menda kmalu urejena. Podružnica je tudi sodelovala pri Izdaji do zavezanega klobuka sta 11 ob vsaki strani obraza padala k nežnim ramenom dva dolga svedra plavih kodrov. Ce bi bil Emil vedeL kaj so to: bidermajerski klobuki. potem bi nemara tudi vedel, da so si pod takšnimi klobuki pokrivale nakodrane pričeske gospe, ki so krepostno zatajevale svoje noge v krinolinah... Saj. te vrste nizdol zaokrožen klobuk Je ari smučanju nosila gospa Ribaričeva. v bojazni. da ji lilijsko blede polti ne bi preveč osmodilo sonce. Da ii je bil bog naklonjen. bi, bil tudi njo poslal na svet kakšnih sto let pred našim časom — bolj bi se Ji v se kako prilegla krinolina. kakor pa smučke... Ustavila se je za dober lučaj pod njim. »Ali prihajam zopet prepozno?« ga Je vprašala s svojim visokim, malce drhtečim glasom, ko i e « njemu v strmino obrnila svoj pravilni obraz. Ni vedel zakaj, toda na nekakSen čuden. malone neprijeten način mu je bila všeč. Spustil se Ji Je strmo nasproti in v drugačnem snegu bi ta spust nemara učinkoval kakor temnomoder blisk na belem nebu. v tel mehkobi oa niti kristijaniia. ki se Je z njo pri njenih nogah ustaviL ni bila kaj drugega kakor mokro čofota-nje. »Preveč ste zamudili.« }i Je strogo rekel. »Na ta način se nikoli ne bost« kaj prida naučili.« Skesano Je povesila glavo. »AH res?« je dahnila predse in je bila ponižna ln lepa videti. Njen mož Je v Ljubljani imel malo tovarno ln vsakomur, kdor jo ie hotel oo- propagandnfh brogur za pospeševanje tujskega prometa v Celju ter v gornji Savinjski In Logarski dolini. Poskušala bo doseči uvedbo brze proge mestnega avtobusnega podjetja med Celjem in Logarsko dolino. Upanje je, da bo vprašanje dograditve planinskega doma pod Tovstom ie-tos končno ugodno rešeno. Podružnica posveča vso pozornost zaščiti rastlinstva in živalstva v narodnem parku na Okrežlju. Savinjska podružnica je z glavnim odborom v Ljubljani, s tujskoprometnima zvezama v Ljubljani ln Mariboru ter z Olepševalnim in tujskoprometnim društvom v Celju v najboljših stikih. Namesto g. prof. Srečka Brodarja, ki se je preselil v Ljubljano, je bil med letom kooptiran v odbor g. ravn. Martelanc. Tajnik g. Branko Zemljlč je podrobno poročal o delovanju podružnice, o obisku planinskih postojank, predavanjih, tečajih itd. Iz poročila blagajnika g. Vrtovca je bilo razvidno, da Je imela podružnica 221.061 din dohodkov ln 219.202 din izdatkov. Premoženje podružnice znaša 693.715 din. Na predlog pregledovalca računov g. dr. Požarja je prejel blagajnik razrešnlco. Proračun za L 1941. predvideva 268.000 din prejemkov ln 351.000 din Izdatkov, primanjkljaj znaša torej 83.000 cBn. Za aipinski in reševalni odsek je poročal g. Andrtno Kopinšek, za zlmskosportni odsek pa g. Zdravko Kovač. Oba odseka sta delovala zelo živahno in sta dosegla zelo lepe uspehe, prav tako tudi mladinski odsek, ki ima 128 članov in za katerega je poročal g. Tomažič. slušatl. Je pravila, kolikanj zvesto ga ljubi. Marsikdo ji ie verjel, še celo on sam... Toda gospod Ribarfč ie težko zapenjal jopič nad zaokroženim životom. Emil pa Je bil t enak v pasu kakor osa Na svetu je pač vse porazdeljeno, vsak ne more imeti vsega. Stisnila Je ustnice in je z boleče napetimi mišicami Jela lezti še v še. Kajpa pričelo se Je bilo že pred nekaj dnevi. Saj ni treba misliti, da ie bila vsa stvar kai drugega kakor smučanje. Ves ta čas je Emil enakomerno obupano in za-ničljivo z vrha klanca vpil na svoio čredo, čeravno se Je bila pomnožila za tisto čudovito. boječo in olavolaso ovčico v tem-nomodrem bidermajerskem klobuku. »Kolena napred! Naprej kolera ...« In dasi gospa Ribaričeva ni znala kaj prida hrvaško. je kričal nadnjo kakor na vse ostale. »To niie ništa!«. dokler se ni obrnila in se zagledala vanj s tistimi svojimi otroško prozornimi, malone preveč svetlimi ! očmi. da ga ie nekaj čudnega in grenkega ! stisnilo v prsih in mu ie beseda na pol pota zastala v grlu. Toda kakorkoli se Je trudil — gospa Ribaričeva ni kdo ve kako napreodvala v smučanju, pač pa je presenetljivo napredovala v spoznanju, da se bronast' profil smučarskega uč:telia vse bolj prikupllivo odraža od snežišča kakor bledi obraz gospoda Ribariča od domač« pisalne mize. Zakaj mu Je bilo prav za prav ime 1 Emil? Toda tega niti stara Briniarica nI ; več natančno vedela, čemu Je pred dvain-1 dvajsetimi leti bila Izbrala sinu. ki sa Ia ČUM€,eOJZERICE IH Š PC RT« A OBÜTEV ČIZHARSKA ZADRUGAH 'v-Ji- zfclf Ž IRI — .(NAD ^KÒFÓO LOKO ) ZAHTEVAJTE PROSP£KTEJ Pregled pretekle zime Zimski meseci december, ianuar in februar so za nami. S 1. marcem pričnemo meteorološko s pomladjo. Letošnja srednja zimska temperatura je znašala —4U kar se zelo razlikuje od normalne —0.3° Vs. trije zanski meseci so bili pod normalo mrzli. Srednja temperatura v decembru je znašala —1 6" (—0.1°). Vrednost v oklepaju pomeni dolgoletno normalno vredncs.. Najbolj se je seveda razlikoval ianuar z —6.9" (—1.2"). Tudi februar ie bJ izrecno mrzel. —3.4° (0.3°). Najnižje temperature v posameznih mesecih so znašale: 29 decembra —19.4". 13 januarja —17.8" in 15. februarja —23.8°. Naiv.šje temperature v zimskih mesecih oa so dosegle. 2 decembra 12.2°. 3. januarja samo 1-1° in 29 februarja 12.2°. kar pa je b:io že na koncu zime. Letcšnji abs. lutni minimum od 15 fcb.uaria bi skorai dosegel minimum od 3. februar ;a leta 1929.. ko je znašul —25.6°. Drugod na dezeii so bile 15. febr. letos temperature Š5 nižje kot v Ljubi ani. tako v Slovtn.em Gradcu —29°, na Rck.tni celo —31u. Potek zimske temperature nam zelo jasno stopi pred oči. če sešteiemo mrzle in hladne dneve. Mrzl h dni (temperatura ie biLa ves dan pod 0°) je bilo v decembru 7. hlad iih (temperatura je bila samo zjutraj pod 0°) je biio 22. V januarju je bilo mrzlih dni 30. hladnih 31. Tedaj samo v enem dnevu (3 januarja) ie bila temperatura opoldne nad 0°. Takorekoč skoraj ves mesec i e bilo srebro v termometru pod 0°. Taki januarji so zelo redki. Februar je imel 11 mrzl h in 27 hladnih dni. V februarju ie pad'a skorai vsak dan temperatura pod 0° z izjemo dvakrat in sicer 5. februarja. ko je jutranji minimum prešel 0°. pa dosegel samo 0.6° in 9. febr.arja. ko je dosegel točno 0°. Vseh mrzlih dni je bilo v letošnji zimi 48. normalno iih ie samo 25, vseh hladn h dni je bilo 80. normalno pa jih ie 85. Izkazali so se tedaj zlasti mrzli dnevi, ker jih ie bilo 23 več k:kor navadno. Zaradi nizkih temperatur je bilo tudi nekoliko manj vlage v zraku. Normalno ja je 4 grame v vsakem kubnem metru zraka, letos pa je je bilo v srednii meri samo 3 grame. Najmanj je je bilo ob najnižji temperaturi 15. februarja. Zrak ie vseboval samo po 0.6 gr vode v nevidnem izhlapelem stanju. Kljub nizki vlagi pa je bil zrak relativno le vlažen. Srednja relativna vlaga je znašala 78%. kar pomeni, da je manjkalo samo 22% do popolne nasičenosti. V kolikih dneh ie bil zrJk nasičen z vlago bomo videli pri številu meglenih dn". V decembru je bil zrak najbolj suh 21.. ko je relativna vlaga zabeležila dnevni mini-m.im 55°/«. 12. januarja 65°/o in 24. februarja že 35%. Množina padavin je znašala v preteklem decembru 139 mm (113 mm), v januarju 61 mm (86 mm), v februarju 73 mm (63 mm). Vid'mo. da je bil december boli moker od normale, ianuar boli suh. februar zopet nekoliko bolj moker. Število padavinskih dni. pod čemer razumemo vsaj 1 mm padavin dnevno, je bilo v dee. U. v januarju 9. v februarju 11. V vsej zimi smo imeli točno 31 padavinskih dni ali za en mesec. Normalno imamo 27 padavinskih dni. Na padavinski dan pride v srednii nveri 9 mm padavin. Povprečno pade 11 mm na padavinski dan v vsem letu. Pozimi je jakost dežja manjša kot poleti. Saj beležita ianuar in februar najnižjo mesečno vsoto v letu. Jakost padavin v letošnjem januarju ie znašala samo 6.6 mm, er ako v februarju. Od vseh 31 padavinskih dni je bilo 18 snežnih. V-januarju so vse padavine padle v obliki snega. Najvišja dnevna vsota ie padla 5. decembra. Izmerili smo 67 mm ali 67 litrov na en kvadratni meter. 22. januarja ie padlo 24 mrn vode v obliti snega in 4. februarja 19 mm v obliki vede. Prvi sneg je zapadel 11. decembra, pa ie njegova višina znašala komaj 2 cm. Snežilo je v presledkih do 16. decembra, tako da je skupna snežna višina 17. zjutraj 12 cm. Ta sneg je skopnel 25. dee.. 27. ie ponovno sneg zapadel in je nato obležal skozi vso zimo in še dalje v mare. Največ snega je padlo 22. in 23. januarja in sicer 26 cm. Največja skupna višina je bila 24. januarja. V mestu v Ljubljani je znašala 57 cm. V decembru je bila zemlja pokrita s snegom 17 dni. v januarju in februarju pa skozi ves mesec. Oblačnost je bila velika. Od vsega neba je bilo pokritega z oblaki v decembru 69%. v januarju 82%, v februarju 71%. Oblačnost pride bolj do izraza s številom jasnih in oblačn h dni. V dee. je bilo jasnih dni 4, oblačnih 16, v jan. jasnih 2. oblačnih 21. v febr. jasnih 4. solnčnih 15. Seveda pomnoži oblačnost v Ljubljani megla. V dee. je bilo 6 meglenih dni. v jan. 8 in v febr. kar 11. V krajih z nadmorsko višino večjo od 500 m ie bilo seveda mani megle. V Ljubljanski kotlini nismo v vsei zimi imeli nobenega močnega vetra. Zaščiteni smo od vseh stran: s hriboviem. Po poro- čilih pa so bili silno močni vetrovi v Pri-morju. V Trstu ie po več dni zaporedoma pihala burja z močjo do 150 km na ura Povzročila ie mnogo škode. Vsaka pokrajina ima svoie dobre in slabe klimatske strani. Primorje res nima tako nizkih temperatur kakor Ljubljanska kotlina. Saj doseže v Trstu zimski minimum največ —10° do —13° Toda če piha istočasno burja je te temperature težje prenašat: ket —25° v mirnem ozračju. V burji re pomaga nobena obleka dosti proti mrazu. Močan veter prinese mraz skozi vsako obleko do kože. V mirnem ozračju pa topla obleka zelo ščiti proti mrazu. Ce v Ljubljani nimamo močnih vetrov, imamo pa zato meglo, ki se najraje stvaria v zaščitenih dolinah in kotlinah. Dviganja in padanje barematra sledimo najboljše istočasno s potekom vremena. Normalni zračni priti, k v Ljubi iani znaša 735 mm v nadmorski višini 308 m Prva dva dni v decembru ie pokrival Srednjo Evropo še tropični visoki pritisk. Pod njegovim vplivom smo doživeli 2. dee. še dnevni temp. maksimum 12.2°. Toda že 3. se ie pojavila nad Severnim morjem mogočna depresija ali nizek pritsk. ki nam ie v naslednjih dneh dal obilne padavne. 6. dee. zjutraj smo izmerili 67 mm dežja. Tega dne zjutraj ie zračni pritisk tudi dosegel svojo najnižjo vrednost v pretekli zimi, 718 mm. Nato ie Evropo zopet preplaval tropični pritisk in nam dal leno vreme do 11. dee. Tega dne se ie stvorila nad Sredozemskim morjem depresija. ki je pritegovala severne vetrove. Ti so pihali tudi nad našimi kraii V višini pa so vladali južni vetrovi, ki so nam prinesli padavine. Zaradi spodnjih južnih vetrov so padle v obCki sneea. V tem času s» ie pritisk maio oddaljil od normale. 18. decembra se je pojavil to pot pa polarni anticiklon. ki ie držal lepo in mrzlo vreme vse do konca meseca. 21. dee. ie barometer pokaral 745 mm in 29. dee. ie povzročil silno ni^ke temperature, v Ljubljani —19.4*. Izjemo je tvoril 26. dee. ko je sredozemska depresija povzročila 4 cm snega. Tega dne je barometer padel na 725 mm. Polarni visoki pritisk ie vladal Se vso prvo polovico januarja. Temperature so bile stalno pod 0* in 13. decembra smo imeli v Ljubljani —18°. 11. decembra j« pritisk znašal 752 mm. kar ie izredno visoka vrednost. Saj se je oddaljila od normalne vrednosti za 17 mm. Za ravno toliko je bil v dee. tudi pod normalo. Absolutno kolebanje barometra v pretekli zimi ie nihalo tedaj med 718 mm in 752 mm. znašalo ie tedaj 34 mm. 17. januarla se je pojavila nad Sredozemskim morjem depresija, k: je kakor v decembru povzročila sneg. Snežilo je neprestano do 28. januarja. V to dobo pade najmočnejši snežni metež 22. in 23. januarja, ko ie padlo ▼ Ljubljani 26 cm snega. 24. Januarla Je snežna odeja znašala 57 cm. Nato ie do konca meseca zavladal znova polarni visoki pritisk. 2e zadnjega januarla se le nad zaoedno Evropo pojavila atlantska derpresiia. Ta in še ostale na Sredozemskem mortu so oo-vzročevale deževje v presledkih vso prvo polovico februarja. 15. febr. Je zavladal zopet polarni vis, ki pritisk, ko nam le prinesel najnižje temperature v tel zimi. ▼ Ljubljani —23.6* in drugod celo —30°. Lepo vreme ie nato trajalo vso druso polovico februarja in 21. febr. je pritisk znašal 749 mm. Podobno leoo. a ne tako mrzlo vreme se je nadaljevalo tudi še v marcu. R. O. POBIT Drobiž iz Planice Vsega je dozdaj na veliki skakalnici skakalo 66 skakalcev iz 7 držav — 2$lkrat so startaJi in samo 1 Škrat končati s padcem (Nekaj neobjavljenih statističnih podatkov o vseh poizkusih smuških poletov od leta 1934. dalje.) Za tehnično organizacijo tedna somuSkih poletov je bilo na dan 10. marca zaposlenih 56 funkcionarjev, od teh 17 za urejevanje skakalnice, 13 sodnikov za daljave, 4 zdravniki, 6 sanitejcev in 3 samaritan-ke. Zanimivo je, da so potrebovali tekmovalci zdravnika samo za masažo, zato pa so zdravniki nudili pomoč gledalcem v treh primerih. Za zdravniško službo Je bil pripravljen šotor za tekmovalce, drugi za gledalce s potrebnimi nosilnicami in zdravili, na postaji pa reševalni avto jeseniške gasilske čete. Skakalnica je bila povezana s telefonom, tako da je imelo vodstvo telefonsko zvezo s startom, z nadzorstvom mosta, z merilci slkokov, z ob-javno tablo za rezultate, z zdravniško postajo, s tribuno in kolodvorom, vsega tedaj 8 telefonskih postaj. • ♦ • Nekaj lz primerjave letošnje prireditve z dosedanjem! Doslej so skakali v Planici vsega skupaj Jugoslovenov 13, največ seveda na Skakalnici v prvi fazi leta 1934. Bili so to: Novšak, Palme, šramel, Beve, Gregor Klančnik, Dečman, Zupan, šubic, Jakopič. Karol Klanönik Pribošek Isti-nič in Finžgar. Največ poletov od njih je izvršil Novšak, vsega 44. Pričel je s 45 m, postavil leta 1934. jugosl. rekord s 66 m, dosegel 1. 1935. šramlov jugosl. rekord z 72 m ter dosegel 1. 1936. dosedanji ju-gosL rekord z 89.5 m. Od inozemcev je skakalo v Planici 15 Norvežanov, ki 90 postavili dvakrat svetovni rekord, leta 1934. Birger Ruud z 92 m in 1. 1935 Redar Andersen z 99 m; Cehov je skakalo 7, Pcljaika 2, Švicarjev 6. Od Nemcev je skakalo še kot Avstrijcev 13 skakalcev, a iz Nemčije 10. Postavili so svetovni rekord leta 1936. z Bra-dlom 101 m m 1. 1938. 107 m. Nemci so edini, ki so prež!i znamko 100 m in dali za to 3 skakalce: Brad la, Beraueria in Mayra. Vsega je tedaj skakalo z velike skaJkalnJce v Planici 66 skakalcev, ki so bili iz 7 držav. Med njimi so bili 4 ofici-elnl svetovni prvaki v smučanju, in sicer Birger Ruud. Sigmund Ruud, Josef Bradi in Gusti Berauer. * « « Ce primerjamo otežene daljave po po-sameznih pri red 'ti ah, vid:mo, da je leta 1934. bilo izvedenih s sodelovanjem 24 skakačev Jugoslovenov, Norvežanov. Avstrijcev in Nemcev 21 poletov SO — 90 m, 1 med 90—95 m. 1 med 35—300 m. loia 1935. s sodelovanjem 25 skakačev Jugoslovenov, Norvežanov, Čehov, Poljakov, Avstrijcev In Švicarjev 48 poletov med 80—90 m, 10 med 90—95 m. 5 med 95—100 m; leta 1936. s sodelovanjem 19 skakalcev Jugoslovenov, Norvežanov, Avstrijcev, öe-hov ln Švicarjev 17 poletov med 80—90 m, 3 med 90—95 m, 5 med 95—100 ni, 1 preko 100 m; Pogled v drob velike skakalne naprave leta 1938. s sodelovanjem 5 skakalcev Jugoslovenov, Avstrijcev in Nemcev 12 poletov med 80—90 m, 2 med 90—95m. 7 med 95—100 m, 5 preko 100 m; lota 1910. s sodelovanjem 14 skakalcev Jugoslovenov :n Nemcev 58 poletov med 80—90 m, 22 med 90—S5 m, 10 med 95— lOOm in 3 preko 100 m. Našteli smo samo polete preko 80 m, ker se morejo krajši doseči tudi na drugih skakalnicah in je 80 metrrki skok meja za skoke po FlSi-nih pravilih. « * • Od krir imamo zglajeno sk"ka'n!eo v Pian ci, to je od leta 1834. do letos je bi- zadnjega rodila, tol kanj gosposko in čudno ime. Najbrže je. kakor vse matere, hotela, da bi bil ravno ta njen sin pred vsemi drugimi nekaj prav posebnega. Nu, kljub imenu se Emil poleti ni kaj dosti razlikoval od drugih fantov na vasi. zato pa je pozimi v materinih očeh zrastel malone v gospoda Zares, takrat je za nekaj mesecev padla pregraja. ki je vse leto ločila Brinjarjevega Emila od ljudi v hotelu. Bil je videti njihove vrste: v svojih temnomodrih smučarskih hlačah in s pleteno norveško čepico na glavi, ki je z volnenim gumbom na vrhu tolikanj podobna okrogli pokrivalk: na staroverski ročki za kavo. In stara Brinjarica ie v zavzetem občudovanju nehote sklepala žulja ve roke, ko je vsako jutro zrla za njim. kako ie s smučkami na ramenu odhajal po travniku. »Ali je prav tako. gospod Emil?« so potlej prosjačili okoli njega za priznanie. Gospod Emil! On pa jim je z viška lahko rekel: »To ni i e ništa ...« kakor seda ile gospe Ribaričevi. ki mu je po ponesrečenem plužnem zavoju priletela naravnost pod noge. Ni takoi vstala. Vsi drugi so se bili spustili nazdol in so se počasi, leno pripravljali k odhodu. Ura ie bila pol dvanajstih. Star petelin, pijan opoldanskega , sonca, ie v vasi pod travnikom zateglo zapel V luknji ki si io ie bila s padcem izkopala ie gospa Ribaričeva sedela udobno kakor v kopalni kadi Tega si ie bilo malone bolestno svesta, da že čez dva dni odpotuje odtod. Čez dva dni že! In trikrat ie boječe zaplahutala s temno naliče-nimi trepalnicami, preden se ie opogumila kx Emilu priznala, da se rada izprehaja po mesečini — toda ne sama. Emilu se ie za hin zavrtelo v plavi. Nu. če je bila stvar taka. potem... Med dvema plužnima zavojema in tačas. ko ie bila njena spogledljivost v stalni nevarnosti, da izgubi ravnovesje, sta se torej domen la. da bo mesec še nocoj nemara že kar ob enajstih najvišje stal na nebu. Toda zaenkrat je sijalo še sonce in debela gospa Bisernikova se ia na vznoliu klanca premetavala po snegu kakor ogromna obupano brenčeča muha. ki se ie s perutnicami prilepila v raztopljeno sladkorno snov. »Na pomoč, gospod Emil.« je m'lo klicala. Toda Emil se ja delal, kakor da je ne sliši. Gospa Ribaričeva pa se ie sred V1 a'«ca s palicami zabodla v sneg in prestrašeno in tudi malce zadovoljno vzdihniia. Storila je bila prvi korak na poti. ki vedi bolj složno nizdol kakor pa smučanje. Nizdol? Saj ni res! Samo majhen sprehod po mesečini — kaj pa je to že takšnega? Vendar pa ie včasih usoda kljub vsemu naklonjena izkušani ženski kreposti, čeravno je navadno narobe. Tisti hip sta si ob iztočišču strmine cbe Zagrebčanki pudrali b'eščeče nosove, mali gospod kapetan si je brisal potne srage z rjavega čela in debela gospa Bisernikova ie presenečeno ugotovila, da si ie z lastno smučarsko palico raztrgala tesne hlače... vse to se ie torei dogajalo prav tisti hip. ko se ie na poti. ki ie vodila mimo travnika, v hitrem koraku prikazal osamljen moški. Saj ni bilo mogoče! Gospa Ribaričeva je priprla svetle oči in iih potem iznova široma odprla. Lei. obrnil se ie s poti proti klancu in v mehkem snegu toliko, da se ni udiral do kolen, ko ii ie hr-tel priti bliže. Kajpada, sedaj ni bilo več moči dvomiti v resnico: ta. ki ji is prihajal nasproti. ni bil nihče drugi kakor nien mož. gospod Ribarič. ki se je pod težkim kožuhom udano potil in se ji ljubeče nasmihal. Kaj se hoče. tudi nocoj bo mesec visoko sijal na t errinovi.In j e vem nebu, toda po zaslugi slučaja ne bo v smrekovem gozdu za hotelom prav n kogar, ki bi se rad izprehaial po mesečini. »Prišel sem z zadnjim vlakom! Dva dni lahko ostanem t. kaj pri tebi! Ali si kaj vesela?« je klicaL Seveda je bila vesela — pa še kako! Od nepričakovanega veselja se mu ie pod svoj m temnomodrim bidermajersk:m klobukom ljubeče in kislo na mrhni!a. Edi Emil ga je spoznal. Prav dobro se je še spominjal postavnega gospoda, ki je pred dnevi bil pripeljal lepo in mlado žsno v hotel in jo ondukai pustil samo, da b; se naučila smučati. Nu. prav nič ii ni has-niio: smučati se ni navadila in nit: tega se ni naučila, kako se človek izprehaia po mesečini, kadar ni sam... Ampak na svetu je že tako... »Pokaži no. kaj si se tačas že vse naučila,« je iz nižine gospod Ribarič prosil svojo ženo. Ko'ena so M bila vsa trda od razočaranja. ko se je spustila po bregu nizdoL V vasi je zazvonilo poldne Izza zasnežene in nazobčane skalnate gmote planin je svojo okroglo, belo glavo radovedno pomolil čopast, bel oblak Nad prekrižanimi smučkami je gospa Ribaričeva mahoma padla z nevolino vdanostjo zveste žene, ki ne pade nikjer drugje kakor v snegu. »To ni je ništa!« je zavpil Emil :'n grenko požrl slino. k> « kald naslednje daljav«: 156 pOH*ov med 80—90 m, med njhnl 8 s padcem, 88 poletov med 90—95 m. med njimi 4 s padcem, 28 poletov med 95—100 m, med njimi 8 s padcem, 9 pOietor nad 100 m, rt brez p"dca, tedaj vsega «kukaj 231 poletov preko Fisine meje nad 80 m s skupno 15 padci; ti padci pa so padci le po predpisih, mnogokrat samo zaradi dotika roke s snegom, vsekakor pa zmerom brez poškodb. Opombe vredno Je tudi. da Je bilo pri Bodoči »rekorder« nese težke plohe na vrh skakalnice prejšnjih prireditvah doseženih poletov preko 90 m 40 s 5 padci, na letošnji prireditvi pa preko te meje 90 m 35 z 2 pad-cerna, kar kaže na manjše število padcev pri večjih daljavah in na nagel porast velikih daljav. Ce še primerjamo vse polete preko 80 m, dosežene v prejšnjih prireditvah skupno, dobimo 139 poletov preko 80 m z 12 padci, na letošnji prireditvi sami preko 80 m 93 poletov s samo 3 padci. « » • V letih 1935, 1938 ln tudi letos se Je po-novtlo, da so bili med treningom doseženi boljfil rezultati odn. večje daljave kakor pa na dan zaključne prireditve. Iz tega sledi, da ni kar tako enostavno doseči svetovni rekord, da mora baš pri tej disciplini biti razen sposobnosti in razpoloženja skakača tudi vse v redu glede snega. vetra, mazanja in še marsičesa. Zato ne one biti glavna misel gledalcev, kar dtur gledajo toJkšne prireditve, ali bodo padale svetovne znamke, temveč ocenjevanje lepote in visoke prednosti tega najlepšega smuškegn sporta, ki pride ravno radi velike varnosti in minimalnih padcev tako zelo do izraza. Vpoštevati je treba velik pogum skakalcev, njihovo jadranje po zraku, njihov elastični pristanek in njihovo sijajno sposotmost za doseganje takih vrhunskih rezultatov. Praktično vzeto za gledalca ni razlike in se na oko sploh ne more opaziti, ali Je smučar sko-6H 96 aJl 100 m. kajti šele napovedovalec daljav Je oni, ki nekaterim vzame veselje do ploskanja... • ♦ • Treba Je pamisTiti, da stoji skakalec na startu 188 m efektivne višine nad ravnino ali iztekom, kjer se ustavi po izvedenem zaletu. Pogled s starta na iztek na-pravi ja vtis pogleda v prepad in treba Je poguma, treba Je celega moža, da se smisti te te višine v polet. 188 m je trikratna višina Ljubljanskega gradu! Ce tzvede skakalec polet 96 m, tedaj maša véin-ska razlika od točke, kjer zapusti zemljo, do točke, kjer pristane, 52 m, torej skoraj višino ljubljanskega nebotičnika! Slednjič Je zanimivo vedeti, da bo skakalci samo v nedeljo pri hoji na start, prehodili 2335 stopnjlc ln se povzpeäi skurno 940 m visoko (5 x na start), to Je toliko kakor od Sv. Janeza na SkaJaškl dom na V oglju. Za vso to bravuro so želi prt nsb-SI publiki mnogo premalo pohvale, premalo izrazov priznanja z aplavzom... • • • Po vsem doGxüaj doseženem slkoraj ne more biti dvoma, da bo prireditev smuških poletov v Planici postala redna vsakoletna prireditev našega smučarstva. Prireditelji se morajo zavedati, da so to dolžni jugoslovenskemu športu in imučar-stvu sploh. Toda ne samo zato, da bi tamkaj postavljali rekorde, ker to nI edina svr-ha teh prireditev in bo nekoč rekordov tudi konec, temveč zato, da bo dana prilika za najlepšo produkcijo smuSkih poletov, ki Je sploh kje mogoča. Saj je značilna da Je veliki nemški dnevnik v poročilu zapisal o letošnji Planici: »Ta prireditev ▼ Planici je po svoji organizaciji in obsegu dokazala, da 9e mora v bodoče šteti prireditve v Planici med največje zimsko-sportne prireditve v Evropi in največje skakalne na svetu!« Tako naj bi bilo, da taJko mora ostati r bodoče vsako leto v Planici! j. a XV. kola v ligi SK Ljubljana daleč ©ü doma Danes Je na vrsti tekma z Bačko v Subotfcl — Spored je v ostalem v obeh ligah popc!n V današnjem llgaškem sporedu v naši ligi je spet vseh pet srečanj, med katerimi se bodo glavni dogodki odigrali v Zagrebu, nadaljnja prizorišča pa bodo še Split, Sarajevo in Subotica. Dvojni spored v Zagrebu. V prvi tekmi bosta Igrala Hajduk In Concordia, kjer gre Hajduku za dosego tretjega mesta ln morebitni vstop v finale. Concordia ima pri tem Se to vlogo, da bi lahko z morebitno zmago pripomogla Hašku na Isto mesto. Vsekakor je za Hajdukovce ta tekma odločilnega pomena Jesensko srečanje se je na splitskih tleh končalo z 2 :1 v njihovo korist. Drugega gosta bo sprejel Hašk, ln sicer Slavijo lz Varaždina. Varaždinci so v tem tekmovanju poskrbeli že za marsikatero presenečenje, pa je treba tudi glede današnjega izida računati z različnimi verjetnostmi. Sigurno je le toliko, da je Hašk boljši in bi po formi na papirju moral zmagati. Lansko jesen je z rezultatom 1 :0 dobil obe točki. V Splitu bo precej ostra borba med Izenačenima nasprotnikoma Splitom in osi-ješko Slavijo. Jesenska tekma z 1 : 0 v korist Osiječanov je bila razveljavljena ln bo odigrana na koncu tega tekmovanja. 2e takrat so splitski delavci pokazali, da jih ni tako laliko ugnati, in gotovo bodo to še laže dokazali na domačih tleh. V Sarajevu bodo gostovali do sedaj ne-premagani »purgeri« proti moštvu Saška, ki zavzema trenotno tretje mesto v tabeli. Sašk še ni izgubil nobene tekme v Sarajevu in upa, da bo ostal zmagovit tudi to pot. Pri tem bo imel seveda zelo težak posel, kajti Gradianski je daleč najboljše moštvo v tej ligi in bi se mu gotovo ne smelo primeriti, da bi zdaj proti koncu izgubil to tekmo v Sarajevu. Zadnja tekma v tej skupini bo v Subo-tici, kjer mora proti tamošnji Bačkl nastopiti SK Ljubljana. Letošnjo spomlad našim belo-zelenim ta stvar ne gre posebno od rok in so si v dosedanjih treh terminih pri treh porazih nabrali 12 golov na negativni strani — ter samo dva v dobro — in seveda ostali brez nove tečke od jeseni. Tudi njihov današnji nastop ne vzbuja velikih nad, čeprav so v jesenski tekmi na domačih tleh spravili Bačko s 5 : 3 na kolena. Spominjamo se. da je bila že takrat borba zelo huda in se je moštvo iz Subo-tice pokazalo v prav dobri formi. Tako se zdi kajpa malo verjetno, da bi mu mogli Ljubljančani mnogo škodovati na njegovih tleh. Sicer pa je žoga okrogla ln presenečenja pridejo rada. Belo-zelenl bi nam napravili trikratno veselje, če bi se naše napovedi ne uresničile. . . Drevi bomo vedeli tudi vse to. . . ★ V srbski ligi bodo danes igrali XIV. kolo, ln sicer po temle sporedu: v Beogradu: Jugoslavija - Jedinstvo ln BSK - Bask ; v Subotiei : Vojvodina - Žak, v Zemunu: Zemun - Gradjanski (S) ln v Borovu: Bata - Slavi ja (S). Kaj bo še äanes ? Pri nas doma športni spored za danes ne bo posebno velikomesten. Smo pač še zmerom v prehodu iz zimske v pomladansko sezono, kar pa je večjih prireditev, pa so bile že v naprej določene izven Ljubljane. Za skrajno silo pa bodo ljubitelji sporta lahko prisostvovali naslednjim dogodkom: Na igrišču Jadrana v Trnovem bo popoldne ob 14.30 prijateljska nogometna tekma med Jadranom in prvakom ljubljanskega II. razreda Grafiko, Danes ves dan bodo v dvorani Mladinskega doma na Kodeljevem tekmovanja za table-teniško prvenstvo ljubljanske univerze. Turnirja se bodo razen zastopnikov obeh naših akademskih športnih društev udeležili tudi Igralci najmočnejših slovenskih klubov, ki gojijo to športno panogo, V Trbovljah bo popoldne ob 15.30 na igrišču Amaterja zanimiva prijateljska tekma v nogometu med ljubljansko Svobodo ln domačim Amaterjem. Glede na skorajšnjo otvoritev prvenstva bo ta tekma za dober trening obema moštvoma, pa tudi zanimiva za gledalce. železničar—Olimp v Celju. Na Ollmpo-vem igrišču v Gaberju prt Celju se bo pričela danes ob 15. zanimiva prijateljska nogometna tekma med mariborskim železničarjem in SK Olimpom. Ob 13.30 se bo pričela predtekma med mladino SK Celja ln rezervo Olimpa. Jeseniška Skala Je za danes dopoldne napovedala izvedbo medklubskega slaloma na RožcL Na Jesenicah bo v restavraciji pri Mesarju občni zbor SK Bratstva. Rermežanora — motoristom! Članstvo obveščamo, da g. Ladislav Gärtner ni več član našega kluba ln zato tudi ni upravičen pobirati kakršne koli prispevke za klub. Za nabiranje članarine smo pooblastili g. Vladislava-Domlnka, ban. uradnika v Ljubljani. Za odbornike: Seja odbora bo v torek teden, t j. 26. marca. — Moto — Hermes. SK Ljubljana. V torek na praznik 19. t. m. igramo na našem Igrišču prijateljske tekme za trening. Prvi igrajo juniorji, potem rezervno moštvo in llgaško moštvo. Trening je posebno važen za juniorje zaradi skorajšnjih tekem. Podrobnosti bodo objavljene v ponedeljek v omarici pri »Sport-Kmetu«. Vsi igralci morajo priti točno in polnoštevllno. Načelnik. 2SK Hermes (nogometna sekcija). Opozarjam vse igralce L garniture na današnjo prijateljsko tekmo v Kranju. Odhod ob pol 12. z gorenjskega kolodvora. Vse ostalo na objavnl deski v garderobi. Eržen ln Ri-har zanesljivo! Načelnik SK Svoboda (Ljubljana). MoStvo, ki Je določeno za Trbovlje, naj bo točno ob 13. na glavnem kolodvoru. Opremo je treba dvigniti med 9. in 10. Pellcon, Sinkule ln Starnberger I. sigurno! SK Jadran. Danes najkasneje ob 14. naj bodo vsi igralci prve skupine v garderobi zaradi prijateljske tekme z Grafiko. Plavalna sekcija SK Ilirije. Plenarni sestanek članstva sekcije bo v sredo 20. t. m. ob 18. v klubovem tajništvu nad kavarno »Evropo«. Dnevni red sestanka: konstituiranje sekcijskega načelstva, sezona 1940, zimsko kopališče in predlogi ter želje članstva. Pozivam članstvo, da se sestanka udeleži polnoštevllno, kar velja predvsem za v Ljubljani bivajoče člane ligaškega moštva. — Načelnik. XJI I II O 1JUULH jULJ lt II Ji > A H JUULi l ULI Ali sem prispeval za sokolski dom v Trnovem? nrmnumuu iiiiiimmi dob xr. hl V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIK IN VZORCI ZASTONJ j ' NAJVEČJA DOMAČA TRGOV-SKA HISA V JUGOSLAVIJI SU k NO KAMGARN, VOLNENO, SVILA, DELENI, PLATNO, CEFlRl, TISKOVINA ZA VELIKO nudi damske torbice, nogavice, rokavice, srajce, samoveznice ln Igrače — vse v veliki Izberi in po nizkih cenah Ivan Samec LJUBLJANA — Mestni trg 21, EN E ÖAL N O ZASTOPSTVO SCHNEIDER ZAGÖEB NIKOL1CÉVA IO 7AHTEVAJTE BBESPtACMI CENIK ŠOFER MEHANIK trezen tn zanesljiv vozač za tovorni n» Maglrus dobi takoj službo. Vsa oskrba T hiSl. — Ponudbe s podrobnimi podatki pod šifro »Samec Ljubljana« je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra«. RAZPISUJEMO sukcčy!55v STERILIZIRANO RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENEJ Ml ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME STRAŽlSČE PRI RR AN JU Najnovejši otroški ln igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, "prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ST. 26 # V nemi žalosti naznanjamo, da Je dne 12. marca 1.1. moja ljubljena žena in najboljši življenjski prijatelj, naša nadvse dobra ljuba sestra, teta ln svakinja zatisnfla svoje po življenjskem trudu Izmučene oči, da jih odpre v rajskem svitu večne Resnice, ki je v Njo vedno verovala in upala. Tiho tn skromno, kakor je bila vsa njena bitnost in kakor je izrecno želela, smo jo dne 15. t. m. ob 11. uri položili pri Sv. Križu k zadnjemu počitku poleg svojih pred nami odišlih dragih. Spomnite se je, prosimo, v molitvi ln z dobrimi deli! Obenem se najtopleje zahvaljujemo za vsako tudi najmanjšo predragi v življenju, bolezni !n ob smrti izkazano naklonjenost, za čaščeče spremstvo na zadnji poti, poklonjene vence in cvetje ter za darila v dobrodelne namene. V LJUBLJANI, dne 16. marca 1940. ŽALUJOČI OSTALI Naša žima Je hlgljensko očiščena te sterilizirana na pari 115° C, ne diši, Je brez maSčobe ta fermentar, ker Je nata tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo 1« prepovedanih 8u8manklh obratov, kar je slabo ta nehlgijensko Izdelana, ni destaflcirana, vsebuje fermento ta ima neprijeten duh. V njej M ««redijo molji ta mrčes. prepričajte m pred nakupom! — Nata Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO grau SPEDICIJSKO PODJETJE išče za čimprejšnji ali takojšnji nastop v stroki verzirane uradnike □ Prošnje ■ podrobnimi navedbami predlzobrazbe in prakse ter C honorarnimi zahtevki je nasloviti na upravo lista pod značko »Špedicija«. laauLJUULiJUULUJUULiUL^^ Il il « i m i n im □ □ n Občinska hranilnica na Vrhniki razpisuje mesto pisarniškega ravnatelja □ Pogoj popolna Juridlčna izobrazba, prednost Imajo prosilci □ s hranilnično ali bančno prakso. Nastop ■ L majem 1940. § Prošnje je vložiti do 15. aprila 1940 pri predsedstvu Občinske - □ hranilnice na Vrhniki a zahtevkom službenih prejemkov. □ □ Uspešno oglaševanje le v »Jutru«! MICHEL ZÉVACO: M H Si11 ROMAN. Cesar je stopil k odru, se zagledal v pokojnikovo obličje in dve solzi sta mu počasi zdrknili po bledih licih ... Pač malokdo je videl Karla V. joka-jočega! Njegova bol je bila globoka; iskrena razburjenost ga je davila za grlo. Z drhtečim glasom je spregovoril: »Z Bogom, Sancho, z Bogom, dragi tovariš! Kaj naj ti rečem drugega kakor to, da sem mirno spal sleherno noč, kadar si ti bedel zame. Kdo mi bo zdaj svetoval? Kdo se bo upal to, kar se je zmerom upalo tvoje prijateljstvo: povedati cesarju re? nico, pa da je še tako okrutna? Gorje mi! Se vedno vidim okrog sebe mnogo hrabrih vojščakov in dobrih svetovalcev; vse imam. samo prijatelja sem ' izgubil. Z Bogom, Ulloa' ivo ti poslednjega dokaza moje ljubezni!...« Tako govoreč, si je cesar snel ovratnico z Zlatim runom, ki se mu je bleščalo na prsih, rahlo privzdignil namestniku glavo in mu ga položil okrog vratu ... Potem je nadaljeval: »Pokoj tvoji duši, Ulloa! Kar se tiče priporočila, na katero sem ti dal besedo, bodi brez skrbi, da ga ne pozabim. Država bo dala tvojima otrokoma doto. Možitev tvoje hčere Leonore vzamem kar jaz, kakor si želel...« Karel V. se je odvrnil in s tistim zapovedujočim glasom ki so se mu uklanjale vse glave okrog njega, nadaljeval: »Stopite bliže, grof de Loraydan. Stopite bliže, Leonora de Ulloa.* Loraydan in Leonora sta se zdrznila v enaki »lutnji. Nehote sta se spogledala. Drug je y dru- gem začutil sovražnika. Loraydan je uganil, da postaja Leonora ovira njegovi zakonski sreči, Leonora pa je spoznala, da ne bi za nič na svetu hotela biti žena tega moža. V žaru bliska, ki ji je mahoma razsvetlil dušo, se je zavedela, da ne bi mogla ljubiti ne Loraydana ne kogar koli drugega ... oh, nikogar drugega razen njega, ki ga je v urah tesnobe in zapuščenosti klicala iz globine svojega srca. Grof de Loraydan se je zganil, kakor bi hotel odskočiti. Toda Franc I. mu je šepnil na uho: »Evo ti prilike, Loraydan! Vrata trdnjave se ti odpirajo!« In Loraydan je vztrepetal do korenin svojega bitja. Z neizračunljivo naglico, ki jo zmore duh samo v odločilnih trenutkih življenja, je pomislil: »Ako odbijem, si zagotovim Beranžerko; hkratu si pa nakopljem kraljevo sovraštvo. Prekleto! Moja pot do sreče je v tem, da si osvojim cesarjevo zaupanje. Samo tedaj mi je uspeh na dvoru zagotovljen... Vsi peklenščki! To pomeni, da izgubim Beranžerko!...« Tako računaj e je stopil Loraydan pred cesarja... S sključenim hrbtom ln spoštljivim obrazom je stopil predenj... kralju pa je šepnil, ko je šel mimo njega: »Sire, zaročen sem bil. Toda ljubezen naj gre po zlu, srce naj se zdrobi v črepinie. Slava vašega veličanstva mi je dražja od vsega!« Ali je to pomenilo odpoved Beranžerki? Ne! Loraydan je samo sklenil, da se prepusti vetru, naj ga nosi kakor hoče; odločil se je za politiko, ki je spravila že prenekaterega velikaša na vrhunec... Cesar je prijel Leonoro za roko in dejal: »Hčerka, namestnik de Ulloa mi je povedal ime ženina, ki vam ga je izbral. Evo ga! Hrabro srce, bister duh, roka, neustrašna v boju: tak plemič, v vsem vreden hčerke Sancha de Ulloa, je grof Amauri de Loraydan. Vzemite si časa, hčerka; namestnikov pogreb naj se opravi jutri z vso potrebno slovesnostjo. Cez tri dni, preden zapustim Pariz, bo vaša svatba; potem lahko mirno odpotujem, v svesti si, da se mi izpolni željo vašega očeta in zaupal vašo srečo vrlemu francoskemu plemiču ...« I^eonora je prebledela. Priklonila se je, se sključila v dve gubé in s krepkim glasom odgovorila: »Sire, zaman iščem besed, da bi povedala, koli-kanj sem hvaležna vašemu veličanstvu za toliko velikodušja. Vendar vas prosim za milost, da smem ponižno izreči svcjo srčno željo.« »Brez strahu govorite, dete! Vso naklonjenost, ki sem jo imel do svojega vrlega tovariša, ohranim tudi njegovima hčerama.« Silno razburjenje je odmevalo ▼ Leonorinem glasu, ko je sklonjena nadaljevala: »Sire, zastran očetovega pogreba želim, da bi bil kar najpreprostejši. V kapelici tega dvorca dam postaviti kamenito rakev. V tej naj počiva namestnik do dne, ko ga bom mogla prenesti v Se-viljo, da zavzame svoje mesto v grobnici naših prednikov; v samostanu svetega Frančiška.« »Vaša volja naj obvelja, otrok. Torej bodi očetov slovesni pogreb v Sevilji, dotlej pa naj leži v začasnem grobu, ki mu ga pripravite v Arronškem dvorcu. Ali je to vse?« Leonora je globoko zasopla. Nagel privid ji je vstal v domišljiji... slika mladega jezdeca, ki je bil pogumno izdrl meč v njeno obrambo in jo potem skoraj boječe prosil za dovoljenje, da jo sme spremljati in varovati... Solze So ji zalile očL »Sire,« je rekla, »Arronški dvorec, ki ga je dobil moj oče v velikodušen dar, naj postane mo- va last njegovega veličanstva, francoskega kraljaj jaz ostanem ▼ njem samo do dne, ko bom mogla spremiti očetovo krsto v Andaluzijo...« »Oho,« je zamrmral Karel V, »kaj pomeni to? Namestnik mi je izrečno dejal, da bodi dvorec del vaše dote, Leonora. Po tem takem mora odločiti o tej stvari vaš soprog, grof de Loraydan. Ali j« to vse?« »Ne, sire. Oče mi Je povedal, da mi Je vale veličanstvo v nagrado za njegovo mnogoletno službovanje namenilo doto, ako se poročim. Sire, ponižno vas prosim dovoljenja, da zavrnem to velikodušno ponudbo. Nobene druge dote ne potrebujem, sire, mimo tiste, s katero si bom kupila sprejem v samostanu frančiškank v Sevilji. Ne morem se poročiti, sire, kajti sklenila sem, da se posvetim Bogu...« Franc I. se je nestrpno zganfl. Grof de Loraydan se je komal udržal, da ni očitno vzdrhtel od radosti. Karel V. je namrščil obrvi. »Leonora,« je rekel nekam osorno, »v tem nasprotujete očetovi želji; navada španskih hčeri pa je pokorščina. Kolikor je na meni, tako mi Na9e Gospe, ostanem namestniku mož beseda, pa naj mi bo še tako žal odbiti vašo prošnjo. Vendar nočem ničesar prenagliti. Odložimo izpolnitev želje mojega vrlega Ulloe za nekaj dni. Ker bom takrat že daleč od Pariza, me bo nadomestoval v tej stvari njegovo veličanstvo kralj in poskrbel sa sklenitev zveze, ki tako lepo ustreza željam prizadetih ...« Karel V. se je obrnil k Franca L »Vsekako,« je rekel ta. »Srečnega se bom Hal, da morem zagotoviti prihodnost hčere moža, ki ma bom zmerom hvaležen. Nameravani zakon se torej sklene, v to zastavim svojo besedo.« »Dajte roko, gxof de Loraydan!« je velel K»> rei V, diurne trg 9vina . l-r'- k:« SSij.JHJt. - ifr'-VJ* Äf .'l.VV i. •- \ . 'j- , v '. V pri Velika zaloga volnenega in pralnega blaga f-nih kvalitet, okusnih vzorcev in najmodernejših barv za damske in moške plašče in obleke, Oglejte si izložbe na Tyrsevi cesti in Mestnem trgu. Trgov»na na Mestnem trgu 27. ostane do nadajtitga v istem obs.gu, käkor dosega). CEHE MALIM OGLASOM Po 50 par «a besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plavajo oni. ki iščejo služb. Najmanjši znesek 7-a enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ia ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Dìd 3.— davka za vsak oglas ìd enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas» Din 20.—.. Vsi ostati oglasi rie zaračunajo po Din i.— za beseda, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17-—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ie zahtevate od ^ÄÄ Din J.' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tižola se malih oglasov, je naslavljati na : Ogiasrn oddelek „Jutra", Llebljana. steMljasEàt&eék Pri Lloydu v gosti ni imajo res od-lillna vina Cviček, rizling ln dalmatinska vina in okusna jedila, ki na mah preženejo vse skrbi, vas vabijo. 5192-18 Gostilna Martine Zg. Šiška dines in na Jožefovo koncert salonskega orkestra ! Iz brana vina in dobra kuhinja ! 5477-18 Pri Putrichu danes ln Jutri na Jožefovo p'.es. Izborna vinu. Gorka in mrz!a jedila. Vljudno vabljeni. 5505-18 K Lasanu v Šiško na r'es Jožeti in Jožice. — Gremo tudi mi, ker je najbolj fletno. Igra jazi. 5632-18 Frizerko samostojno moč, sprejmem za stalno na Gorenisko. Plača 500—600 in oskrba. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 5302 1 Gradb. tehnika zmožnega, s prakso, spret mem takoj. Gradbeno pod jetie Plemeli, Bled. 5287-1 Trgovskega pomočnika za Split, delikatesne stroke dobro izvežbanega, mlajšo moč, poštenega, zanesljivega. po možnosti z znaniem hrvatskega in nemškega jezika. Obrniti se s ponudbo ustmeno al pismeno: Ko-menskega 24a, I. n., med 12. in 14. uro. 5259-1 Frizerko dobro moč, potrebujem tako . Plačam dobro. Korit-□ ik Berd, Skofja Loka. 5239-1 Manufakturista povsem izvežbanega, izloi Denega aranžerja, spreime v stalno službo — P. Koren, preje Sterk, Črnomelj. 5229 1 Trgovec v večjem kraju Išče trgi*/ko pvnočr.i^o, zmež no kavcije to samostojnega vodstva trgovine in gostilne Naslov v vseh posloval. Jutra. f 148 Poljski praktikant po možnosti vojaščine prost, vajen pri motor ki in poljskega dela do bi mesto Ponudbe na pedr. Jutra Celje pod »Motorka« 3670-1 Opekarskega mojstra iščemo. Ponudbe z referen carni poslati opekarni česen), St. Vid nad Ljubljano. 5248-1 Hišni hlapec - ki razume neko.iko vrt n&rstva do 20 let starosti dobi mesto. Restav racija Mere, Sevnica. 5273-1 Prodajalko z znanjem nemičine. ki Ena malo šivati sprejmem takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5607-1 Dober vulkanizer samostojen, zmožen tudi nemščine dobi takoj mesto Ponudbe na po-družnlco Jutra v Celju pod »Izvežban«. 5614-1 Pletiljo gposebno, samostojno, takoj spr« in em v stalno s'užbo z dobro plačo. Ponudbe na podruž Jutra v Celju pod »stalnost«. 5613-1 Mizarskega pomočnika ta pohištvena dela. spreime Goliar Josip, mizar. Ger-bičeva ulica vis-a-vis trgovine Novak, Trnovo. >639-1 Kuharico 13. večio gostilno na deželi sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Kuharica«. 5622-1 Izurjeno pletiljo sprejmemo v stalno službo. Plača 400, hrana in stanovanje. Pletarna Maribor, Slovenska ulica 26. 5624-1 Hotelska kuharica prvovrstna moč, z dolgoletnimi spričevali dobi stalno službo takoj. Prošnje je nasloviti pod šifro »Milijonska kuhinja« na podružnico Jutra v Mariboru. 5626-1 Sprejme se zmožna oseba v stalno službo kot skladiščnik in inkasant. Upoštevajo se samo kavcije zmožne ponudbe. Pod »5000.—« na ogl. odd. Jutra. 5465-1 Barvarskega mojstra jugoel. državljana po motnosti unajso moč ab6. srednje tenn. barvarske sole z nekaj prak se išče v etiko industrijsko podjetje za takoj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dober mojster.« 5327-1 Opekarskega mojstra iščemo. Ponudbe z referencami na opekarno češenj, St. Vid n. Ljub .Jano. 5248-1 Kovinobrusača za Zagreb z dolgoletno prakso za fine medeninaste predmete iščemo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Reference« 5324-1 Slik. in pleskar. pomočnika res dobrega, samostojnega po možnosti vojaščine prostega takoj sDrejme Josip Schatter GuštanJ. 5318-1 Gospodično ali mlado vdovo simpatično in inteligentno, ki je zmožna voditi samo stoj no gospodinjstvo to je dobra kuharica takoj sprejme samostojen gospod. Ponudbe z naved bo plače ln sliko, ki se vrne na ogl odd. Jutra pod »Gospodinja« 5320-1 Brivskega pomočnika mlajšega sprejme takoj Marko Vrča, brivec Šoštanj. 5231-1 Brivskega pomočnika takoj sprejme Franjo Polak, Stari trg pri Ra l-eku. 5233-1 Krojaškega pomočnika za male kose sjprejme takoj za stalno Bratuš, Dominik, modno kroja-štvo, Stražišče. 5394-1 Kolarskega pomočnika mlajšega, in vaj enea z vso oskrbo sprejme takoj Kristan Ivan, Slovenj Gradec. 5420-1 Ključavničar kova., sedlar, mizar, ko iar, mlad, pred vojasči no, dobi s.užbo. Piarne no sporočite dosedanje siužoe in pogoje na: J. Zupančič, Ribnica, Dolenjsko. 5406-1 Natakarica poštena primerne zunanjosti do 30 iet dobi ta koj službo v gostilni na deželi. Plača po dogovo ru ali na račun. Potreb no nekaj gotovine. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »ljutomerska okolica« 5338-1 Dve mladenki epi, skromni Iščem ki se žele učiti godbe to petja, stare do 20 let. Dobe stanovanje s hrano. to 250 din mesečne plače. Ponudbe s fotografijo one, ki imajo do ber glas za petje na naslov Helena Njegovan kapelnlca, hotel Bcxsna, Bihač 5256-1 Velika tvornica trikotaže v banovini Hrvatski išče strokovno krojačico ki poleg vodstva oddeč ka zna krojiti to prispevati nove modele. Takojšnje ponudbe na podružnico Novosti — Karlovac pod »Krojačl-ca« 5244-1 Fotografsko pomočnico z večletno prakso samo za bolje delo po možno stl starejšo moč potrebu jem. Mesto stalno, plača dobra. Nastop takoj ali po dogovoru. Foto Irls, Kragujevac 4745-1 Brivskega pomočnika mlajšesa iščem. Nastop 1 apri'a. Filipina Ko-bal. Zg. Gorje št. 28 pri Bledu. 5321-1 Prodajalka za foto ln parfumerijo dobi stalno s.užbo v drogerijl Hermes, Miklošičeva cesta 30. 5425-1 Trgovsko pomočnico mlajšo moč, sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deže l. Prednost imajo tiste, ki so tudi nekoliko zmožne ranžiranja izložb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva trgovska pomočnica». 5423-1 Pisarniško moč tarejšo, veščo kartotečnega sistema knjigovodstva, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen 16«. 3376-1 Več šoferjev avtomehanlkov ln enega elektromehanlka takoj sprejmem. Ponudbe z rneropcpmi na: Kovač Jože, Tržič. 5377-1 Kot namestnico gospodinje lSCe večje gostilniško podjetje primerno iz-vežbano moč. Soudeležba nI Izključena S kavcijo, za katero nudimo Jamstvo, Imajo prednost! Ponudbe pod »Lepa bodočnost 1940« na ogl. odd. Jutra. 5354-1 Fotografski pomočnik dober retuser m kopiit se sprejme. Pismene ponudbe z vsemi podatki na ogl. odd Jutra pod »D->ber retuser«. 5413-1 Dekle za T»a hišna dela sprejmemo. Nastop takoi. Gostilna Martine. Zg. Šiška. 5478-1 Strojnega ključavničarja sprejmem. Vešči struženja ali varjenja imajo prednost. — A. Varšek, Domžale. 6480-1 Samostojno kuharico ki opravlja tudi druga dela, sprejme boljša 3-članska družina v Ljubljani. Naslov v ogjas. odd. Jutra. 5493-1 Krojaškega pomočnika dobrega, spreime takoj Sodja Lovro, Rožna dolina, Cesta n št. 31. 5476-1 Frizerko »11 frizerja sprejmem takoj ali pozneje Sto-žice 175, Kozinc Rozl. 5494-1 Manufakturista sprejmem kot družabnika. Glavni pogoj: dobra moč. Ponudbe pod »Llubljana« na ogl. odd. Jutra.. 5502-1 Avtoličarskega pomočnika spreimem takoj. šušteršič, Frankopaaska c. 21. 5572-1 Jelonoša prvovrsten dobi takoj službo. Predstavite se o-pebno v hotelu »Stara Tjošta«, v Kranj- 5549-1 Slaščičarja z obrtnim dovo jcnjem, perfektnega v izdelavi bonbonov ln čokolade, sprejmem takoj. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Zmožen sla"."ičar«. 5471-1 Dekle siroto brez staršev, sprejmem k starejši gospej, staro 20 do 40 let Pogoj : poštenost, zvestoba. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stalno«. 5522-1 Mesarski pomočnik sekač dobi takoj m^sto. Naslov v vseh posi Jutra. 5516-1 Izučenega strojnika z večletno prakso, ki se spozna tudi pri nakupu in prevzemu lesa, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen strojnik«. 5429-1 Vrtnarskega pomočnika sprejmem takoj Naslov v vseh posloval. Jutra. 5400-1 Natakarico čedne zunanjosti, simpatično, z nekaj kav-vije. sprejmem takoj. — Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Natakarica«. 5402 1 Dva mizarska pomočnika dobita takoj stalno službo. Kurnik. mizarstvo, Jesenice na Gor. 5581-1 Mizarskega pomočnika ki se razume na pleskanje pohištva to razne imitacije, sprejme takoj za sta'no mizarstvo Kurnik, Jesenice. 5401-1 Vrtnarico — vrtnarja za vrtna in hišna dela 3tedensko sprejmem. — Ponudbe pod »Vestna 1n noštena« na oglas odd Jutra. 5391 1 Strokovnjaka večletnega specialista, samo za krojenje bičev to šlvalca potrebujem takoj. »Dienpero«, pošt. pred 876, Beograd. 5413-1 Prodajalka modne stroke, ki se razume na popravljanje usnienih rokavic, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod pod »Zanesljiva dobra prodajalka«. 5510-1 Šivilja dobi mesto v boljši modni trgovini za izdelovanje perila. halj, bluz itd. Služba stalna. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do ber okus«. 5509-1 Frizersko in briv. vajenca prejme takoj Ziegler. 5martinska cesta 6 5596-1 Pomočnice dobro lzv.rjane sprejme modni sa^on Fani Jager. Resljeva cesta 18-1. 5604-1 Postrežnico katera zna kuhati ln opravljati vsa druga hišna d?li 3oreJmeir? za od 7 do 15. Gerhlčeva ul. 23-1. 5610-1 Eaznašalko katera bi pomaga'a tudi v trgovini, pridna to tudi dobrih staršev dobi m--sto. Stanujoča v LJubl.'ani. Nas'tv v vseh posloval. Jutra. 5608-1 Šoforia mehanika za tovorni avto sprejme 1 Pristan Franc, Tvrševa 1 cesta 54, prevozništvo ln mehanična d^n'nlca 5655-1 Poverjenike (ce) Išče domača zavarovalna zadruga za vse kraje dravske banovine. Možnost velikega zaslužka, delo lahko — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zavarovalnica«. 5495-1 Mesarskega pomočnika sprejmem takoj. Jože Musar, mesar, Ljubljana, Sv. Petra 61. 5573-1 Mlado dekle marljivo, čisto in pošteno, sprejmem za ves dan. Naslov v vseh pos!ovaln:cih Jutra. 5577-1 Kavarniško blagainičarko tudi začetnico iščem. Po ntidbe na podružnico Jutra Maribor pod »ZaneslHva«. 5617-1 Iščem natakarje mlajše moči. Samo sposobni, trezni reflektanti naj se javijo pri plačilnem restav racije »Sloo«. 3515-1 Hmeljski oskrhn'k t dolgoletnimi spričevali, — išče zaposlitve. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Samostojen«. 5221-2 Prodajalka se želi naučiti nemščine, ki jo že nekoliko obvlada. — Nairaie bi šla v kakšno trgovino v Celju ali Mari boru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kakršn-koli stroka«. 5218-2 Starejša kuharica a večletnimi spričevali, zmožna samostojnega gospodinjstva išče primerno službo k manjši obitelji. Ponudbe podružnici Jutra Ptuj pod »Vestna« 5276-2 Žagar 38 let star na veneclan ko, popolnoma samosto Jen in uveden v vsakem popravilu in v vsakem rezanju išče me"to s 1. apriom. Ponudbe na Franc Jerše, Mežica 6. Prevalje. 5330-2 Natakarica ali sooaric» z večletnimi spričevali želi službe v bojsem hotelu, najrajši v okolici LJubljane ali CeiJa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »31«. 5421-2 Frizerka dobra moč, išče službe za takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Zanesljiva frizerka«. 5386-2 Uradnica .dobra računan ca. fcnjl- govodktoja, koreaprjn-dentka to stenograiinja želi namestitve. Gre tudi na deželo Naslov v vseh poslov. Jutra. 5384-2 Za oskrbo išče mesta gospa, vešča v gospodinjstvu to šivanju Ponudbe na ogas. odd. Jutra pod »Zanes. IJiva«. 5211-2 Frizerska pomočnica dobra moč, išče mesta v Ljubljani Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod o Dobra moi«. 5339 2 Oskrbnik z več"etno prakso, dobrimi Izpričevali, prevzame v oekroo dooro idočo panlnsko postojanko kjer koli. Ponudbe pod »Vesten« na ogl. odd. Jutra. 5373-2 Prodajalka se želi naučiti nemščine ki Jo že neko lko obvlada Najrajši bi šla v kako trgovino v Celju ali Mariboru. Ponudbe pod »Kakrna koli stroka« na ogl. odd. Jutra 5218-2 Dve natakarici ena začetnica, druea že Izvežbana, pošteni ln zanesli ivi l«četa službe v boljši gostilni najraje v Ce'1u Nastopita lahko tskol ali s 1 apri 'om. Ponudbe na nodr Tutra Celje pod »Simpa tičnl« 5309-2 Prodajalka verzi rana v manufaktu-rl, špecerlji to galanteriji. z dveletno prakso, želi premenlti službeni ':ra1 Pomidbe na oglas, odd. Jutra pod »Dobra orodajalka«. 5361 2 Prodajalka z večletno prakso, izurjeni v vseh strokah. Seil premeniti mesto. Ponudbe na o:»'nsn! odd. Jutra r>od »Poštena in dobra moč«. 5356-2 , Uradnica s poznanjem vseh trgovskih in drugih pisarniških posov z znanjem knjigovodstva, slo venske, srbohrv to nem ške korespondence, stenografije. st-oiepisja, — vol f na pomagati v trtro vini premeni takof služ beno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni dobra mo*« 5227-2 Pekovski pomočnik mlad. dober, vesten delavec. iš*e mesta. Ponudbe p->d »Boljši no-4ten delavec« na o^'ts odd. Jv.tra 5463-2 Odlirnj"k •»rž. mizarske delovod-r.ke šole z mols+rskiin iz ->ttom ter večletno prak so v sp'o?nem mizarstvu in detajliranju. že U oreT.eščenia v ve'-j e •WHetif ali kot pomoč pri inan1sem obratov», ni-j zatakoj ali pozneje ""^.slov v vseh po T tra. 5313-2 N^t^k^rica e'v*bo r dobri ?o-<-t'lii ali restp-rarl'i ta-*o1 ab s 1. »"rliom. — Grem kamor koli. Pismene roTiMrt^» n« rxrl. «dd. Jutra pod »r^-» moč«. 5537-2 Natakarica želi prsmealtl službo takoj ali s 1. F.prüoro. Pi. smene ponudbe na ogl. I odd. Jutra pod »Spretna natakarica* 5536-2 Trpov«^ pomn'n'k "!-arrl"a l7vt»"!yina moč v vseh st^o^ab predvsem v Že'e7-i1ni. vsnb) -> a'l s 1 ann 'om. pmii-d»» pa tvvti, Tutra Ce'1» rvid »Vse--transko sposoben« 5312-2 Absolventka trgovske šole s trlmeselno prakso iz kn isovoastva, s perfek-j tnlm znanjem stenogra-I fl'e in strojepisja išče 1 primerne zaposlitve. Ponudbe na podruž Jutra v Celju pod »Kjer koli« 5531-2 Tr«rnv. po»nn»»>ira M s 1 p^rl - -vm n't r-^-r-n nr<* 'T~» 1« (li-nn'sVn flH TV)1PT>1 «.Ve, prodajalka« 5234 2 Absolvent 5. razr. girnn., z ban.-strokovnlm tečajem za obMn. urad , s potrebno nra'tso. z znanlem strojepisja in Italijanščine, vojaščine i>rc*t. želi mesta sWadiVnlka a'i kaj pod Ponudbe na c'as. odd Jutra pod »*>-eti-nent«, $412-2 Mlad pekovski pomočnik vojaščine prost, zmožen vseh del v pekarni želi zaposlitve Tone Zalo-kar, Grosuplje 43. 5583-2 Hotelski sluga želi premenlti službo. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Takojšen nastop«. 5398-2 Prodajalka z znanjem nemščine želi premeniti službo Gre tudi na deželo. — Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro »Nemščina, perfektna«. 5559 2 Plačilna natakarica mlada, z lepimi spričevali, ilče zaposlitve v restavra ciji ali boljši gostilni Cenj. ponudbe na podružnico Jut« v Mariboru pod značko »Plačilna«. 5618-2 Trgov, pomočnica mešane stroke, vestna, pridna in poštena, želi mesta. Službo nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3508-2 Frizerska vajenka s poiovicno učno dobo išče mesto za nadaljnje učenje v Ljubljani Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerska vajenka«. 5472-44 Trgovskega vajenca s predpisano šolsko izobrazbo sprejme takoj Co.nar, trgovina, Kranj. 4767-44 Vajenko ili vajenca za trgovino — spreimemo takoi. Ponudbe na ogl. . dd. Jutra pod Si'to »Spreten 16«. 5593-44 Vajenca za trgovino z mešanim blagom na deželi, sprejmem tako' Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Vajenec«. 5623 44 Šiviljska pomočnica želi spremeniti službo. Gre tudi za natakarico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5620-2 Kuharica «krtina, iSle primerne zaposlitve za april Gre k gg. orožnikom ali kamorkoli. Naslov v vseh poslovalni cab Jutra. 5625-2 Manufakturist z večletno prakso, vešč jezikov, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Prima reference«. 5664-2 Natakarica pridna ln poštena, želi premenlti službo, najrajši v LJubljani ali v okolici. Nastop s 1. aH 15. aprilom. — Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Vestna ln simpatična« 5458 2 Šivilji lšCe primerne zaposlitve najrajši v ve*1em sa'onu v centru Ljubljane. — "'užbo nastopi 1. apri'a. °onudbe na o-^las. odd. J"tra pod »Pridna Šivilja«. 5496-2 Gospa t.reovsko izobražena, s Tvokso. ve'*a slovenščine srN-ihn-aSMne. n»-n-^Ine ln vseh pisaml- in '"e rrl- ■"prne z"t>^rn r|t'?l>o -wif.rla .'J —C(wn P*,. H1* 1o* i t--, .-i-' * -, , t., i^rt- Vnslov " vseh pose. Jutr« 5A21-2 iftiewr v*i*nciCke) Vajenca pridnega to poštenega sprejmem v trgovino z meš. blagom. Kappel Mirko, Zg. Polskava 5270-44 Za svojo 16 letno hčerko s 3 rasredl meščanske ?ole iščem učno mesto v trgovini, frizerskem salonu ali kakem modnem salenu. Naa'ov v weh posloval. Jutra. 5378-44 Zaslužek Osebam, ki prodajajo pri privatnih strankah nudim v prodajo dva zelo praktična predmeta. Prodajna cena din 10 in 25 Z.služrk 40%. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5268-3 Kdo mi izdela načrt lokomotive ali ga že ima, naj piše na ogl. odd. Jutra pod »Alat«. 5540 3 Potniki Trgovski pomočnik i prakso potnika žlvU ske stroke, dobro poznan v LJubljani to oko.ici ter deloma po Gorenjski ln Štajerski, išče primerne službe potnika. Ponudbe pod »Vpeljan 27« na osias. odd. Jutra. 5348-5 Trgovski zastopnik v Sloveniji dobro vpeljan, z lastnim avtomobilom, išče konzumnl artikel lz galanterijske stroke z zmerno kolek cljo. Ponudbe pod »Za. stopnik« anonč. zavodu Hlnko Sax, Maribor. 5414-5 Potnik vpeljan v dravski banovini. gorskem Kotoru ln Dalmaciji, sprejme zastopstvo tovarne aU ve'etrg ovine takoj. Potuje s svojim avtom ln Je stalno na potovanju. Ponudbe na c»las odd. Jutra vod »Delaven«. 5403-5 Francoski, nemški in hrvaSki pouk za šolo to konverzacljo daje profesorica. Komenske-ga 16-1., desno. 5534-4 Simpatičen mladenič brezdomec želi razumevanje situirane dame. Neanonimne ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pomlad 1940«. 5535-4 Vajenca dobre vzgoje, ki ima veselje do treovlne, sprejme več i a trgovina z me šanl-n blagom na debeli Vsa osl-rba v hlM. P-mudbe na o^las. odd. J" tra pod »Nasto^ takoj«. 5368-44 Ceplieno Tsje prvorazredno dmai komad, rttviak' koreniaki «adno drevte nudi Zihe» Pranio. Zamušani. Sv Marjeta. Mo 5kantci. Zahtevajte seznam 77-6 Srebrne lisice zredno velika izbera pre ' krasnih esemplane», «e ; zdai naiceneie i ■—daj. Trža'!'" -p-6ta 22. 5649-11 Seibt - Super radio radio ■parati visoko selektivni, 5 cevni radi odprodaie iz špe diterskega skladišča z po-oustom 20 odst na originalne tovarniške cene pri Ludvik Ueršič. Liubliana, Rimska 1} Zanesljive pot mke spreimem! 4313-9 Lahek zaslužek se nudi ženskam s prevze; mom mlekarne v sredini mesta, katero zaradi odpo-tovanja takoj in poceni prodam. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 5505-9 Vsakovrstno zlato cupuje no najvišjil cenah CEP. .. j u velli Ljubljana Woliova ulica Punčko od 2 let nap.ej sprejmem v dobro oskrbo na OjlenJsko za nizko ceno Ponudbe na ogl. od. •Jutra pod »Nimam pun čke«. 5323-14 pm$w Malo rabljene trgovske opreme jedilnice spalnice nove sperane spalnice tn razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj Ogleda se pri tv Ivan Mathian. Ljub liana. Tyrèeva 12. dvorišče. 17-11 12 Spalnice kuhinjske oprave to drugo pohištvo po nizki ceni prodaja Jože K urnik Ljubljana Zg Šiška. pod hribom 28. 3374-12 Motorno kolo riariey pro- I* 11 , i i,— j i j..... za iddio. Ponudbe na ogi. jüd Jutra pod »Busta 5292-10 Avtomobile tovorne oa 1 oo 6 ton z Diesel- m bencinskimi aiotorjl ln razne oseD-ie avtomobile proda po u-godnlh cenah Krupp-zastopstvo O ZUzfiK, L.JU j:jana, Tavčarjeva ulica 11. 5417-10 Avto na prodaj, osedežnl, po ugodni ceni, v najbolj šern stanju, pripraven tudi za rešilnega. Na slov v ogl. odd. Jutra. 5424-10 Avto Ford poltovorin, s to. arnlško karoserijo, rabljen, dobro ohranjen, radi nabave večjega, ugodno prodam. Garantiran za vsak hrib ln najslabše ceste. Stanko Rlzman, trgovec. Svetinje, pošta vanj ko vel. 5430-10 Motor 100 do 250 ocm, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z opisom ln ceno na ogl. odd. Jutra pod »Za denar«. »437-10 Topolino skoraj nov, prodam. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Topolino«. 4995-10 Osebni avto mali, 4sedežnl. (z majhno porabo bencina), dobro ohranjen, b novimi gu~ami, ter poltovornl avto nosl'nost 1600 do 2000 kg z dvema rezervnima kolesoma, pripravljen za špecerijsko trgovino, se zaradi manjkanja prostora proda. — Ponudbe pod »Avto, ugodna prilika« aa ogl. odd Jutra 3415-10 Spalnico poceni prodam Ogled od 3. do 4 pop. Igrl-i» ulica 11. 5469-12 Prodam malo rabi euu pohištvo kauč, kuhinjsko opravo Itd Pokom prva hiša za Ravni harjevo žago ob Linhartovi ulici. 5474 12 Pohištvo! Za stanovanu, trgovske • preme in hotele dobite najhitreie v največji zalog r>nhištva. Spalnice že od 260C Omare 550 P,,stehe 220 Kuhiniskf oprave 900 Kuhinjske kredenc« 525 Otroške postelje 520 2ičm vložki 100 Mudroci 26C Sproemamo naročila po predloženih načrtih. Sprejmemo tudi v račun smre kov m bukov ics, eveni. ga tudi kupimo. Se priporočamo. »SAVA«. Mi zarstvo Piedjamska 32, tr govina pohištva Miklošiče va c. nasproti sodišča. 5566-12 Avto Fiat 508 dobro ohranjen. Stlrlse-dežnl prodam. Poraba bencina 9—10 litrov Ponudbe pod »Znamka Fiat 217« na Hotel Metropol, LJubljana. 5528-10 Motorno kolo popolnoma novo. oprem j eno z električno lučjo snamke Adrle 200 KB. orodam Na og'ed pri Korlnu. gostilna NA-NA .jubljana. 5557-ir Prikolica Meiller (Schwingachse) naprodai Maslo» v vseh poslovalnicah Jutra. 5591-K Osebni Ford tipa A. zelo dobro ohra men pet skoro novih gum. pripraven tudi za poltovor-nega. ugodno naprodai. — Ponudbe na ogl. odd. Jo-tra pod »Taksa plačana«. 5514-10 Dvostanovanjsko hišico novo. na severni strani JubUanske okolice, e krasnim razgledom, u-?odno prodam Naslov v ogl. odd Jutra 5498-10 Nova spalnica Sperana orehova, flodra na ugodno naprodaj Ce luvška 96, klet. 5517-12 I(Jf&V* Din 78 n« stane pa Imate kot Bovo prelf.kirano kolo. Delo garantiram. Rotar, drangka vas 1. 5346-11 Več 'loles popolnoma novih, ln tudi nekaj rab Jenih poceni naprodaj pri »Prometu« nasproti Kilians ke cerkve. 9488-11 Kolesa vseh svetovnih znamk nova ln rab'Jena naprodaj po Izredno nizkih cenah Nova trgovina. Ljubljana. TyrSeva 36, nasproti Gospodarske ■veze). 5597-11 Kuhinjsko opravo ln otroško posteljo, novo. prodam. Komenske-ga 34. 5525-12 Pohištvo krasno, popolnoma novo. spalnica, s kaučetn itd. za zelo ni7ko ceno naprodaj. Puizve se: mlekarna, Slomškova 9. 5(536-12 Oblačila Srajce za gospode si nabavite za Veliko noč še vedno po Izredno nizkih cenah. »Kreko«, Tavčarjeva ui.lca 3, Tyr-,e va cesta 31. 5475-13 Bukove testone in testate kupujemo. Po nudbe na ogl odd. Ju tra pod »Testoni« 5325-15 v t òi moto Mali Opel avto 4'20 KS dvosedeìen in 2 zasilni vdeìa. » voznem stanm. a potreben popravila se za din 2.500 proda V garaži Stupica. Liubliana. 5275 10 Rabljene avtf»Tn»»Wr enega ali več starih od javijen'h iz prometa če tudf nesposobni za pro met kupim Najnlžjp ce no tn popis poslati na Ivan Sibila Brežice Kolodvorska cesta. «143-10 Več DKW avtomobilov aoljenih, daje raL-OUMjflA kabrio-tet. s.v CIA šestsedežna limuzina, pripravna za taksi, ugodno proda 1>KW zastopnik J. Lovée. Jelovška cesta 93. 5479-10 Ureditev premoženj» Poravnave noukuizne iadeve odkup tn uikaso terjatev t tudi kmečkim nabavo posojil ln druž-oenlkov dobičkanosno i varno naložitev kapitala. ureditev uprave in knjigovodstva, bilance kalkulacije, upravo nepremičnin nadzorovan.»-soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovn. pisarni Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul 16-1' Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate pri Bančno Kom. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40 Tihega družabnika I VZulllclii IL «pcijttJLL. OO- • Dro idoci trgovini 2 mo- o.a0o:u, s večjim leoain piuinctom, v uiestu na ouieujoJieui. — Sigurna ekäisieuca, potieueu Kapital ua^manj /u.uoo — JÜ.UU reoue ponudbe na podr Jutra pod »luii «toiupanjoii 70.0UO«. 5560-10 Zajam - gotov novac dugoroCno.il otp.atom doblju odmah drzavnl-gradski namještenlcl sa definiti vom (oženjem jez j am ca) 1 penzi jne-rl. Upute daje » ADRIA« Zagreb. Petrlnjska 11. Priložiti marku 5530-16 Kapital 300.000 dinarjev iščem po 4%, — vkniižba na prvo mesto nove hiie, vrednost en mi-hion. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Za 10 let«. 526116 Trgovinska potnika iščeta nujno posojua lu tisoč din. Garancija zadostna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležnost ln protlusluga«. 5404-16 Trgovec s lastno hišo Išče 30.000 do 30 000 din poeoJUa za povečanje obrata. Ponudbe pod »Varno ln dobre obresti« na po-druž. Jutra Ptuj. 5396-16 Kdo posodi? 150 000 din gotovine ea kratko dobo 6 mesecev proti absolutno popolni varnosti, večkratne vred nostl posojila ln dobrimi obrestmi. Ponudbe prosim pod »Poštena ln sigurna naložba 1940« na odd. Jutra 5553-16 Posojilo 150.000 din potrebujem «a svojega ki lenta Slzurna naloži tev na hipoteko ali brez Ponudbe na dr. Mojzer advokat. Grafika, Liub-ijana. 5552-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje Kupujemo stalno ln po najvišjih cenah ln ta kojšnjemu plačilu. RUDOLF ZORE 'jubljana, Gledali ka 1? 5554-16 Lesni trgovec dobro vpe Jan strokov njak Išče družabnika s kapitalom 100 000 din s «voudeležbo Ponudbe na ogl odd Jutra pod Šifro »Lesni trgovec 100 ti ■»oč din«. 5561-16 Knjižice Zadružne go«tx>darske lanke LJubljana kupi-•no večje alt manjše zn< ske proti takojšnji eo t . in» RL >OLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12 5606 lf Pristopil bi V-It družabnik s kaptta lom din 50.000 v trgovi no s mešanim blagom Star sem 26 let. samski -er kvalificiran v stroki Ponudbe na ogl odd Tutra pod »Sodeloval le. 5609-16 Kateri £ospod 'il ponudi' mladi gospe 1i*nl 1000 din na meseno odplačevanje. Po -uidbe na oe) odd Jutra pod »Nujna iyv-noč« 5634 16 z zalogo pletenin, primeren za vsako trgovino naprodai v Celiu Dopise na podružnico jutra Mariboi pod Is-fro »Pletenine«. »J85 19 Zajam - gotov novac dugoročnom otplatom do-biiu odmah državni gradski namjeìtenici sa definitivom (oženieni bez tamca) 1 pen zioneri. Upute daje ADRIA Zagreb, Petrimska 11. Pri I ožiti marku. 52J5 16 Vpeljano trgovsko podjetje na prometnem kraju, večje, Išče zaradi povečanja obrata družabnika. — Potreben kapital najmanj 500 000 din. — Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Promet«. 5452-16 Vdova stara 30 let. * lastnim obratom, prosi dobrega človeka za manJSe posojilo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dam varstva«. 5501 16 Za gotovino kupim voge Ljubljanske kredit, banke. Pra-H^dlonlce. Hranil, kmef-klh obMn ln Kmečke hranilnice v Ljubljani. Oziram se samo na toS ne ponudbe. viMne zneska ln zahtevka Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Hranilnica'. H48-16 Mesnic« aa promc.i.tim uaju pievzaineui • 1. ali 15 apri-oin. Ponudb« na ogl oud. Junra p^d »1'vt ^odnltiLi pogoji« 5196-19 Gostilno , indut»u ^ »i>eiii uaju jddaai na račun porose .icniu paru • poicjnino atl natakarici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno ln agilno« 5322-19 Lokalni paviljon prodam. Poizve se Trata 6. 5342-19 Lokal za trgovino in stanovanjem v okolici Ljubljane al Kranju vzamem s 15. aprilom v najem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra točka 1940«. 5370-18 Trgovina in tra'ika z blagom tn inventarjem se proda Potrebno 30.000 din Ponudbe na og.asni odd. Jutra pod »15 april«. 5371-19 Mlekarno dobro ldoča. na prometnem kraju radi od potovanja takoj oddam Naslov v vseh posi Jutra. 5602-19 Trgovino s sadjem zelenjavo ln prodajo kruha prodam na prometnem kraju. Polrve se na Celovški c. 43-1., od 10. do 14 ure. 5602-19 Mlekarno dobro vpeljano oddam radi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5*27-19 Avtodelavnico v Celju ie vpeljano oddam v najem. Naslov v vseh posi. Jutra 5272-17 Podjetnemu trgovcu oddam • 1. aprilom * najem dobro ldočo trg o vino s mešanim blagom obstoječo že nad 60 let v sredini .epega trga v bližini Celja. Za mlade ga agllnega samskega trgovca bodočnost zasidrana. Za prevzem za loge potrebno 40 do 50 tisoč din Ponudbe na ogl. odd Jutra pod 61 fro »Slirurna bodočnost podjetnemu«. 5280-17 Za šivilje in pletilje izdelujemo gumbe iz vsako vrstnega blaga. — »Mela«. Ljubljana, Tyricva 20. 5571-30 Acititenske aparate izdelnie po nainižii ceni »Weka«, Ljutomer. 5480-JO Delavnice suhe in svetle za čisto obrt. ugudno oddam Industriiski tok in teletoo v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5255-19 Lep lokal či trgovino ali pisarno od dam Vprašati pri htiniku. Pražakuva 12. 5189 19 Mlekarno > sredini mesta, zaradi od putovanta prodam pod ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5506 19 Zagrebški centr. buffet izvrstno ldoč, na naj pro metnejšl poziciji na Je-;ačl.evem trgu, dokazanim in gar an tiran Im me rečnim prometom 60.000 din, naprodaj z ce.oku-no elegantno opremo, veliko zalogo blaga, za-sigurano so Idno najemnino, za 130.000 din Po. 3lovalnlca PavlekovM, /.agreb, niča 144. 5409-19 Zagrebško gostilno na križišču najpromet-nejšlh ulic, dobro ldočo, meščanskega karakterja. krasen dvosobni lokal, kuhinjo, pivnico, dvosobnim stanovanjem letenskim vrtom prodamo • celokupno opremo za 36 000 din. Krasna eksistenca. Poslovalnica Pavlekovli, Zagreb, rilca 144. 5408-19 Zagrebško trgovino z meš. blagom najmočnejšega delavskega in meščanskega konzumne-?a J50dr0*ja dobro ldočo prodamo s krasno kom oletno opremo, uvedenim telefonom, vso za-niro dobrega ln «vp*»*»a linea, tn z ofilsnrano nizko najemnino, obenem • stanovanjem. — Potrebno za podletle 55 vsot din. Poslovalnica PaVekovM. Zagreb, niča 144. MOT-19 Vodna žaga nova, tarmemk na 4 liste, čelni, žaimai in cirkulani za frize, brusilnica. Ustna clektr luč. tik kolodvora na Doleniskem. oddam v zakup. Ponudbe na oglasni odd. jutra pod »Trgovina«. 5526 20 »Posest« rea lte.ua pisarna Ljubljana, talk-ošioeva cesta 4/n zdaja ta-an glas.io »Po sest«, ki izhaja vsakega l v mesecu. V nJem je aa pouud-00 veliko števlio hiš. vil ter parcel v mestu ln na deže.l. kmetsklh in ve-■eposestev s točnim) opisi in cenami Kdor kupuje all pro a'a nr premičnine naj Ust naroči na gornji na-;ov. Zadostuje dopisnica. 94-20 Stavbne parcele t Spodnji Šiški krasno ležeče. severno od nove šišenske cerkve še ima naprodaj po stari ceni din 40 do 100 kv m I. Knez, Gosposvet slu c. 1, dvor. 5209-20 mie nove «t-— ■■•. - enuCLMl-btropno, ugouno pro oam v M Vidu nad i^juoijaao s ne naj hipoteke. wasiov v ogL oud. Jutra 5438-20 Vilo MtanovaujoA^ na pro-uaj. Su>an>ka cesta 58. MIha Dimnik, p. Muste S42Ü-M Kupim vilo aH m.u v Ljuoljanl, uaj rajši za Bežigradom, 260.0U0 do 300.000 din, oiez posrednica. Ponud-oe na og.. odid Jutra pod »Gotovina 300 OOO*. 5432-20 Ugoden nakup! V Ceiju tik že zazidane vilske četrti v smeri proti Savinjski dolini se proda kOii.pielu 2400 kv. m za 39.U00 din — Informacije pri : Mejavšek Lavoslav, Gosposka ulica 25, Celje. 9379-20 Hišo « i&okopn ti 1^110 a.1 eno-uad-.tropuo v bližini Ljuoajane kupim. Ponudbe ua ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino«. 5351-20 Novo hišo dve sobi. kuhinja. Printline, 800 kv. m vrta proda Anton Ca ter. Brežice 106. 5359-20 HBa ob Smu-tin^ai c—a b vrtom 1800 kv. m naprodaj. Nas.ov v ogias. oda. Jutra. 5442-20 Enodružinsko hišo z velikim vrtoui v Ljuo-ljü.ni prodam ea 30.000 din. Poizve se. Antonija Zaje. SmarUnska cesta 19. trgovina. 5468-20 Posestvo 1700 kv m v centru Stanovanjsko hiüo nad milsjoa, tik ccnoa. — novo, takoj prodam. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod Uit o »Kenubiino 1.« 5515-20 Kupim hišo, vilo. uho ail več-stanovanjsko, v Ljubljani, Ca ju alt Mariboru. Ponudbe na oglasni odd Jutra pod »Hesen kupec.« 5615-20 Stavbišča ob Tyrievi testi 10 Stoiicab Ljubljane ugodno pro- ugodno prodam Ponudbe dam. Ponudbe na ogl. " o«'- odd- J«" Pod odd Jutra pod »Center« *"ro »Poceni«. 5567-20 5638-20 Prodam parcelo z njivo ▼ izmeri 2225 kv. m, zasajeno sadno drevje, ob g.avnl cesti, v okolici Sttčne na Dol. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Zaradi odhoda«. 5464-20 Enonadstropna hiša uova, trlstanovanjska (vila) s velikim vrtom pri Stadionu naprodaj za 450.000 din Informacije pri dr. Jugu. od-i vetniku, Ci^aletova 11, I. nadstropje. 9564-20 Dvostanovanjska vila prijetna, je sedaj naprodaj Matjanova 5 (v območju Tivolija). Pri eotovlnl 10 odst. Dopusta. 5578-20 Manjše posestvo t okolici Ljubljane ku-ptm Po mogočnosti s gozdom. Lahko tudi brez gospodarskega pos. 'opja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »HlSo s gotovino«. 5562-20 Krasne solnčne parcele Mir je, ttk tramvajske postaje, okrog 800 kv m prodam. Ponudbe pod »Vama naložba 125« na ogl. odd. Jutra. 9491-20 »Realiteta« posredovalnica nepremičnin, je samo v Prešernovi ulici 54/1-nasproti glavne pošte. Posluje hitro, solidno, prepričajte sel Telefon 44-20 5489-20 Na Bledu v Zaki ugodno prodam llsobno vLo z velikim vrtom. Možnost prevzema veije Hipoteke. Nadalje prodam na Bledu cel pašnik ln travnik v hribu, velik okrog 20.000 kv m. Interesenti naj pošljejo svoj naslov oglas odd. Jutra pod »Varna naložba«. $449-20 6 stanovanjsko hišo z vrtom, uporabnim za «tavbno parceo, poleg tramvajske postaje pro-1am. Sp Slška. Naslov v vseh posi. Jutra 5633-20 Krasna vila luksuzno Izdelana, dve stanovanji, z garažo s vse 1/1 komfortom. zazl-1-oe ploskve 170 kv. m J75"* k« r »rta oilzu triT"-ftJa 12 minut od glavne poŠte, prodam. M (poteka Ona 78Q 000 il c» Ponudbe pod »Ena n<"''pp^lli« an ogl odd. Jutra 5654-20 Na Omišlju na otoku Krku, ugodno naprodai lepa vila Interesenti na lavilo svoi naslov na ogl odd Jutra pod značko »Omišalj«. 4476-20 Veliko novo hišo v Uidusuijskem kiaju aa dezeii z dobro uspe ■ ajočo godtilno. tujskimi sobami ln 1 ln pol ora.a vrta oddam v najem • 1. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh zajamčen« 5278-20 Manjše posestvo z gostilniško hišo naprodaj v Poljčanah Ca l anska cas 1. 9314-20 T.cpe stavbne parcele v neposredni bližini me ta Celja nanrcKlaJ — ^nrašutJ pri Fanln^r.— Glavni trg 8, Celie 5311-20 Gozda otcroc 200 000 k v' m. dober za steljo, na «a delu 1 uro od Ljubljane skupno ali bež Igraj ; sko gimnazijo oddam. Ogled od 16 do 18. 5094-21 Mlad smrekov gozd pol ure od postaje Stra ža pri Novem mestu Je naprodaj za 12.000 din Gozd je star 16 do '7 ,et. Podrobnejše informacije dobite pri meni v Domžalah. Rav ber Anton, Savska 31 5585-20 Enodružinska hiša solidno zidana, na zapadnem delu mesta ob meji, z večjo hipoteko prodam za 150.000 din. Dvostaon van J sko komfortno vilo v Zg. Slškl z eplm ograjenim vrtom ter večjo hipoteko prodam. Stiri stanovanjska h!Sa na Kodeljevem solidno zidana, e ograjenim vr fn-n nanrodaj. VeC parcel ln drug» stanovanjskih in trgovskih hlS v m*«tii ln v okolici na prodaj Informacije v r«a!itrt-nl olsarnt LUDVIK KÜ-navvp Rimska cesta 6 tel. 37-33. 5587-?r VeJ^o hišo -tnnovinJsko. v mesta seiinlm Ponudbe na oe odd. Jutra pod 7?na*kc »1 500 — posredoval -ri izključeni«. 9588-20 Parcela na Jesenicah Na najlepšem razgledu Jesenic Je naprodaj nekaj stavbnih parcel ali r»a «krmno 10 000 kv m -veta N*t»n*neje se Izve pri Kobalu. Obrtniška i/lca. Jesenice 5399-20 Hiša kot vila v gradnji. 3 sobe ku hinja. klet, pritlkune. ob cesti ln železnici Trebnje — Sovntca naprodaj. Vseltev v maju traven vodnjak. vrt. elektrika, lahko tudi aemljlšče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hiša 50.000«. 5405-20 Enonadstropno hišo z gospodarskim poslopjem ln večjim sadnim vrtom poleg državne ce. st« naprodaj. Posredovalci Izključeni. Valentin Kemperle, Podbrez-je 1. Gorenjsko 5337-20 Parcelo z gramozno Jamo do 9 tisoč m2 poleg tov. Store prodam. Poizve «e Trata 6 9344-20 Hišo ali malo posestvo kupim na deželi. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Kjerkoli kupim« 9300-20 Polgotova dvonadstropna hiša pod streho, 7 stanovanj, vsa podkletena, v gorenj letoviškem mestu, tzredno lepa lega. se za isredno ceno 130 000 din prod*. Vprašati: A. Udo-vlč, Ljubljana, poštni predal 219. 9482-20 Enonadstropno hišo tristanoramsko, celo pod kleteno prodam. Smarska cesta poleg iole. 5445 20 Več lepih stavbnih parcel od 500 do 1000 kv. m ob Trialki cesti irveo mest negi območja v kat občim Dobrova, po ugodnih pogo jih naprodaj. Poiasnila daje ljudska posojilnica v Liub liani. 5190-20 Hiša Firitlična, trisobna v Liub jam Cerkvena ul 9 naprodai. Cena 160 000. Informacije daje Prainikar, Tavčarieva ul. 4. 5544-20 Enodružinsko vilo velik vrt sončna ega. ollzu parka tn glavnega kolodvora v Mariboru rod am Naslov v vseh po slovai. Jùtra. 5619-20 Dvosob. stanovanje ■ kuhinjo ln delom vrta v lepi legi oddam zakonskemu paru s pokojnino poceni v najem Potrebno znanje o sadjarstvu ln vinogradništvu. Vprašati Josef Me siček Poljčane. 9271-21 Enosob. stanovanje manjše, tik tramvajske proge, oddam odraslim osebam. Tržaška ces. 60, Pajk. 5422-21 Stanovanje trisobno, oddam za prvi maj. Aleševčeva ces 34. 5433-21 Enosob. stanovanje sončno ln zračno, oddam dvema osebama.— n'aslov v ogl. odd. Jutra. 5357-21 Dvosob. stanovanje sončno, oddam z majem mirni stranki. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9456-21 Trisobno stanovanje sončno v centr umu • 1 majem na razpolago. — Informacije od 10 do 12 v Ljubljani Blelwelao-va 20-L. levo. 9521-21 Dvosob. stanovanj*. s kopalnico oddam s 1 aprilom. Naslov ? weh posloval. Jutra. 9989-2' Lepo stanovanje dvosobno oddam tik posta ie Devica Marija Polje 112. i'r'tikline, vrt. 5594-21 Stirisob stanovanje Komfortno, s plinom v vili oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5484 21 Dvosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico v novi hiii oa Privozu It. 6 oddam 1. maja. 5504-21 3-sobno stanovanje komfortno. s kabinetom, kopalnico in plinom v cen tru mesta oddam takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 5651-21 Dvosob. stanovanje oddam za 1 april ali za maj. Poizve se: Gllnce. Cesta Xin št. 4. 5457-21 Stirisob. stanovanje lepo. sončno v III. nad-stropiu se odda v pravem centru za 1. maj. Vprašati na telefonsko številko 50-01. 5459-21 Pomladansko Zdravljenje za čiščenje in proti slabi prebavi pijte zdravilni „PLAN2NKA" ČAJ Ret. 2007-32. Dvosob. stanovanje komfortno v mestu ali v bližini Tabora, iščeta zakonca brez otrok za 1. maj. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd Jutra pod litro »Za stalno«. 5264-2 la I—5 sobno stanovanje v atiogem centru iščem za avgust Ponudbe na ogl odd. Jutra pod U-fro »<£djftii>!k«. Eno - dvosobno stanovanje najraje garsonlero kom fortno v centru aH bil žlni Tabora Iščem za ta koj ali pozneje. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Sončno 1940«. 5339-21a Komfortno stanovanje dvo- ali trisobno, event. z garažo, v mestu ali v neposrednjl bližini. Iščem. — Ponudbe pod »Dve sobi 1940« na ogl. odd. Jutra. 9349-21a Stanovanje dvoriščno ali kletno, tudi v predmestju iščem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Obrtnik«. 5558 21a Dvo- ali enosob. stanovanje epo, even s kabinetom v neposredni bližini OTitra. Iščem za maj ali Halj Ponudbe na ogl. a4d. Jutra pod »Dve odrasli osebi«. 5431-21a Enosob. stanovanje a kabinetom alt d vaso b-v bližini kolodvora za takoj iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Zakonca brez otrok«. 5547-21a Dvosob. stanovanje Iščem za 1. maj S ko palnlco, na Tržaški cesti. njeni bližini all ob tramvajski progi Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvočlanska učitelj ska družina.« 5545 21a 400 din naerade kdor ml najde trisobno stanovanje v vili z vrtom. Mlr1"-Vrta<*a. Ponudbe pod »Vila« na ogl. odd. Jutra 5393-21' Za maj iSfem dvosobno ali enosob no stanovanie s kabinetom in veliko kuhinio ter kopalnico v centru ali v bliž-ni splo?ne bolnice ? uporabo vrta Ceni ponudbe na ogl odd Tutra pod »Prvi mai 1940«. 5592-21a Enosob. stanovanje t pn tik; mami oddam stranki odraslih oseb. Tyréeva cesta 181 5647-21 Trisobno stanovanje sončno, balkon, vse prl-tlk ine oddam s 1 majem Naslov v vseh posloval. Jutra 9658-21 Stanovanja Enodružinska hišica ÄT'mirn'e^ilSneS Enosob. stanovanje kraju v Viimarjih napro- j s kabinetom Iščem za 1. daj. Naslov v vseh pošlo- maj. Ponudbe na oglas, valnicah Jutra. | odd. Jutra pod »Dva sta ' 5511-20 rejša« 5526-21a Stanovanje dvo ali trisobno s primernim komfortom v vili iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Junij«. 5^69-21 a Enosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico, iičem za maj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Mal«. 5570-21a Enosob. stanovanje s kabinetom ali dvosob no, iščeta mirna, stalna, redoljubna zakonca brez otrok za apri: all maj. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Državni upokojenec« 9460-21a 2-sobno stanovanje s kabinetom ln vsemi prltikllnami, sončno ln zračno za 1. maj Išie tričlanska mirna dru/.l-na v stiofem centru. Po nudbe z navedbo oene na ogl odd. Jutra pod »Strogi center«. 5651-21» Enosob. stano^^viie s kabinetom t centru ali v bežigrajskem okraju lftčerr. Plsmen<= ponudbe na osi. odd Jutra ped »SO-DA« 5652-21« 3 opremljene sobe z uporabo kopalnice, oddam v Mostah. Pokopališka 14. pri Lasanu. 5545 23 Cisto sobo oddam v centi u dvema ves dan odsotnima ooe-oama. Stari trg 2-lll. 52oö-23 Sobo s štedilnikom -/don-m Vodovodna cesta 39. 52^0-23 Majhno sobico v Prisojni u». J/i-i, cies. (Tabor) takoj oduaoi. 5427-23 Sobo .epo opremljeno, s strogo separa aiiein vhodom xtetam. Drenikova u.l-ca 31, poleg öok^lskegfc doma v Sp. äL>kl. 5364-23 Dve veliki sobi pralni, 6b ourima proda Kušar, — Uri i če v štraidon, Errje 5232-33 Dobro seno proda opekarna Sitar. Zgornja Slaka 5473-33 Krompir semenski, vagon, množine, nudi po konku-! renčnih cenah tvrdka Bermež in dr., Vrhnika. Brzojavke: Bermež Vrhnika. — Zahtevajte ponudbe! 5436-33 Kompletno elektrarno »DEUTZ--, motor 42 ks, na upojni plin in elek-trogenerator 45 KVA in 220-380 V »Ganz« takoj proda Joško Povh, Novo mesto. 5527-29 Pisalne stroje Underwood, Continental, Ideal, vse v dobrem stanju proda Torpedo, Miklošičeva 18. 5555-29 Šivalni stroj krojaški šiva naprej ln nazaj, poceni prodam v Kolodvorski 11-n, n. stopnišče. 5601-29 Varilni aparat in pisalni stroj, pisalna miza itd. zelo poceni naprodaj. Poizve se : mlekarna, Slomškova 9. 5637-29 16 šivalnih strojev prvovrstnih znamk, popolnoma novih. Je prav poceni naprodaj pri »Prometu« nasproti Križarske cerkve. 5480-29 Anker šivalni stroji najnovejša izdelava za gospodinje, šivilje, krojače, trudi za entlan.ie z dvema Iglama, rabljene od 200 din naprej pro-Ha*a »Triglav«, Resljeva 13 5644 2& Orehova jedrca in fižol nudi najceneje SEVER & KOMP., Liubliana. 5304-33 40 hI vina Ia plješivičkega belega pro dam. Naslov : A. Petrič, Zagreb, Crnatkova al. 8 — telefon 24-259. 5281-33 Razna butelčna vina, penušce Fruškogorski biser naročite pri M. Cesar vinska trgovina. Ljubljana 7 Gasliska ul. 3. Telef. 23-69. 5005-33 Trgovci! Orehova ledrta. atdo» m cvetlični mea. kupite naice neit « Medarm, LjuDliaoa Židovska ulic* 6. 4584-33 Zdravilno črnino Bekord (od trte črni burgundec) vam nudi M. Cesar vinska trgovina, LJubljana VII, asilska ul. 3, Telefon 23-69 5005-33 Ia orehova jedrca 10 kg 200 din, suhe slive 10 kg 58 din, suhe hruške 10 kg 52 din. franko ooštnina razpošilja G. Drechsler, Tuzla 5363-33 Vino štajersko, dolenjsko in dalmatinsko, prvovrstno, pri poroča gostilna vinska klet Tomaž Mencinger, Sv. Petra cesta 43 na dvorišču. 5507-33 Semenski oves debelozrnati ječmenovec švedskega izvora, »pomladanski ječmen vse zajamčeno kaljivo, selekcionirano blago nudi najceneje, do kler traja zaloga tvrdka A. VOLK, Liubljana, Resljeva cesta 24. 5466-33 Živali Doberman lep pes, dober čuvaj, 2 leti star, Je naprodaj. Informacije pri: Erika Stransky, Tržič. 5416-27 Domač srnjak Veliki gaber na Dolen j-se Je zatekel v lovišče skem — Poizve se pri: Nussdorfer, Črnuče 106 pri Ljubljani. 9352-27 Airedalterierja trimesečnega psička ln triletno psico, belo, dobro čuvajko pristne pasme proda graščina Mo. kronog. 5362-27 Male papige ea parjenje ln učenje ter dve etažni volj eri-prodam. P. S., Predovl-čeva ulica 7/1-, Moste. 5446-27 Papagaj čke mlade ln kanarčkove sa mlce prodaja A. Zupančič, Ljubljanska ulica 1, Moste-Zelena Jama, ter vsako sredo ln soboto pri tromostovju 5470-27 Angorska mačka bela, se je zatekla. Najditelj naj jo ocida pri S t, urinu. Stari trg 28-III 5598-27 Dopisi Situiran gospod starejši želi znanja z značajno blondinko od 18 do 28 let, ki bi Jo gmotno podpiral. Ponud be na podr. Jutra v Ma rlboru pod »Maribor ali okolica« 4605-24 Plavolasko v družbi staršev na po vratku s smuških pole tov, opazovano tudi v trenutkih plemenitega dejanja: obdaritve slro maka ob poti, vljudno nroslm za cenj. nasov. Kranj, poštno ležeče, — »Planica« 5241-24 Gospodična značajna, samostojna, bi želela spoznati potom dopisovanja sebi vrednega inteligentnega gospoda. — Ponudbe na oel. odd. Jutra pod značko »Tovarištvo«. 5481-24 Visokošolka Išče plemenito damo ali gospoda, ki bi JI pomagal doštudlratl. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Visokošolka«. 5492 24 Gospod situiran. Išče v svrho razvedrila mlado inteligentno damo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Renoar«. 5579-24 Tri trobentice Iščejo tri zvončke, državne uradnike v svrho ženltbe. Besne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vera. upanje, ljubezen«. 5665-24 Posestnica srednjih let želi znanja s starejšim upokojen-oem. Ponudbe Ozvatlč Llza, Erjavci, Sv. Andraž, Slov gorice. 5277-25 Učiteljica 28 let stara, dota 500 tisoč din. Išče zakonskega druga. Pojasnila dale »Nada«, Zagreb, Jeiačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 5331-25 Mlada dama prijetne zunanjosti. Seli poznanstva s starejšim, dobro sltu'ranim gospodom, ki bi JI nudil lahko denarno pomoč Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stroga tajnost, Ljubljana«. 5447-24 »Desanka« pridem. 5543-24 Gospodična 19 let stara, dota v gotovini 150.000 din. išče trgovca al boljšega o-brtnlka. Pojasnila daje Zagreb. Jeiačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din. 5332 25 Modistka 28 let stara, dota v gotovini 50 000 din. Išče trgovca ali kaj podob. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jeiačičev trg 10. Za pojasnila pošKite 10 din. 5333-25 Pozor Cehinjam v Jugoslaviji Čeh, bivajoč v Sloveniji, 32 let star, posestnik s srednješolsko izobrazbo, želi spoznati ljubko, idealno in inteligentno gospodično v srr ho ženitve. Le resne ponudbe s sliko, katera te vrne. na podružnico Jutra ▼ Celiu pod značko »Čeh 32«. Diskrecija častna zadeva«. 5616-25 Mlad obrtnik in trgovec se želi poročiti z go-podično, staro do 35 let. Ima dobro uspevajoče podjetje. Primerna dota zažeena. Podrobne podatke s sliko pod »Srečna pomlad« na ogl. odd. Jutra. 5360-25 Zcnitve in možitve boljših krogov posredujemo najvestnelše. diskretno In uspe'no. Ve-Itka izbira odličnih partii. Prvovrstne poslovne zveze v meščanskih, tr-criv^ih. lndustrUrklh, uradniških, mtelektual-sklh ln oficirskih krofih. Informaci ie rampogniamo proti nakazl'u 10 din v znamkah — dls-Vr°tr>o. REZOR, Z«rtreb. Poèta 3. 5410-25 Želez, prometni činov»iik 24 let star, zelo soliden, popolnoma «1r*v. «lmi>at1čoTi, karafct®r»n, ften'tveno pTnnn-«rtrro z solidno no it dobro stolne trgovske. posestniške aH •ndustrH^ke rodbine. — Tnforracile da1ro | t! naksTihi 10 *l"<»riev . - tt> n m kfth — d1ck*"°tno ■ REZOR. Zagreb. 3 5401-25 Gospodična 23 let stara, dota v gotovini 100 000 din išče trgovca. obrtnika ali kaj pod. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jeiačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 5335-25 . —^.S » . . t ^-oriumetjUi ECLAIR »VERMORELc Gospodična 24 let stara dota v no-tovlni 70.000 din, išče obrtnika a'1 kaj mdob. Pojasnila daje »Nada«. 7agreb. Jeiačičev tre 10. Za pojasnila pošlMte 10 din. 5336-25 Mlad fant ooSten, simpatičen, miren In t"?ovsVo naobra-bi poročil do 28 let staro deVle ki Ima nekai premožen la za ustanovitev podletja Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod ^t.<»tv> Stvljenle«. 5612-25 Dražestna inozemk^ 19 let stara, dota v go-tOTln! 10 OCO.OOn rt1n lš*e industrllca. veleposestnika R'1 kn.1 pod^neea Polasnlla dale »Nada«. Jnlflfl^oT. tre 10 7.0 Dojasnila poSM'*» ^ din. 5334-25 KOVCEKI, ROČNE TORBICE, AKTOVKE, DENARNICE, NAHRBTNIKE, NOGOMET ŽOGE, GAMAŠE ITD. vse v veliki izbiri priporoča §1 KfaVOS. Maribor Aleksandrova cesta 13, teL 22-07 LJUBLJANA Mamice! Veselje za Vas in družino prinesejo naSi vozički najnovejših modelov. — Naročila z dežele izvršimo hitro in solidno. Velika Izbira koles! MIKLOŠIČEVA CESTA 20 V najgloblji žalosti obveSčamo vse sorodnike in znance, da nas Je danes ob pol 10. url dopoldne za vedno zapustila naSa draga soproga, najboljša mama, stara mama, tašča itd., gospa Marija Tersati, vd. Vilfan, roj. Kralj soproga profesorja v pokoju v 64. letu strosti, Izmučena od dolgotrajne, trpljenja polne bolezni. Na zadnji poti Jo bomo spremili v ponedeljek 18. marca ob 15. url izpred mrtvašnice državne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 16. marca 1940. Globoko žalujoče rodbine TERŠAN — VILFAN ''*"+<"V-»- f V težki boli sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem, da je naš dobri oče ANTON ŠTRUKELJ POSESTNIK IN GOSTILNIČAR NA TRATI v soboto, dne 16. marca po mučni bolezni v 69. letu starosti za vedno v Gospodu zatisnil svoje trudne oči. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 18. marca ob 10. uri Iz hiše žalosti na Trati v rodbinsko grobnico v ßt. Vidu. TRATA, 16. marca 1940. ANTONIJA ŠTRUKELJ, žena; ANTONIJA MAGISTER, KRISTINA TOPLAK, hčerki; MARICA, ANDREJ, JOŽE, METKA, TINKA ln TONKA, vnuki; JOŽE TOPLAK, zet — ln ostalo sorodstvo. INSERIRAJ V „JUTRU"! KUPIMO rabljeno parno lokomobilo od 120—170 K.S. Ponudbo t opisom stanja in zadnjo ceno poslati na Odbor za gradnjo proge v Črnomlju. Znani 8 AL V AT CAJ proti tolčniro namenom In bolezr oim tolCnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku 1 Lekarna pr» S*. Ivanu. Za. grefc Kaptol 17. - Zastonj \ poöiiemo prospekte o zdravljenju. „ _ tJM o. «. ». rmoir* «• hb je znana kot najboljša razprSilnica na svetu. — Glavno zastopstvo tehnična in železninska delavnica, BEOGRAD — Višnjlčka ulica 74 pošt. pret. 725 Dobiva se v vseh trgovinah s tehničnimi predmeti in železnino Krajevne zastopnike za prodajo svetovnoznane in najbolj® vpeljane znamke MOTOCIKLOV, solventne in agline se išče. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod >Lahko delo«. II H g M, II 8 ifTff W" R II lili H PJLH II II H B 3DDDC ' i (kompanjoiLCd) sprejme večja trgovina na debelo in drobno. Samo resne ponudbe pod »50.000.— do 100.000.— na ogl. odd. »Jutra«. a ■ a m ■ i ■ i ii i« » b u b d t t u n ■ » ■ t a a u m i NARODNA iSKARNA UU&UANÄ KNAFL3EVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE /A NAJFINEJŠE Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ln nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, očeta Itd., gospoda Debelaka Elitaria višjega davčnega upravitelja v pokoju ga obsuli s cvetjem in poklonili krasne vence ter počastili na katerikoli način njegov spomin, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na poslednji poti — naša prisrčna zahvala. Sveta maša zadušnlca se bo brala v ponedeljek, dne 18. marca 3940 ob 7. uri v farni cerkvi sv. Cirila ln Metoda. LJUBLJANA, dne 16. marca 1940. Debelaku vi vv -vi J, ■ •/*>,...«-:• UM . i ' ' •T- _ , ' , ' f" . , . . V ' • -- . V Zahvala Sa prisrčne braze sočutja fai soZalja, M smo jih prijeli osebno aH pismeno ob p re rani izgubi gospe FRAN JE ŽAKOVE ▼dove po urarfn in zlatarju v Trbovljah •e s tem najlskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi izrečena gg. zdravnikom primarlju dr. Watzkejn iz Celja, dr. Flzlju in dr. Krasniku iz Trbovelj za njihovo veliko skrb v njeni bolezni, čč. duhovnikom, posebno še g. Goro-grancu za poslovflni govor ob grobu, kakor tudi gospema Ratajevi in Škofčevi za njuno požrtvovalno postrežbo v njeni bolezni, gasilski četi, vsem darovalcem vencev in cvetja In končno vsem znancem in prijateljem, ki so blagopokojno v tako lepem številu spremili na njeni poslednji poti. TRBOVLJE, 16. marca 1940. Žalujoči ostali Vesežo VjeÉikoJMfL! ÄST MARIBOR» «. .!. IIIIITIt. 2 951 I ZA VSAKO PRILIKO oajboijfta is aaj-cenejàa oblačila si nabavite prt Presicelo, I Sv. FKTIiA C 14. MODROCE patentna posteljne mrete nudi solidno ln po nizki ceni R. RADOVAN tapetnlk Mestai tr« IS. da imate obleka vedno kot novo aato jo postita redno kemično Cistiti all barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski lis tekači sa hodnike ln stopnišča ▼ vseh barvah v zalogi pri Sever Rudolf, Marijin trg Z. ČAJ ZA 2ELODEC dr. Havlička regnllra prebavo, krvni pritisk, odebelltev, pospešuje presnavljanje, Izločevanje strupenih sokov Itd. — Zavitek din 12.—. Poskusite takoj ln pišite na: Gradsko Ijekarno ZAGREB, Gornji grad 5 Ogl. S. br. 1990/1933 RAZGLAS! Naznanjamo vsem, posebno pa vsej Gorenjski, da Je specialna in strokovna trgovina moških klobukov: HINKO v KRANJU že prejela ogromno pošiljko klobukov za veliko noè, za birmo ln za poletje. Trgovina se nahaja poleg farne cerkve na Stroesmayerjevem trgu št. 4. Moda 1940: Rjava, vijoličasto modra m svetlo siva. Hipermoderna je »Dux« oblika. 8 ■ L KONKURS za prijem baštovana-agronoma kod 42 pešadiskog pnka u svojstvu umnog nad nI čara Kandidati treba da odgovaraju ovim uslovima: Da su završili Poljoprivredni fakultet ili koju srednju poljoprivrednu Skolu, Sto dokazu ju sve-dodžbom o svršenoj školi. Da su potpuno zdravi, Sto dokazu ju lekarskim uverenjem. Da su državljani Kraljevine Jugoslavije, Sto dokazuj u uverenjem. Da su odslužili svoj rok u vojsci, ito dokazu ju dokumentom. Da nisu pod sudom niti sudski kažnjavani, Sto dokazuj u uverenjem policijske vlasti i da su dobrog vladanja. Da nisu stanji od 40 godina, Sto dokazuje krsnim listom. Kandidati koji ispunjavaju prednje uslove podne-če molbu neposredno Komandantu 42 pešadiskog puka u Bjelovaru. Primljeni kandidat sa fakultetskom spremom imače dnevnu nagradu od 60 dinara, a sa srednjo-školskom od 40 dinara dnevno. Nastup u službu odmah po izvršenom izboru. Prvenstvo imaju oni kandidati, koji več imaju prakse u obdelavanju poljoprivrednih dobara. Broj 3423. Iz kaneelarije 42 pešadiskog puka ti Bjelovaru 12 marta 1940 godine. VSLED DRUŽBENE LIKVIDACIJE TVRDKE BRCAR Ö CO, d. 2 o. z. se bo odslej vodilo podjetje pod protokollrano firmo Brcar mJlnsko-tehnične potrebščine Ljubljana - Kolodvorska uL 35 priporočamo jo svojim cenj. odjemalcem za nadaljno naklonjenost ln Jamčimo za brezpogojno vestno in solidno postrežbo NAPREDEK! ZA MIZARJE IN SLIKARJE! V imitiranju lesa so »Gupfo« odtisni papirji (Umdruckpapiere) nov pretisni postopek. ZASTONJ! vam imitiram pročelje na kakem pohištvu in takoj lahko potem z gotovim uspehom greste na delo. Nadomešča najlepši žlahtni furnir pa dobite takoj enake štiripoljske letnje (fladranje). — Zahtevajte vzorce zastonj! Za pojasnila prosim znamke za odgovor! Provizijske zastopnike sprejmem! PETER ZIEGLER, Apatin, Speiserova 21. □DUUULJLJLUUmUL^^ Kupim plefilm stroj levoročni žt. 8, 9, ali 10 samo v absolutno brezhibnem stanju, nadalje krtačili stroj (Rauhmaschine) na električni pogon. Ponudbe pod »Pletilni stroj« na vratarja hotela >Slon< v Ljubljani. I SHIRAJ V „JUTRU" S •.. dokler ji rni siric obrisal solz s svojim robcem -opranim z Radionom! Tudi Vi, lei niste več novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da jo Vale perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat x perilom, opranim z Radionom. Razlotel< je očiten ter Vas bo prepričali z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri t perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mehurički skupaj s peno dobrega Schiclitovega mila, ki ga vsebuje Rad ion, prodirajo skozi tkanino In Jo operejo tako, da postane Schichte* »Radion-belo«. Uporabite pri pri hodnjem pranje perila Radioa, pa boste nikoli več uporabljali kakrlne» gakoli drugega pralnega sredstva! SUlTl ScMcM- RADI0N pere sam1 -RADION Uspešno oglaševanje le y »Jutru« ! ZAHVALA Globoko užaloščeni se iskreno zahvaljujemo vsem, ld »o našemu predragemu soprogu in skrbnemu očetu, gospodu IVANU KOPRIVCU POSESTNIKU IN GOSTILNIČARJU izkazali ljubezen in spoštovanje ob mnogo prerani smrti, nam pa skušali lajšati neizmerno bol. Posebna zahvala bodi izrečena preč. duhovščini, zdravnikoma g. dr. Oražmu in g. dr. L. Kožuhu, ki se je s požrtvovalnostjo trudil, da bi rešil dragoceno življenje. Prisrčna hvala domačim in okoliškim gasilskim četam in Sokolu za tako številno častno spremstvo. Posebna hvala gg. govornikom Sokola, zastopniku kočevske gasilske župe in tajniku velikolaških gasilcev za prekrasne poslovilne besede pred domačo hišo in ob grobu. Vsi, ki ste mu v zadnjih dneh stali ob strani, ga kropili, mu darovali cvetja, ga spremili k poslednjemu domu, nam pa izrazili ustno ali pismeno sožalje, prejmite i zahvalo. naše globoko VEL. LAS CE, 17. marca 1940. 2ALUJOCA RODBINA KOPRIVCEVA. Krepite živce ! Jačlte organizem, pa boste zopet poetali energični ln za delo sposobni »KA-LE-FLUID« (Iz žleze močne živali) regulira izločeval no delo vseh žlez, krepi organizem ln uravnava živčni sistem tako, da poetane človek zopet močan In sa delo sposoben. — Brezplačna detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 8, Ml.oš Markovič. »KA-le-Flnid« se «fbiT» T lekarn* — — S. br. 10 537/3* M O 6 K I ! Pri spolni neaposoDnostl, pri spol* al «fa bost i poskusit« hormonske pUule »HORMO-SEKS« DobtvaJo se v vseh lekarnah. 30 pilul 84 din, 100 pila) 21? din, 300 plini SS0 din. Zahtevajte samo prav« ln originalne HORMO-SEKS oilule! Po poi ti diskretno raspollila Lekarna Bahovec, Ljubljana. Glavno skladišče Farm sem laboratorij > V VISIT« Zagreb. Langov trg 3. Ogl reg S. br. 5846-3* Državna razredna loterija $£avna koCektma Nastopil je čas, ko ie treba zopet misliti na srečo. V Sloveniji imamo sedaj največjo kolekturo Državne razredne loterije »VRELEC S R E C E«. V tej kolekturi dobite srečke v najrazličnejših poljubnih serijah. Znano je, kjer je prodano veliko srečk, tam je izžrebanih tudi veliko dobitkov. V preteklem kolu je kolektura »VRELEC SREČE« izplačala zelo veliko število večjih dobitkov. Osrečila je mnoge Ljubljančane, na račun pa so prišli tudi podeželski igralcL Nepopisen je bil užitek gledati vesele obraze srečnih igralcev, ki so prihajali po denar v kolekturo »VRELEC SREČE«. v ie bo 12. aprila CENA SREČKI: /, din 200 —, V2 din 100 — V* din 50 - Tu