t <		
<N z		
H		
W		
H		
M		
tSJ		
02		
Cd		
> M		< Z
Z		<
		t-J
Z	iH	PQ
M C		
a c		n
<C M		J
Z Z <0		
a >N	<	
O M		O
05 ^	05	O
< z		o
z m	EH	r-l
100 let PGD Velenje
»Naj bo dan ali temna noč, vsakomur bomo v pomoč«
četrtek, 26. junija 1997 160 tolarjev
ISSN 0350-5561
9
Ob častitljivem jubileju so razvili tudi nov prapor
bš, foto: vos
Sončno z zmerno oblačnostjo bo.
S tem geslom se je začelo. Pred 100 leti, ko so se v Velenju zbrali prvi gasilski zanesenjaki, ki jih je zbral plemeniti Karel Adamovič in ustanovili društvo. Danes jih je v PGD Velenje vsaj 150. Tistih, ki so nesebično pripravljeni priskočiti na pomoč vedno in vsakomur. Zato je njihova visoka obletnica več kot le jubilejni dogodek, še eden v nizu mnogih. Je 100-letnica dejstva, da ljudje nismo tu le zaradi nas, da nam je mar tudi za tiste, s katerimi živimo. Zato naj bo tudi naslednjih 100 let tako uspešnih! (Stran 16)
Poletje in počitnice SO tu - V teh dneh so še zadnji maturanti opravili svoje obveznosti in tu so za vse - brezskrbne poletne počitnice. Seveda se je to, da prihajajo, poznalo že nekaj tednov. Pomladno-poletno skuštrane glave mladih so bile v pričakovanju lepega, nepozabnega, sproščenega. Ne vemo pa, zakaj so se nekatera dekleta skrivala, ko smo jih fotografsko »ovekovečili«. Morda zaradi žalostno-vesele-ga slovesa od šolskega leta, šole...!?
■ Foto.vos
Velenjski svetniki v Skalah
0 torkovem zasedanju sveta mestne občine Velenje, zaradi včerajšnjega praznika (redakcijo smo morali zaključiti prej) ne moremo poročati. Tako tudi ne moremo sporočiti, kaj so rekli svetniki o novih šolskih okoliših.
Veliko smo že pisali o tem, da se s predlogom, ki predvideva, da bi sodili po novem podružnični osnovni šoli Škale in Cirkovce pod okrilje Livade, tamkajšnji krajani ne strinjajo. Prejšnji teden pa so pripravili na to temo sestanek, na katerega so povabili svetnike mestne občine Velenje in župana Srečka Meha.
Znova so poudarili, da se čutijo ogoljufane, da so Škalčani v preteklosti na račun razvoja te doline že ogromno izgubili in da jim škoda v dovolj veliki meri nikoli ni bila povrnjena. Prisotnim so tudi pokazali podstrešje, kjer bi lahko uredili še en razred in omogočili otrokom, da bi se dlje šolali v svojem kraju.
Župan Srečko Meh in predsednik sveta Drago Martinšek sta jim zagotovila, da njihovi predlogi niso naperjeni proti njim, ampak morajo pri njihovem oblikovanju upoštevati interese vseh otrok v občini in vsem zagotoviti približno enake pogoje šolanja. Drago Martinšek je obljubil, da si bo prizadeval za zagotovitev potrebnega denarja za ureditev učilnice. Razšli pa so se ponovno z različnimi mnenji.
■ mz
Ob dnevu slovenske policije
Dan odprtih vrat in akademija
V počastitev letošnjega praznika slovenske policije, 27. junija, se je zvrstilo že kar nekaj prireditev na območju Uprave za notranje zadeve Celje. Osrednja slovesnost bo jutri v Velenju.
Danes (v četrtek) bo v Velenju delovno-športno srečanje delavcev ^^^^^^^^^mmmmm^^-Policijskih postaj Krapinsko-Zagorske, UNZ Krško in UNZ Celje. Jutri (v petek) bodo na velenjski policijski postaji pripravili dan odprtih vrat in širši javnost' predstavili prostore, opremo in druga sredstva, ki jih policisti uporabljajo pri svojem delu. Ob 13. uri pa bodo v Domu kulture v Velenju začeli slavnostno akademijo, katere pokroviteljica je mestna občina Velenje.
mtP
Vinska Gora bogato praznovala
Bela pomeni
v svet jim vse!
V	Vinski Gori je bilo v soboto svečano in veselo. Koliko ljudem pomeni vsaka majhna pridobitev, za njih ogromna, je lahko videl le tisti, ki se je udeležil svečane seje in otvoritve treh odsekov novih, posodobljenih cest, ki prebivalce razgibane Vinske Gore povezuje s svetom. Prav na vsakem odseku so pripravili majhno slovesnost, gospodinje pa so postregle s številnimi dobrotami iz domače kuhinje. Odprli so tudi prvo kmetijo odprtih vrat v občini Velenje, kmetijo Darja, ki bo zagotovo priljubljena turistična točka.
V	Vinski Gori so do praznika uspeli posodobiti dobrih 2,5 kilometra cest. Najpomembnejša je tista, ki pelje v Janškovo selo. Ta del je bil namreč po velikem neurju pred štirimi leti povsem odrezan od sveta, po cesti so se vozili le najpogumnejši. V kratkem in prisrčnem kulturnem programu so nam otroci povedali, koliko jim pomeni cesta in si zaželeli, da
Solze sreče niso bile nič nenavadnega, ko so odpirali nov cestni odsek v Janškovo selo. Skupaj z Jakobom Presečnlkom Je trak prerezaI najstarejši krajan zaselka, 95
letni Gorjančev ata.
bi uredili še precej dotrajan del od cerkve do odseka.
V Vinski Gori so odseke cest namenu predali trije gostje; predsednik sveta MO Velenje Drago Martinšek, predsednik Ihristične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik. Vsi so se udeležili
tudi večerne svečanosti s parado, mokro gasilsko vajo in, seveda, veselico. (Stran 5) Ubš
RUDARJEVI
POPUSTI
1X1 M UfcJ VELEBLAGOVNIC	Ml lJH : A VELENJE
Kdor išče, ta na|d	le... v NAMI!
v petek, 27. Junija, ob 1 7. uri na Titovem trgu v Velenju
lodelujejo: Adi Smolar, Gimme 5, Vili Resnik, Siaki, Magazin, Soul Fingers, Napoleon in velenjski radije! s Strašnima Jo
9770350556014
2 m sms
Norice
Iz občine Šmartno ob Paki
Odslej poroke tudi v domačem kraju
Smarški svetniki so na sejah sveta že večkrat doslej izrazili željo, da bi se lahko občani poročali tudi v domači občini. Njihova želja se jim bo, po zagotovilih občinske uprave, naposled uresničila. V dogovorih z velenjsko upravno enoto so namreč dobili zeleno luč tudi za to možnost.
Za poročni obred v domači občini morajo pari vložiti pisno zahtevo mesec dni pred datumom poroke. Kje bo prostor za opravljanje teh svečanosti, se v občini še niso dogovorili: ali bo to kaplanija ali mala dvorana šmarškega kulturnega doma. Znano pa je, da bodo civilni poročni obred vodili matičarji iz Velenja.
Javna obravnava
V prostorih šmarške občine je bil mesec dni razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986 - 2000 ter družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986- 1990 za območje občine Šmartno ob Paki - dopolnjen 1.1997. V ponedeljek so organizirali v prostorih šmaškega kulturnega doma javno obravnavo osnutka. Po mnenju razlagalcev, arhitektke Frančiške Kočar in tajnika občine Janija Kopušarja, gre za dokument, ki je osnova za sprejem urbanističnih aktov in nekakšen zakon za poseganje v prostor. Že pri pripravi osnutka so občani vložili 75 vlog za spremembo namembnosti na zemljiščih, na kateri bi radi kaj naredili, pa po do sedaj obstoječih aktih tega niso mogli. Svoje bodo sedaj rekli še člani šmarškega občinskega sveta.
Odstop pogojen z zahtevami krajanov
Med težavami, na katere so krajani Gorenja že večkrat opozorili, je bojazen o dotrajanosti cistern pri obratu Keramika, podjetja Gorenje Notranja oprema Velenje. Menili so, da te predstavljajo ne le ekološko, ampak tudi siceršnjo nevarnost za širše območje.
Ko so na zadnji seji svetniki razpravljali o vlogi podjetja za odstop od pogodbe, ki jo je občina Šmartno ob Paki sklenila z župniščem za najem zemljišča v Gorenju za 99 let (na njem bi Keramika gradila novo halo za sestavljanje pohištvenih elementov), načeloma razveljavitvi najemne pogodbe niso nasprotovali. V razpravi pa so posebej poudarili, da morajo pri tem upoštevati mnenje, pogoje in predloge krajanov glede cistern.
Bo kaj več znanega na petkovi seji?
Vaška skupnost Podgora je naslovila na naslov občine Šmartno ob Paki dopis, s katerim je seznanila vodstvo občine s problematiko ureditve ceste Lukner - Fajdiga. Te ceste odbor za gospodarske dejavnosti, ki deluje pri občini, namreč ni uvrstil na prednostno listo in zato v letošnjem občinskem proračunu zanjo ni predvidenih sredstev. Krajani so seveda zaradi tega izrazili dobršno mero nezadovoljstva. Razprava o tej temi je šmarške svetnike zelo razvnela. Po besedah župana Ivana Rakuna naj bi v občini načrtovali, da se bodo o levjem deležu denarja za posodobitev te ceste lahko dogovorili s podjetjem Gradiš. V pogovorih s predstavniki podjetja pa so za zdaj »iztržili« le polovico od predvidene predračunske vrednosti (4,5 milijona SIT). V tej vsoti pa naj bi bil že prispevek Gradisa, ki naj bi ga namenil občini že tudi za leto 1998. Ker se svetniki niso mogli dogovoriti, kako bo s to cesto letos, so zadevo dali ponovno v obravnavo članom odbora za gospodarske javne službe. Kako so se ti tokrat odločili, bo morebiti znano že do naslednje seje občinskega sveta. Ta bo jutri (v petek) ob 17. uri v mali dvorani šmarškega kulturnega doma.
■ tp
Certifikati
Le še štiri dni!
Le še štirje dnevi so ostali do zaključka certifikatskega obdobja. Podaljšanja očitno, kljub drugačnim govoricam, ne bo. Zato, če sodite med bolj previdne, raje izkoristite še teh nekaj dni, saj bo drugače verjetno certifikat resnično postali le brezvreden kup papirja. Trenutno je sicer v naši državi še okoli 70 podjetij, ki nimajo prvega soglasja. Vendar pa je že sedaj možnosti malo. Odprte so tri javne prodaje podjetij, ta teden naj bi se jim pridružila še prodaja Hotela Jelovica Bled, dva odprta pooblaščena sklada in še nekaj na soglasje čakajočih podjetij. Zaposleni bodo lahko v notranjem lastninjenju sodelovali le še v tistih podjetjih, ki bodo soglasje iz določenih razlogov dobila po koncu obdobja, torej po 30. juniju.
Trenutno so to Kmetijski kombinat Ptuj, Agrokombinat Maribor in Podjetje za vzdrževanje cest Celje. Odprta sklada pa sta KBM Infond in Nacionalna finančna družba. Trenutno je neporabljenih še okoli 12 odstotkov certifikatov, kar je okoli 70 milijard tolarjev. V podjetjih, ki so razpisala javno prodajo delnic, že imajo krepke cer-tifikatske prezežke, zato omogočajo, da preostanek prenesete v odprte sklade.
■ (mz)
Šoštanj
••••••••••••••
Odprli bazen
V ponedeljek dopoldne so v Šoštanju odprli bazen in tako začeli letošnjo kopalno sezono. Bazen bo odprt vsak dan od 19. do 19. ure, ob petkih pa tudi od 19. do 22. ure, kar pomeni, da bo mogoče še nočno kopanje. Za užitke, ki jih nudita voda in okolica bazena, bodo morali ob vstopu odrasli plačati 350, otroci pa 250 tolarjev.
Skupščina podjetniških in turističnih svetovalcev Slovenije
Povezovanje velikih in malih
Sekcija podjetniških svetovalcev, ki deluje v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, je v sodelovanju s Šaleškim razvojno-podjet-niškim centrom Velenje minuli petek dopoldne pripravila v Velenju drugo letno skupščino podjetniških in turističnih svetovalcev Slovenije. Osrednja tema posveta v Modri dvorani razstavnega prostora v upravni zgradbi podjetja Gorenje Velenje je bila Vloga malega gospodarstva v povezavi z velikimi - možnosti in priložnosti.
Približno 60 udeležencev iz cele Slovenije je začelo posvet oziroma okroglo mizo z ogledom filma o razvoju Gorenja, ki danes sodi med 8 največjih proizvajalcev bele tehnike v Evropi. To je podjetje, ki izdela na leto milijon 600 tisoč gospodinjskih aparatov, ustvari milijardo 500 milijonov nemških mark skupnega prometa na leto, ki kar 65%
proizvodov proda na zahtevnih tujih trgih pod lastno blagovno znamko (sicer pa proda na tuje kar 95% vseh izdelkov), in ki je lansko poslovno leto sklenilo s približno 4 milijoni nemških mark dobička, kar je, po besedah namestnika generalnega direktorja Gorenja Boruta Meha, glede na promet malo. Mimogrede, film je trajal 13 minut, v tem času pa so v Gorenju izdelali kar 152 najzahtevnejših gospodinjskih aparatov.
Med udeleženci posveta, po ogledu filma so ga nadaljevali v sejni sobi upravne zgradbe Gorenja, so bili poleg predstavnikov gospodarstva, obeh zbornic našega okolja še Zdenka Kovač, državna sekretarka za zaposlovanje, prestrukturiranje in izobraževanje, Vinko Kurent, podpredsednik združenja podjetnikov Slovenije, Viljenka Godina z Ekonomskega inštituta Maribor, Viljem Pšeničny, di-
Možnosti povezovanja med velikimi in malimi podjetji so precejšnje, so poudarili udeleženci okrogle mize
rektor Gea Collegea ter vidne osebnosti s področja slovenskega turizma. Iz povedanega ni bilo težko sklepati, da velika podjetja lahko pomagajo malim in da bi prva lahko v svojem okolju naredila še več, kot naredijo danes. Možnosti povezovanja so pre-
cejšnje, eden brez drugega praktično ne morejo, praksa pa že danes kaže, da bodo preživeli tisti, ki bodo znali razviti ] duktivnost visoke dodane vrednosti. Še naprej v zatonu pa bodo delovno intenzivne panoge.
■ tp
Občinski svet Mozirje
Proračun in drugi pomembni sklepi
Mozirski občinski svetniki so v prejšnji četrtek popoldne in zvečer opravili poldrugo sejo in pri tem ob sprejetju občinskega proračuna odločali še o vrsti drugih pomembnih zadev. Najprej so nadaljevali 18. redno sejo, pri čemer je bila zanimiva že točka Pregled uresničevanja sklepov prejšnje seje. Na njej je namreč občinski svet posebno delovno skupino zadolžil, da skupaj z Javnim podjetjem Komunala Mozirje pripravi ponudbo za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, ki bi bila konkurenčna ponudbi velenjskega podjetja PUP. Delovna skupina naloge ni opravila v dogovorjenem roku, ker pa je bila ponudba PUP-a neuradna, so v Mozirju svojo ponudbo vendarle pravočasno sestavili. Mozirski svetniki so ob obravnavanju obeh uradnih ponudb ugotovili, da so med obema le malenkostna odstopanja glede cene in sistema samega.
Smeti bo odvažalo domače podjetje
Po tehtni obravnavi je mozirski občinski svet sprejel sklep, da bo za občino Mozirje zbiranje in odvoz odpadkov še naprej opravljalo Javno podjetje Komunala Mozirje, glede tega mora občinska uprava izdelati ustrezen odlok in pravilnik, s krajevnima skupnostima Rečica ob Savinji in Mozirje pa mora izbrati in določiti primerna mesta za ekološke otoke. Prav tako so svetniki terjali, da se postopek delitvene bilance za mozirsko komunalno podjetje pospeši in čimprej zaključi.
Proti predlaganemu svetu regije
Za tem so svetniki obravnavali in sprejeli odlok in pravilnik o zagotavljanju sredstev za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje v občini Mozirje, sprejeli so sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Mozirje, malo pa se je zapletlo pri razpravi o ustanovitvi savinjsko-šaleške regije. Svetniki ustanovitev regije sicer načelno podpi-
rajo, so pa proti predlagani sestavi sveta te regije. Ne strinjajo se namreč z 10-članskim svetom, torej so proti temu, da bi bila v svetu ob županji in sedmih županih tudi predstavnika Območne savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje in Območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje.
Proračun za 383 milijonov
V nadaljevanju prekinjene seje so opravili še nekaj nujnih sprotnih zadev, nato pa pričeli 19. redno sejo. Osrednja točka te seje je bila druga obravnava in sprejetje letošnjega občinskega proračuna. Ta trenutno velja 383 milijonov tolarjev, od prvega predloga pa je višji za 12 milijonov tolarjev. Ta dodatna sredstva so zagotovili z višjimi cenami komunalnih taks (2 milijona), deset milijonov tolarjev pa na račun vrnjenega posojilni z preteklosti.
Gradnja OŠ Rečica še letos?
Sprva edini točki dnevnega reda redne seje so dodali še dve. Prva je bila problematika izgrad-

Nič več ni, kot je biio
Kot da pri nas ni nič več svetega. Specialci ropajo, podjetniki kradejo, bodoči policisti uživajo mamila. Zadnja stvar je res močno razburkala slovensko javnost in to prav v času priprav na dan policije. Ko so nekateri že pisali vznesene govore, da bi z njimi pokazali, kako dobro policijo imamo in tudi, kako skrbimo, da bo v policijske vrste prišel dober mladi rod, je počilo. Hitreje kot je običajni reakcijski čas policistov, se je po Sloveniji razširila vest, da mladi bodoči policisti razen dobre hrane uživajo tudi drogo.
Po mnenju nekaterih je to tako hudo, kot če bi se semeniščni-ki zabavali z dekleti. Seveda pa se najdejo tudi taki, ki oboje zagovarjajo. Po znanem reklu, da če-
sar ne poznaš, proti tistemu se ne moreš boriti. Seveda pa tisti, ki so odgovorni za šolanje, prvih in drugih, pa tudi širša javnost niso nič kaj naklonjeni taki razlagi. Zato bodo spet padale glave. Iz policijske šole bodo leteli omamljajoči se dijaki in nekateri odgovorni.
Ne vem, če bo to najnovejše razkritje kaj vplivalo na regijsko proslavo policistov, ki bo letos prav v Velenju. Kot da bi že vnaprej vedeli, da je nekaj "v zraku ", so tudi to proslavo pripravili malo drugače. Na njen bodo dali besedo tudi takim "strankam" v policiji, ki se običajno na takih proslavah niso oglašale. Znova pa bo policija pokazala svojo odprtost. Po tem, ko so pred časom
nje popolne osnovne šole na Rečici ob Savinji. Dejstvo je, da vseh potrebnih sredstev še niso zagotovili, da se morajo na razpis referenduma za samoprispevek temeljito pripraviti, saj v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji zaradi preteklih izkušenj s samoprispevkom nad njim niso posebej navdušeni, pa tudi časi samoprispevkom že dolgo niso naklonjeni. Razpis je tako trenutno vprašljiv, vsekakor pa morajo postopek pospešiti, saj naj bi gradnjo pričeli že letos in jo sklenili konec septembra 1998.
Ustanovili bodo podjetje Okolje
Tudi na redni seji se problematiki JP Komunala Mozirje niso mogli izogniti. Svetniki so namreč sprejeli odlok o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Okolje, ki bo v 100-odstotni lasti občine Mozirje in bo od sedanjega JP Komunala prevzelo zbiranje in odvoz odpadkov ter ostale komunalne storitve, pred tem pa je seveda treba skleniti postopek delitvene bilance tega podjetja in njegovo usodo. Ta odlok so seveda obravnavali prvič drugič pa ; bodo na naslednji seji predvidoma čez 14 dni.

izdali knjižico policijskih vicev, bosta zdaj šale na račun policije in policistov zbijala še Strašna Jožeta. Čeprav oba vozita avtomobile po tem domačem policijskem območju. Da ni nič več, kot je bilo, so prejšnji teden v Celju nekateri upokojenci potožili tudi predsedniku države. Nekateri so izrekli tudi nekaj pikrih, tako da pravijo, da se je predsednik počutil še bolj majhnega. Pa čeprav sicer velja, da je to "njihov človek". In če jim ne bi pravočasno obljubili regresa, bi mu "tiste tam"glasno zatožili.
Sicer se pa ta čas pri nas znova pripravljamo na očiščevalne in olepševalne akcije. Moja dežela je namreč lahko lepa, urejena in či-
sta le, če stalno skrbimo za to. V nekaterih krajih, ne bom s prstom kazal katerih, se je že izkazalo, da so po prejemu priznanja za urejen kraj, zaspali in dmgo leto so jih priznanja obšla. Tudi za to imajo "odgovorni" odgovor, češ da pač morajo priti še drugi na vrsto za priznanje, pa da so oni drugi bolj letali do tistih pristojnih in ne vem, kakšno opravičilo vse še najdejo. Ampak stvar je preprosta in opazna, če se ozreš malo okoli in vidiš, kako (ne)urejeno je še marsikaj v kraju. In vsaj v takih krajih, kjer so se doslej ponašali z neurejenostjo, bi lahko kaj postorili, da bi lahko tudi naglas rekli, da pri njih ni nič več tako, kot je bilo.
m (k)
Šolski center Velenje
Odslej nemotena športna vzgoja
Po skrbnih in zahtevnih pripravah so na Šolskem centru Velenje od minulega četrtka dalje bogatejši za novo pridobitev - za športno dvorano z 2200 m2 uporabnih površin. Slovesnosti ob otvoritvi se je poleg predstavnikov gospodarstva Šaleške doline in njene okolice, tukajšnjega družbenega življenja, dekana Fakultete za šport v Ljubljani in nekdanjega dijaka velenjske gimnazije Otmarja Kugovnika udeležil še republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber s svojimi najožjimi sodelavci.
Ob tej priložnosti je zbrane v prostorih nove tretje telovadnice Šolskega centra Velenje nagovoril direktor Peter Robida. Zahvalil se je vsem, ki so tako in drugače podprli odgovorno, strokovno in odločno izraženo potrebo po izgradnji nove
študijo, nato iskali za naložbo potreben denar in se po simbolični položitvi temeljnega kamna marca lani uresničitve zahtevne naloge tudi lotili. "Zato se danes več kot 2600 dijakov, študentov, še bolj pa učitelji športne vzgoje in ostali profesorji veselimo današnjega dne. S tem objektom bomo dijakom in študentom omogočili kakovostnejšo in nemoteno športno vzgojo v domači hiši." Slednjo so doslej reševali z gostovanjem 20 oddelkov, predvsem Splošne in strokovne gimnazije, v velenjski Rdeči dvorani. Od prejšnjega četrtka dalje bodo lahko prirejali tudi zahtevnejša športna tekmovanja in razna druga srečanja, na tribuni pa je 600 sedežev.
Naložba je veljala 300 milijonov tolarjev, viri, iz katerih so pokrivali stroške izgradnje, pa so
	mM \ ■ ..SoT^	i	\4 ^ P w		m
1 /ffi-- Sft? runo i		r-	—	■Ijgg	'''''''''''''"'ji.. n l *
M •K*		HH		1 i	iJ P - ■■
—^mm-M ' 1 :		1 9			
Slovesnosti ob otvoritvi nove, tretje telovadnice Šolskega centra Velenje se je med drugim udeležil tudi republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber (tretji z leve) z najožjimi sodelavci. Vidno zadovoljen je bil ob prikazanih športnih dejavnostih in nastopu akrobatske skupine, najbrž malo manj zadovoljen pa s svojim metanjem prostih metov na koš. Zadel je v
drugo in tako predal telovadnico svojemu namenu.
športne dvorane. Pred dvema letoma so se lotili naloge, najprej so izdelali predinvesticijsko
bili trije: tretjino je prispevalo republiško ministrstvo za šolstvo in šport iz investicijskega vira, drugo
tretjino so pridobili iz naslova šolskega tolarja, tretjo pa so zbrali na Centru sami. Ob koncu se je
Peter Robida še zahvalil vsem, ki so sodelovali pri naložbi in s tem dokazali plemenito dejanje.
Najpomembnejši del prireditve, otvoritev nove športne dvorane, je seveda pripadel najvišjemu gostu, dr. Slavku Gabru. Ta je predal telovadnico svojemu namenu na nekoliko drugačen način kot običajno. Tokrat ni prerezal otvoritvenega traku, ampak je to dejanje ponazoril z metanjem prostih metov na koš. Zadel je v drugem poskusu. Pred tem dejanjem je pozdravil občinstvo v dvorani z naslednjim^ besedami:"Očitajo mi, da odpiramo pri nas preveč športnih dvoran, telovadnic. Moje mnenje je drugačno. Upam, da ga delite z menoj."
Priložnostni kulturni program so pripravili pevci in pevke evropsko priznanega mešanega mladinskega zbora Šolskega centra Velenje pod vodstvom Danice Pirečnik, plesna skupina Nine Mavec in plesni pari plesnega kluba Devžej iz Slovenj Gradca. Prireditev so popestrili še učenci, ki so prikazali nekatere športne aktivnosti (košarka, odbojka, atletika, badminton, namizni tenis, sabljanje), občinstvo pa so navdušili še člani akrobatske skupine Gimnazije Šentvid iz Ljubljane.
mtp
JP Komunala Mozirje
Rešiti usodo delavcev
Mozirsko komunalno podjetje je že dalj časa pogosto v ospredju zanimanja, letos pa še posebej. Zapleti zadnjih mesecev so vezani zlasti na izbiro izvajalca zbiranja in odvoza smeti in odpadkov. Letošnje zaostrovanje razmerje tudi več ali manj znano, tudi v povezavi z osrednjim odlagališčem komunalnih odpadkov v Podhomu v občini Gornji Grad.
Dejstvo je, da novih pet občin vse od nastanka do danes ni uspelo ustanoviti skupno dogovorjenih dveh komunalnih podjetij, od katerih bi eno skrbelo za zbiranje in odvoz odpadkov, drugo pa upravljalo osrednje odlagališče in opravljalo ostale komunalne dejavnosti. To drugo komunalno podjetje je gornjegrajska občina ustanovila in redno opravlja svojo dejavnost, občini Mozirje in Nazarje pa kljub pismu o nameri nista uspeli ustanoviti skupnega komunalnega podjetja, ki bi nadaljevalo dejavnosti sedanjega JP Komunala Mozirje. Ob tem pet zgornjesavinjskih in zadrečkih občin še ni sklenilo delitvene bilance za to podjetje, kar je (tudi) razlog za nesoglasja med občinami. Dva ključna problema sta torej znana - prvi je (nov) sistem zbiranja in odvažanja odpadkov in
drugi usoda 40 delavcev še obstoječega JP Komunala Mozirje.
Po vseh zapletih kaže, da bodo občine samostojno podpisale pogodbe z velenjskim podjetjem PUP, kar razumljivo pomeni enoten sistem ločenega zbiranja odpadkov. Usoda zaposlenih na mozirskem podjetju je torej negotova, skrb za preživetje je pač pred takšno ali drugačno (ne)poli-tiko. Ob vsem tem je jasno, da je usoda zaposlenih skrb vseh petih občin, ki so ustanoviteljice podjetja, ne le mozirske.
Kako torej naprej? V občini Mozirje so se vseskozi zavzemali, da smeti odvažalo domače komunalno podjetje, glede na zahteve po ločenem zbiranju odpadkov, pa je seveda potreben temeljit program z velikim začetnim kapitalom. Mozirsko podjetje tega kapitala nima, saj občine pred leti niso sprejele višjih cen storitev, dejansko (pre)nizke cene pa ustvarjanja prepotrebnega kapitala niso omogočale, trenutno stanje utemeljuje mozirski župan Jakob Presečnik. Ob tem velja dejstvo, da v večini slovenskih občin zbiranja in odvoza smeti ne opravljajo javna podjetja. Tudi na tem torej temelji zanimanje občin za podelitev koncesije velenjskemu izvajalcu. Nove
rešitve utemeljuje tudi usmeritev za regijsko odlagališče.
Direktor JP Komunala Mozirje Jože Kumer ugotavlja, da je sedanje podjetje, ki so ga mnogi že obsodili na propad, samo sposobno zagotoviti nov sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, je pa postavljeno pred časovni zid. V nekaj mesecih tako velikega finančnega bremena pač ne zmore, (tudi) zaradi govoric o propadu podjetja pa so bančni krediti nemogoči. Direktor meni, da bi se bilo podjetje sposobno prilagoditi zahtevam v letu dni, glede na trenutne razmere pa bo po vsej verjetnosti to že prepozno.
Zaradi tega je seveda več kot utemeljena namera mozirske občine, da bi na temeljih sedanjega podjetja ustanovila novo, takoj, ko se bo razpletla zgodba smeteh in odpadkih. Novo in starih bremen očiščeno podjetje bo lahko neobremenjeno in nemoteno poslovalo, seveda pa bi moralo program ostalih komunalnih dejavnosti čimprej ponuditi vsem občinam. Dejstvo je, da delavci želijo in hočejo delati in opravljati dejavnosti, ki jih znajo in zmorejo, ob vseh nedorečenostih pa je takšnih potreb v obeh dolinah na pretek.
MjP
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
SP0ST0VANI OBČANI -KOMITENTI BANKE!
LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D. JE PRAVI NASLOV ZA REŠITEV VAŠIH FINANČNIH PROBLEMOV!
ZAKAJ?
-	NAJNIŽJA OBRESTNA MERA ŽE OD T+ 7% NAPREJ
-	GOTOVINSKI KREDITI DO TREH LET IN NAMENSKI DO PETIH LET
-	MOŽNOST DOLGOROČNIH KREDITOV NA OSNOVI VEZAVE DEVIZ
-KREDITE DOBITE TAKOJ.
UPOKOJENCI IN USLUŽBENCI V DRŽAVNIH SLUŽBAH -KI NISTE KOMITENTI BANKE, LAHKO ENAKO KOT KOMITENTI BANKE DOBITE GOTOVINSKE KREDITE Z ODPLAČILOM DO TREH LET - BREZ DEPOZITA.
Telefonske informacije: 063 854-251, interno 249 in 303.
Iz občine Šoštanj
Vodovod v Sečniku
Nič več kapnice
Letošnji prvi poletni dan si bodo krajani Sevčnika v KS Andraž nad Polzelo zapomnili po tem, da so dobili vodo. Da gre za pomembno pridobitev, je dovolj že podatek, da so do tega dne pili le kapnico, v sušnih obdobjih pa so bili odvisni od dovoza vode s cisternami. Slovesnosti ob otvoritvi vodovoda so se udeležili številni krajani, med drugim tudi žalski župan Milan Dobnik.
Na vodovod je priključenih 52 gospodinjstev, priključen je na sistem Vransko-Polzela-Založe, 5800 m pa je razvejanih po hribovitem in skalnatem terenu. Krajani so pri izgradnji opravili precej prostovoljnega dela, prispevali so tudi denar, nekaj pa sta primaknili KS Andraž in občina Žalec.
V soboto bodo predali svojemu namenu še odsek ceste v zaselek Lovče.	■ -er
KS Skorno - Florjan: cesta da, vodovod ...?
V	KS Skorno - Florjan so trenutno delovno vnemo označili kot zatišje pred pripravo na izgradnjo oziroma posodobitev 2 km dolge ceste v Skorno. Investitorje občina Šoštanj, zanjo pa je v letošnjem občinskem proračunu predvidela 20 milijonov tolarjev. Konec tega meseca naj bi bila dokumentacija tako daleč, da bi lahko stekla prva dela na njej.
Ob cesti si krajani želijo pokreniti še aktivnosti glede izgradnje vodovoda iz Belih Vod, nanj bo priključenih približno 50 gospodinjstev (z gospodinjstvi v KS Bele Vode vred). Po besedah predsednika krajevne službe Skorno - Florjan Silva Mežnarja načrtujejo začetek aktivnosti po letošnjih dopustih. Ker pa je občina Šoštanj zanj v letošnjem proračunu predvidela le 4 milijone SIT, so možnosti za kaj več mnogo preskromne.
KS Šentvid - "Trudimo se pri vodovodu!"
V	najmlajši in najbrž tudi najvišje ležeči krajevni skupnosti v občini Šoštanj, v Šentvidu nad Zavodnjami, so krajani še aprila kidali sneg pred svojimi pragovi. Čeprav po zelo kratkem sončnem obdobju menda v pečeh, s katerimi ogrevajo svoje domove, spet kurijo, se ne grejejo le pri teh, ampak tudi pri izgradnji vodovoda Sleme. Z njim bodo poskrbeli za oskrbo s pitno vodo predvsem za kmetije Čopar, Žlebnik, Podvratnik in za samo Šleme. "Vreme nam krepko nagaja, vendarle se sedaj kljub temu pripravljamo na izgradnjo zbiralnika. Smo praktično brez denarja, saj smo tistega, ki smo ga za te namene pridobili še iz bivše občine Velenje, že postrgali. Zato se sedaj še bolj trudimo s prostovoljnim delom," je poudaril Milan Kjetič, predsednik tamkajšnje krajevne službe. Povedal je še, da si v tem času čiani njihove komisije za ceste ogledujejo stanje na terenu, da bodo lahko pripravil kasneje plan vzdrževanja. 8 km cest imajo, so pa še vedno edina KS daleč naokoli, ki ne premore niti m2 asfalta. Prav tako se po svojih zmožnostih pripravljajo tudi na izgradnjo vodovoda za drugi konec Šentvida. Letos za kaj več kot za začetna pripravljalna dela najbrž ne bo, prihodnje leto pa naj bi se z vso vnemo lotili reševanja vodooskrbe za dolgi rok. Nameravajo se prijaviti za republiška sredstva za demografsko ogrožena območja. "O drugih problemih ne bi govoril. Kljub temu da za naše težave ni preve-likegaposluha, smo optimisti," je še povedal Milan Kretič.
KS Zavodnje - Največje delo in skrb so ceste
Franc Veternik, predsednik krajevne službe Zavodnje, je bil vse prej kot zadovoljen ob pogledu na letošnji šoštanjski občinski proračun. Pa ne le on, ampak tudi ostali člani tamkajšnje krajevne službe. Že na prvi pogled so namreč ugotovili, da bi potrebovali precej več denarja, kot je zanje predvidenega. To pa hkrati pomeni, da tudi letos ne bodo mogli uresničiti vseh zastavljenih potreb.
V	tem trenutku so največja skrb in delo krajanov Zavodenj vzdrževanje makadamskih cest. Pozornost namenjajo zlasti cestam, ki so izpostavljene neurjem. V drugi polovici tega leta so predvideli še nujno potrebno prekritje večnamenskega krajevnega doma, a se bojijo, da bodo imeli za to premalo denarja.	■ tp
Poslovne novice
Gea College v sodelovanju s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti organizira v jesenskem obdobju usposabljanje nove skupine svetovalcev v podjetništvu.
25. in 26. septembra bomo organizirali poslovno srečanje v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico Amsterdam -Haarlem, ki je že pričela animacijo svojih članov in prejela nekaj predlogov nizozemskih podjetij za sodelovanje s partnerji v Sloveniji.
Priprave smo pričeli tudi na naši strani, zato vas prosimo, da nam vsi, ki ste zainteresirani za udeležbo na poslovnem srečanju, čimprej javite svojo udeležbo. Število udeležencev je omejeno, skupino pa moramo zaključiti v izjemno kratkem času.
Vse podrobnejše informacije dobite na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje, telefon: 063/856-920, faks: 063/855-645.
Občinski svet Gornji Grad
Nova komunala niso le višje cene!
Zelo težko bi bilo dokazati, dovoljena in utemeljena pa je domneva, da so redke slovenske občine, ki imajo varovanje okolja, ravnanje s komunalnimi odpadki in vse oblike komunalne dejavnosti tako celovito pokrite z odloki, pravilniki in ostalimi akti, kot jih ima občina Gornji Grad. Razlog za to tiči v tem, da so v središču Zadrečke doline na teh ključnih področjih ubrali samostojno in dokaj samosvojo pot, na njej vztrajajo, pri čemer puščajo na stežaj odprta vrata za sodelovanje in povezovanje z ostalimi. Takšen bi lahko bil povzetek redne seje gornjegrajskega občinskega sveta, ki so ga svetniki v pretežni meri namenili prav komunali v najširšem pomenu besede.
Najprej so temeljito prevetrili in ocenili delovanje lastnega komunalnega podjetja od začetka aprila do danes. Direktor tega podjetja Niko Purnat je sicer malce zagrenjeno poudaril, da občani novo podjetje »čutijo« samo preko višjih cen storitev, ne poznajo pa dejanskega stanja in razlogov za te cene. Nujnost približevanja ekonomskim cenam je očitna zlasti zaradi dejstva, da so bile cene prejšnjega upravljalca in izvajalca daleč prenizke in niso pokrivale niti rednih stroškov, kar ima nekajkratne posledice. Med ostalim pri oskrbi s pitno vodo, saj je upravljalec z najetimi krediti le odpravljal okvare, kredite pa seveda odplačujemo vsi, je med drugim poudaril Niko Purnat. Stanje pri oskrbi s pitno vodo sicer ni kritično, novo podjetje pa se srečuje s številnimi nedorečenostmi. Prejšnji upravljalec je denimo s sabo odnesel več kot nujen
»kloronator,« zajetje za Gornji Grad je na pol urejeno, že na začetku so se soočili z dvema večjima okvarama, novosti so na zakonskem področju. Za pitno vodo je poslej v celoti odgovorna občina, ne glede na upravljalca, pri čemer nujno nastaja problem odnosa s sedanjimi vodovodnimi odbori pa vaseh in zaselkih. Občina tem odborom lahko podeli koncesijo, glede na svojo izključno odgovornost določa ceno in način upravljanja, nikakor pa noče »nacionalizirati« vsega, kar so krajani samo zgradili. Zato so v občini Gornji Grad že pripravili odloka o zavarovanju vodnih virov, o pogojih in načinu dobave pitne vode in pravilnik o oblikovanju cen.
Se več je novosti na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, kar je razumljivo, saj občina Gornji Grad in njeno komunalno podjetje upravljata osrednje odlagališče. Prejšnjim odlokom in pravilnikom so na zadnji seji dodali še izvedbeni akt o ravnanju z odpadki, ki to dejavnost javnih služb opredeljuje od spjošnih določb do cen in vseh najmanjših podrobnosti. Z njim so v bistvu zaokrožili vse že sprejete občinske akte glede ravnanja z odpadki. Ustanoviti nameravajo še svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ne glede na to pa so v velikanski prednosti pred sosednjimi občinami. Te namreč brez ustreznih aktov, ki jih ni mogoče sprejeti preko noči, ne morejo ustanoviti niti lastnega podjetja, niti podeliti koncesij.
Prav koncesija za zbiranje in odvoz odpadkov je bila naslednja točka, ki se navezuje na to področje, zaradi vseh znanih zapletov glede sedanjega (in
bodočega) komunalnega podjetja v spodnjem delu doline, so se v Gornjem Gradu naveličali čakati in so že podpisali pogodbo z velenjskim PUP-om. Izbirali so sicer med tremi ponudniki. Mozirsko JP Komunala bi morda bilo sposobno opravljati to zahtevno nalogo in bi ga v Gornjem Gradu sprejeli, a ga je ob vseh zapletih povozil čas; za kamniško podjelje Publikus se po premisleku niso odločili zaradi regijskih (političnih) razlogov, na koncu je kot najboljši ponudnik ostalo velenjsko podjetje, res so bile cene vseh treh ponudnikov približno enake, vendar PUP za takšno ceno ponuja bistveno boljše storitve. Nov sistem iočenega zbiranja in odvažanja odpadkov z ekološkimi otoki in ostalimi koristnimi prednostmi je precej zahteven, zato bo potrebno »uvajalno« obdobje. PUP se bo posla lotil že 1. Julija, po dveh (ali več) mesecih uvajanja in natančnega opazovanja, pa naj bi sistem dejansko zaživel. Seveda so v zvezi s tem sprejeli cenik odvažanja, katerega osnovna enota po poslej prostornina, v začetnem uvajalnem obdobju pa bodo še obračunavali na osebo. Očitke, da so cene previsoke, sta direktor gornjegrajske komunale Niko Purnat in župan Toni Rifelj zavrnila in pri tem postregla s primerjalnimi podatki v podobnih sistemih (Ptuj), kjer so cene ob siceršnji vzorčni organiziranosti nekajkrat višje.
V Gornjem Gradu so torej stopili na novo pot, kdaj in predvsem kako jim bodo sledile ostale tri občine, najbližja takšnemu sistemu je občina Nazarje, mozirska se je namreč že odločila za lastno podjetje, je pa že drugo vprašanje.
UjP
Potrošniški kotiček (6)
Upravniki
■ Piše: Urša Šmid -Božičevič
Na področju lastništva stanovanj se po prvem navdušenju nad res ugodnim odkupom stanovanj zavedamo, da lastnina tudi stane. Številni lastniki stanovanj v večstanovanjskih hišah so zato nezadovoijni z upravniki, ki po njihovem mnenju preslabo (ali pa sploh ne) opravijo dela, ki so bila določena v pogodbi o upravljanju. Na prste ene roke laiiko preštejemo stanovalce tistih blokov, ki so od svojega upravnika ob koncu leta dobili zaključni račun.
Stanovanjski zakon zahteva, da lastnik stanovanja podpiše dve pogodbi v zvezi z upravljanjem večstanovanjskih hiš. Prva je pogodba med lastniki stanovanjskega bloka, ki ureja vsa medsebojna razmeija -pogodba o upravljanju večstanovanjske hiše, ki določa lastniške deleže na skupnih prostorih, objektih in naravah, izbiro upravnika ... Druga je pogodba o upravljanju skupnega funkcionalnega zemljišča. Obe pogodbi sta pravno veljavni, ko jih podpiše več kot polovica etažnih lastnikov. Pogodbi zavezujeta tudi poznejše lastnike stanovanj.
Ko etažni lastniki sklenejo pogodbo o upravljanju in v njej določijo upravnika, sklenejo z njim še posebno pogodbo. V pogodbi določijo naloge upravnika, ki so predvsem:
-	vodenje evidenc o stanovanjih in morebitnih poslovnih prostorih (če so v bloku), pregledovanje hiš, izdelava programa vzdrževalnih del, organizacija vzdrževanja,
-	objava ponudbe dela, izbira najugodnejšega ponudnika, sklenitev pogodbe z njim,
- skrb za nemoteno uporabo skupnih prostorov, delov, objektov in naprav, razdelitev stroškov in izterjava prispevkov skladno s pogodbo o upravljanju in določbami stanovanjskega zakona, redno poravnavanje obveznosti za vzdrževanje hiše in funkcionalnega zemljišča,
-	poročanje lastnikom o svojem poslovanju in izdelava zaključnega računa,
-	opravljanje stanovanjskih storitev in poslov, ki presegajo okvir upravljanja, če se lastniki tako dogovorijo,
-	če pride do nepredvidenih dogodkov (npr. poplave, potresi), zaradi katerih nastane večja škoda, mora upravnik brez odlašanja sklicati lastnike in ukrepati v skladu z njihovimi navodili,
-	v mejah pooblastil zastopa lastnike pred sodiščem in upravnimi organi.
Če upravnik ne ravna v skladu s pogodbo oziroma zakonom, ga lahko lastniki razrešijo tudi pred potekom časa, ki je določen v pogodbi, ali vložijo zoper njega tožbo za povrnitev škode, ki nastane zaradi njegovega malomarnega ravnanja. Vsak lastnik pa ima tudi pravico, da upravnika prijavi pristojnemu inšpekcijskemu organu, če upravnik ne ravna po predpisih.
Zaradi pogodbene in odškodninske odgovornosti upravnika pa ima le-ta tudi pooblastila, da lahko naroči izvedbo nujnih popravil, s katerim se bo preprečil nastanek škode. Ti ukrepi so obvezni za vse lastnike. Vsak lastnik ima seveda pravico do ugovora, vendar mora najkasneje v roku 15 dni sklicati vse ostale lastnike, ki sklep uravnika potrdijo, spremenijo ali razveljavijo.
Za konec naj napišem še, da je že lani prišlo do spremembe stanovanjskega zakona in tudi za dela, ki presegajo nujna popravila, zadostuje soglasje več kot polovice etažnih lastnikov.
Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje "\i...............................................................................
Šport in razvedrilo doma, veselje na Rogli
Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje je tudi letos zgledno organizirala tradicionalni teden upokojencev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kije potekal od ponedeljka, 9. junija, do sobote, 21. junija. Ves teden so upokojenci med sabo tekmovali v športnih igrah: streljanju z zračno puško, balinanju, kegljanju, šahu, ulovu rib in kegljanju s kroglo na vrvici. Teden upokojencev pa so kot po navadi sklenili s kulturno prireditvijo Petje na vasi.
Velenje - streljanje z zračno puško: Potekalo je na strelišču Mrož v Velenju v organizaciji DU Pesje. Prvo mesto je zasedla 1. ekipa DU Velenje s 649 krogi, drugo mesto je osvojila 2. velenjska ekipa s 596 krogi, tretje mesto pa ekipa iz Šmartnega ob Paki s 159 zastreljanimi krogi. Med posamezniki je bil najuspešnejši Stane Rek, ki je nas-treljal skupno 172 krogov.
Velenje - balinanje: Tekmovanje je bilo na mestnem balinišču ob bazenu v Velenju, v organizaciji DU Velenje.
Med moškimi skupinami so 1. mesto osvojili upokojenci DU Velenje - Levi breg, drugo mesto DU Velenje - Desni breg, tretje pa DU Pesje. Med posamezniki pa je z bližanjem krogel bil najuspešnejši Rudolf Hudarin iz DU Velenje - Levi breg.
Vrstni red žensk pa je naslednji: 1. DU Velenje - Podkraj Kavče, 2. DU Pesje in 3. DU Šmartno ob Paki. Med posameznicami pa je krogle najbolj približala balincu Ljuba Majhen iz DU Pesje.
Šoštanj - kegljanje: V Kegljanju so se upokojenke in upokojenci pomerili na kegljišču TEŠ v Šoštanju v organizaciji DU Velenje. Največ kegljev (407) je podrla ekipa DU Šoštanj (moški). Sledi ekipa DU Velenje s 399 keglji (moški). Tretje mesto pa so osvojile ženske s 352 keglji.
Med posamezniki se je najbolj odrezal Boro Zganjanin iz DU Velenje s 144 podrtimi keglji, med ženskami pa se je najbolj izkazala Milica Kovač iz DU Velenje s 95 podrtimi keglji.
Šoštanj - šah: V četrtek so se upokojenci pomerili med seboj v igranju šaha v prostorih DU Šoštanj, in sicer v organizaciji tamkajšnjega društva. Šahovske figure je najbolj spretno premikala ekipa DU Velenje - Desni breg, sledita pa ekipi iz DU Šoštanj 1 in 2. Med posamezniki pa je najboljši šahist postal Miha Pevnik.
Šmartno ob Paki - kegljanje s kroglo na vrvici: Kegljanje s kroglo na vrvici je le nekaj let na sporedu športnih iger v času tedna upokojencev, ima pa že veliko ljubiteljev te igre. Tekmovanja - potekalo je v Šmartnem ob Paki v organizaciji tamkajšnjega društva - so se udeležile ženske in moške ekipe. Med ženskimi ekipami je 1. mesto osvojila ekipa DU Šmartno ob Paki, 2. DU Velenje - Staro Velenje in 3. DU Velenje. Med posameznicami je največ kegljev podrla Jožica Drofelnik iz DU Šmartno ob Paki (48). Prve tri ekipe moških pa so: 1. DU
Na prireditvi petje na "vasi" sodeluje vsako leto več zborov
Šmartno ob Paki, 2. DU Velenje - Staro Velenje I. ekipa, 3. DU Velenje - Staro Velenje II. ekipa. Med posamezniki je največ kegljev podrl Vinko Centrih iz DU Velenje - Staro Velenje (58).
Velenje - ulov rib: Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje v ulovu rib, ki je potekalo v petek ob Škalskem jezeru v organizaciji DU Pesje. Udeležilo se ga je pet ekip s tremi člani in trije posamezniki. Največ ulovljenih rib in osvojenih točk (11.800) je
Največ zanimanja je pritegnilo vlečenje vrvi
zbrala 1. ekipa DU Velenje, 2. je bila 2. ekipa DU Velenje s 5.800 točkami in 3. ekipa DU Šoštanj s 5775 točkami. Najuspešnejši z ribiško palico je bil Franc Oštir, ki je skupno ujel kar šest kilogramov rib in ob tej priložnosti prejel tudi zlato kolajno. Srebrno je prejel Silvo Koželjnik, bronasto pa Janez Skela. Uspešna pri namakanju trnka je bila tudi edina ženska predstavnica na tem tekmovanju Angela Skela, ki je zbrala 1.800 točk pri ulovu rib.
Zapišimo še, da so na vseh športnih tekmovanjih sodelovale ekipe vseh štirih društev upokojencev Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje, in sicer Velenja, Šoštanja, Pesja in Šmartnega ob Paki. Vse rezultate tekmovanj nam je ljubeznivo zbral novo imenovani športni referent DU Velenje Marko Bauman.
Topolšica - Petje na vasi: Ob zaključku tedna upokojencev sledi vsako leto kulturna prireditev, imenovana Petje na vasi. Vsakič je v drugem kraju, letos, v soboto, je bila v Topolšici. Kljub nekaj dežnim kapljicam je pevska prireditev bila uspešno izvedena na prostem pred hotelom Vesna. Vsi, ki so prišli na omenjeno prireditev, so nadvse uživali v
številnih ubrano zapetih pesmih. Nastopili so ženski in moški zbor DU Velenje, ženski pevski zbor iz Stare vasi kot gostje pa ženski pevski zbor Jelka Slovenj Gradec in moški pevski zbor iz Vinske Gore. Vrhunec petja na vasi pa je bil skupni nastop združenih pevskih zborov Zveze DU Celje in DU Šoštanj. Med nastopom pevskih zborov so recitirali svoje pesmi Adolf Lipnik, Hilda Steblovnik in Ana Meža.
Organizator letošnje prireditve Petje na vasi je bilo Društvo upokojencev Šoštanj, kije prireditev zgledno organiziralo.
Rogla - Prelep "zaključek
V soboto, na prvi poletni dan, je bilo na Rogli zelo veselo. Na tem prelepem delu Pohorja seje namreč zbralo 350 upokojencev iz vseh štirih društev, med gosti pa so bili tudi predsednik slovenskih upokojencev Vinko Gobec ter župani Srečko Meh, Bogdan Menih in Ivan Rakun, ki so skupaj s predsednikom MZDU Velenje Hubertom Mravljakom vsem zaželeli dobro počutje in veselo razpoloženje.
Številni upokojenci in upokojenke so se sprostili z zabavnimi in
razvedrilnimi igrami, največ zanimanja je seveda vzbudila vleka vrvi, mnogi pa so ob spremljavi harmonike družno zapeli, daje pesem odmevala daleč naokoli. Po zasluženem kosilu so se vsi zbrali v hotelu Planja, kjer jim je med drugim spregovoril predsednik ZDV Slovenije Vinko Gobec. Ob lepih željah je seveda spregovoril tudi o perečih zadevah za upokojence, med drugim o bitki za dodatek za rekreacijo, ki ni dar države ali kakšne stranke, temveč zaslužen denar vsakega upokojenca, o bitki za hranitev pravic upokojencev, na koncu pa je upokojence pozval, naj se ne delijo na različne stranke, saj bodo le enotni uspešni.
Ob koncu je DU Velenje obdarilo dva para zakoncev, ki sta lani slavila zlato poroko. To sta zakonca Jurko iz Pake in Podkrižnik s Konovega, zakoncem Grebenšek, Javornik in Godec, ki jih na Rogli ni bilo, pa bodo darila izročili na domu. Seveda so poskrbeli za pester kulturni in zabavni spored, številni so se veselo zavrteli in tako je minil še en prelep zaključek tedna upokojencev, sicer že šestnajsti po vrsti.
■ Bogdan Mugerle
HH^^h^^^^B^ 1 'H	
HilliPa®: P* v	* ffyp HwWs>aBai MPf-
> "■■ yiifiRlltS8SH1 JSHiM IIMB - iifiiliBi i Ti?	■BlBspllilfB
	
Zlatoporočenca Jurko in Podkrižnik je DU Velenje prijetno
presenetilo
26. junija 1997
INTERVJU
MS ČAS 5
Klepet z županom ob prvem prazniku občine Mislinja
»Morda sem bil na začetku prevelik optimist
V teh dneh se v občini Mislinja vrstijo dogodki, posvečeni prvemu praznovanju občinskega praznika. Nanj so se v občini pripravljali kar nekaj časa. Osrednja in zaključna slovesnost bo svečana seja občinskega sveta na praznični dan, to pa še zdaleč ne bo vse. Občina je stara že dve leti in pol, v tem času pa beležijo velike uspehe. »Z doseženim smo lahko zadovoljni, čeprav se kažejo nekatere težave, ki jih bo treba v prihodnje v državi razumno in strpno reševati,« je ob začetku pogovora poudaril mislinjski župan Mirko Grešovnik. Povedal pa nam je še marsikaj in ob koncu povabil na sobotno osrednjo oslovesnost, ki se bo pred osnovno šolo pričela ob 18. uri. Na njej bodo razvili občinsko zastavo in podelili prva priznanja.
NČ: Za datum občinskega praznika ste se v občini Mislinja odločali kar nekaj časa. Kaj je na koncu prevladalo pri odločitvi ?
Mirko Grušovnik: »Občinski svet je odločil, da bomo praznovali praznik občine zadnjo soboto v juniju. Letos je to 28. junija. Izbran datum ne temelji na zgodovinskem dogodku. Ko smo se odločali o času praznovanja, smo dali prednost terminu, ko so vremenske in druge razmere najugodnejše za praznovanje. Izbrali smo čas, ko mladi nimajo več pouka in predavanj, in ko še ni čas množičnih dopustov. S takim izborom skušamo omogočiti veliki večini občanov, da se bodo lahko udeleževali prireditev ob prazniku.« NČ: Nam lahko na kratko predstavite občino
TD Rečica ob Savinji
Že 18. od lipe do
prangerja
Do pričetka letošnje, že 18. po vrsti, vsakoletne prireditve Od lipe do prangeija na Rečici ob Savinji je res še kar nekaj dni, člani turističnega društva pa so priprave pravzaprav že sklenili. Za uvod bo na vrsti tenis, saj bo od petka do nedelje na Rečici odprto prvenstvo za člane, vsak dan s pričetkom ob 9.00, v nedeljo pa bodo odprli dve razstavi. Prva so slikarska dela Branka Rupnika, druga je narodopisna z imenom Bala, na njej pa bodo prikazali vse, kar je nekoč rabila nevesta in pomeni prijetno novost rečičkih turističnih delavcev.
Prireditve bodo nadaljevali konec naslednjega tedna s športom, v soboto, 5.julija, bo osrednja prireditev Pod trško lipo, veselo in zanimivo pa bo tudi v nedeljo popoldne.
■yp
Mislinja danes?
Mirko Grušovnik: »Po številu prebivalcev sodimo med manjše slovenske občine. Sedaj imamo nekaj več kot 4500 prebivalcev. Po površini pa sodimo med srednje občine v Sloveniji. Večina naših ljudi dela v sosednjih krajih; samo v Gorenju je zaposlenih 270 naših občanov. V občini imamo malo delovnih mest. Trenutno jih je 183, imamo pa 123 samostojnih podjetnikov in 32 gospodarskih družb. Razvoj gospodarstva že sedaj, v bodoče bo še bolj, temelji na razvoju malega gospodarstva in turizma. Obojemu dajemo tudi posebno podporo; vsi naši ukrepi in prostorski načrti bodo usmerjeni prav k razvoju malega gospodarstva in turizma.«
NČ: Za vami sta že dve leti in pol iup-anovanja, torej več kot polovica mandata. Ste v tem času postorili vse tisto, kar ste Želeli in mislili, da boste lahko?
Mirko Grušovnik: »Gotovo, da vsega nismo. Naša osnovna in prednostna naloga v tem mandatu je bila pripraviti in sprejeti vse pravne osnove za izvajanje pravic in obveznosti lokalne samouprave, konstituirati in uvesti v delovanje vse potrebne organe in izvrševati vse naloge in dejavnosti, ki jih zakonodaja daje v pristojnost slovenskih občin. Jaz sem bil morda v začetku prevelik optimist. Velik del teh nalog smo že opravili, nekaj pa nam še ostaja do konca mandata. Menim, da bomo osnovno nalogo v tem mandatu v celoti opravili. Hkrati izvršujemo tudi vse druge naloge v občini, tako imenovano osnovno dejavnost in to povsem normalno, da naši občani, ne zavodi, ne kdo drug, niso občutili, da smo leta 1995 prešli na lokalno samoupravo. In to je ena od nalog, ki menim, da smo jo dobro opravili. Potreb in želja med našimi občani je seveda zelo veliko, en majhen delček smo jih že opravili, nekaj pa jih še bomo. Vse v okviru možnosti.«
NČ: »Občani pogosto prihajajo k vam?« Mirko Grušovnik: »Občani so zelo pogosto v našem uradu, tudi pri meni. Prihajajo z najra-
zličnejšimi težavami, predlogi, željami. Mi skušamo pomagati, kar je v naši moči. Seveda nas omejuje denar. Vse se suče v okviru finančnih možnosti.«
NČ: Koliko denarja imate letos na voljo?
Mirko Grušovnik: »Mi dobimo letos od države za izvajanje osnovne dejavnosti 172 milijonov, v propračunu smo pa zelo optimistično zastavili 370 milijonov prihodkov. Torej kar za 200 milijonov več, kot nam je država po zakonu dolžna dati. Ta denar skušamo dobiti iz razno raznih virov. Prav ta denar pa pomeni napredek, razvoj občine. Če se bomo temu znesku vsaj približali, bom ob koncu leta zelo vesel. S tem tudi občani, saj bomo s tem lahko njihov standard na raznih področjih precej popravili.«
NČ: Odkar je Mislinja samostojna občina, veliko sredstev vlaga v infrastrukturo. Je bilo tako tudi prej, ali se mi samo zdi, da sedaj gradite in obnavljate veliko več?
Mirko Grušovnik: »Tudi prej je bivša sloven-jgraška občina vlagala v infrastrukturo, vendar
«
po obsegu precej manj, kot to delamo sedaj. Zadnja dve, tri leta je investicijska dejavnost pri nas res močna.«
NČ: Kaj vse ste v času vašega županovanja Že postorili, katera dela še potekajo? Mirko Grušovnik: »Potreb je veliko. Mi smo se v svetu dogovorili, da ima prednost vodooskrba. In temu dajemo največ pozornosti. Takoj za vodooskrbo so ceste. Razvoj občine pa ni samo komunalna dejavnost, ampak še marsikaj drugega. Med cestami je pomemben odsek proti Završam, ki je bil letos končan. Završki vodovod nas je stal približno 90 milijonov tolarjev, letos pa sta največji investiciji vodovod v Doliču, veljal nas je 50 milijonov SIT, ki ga bomo izročili namenu na letošnji dan državnosti. Druga večja investicija pa je obnova in dozidava šole na Paškem Kozjaku. Ta bo končana do novega šolskega leta. Poteka pa še veliko manjših investicij.« NČ: Kaj vse se bo dogajalo ob vašem prvem prazniku?
Mirko Grušovnik: »Praznovati bomo začeli v torek zvečer, ko bomo razvili občinsko zastavo in prižgali kopo pri osnovni šoli. V mraku bomo odšli na kresovanje na Črepič. V četrtek praznujejo upokojenci, v petek bo turistično društvo prikazalo stare običaje, osrednja slovesnost pa bo v soboto ob 18.uri pri naši osnovni šoli. To bo osrednja svečanost, na kateri bomo razvili grb občine in predali prva občinska priznanja.«
NČ: Kdo so dobitniki?
Mirko Grušovnik: »Najvišje priznanje je občinski svet namenil umetniku, rojaku, slikarju Jožetu Tisnikaiju, ki postaja naš častni občan. Med drugimi najvišjimi priznanji pa dobiva Babnikova godba PDM zlati grb, bronasti pa lovska družina iz Doliča in učitelj Marjan Križaj iz Mislinje. Priznanji dobita dr. Prevolnikova za področje zdravstvenega varstva in gospa Bezlaj za zasluge razvoja turizma v naši občini. Jaz bom priznanje župana izročil Viktorju Robniku za njegov enkraten podvig pri obnovi smučarske skakalnice v Mislinji, zahvalo pa 9 učencem osnovne šole, ki so bili vseh osem let odlični, in ki so tudi na drugim področjih dosegali lepe, vidne rezultate.«
■ Bojana Špegel
Lovska družina Gornji Grad
Zlati jubilej kot ga še ni bilo
Ob 50-letnici svoje družine so gornjegrajski lovci pripravili petdnevni splet bogatih in zanimivih prireditev, ki krepko presegajo meje kraja in doline, njihova obsežnost in pestrost sta namreč na državni ravni, saj bodo z njimi obeležili tudi 90-letnico Lovske zveze Slovenije.
Na dan državnosti, to je bilo včeraj, so odprli razstavo »Narava, divjad, človek,« ki bo na ogled do vključno nedelje. Njen poudarek je na živi naravi, sodeluje dvajset lovskih družin, ob njih ribiči ter dva gojitvena zavoda, predstavljajo se turistični delavci s ponudbo in prikazom narodopisnih znamenitosti obeh dolin, razstava pa ima tudi komercialni del. Ta zajema lovni turizem, prodajo lovske opreme, med ostalimi zanimivostmi pa še razstavo in prodajo terenskih vozil največjih svetovnih izdeloval-
cev. Hkrati z razstavo je bilo včeraj v Gornjem Gradu tudi prvo srečanje lovskih čuvajev in tehnikov iz vse Slovenije.
Danes, v četrtek, je na sporedu razstava psov s tekmo krvosledcev, jutri pa bodo izvedli dan turizma, podjetništva in večer kulture z zgodovinsko igro domačih gledališčnikov »Mrtvi menih« v naravnem prizorišču pred znamenito katedralo.
Pomembnost jubileja je podkrepila Lovska zveza Slovenije, ki je gornjegrajskim lovcem zaupala 24. revijo slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Ti bodo koncerte v soboto izvedli v vseh petih občinah, skupni nastop zborov s pihalnim orkestrom pa bo v Gornjem Gradu, vse dni bodo zagotovili tudi spremljajoče prireditve in vse skupaj sklenili v nedeljo, ko bodo tudi zaprli razstavo.
*jp
Vinska gora, nekoč Šentjanž, je praznovala
Veliko pridobitev, še več dogodkov
V KS Vinska Gora lansko leto zaradi številnih vzrokov niso obeležili krajevnega praznika. Letos pa so k življenju obudili mnoge že skoraj pozabljene prireditve in praznovali več kot teden dni. Osrednja prireditev je bila na praznični dan, v soboto, na praznik Sv. Janeza, kar je povezano z nekdanjim imenom kraja, Šentjanžem, ki ga domačini še vedno uporabljajo. Poleg slavnostne seje sveta KS so namenu predali številne nove pridobitve, nekaj posebnega pa je bila večerna parada, v kateri so se skozi 16 desetin predstavila vsa društva, ki delujejo v kraju, z gasilci na čelu, seveda.
»Ko smo pripravljali program, smo želeli, da bi bili udeleženi vsi krajani, pa tudi ostali, ki živijo z nami. Program je bil res
Največja pridobitev ob prazniku je posodobljena cesta na
Janškovem Selu
pester; športne aktivnosti so potekale kar ves teden, vsak dan se je zgodilo vsaj eno športno srečanje. Pripravili smo pohod na kočo na Lopatniku, ob dolini mlinov, ki je bil nekaj posebnega. Naši osnovnošolci so predstavili zloženko z naslovom » S turistom po Vinski Gori«, ki sojo sami pripravili.. Po dolgih letih so se srečali starejši krajani, Turistično društvo pa je pripravilo
ocenjevanje urejenosti okolij v našem kraju...,« nam je povedal predsednik sveta KS Franc Špegel.
Glavne prireditve so se torej zvrstile na praznični sobotni dan, ki se je začel z budnico godbe, nadaljeval pa popoldne s slavnostno sejo sveta KS. Potem so goste in krajane popeljali na ogled pridobitev ob letošnjem prazniku. Osrednja proslava se je pričela zvečer, pred njo pa smo si ogledali zanimivo in številno parado, v kateri so se zvrstili krajani, aktivni v različnih društvih in organizacijah, pripravili pa so tudi mokro vajo. Praznovanje se je končalo v teh dneh s taborom na Lopatniku, v nedeljo pa so se predstavniki kraja udeležili tudi srečanja krajev, ki imajo v svojem imenu ime Selo. Zanimivost; takih krajev je v Sloveniji kar 240.
Še vedno razpeti med dve občini
V Vinski Gori bi zagotovo praznovali še bolj sproščeno, če bi imeli razrešene vse zagate, ki jih prinaša nedorečena lokalna samouprava. Tako pa so še vedno razpeti med občino Žalec in občino Velenje. To se pozna tudi pri njihove delu. Franc Špegel nam je o tem povedal: »Zagotovo se zelo, zelo pozna. Precej težko je delati, saj moramo določene zadeve še vedno urejati v Žalcu. Tudi občinske, ne le s strani upravne enote. Žal v Žalcu ni več tistega posluha, ki je bil včasih. Drugače smo zelo aktivni, zelo delavni.« In katere so glavne pridobitve ob prazniku? Na prvem mestu je zagotovo modernizirana in obnovljena cesta na Janškovem selu. »Precej smo naredili tudi na področju vodovodov, pa kabelsko razdelilnega sistema in parkirnih prostorov, ki smo jih uredili pred večnamenskim domom. Tudi otroško igrišče pri osnovni šoli smo obnovili, pa cesto v Pirešici, odprli smo prvo kmetijo odprtih vrat in posodobili še cesto Travnšek...« Seveda vsega tega ne bi bilo, če jim ne bi močno ob strani stala nova občina, Mestna občina Velenje.
■ bš
6 kVAS ČAS
KULTURA, PORTRET
26. junija 1997
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje
Otvoritev prizidka 3. julija
Ob letošnjem dnevu rudarjev, 3. juliju, se bo v Velenju zvrstila vrsta prireditev. Med njimi ima gotovo posebno mesto in težo slovesnost ob otvoritvi prizidka h glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Začeli jo bodo ob 13. uri, otvoritveni trak pa bo predvidoma prerezal predsednik države Slovenije Milan Kučan.
Je predaja prizidka svojemu namenu ob dnevu rudarjev zgolj slučaj ali ne? Ravnatelj šole mag. Ivan Marin je takole odgovoril: »Da in ne. Otvoritev smo načrtovali že lani, nekako marca letos pa smo se z Vegradom - izvajalcem del -dogovorili za končni rok 25. junij. Ker je prav, da otvoritev ob dokončanju gradbenih del na objektu in orgelske dvorane povežemo še s kakšnim dogodkom, smo se odločili za 3. julij. Opremljanje prostorov, tako s pohištvom kot z instrumenti, bomo nadaljevali čez letošnje glavne počitnice. Po terminskem planu bi moralo biti do 1. septembra letos vse nared za pričetek nemotenega dela v novem šolskem letu.«
S prizidkom so pridobili približno 4000m2 dodatnih površin, kar pomeni, da je ta skoraj tako velik kot stari del šole. S 24 novimi učilnicami, od tega sta dve namenjeni skupinskemu delu, ostale individualnemu, nekaj kabineti in orgelsko dvorano (ta bo v prvi vrsti služila za poučevanje orgel na srednji stopnji, nato pa tudi za najrazličnejše koncerte), bodo rešili predvsem precejšnjo prostorsko stisko za izobraževanje mladih glasbenikov na srednji stopnji. Ob naštetem velja še omeniti tolkalni studio, tri učil-
Hr		r < ^ : K*
i?ii*	■291 J %	
llfli 1 I' - IH m tJ 9	L ■	
nice za pouk harfe, veliko sobo za solo petje, »skratka, tu bodo resnično vsi tisti postori, ki bodo omogočili študij v dobrih pogojih na srednji in kasneje, v sklopu Mariborske univerze, tudi na visoki stopnji. Gre za izjemno pridobitev, ki jo bodo tisti, ki so tako in drugače povezani z glasbo, znali ceniti. Upam, da tudi obiskovalci prireditev in širše okolje.«
Celotna naložba bo veljala približno 600 milijonov tolaijev. Za zdaj je potreben denar prispevala mestna občina Velenje, dobrih 218 milijonov, za kolikor so podpisali pogodbo z republiškim ministrstvom za šolstvo in šport, pa iz Ljubljane še ni prispelo.
Za naslednjih nekaj let o kakšni morebitni nadaljnji gradnji ne razmišljajo, bolj o vsebinskih zadevah. Pozornosti bo sedaj deležna predvsem knjižnica. Gradbena dela tega prostora bodo sicer končali, vsebinska zasnova pa naj bi bila nared do 1. septembra letos oziro-
ma do konca prihodnjega šolskega leta. »Tu bo zbrana vsa tista pamet, ki nam zdaj še manjka. Pri tem mislim predvsem na informacije, kijih bomo zbirali na tem mestu za dijake in profesorje, na plošče, knjige, drugo potrebno literature do možnosti poslušanja . V to pamet in inštrumentarij pa bo potrebno vlagati še nekaj let.«
Koliko učencev, dijakov bo prestopilo prag velenjske glasbene šole v novem šolskem letu, zaradi novega rokovnika in možnosti vpisa v jesenskem roku, zdaj še ne vedo. Po Marinovih besedah nič ne kaže, da bi jih bilo kaj manj kot lani, kar pomeni skupaj s srednjo stopnjo približno 1000 učencev in dijakov. Morda še ta zanimiv podatek, da so se v pravkar končanem šolskem letu na šoli izobraževali učenci iz 48 občin v Sloveniji in daje velenjska glasbena šola še vedno edina, kjer izobražujejo na srednji stopnji za harfo in orgle.
utp
Leta 1878
V šestindvajseti številki Slovenskega gospodarja so zapisali članek z naslovom "Iz Velenja. (Popravek)":
"V dopisu iz Velenja v 25. štev. "Slov. Gosp." je dopisnik J. T take reči priobčil, zoper katere se mora sledeče opomniti: 1. grda lažje, da bi ondi napadeni J. S. bil kedaj z sodnijami imel kaj opraviti, 2. lažje, da bi J. S. z kom v razprtijah živel in 3. prav kukavno je sponašanje z "vandranjem" in stradanjem J. S.. Dostavek uredništva. Z dopisi iz Velenja itd. imamo že preveč sitnob in obžalujemo, če se je večkrat primerilo, kako so bile razne in vse poštovanja vredne osebe žaljene brez našega vedenja in tedaj tudi brez naše volje. Dotične dopisnike prav lepo prosimo, naj se ne lotijo nikoli več nobene osebe, če ni skrajna potreba javnega karanja. Uredniku, ki tamošnjih razmer sam ne pozna, se naj vselej vse natančno poroča, sicer se ne bo noben dopis mogel več sprejeti!"
Obrekljivosti, zavidanja, nevoščljivosti in "pometanja pred tujim pragom" se torej Slovenci nismo naučili šele konec dvajsetega stoletja, ampak nas ti "običaji" očitno spremljajo že zelo
dolgo. Tako, kot verjetno vse narode tega sveta.
Leta 1890
V istem časopisu so nekaj let kasneje vabili na občni zbor šoštanjske posojilnice:
"Vabilo
k občnemu zboru posojilnice v Soštanji na ponedeljek, dne 30. junija t. 1. ob 9. uri predpoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo o društvenem računu za upravno leto 1889, oziroma potrjenje tajistega.
2.	Volitev ravnateljstva in nad-zorništva.
3.	Slučajnosti.
Ko bi pa k temu občnemu zboru ne prišlo dovoljno število udov, vrši se drugi občni zbor ravno tajisti dan ob 10. uri predpoldne.
Posojilnica v Šoštanji, dne 21. junija 1890. Ravnateljstvo."
Prav zanimivo bi bilo ugotoviti, kako so uspeli nadomestili "manjkajoče ude", če jim slučajno prvi občni zbor ni uspel.
Leta 1970
Pred kratkim smo v naši rubriki že poročali o mednarodni prireditvi "Evropa pleše", ki so jo nekdaj vsako leto pripravljali v Velenju. Tokrat povzemamo le
del članka ljubljanskega Dela:
"Velenje je nared za letošnjo največjo prireditev - VI. mednarodni plesni turnir "Evropa pleše 70", ki bo na kotalkališču od 26. do 28. junija. Po zadnjih prijavah, s katerimi razpolagajo prireditelji, bodo v Velenju nastopile plesne dvojice iz 17 držav, ki s svojim nastopom prav gotovo ne bodo razočarale več tisoč gledalcev, ki se bodo tri večere zapored zbrali na kotalkališču sredi velikega velenjskega parka. Letošnji mednarodni plesni turnir "Evropa pleše 70" je že šeti. Prva večja plesna prireditev v Velenju je bila leta 1964, ko so se prizadevni turistični delavci-odločili za organizacijo prvega plesnega turnirja - prireditve, ki naj bi iz leta v leto privabljala v naše najmlajše mesto goste od drugod in ponesla sloves Šaleške doline tudi preko meja naše domovine."
Glede na letošnje deževno junijsko vreme, bi organizatorji prav gotovo imeli veliko težav z izvedbo tako velikega mednarodnega tekmovanja na prostem. Pa saj tudi kotalkališče v Velenju danes ni več kotalkališče!
■ Damijan Kljajič
ZALESCANSKI PORTRETI 13
MARJAN MARINŠEK
To, da Marjan kot tretji otrok ni bil deklica, še ni bilo najhuje, huje je bilo, da se je rodil navsezgodaj zjutraj 1. februarja - zato bi bili Marinški skoraj prikrajšani za 150 dinarjev novorojenčkovih otroških dokladov za mesec januar. Pa se je mama Anica znašla in sporočila na občino datum rojstva 31. januar 1941, ta datum je poslej zapisan v vseh uradnih dokumentih.
Prvi spomin seže do osvoboditve rojstnega Kozjega 9. septembra 1944, skozi okno priletele krogle in mi-traljezca pod oknom. Dosti let po dogodku so ugotovili, da je bil ta mitraljezec kasnejši komandir velenjske milice Ciril Joger, ki mu je Marinšek še danes hvaležen, da je osvobodil Kozje.
Milanu, Petru in Marjanu se je pridružila še ena ponesrečena deklica Karli in tako je bila trška družina popolna - štirje fantiči, mama Anica /iz Podsrede/ in ata cestni nadzornik na 1200 kubičnem Harley Davidsonu /iz Slovenskih Konjic/. Življenje sicer skromno, a lakote niso trpeli nikoli, otroci so dneve brezskrbno preživljali na trgu...
Na prvi šolski dan je Marjan od svoje krasne tovarišice Marice Širčeve, ki še danes živi v Laškem, dobil svojo prvo knjigo. Bila je to prva Prva čitanka ... Strašansko rad je hodil v šolo - rad je risal, pel, igral, deklamiral, v veselje so mu bili slovenščina, zemljepis, zgodovina, igre z žogo, seveda pa čisto nič ni maral matematike /le kdo si jo je izmislil?/ in fizike. Ob šoli se je naučil igrati še harmoniko, bil je ministrant in si s tem služil za v kino. Vse filme v Kozjem je použil iz prve vrste.
Po končani nižji gimnaziji v Kozjem se je kot edini Kozjan vpisal na II.gimnazijo v Celju. To je bila katastrofa: imel je slabo podlago iz nižje gimnazije, strašno domotožje, pa še zbolel je. Za učenje ni imel prav nobene volje in ko je v drugem letniku /poleg matematike/ imel še cvek iz zgodovine - svojega najljubšega predmeta, je iz-posloval, da so ga prestavili na l.celjsko gimnazijo. Tam se je kot ptič Feniks prerodil... Strah pred neuspehom mu je dajal energijo, zagrebel se je pri šolskem glasilu, pri stenčasu, učil se je stenografije, fotografije, hodil k pevskemu zboru, risal... Bil je vnet zbiralec prospektov, slik s celega sveta. Hrepenel je po tem, da bi odpotoval.
Zaradi zbirateljstva /slike je rezal tudi iz revij šolske knjižnice/ je dobi! ukor, pri neki ameriški reviji pa celo letalsko karto za v Kanado, a mu v šoli niso dali prosto. S prijateljem in sošolcem Pavlijem Silanom sta počela vragolije, si izmišljala pesmice, bila sta nenehen vir vedrine in smeha. Te gimnazijske dogodivščine je Marjan pred kratkim opisal v knjigi Na celjski gimnaziji zvoni /sploh ga je zadnje čase zgrabilo pisanje in kmalu lahko pričakujemo novih knjig/.
Seveda je zbiral tudi fotografije s podpisi najbolj znanih filmskih igralcev, njemu in Pavliju je tako zrolalo, da sta celo nosila žalne trakove, ko je umrl Clark Gable. Da je bila mera polna, se je povrhu v šoli še šopiril v posebej izdelani kavbojski srajci, da bi bil čimbolj podoben Lassiterju iz Jezdecev škrlatne kadulje.
V	gimnazijskih letih še ni prav vedel za ljubezen, plesati ni znal, pa si Alenka, ki mu je bila sicer všeč, z njim ni imela kaj pomagati. Nekje v polmraku gimnazije pa je že brlela dve leti mlajša gimnazijka Lučka. Čisto zares je ta Lučka zasvetila na morju, tik po maturi... in sveti še dandanes.
Vpisal je študij prava, ki se mu je zdelo izredno skrivnostno in je obetalo splošno razgledanost. Po prvem srečanju s predmeti je bil kar nekako pretresen, potem pa jih je vzljubil in resno ter uspešno delal izpite. V času študija so njegovi hobiji zamrli, še Lučko je mirno odstavil, ko je šlo na fakulteti zares. Mu bosta pa vedno hvaležna slepa kolega Franci in Gusti, s katerima je preživel večino študijskega časa, jima pomagal pri študiju, hrani in tudi urejati zmenke. Pravo so končali vsi trije. V času študija je za honorar v knjižnici za slepe bral literaturo na magnetofonski trak...
No, čisto Lučke le ni zanemaril, saj je leta 1964 rodila zdravega potomca Petra, vsled česar je istega leta sledila poroka in to po čistem naključju v Velenju. Takrat se je družinica že vselila na dom Lučkinih staršev v Šempetru.
Skrivnostnost prava se je razblinila v štorski železarni, kjer je diplomirani pravnik Marjan Marinšek kot štipendist dobil leta 1965 prvo službo. Ob štirih zjutraj je odšel iz Šempetra, od šestih do dveh je glodal pravilnike, statute in ostale akte, vmes pa so ga še pitali s pravo, obilno in mastno železarsko hrano. Pa na vlak in domov. S službo res ni bil zadovoljen, toliko bolj pa s časom, ki ga je preživljal z družino. Najlepši družinski čas je bil to!
Po enem letu službe vojska. Ves čas Osijek. Teleprinterist. Odličen strelec. Od ležanja na zemlji je dobil hudo vnetje ledvic. Dva meseca ležanja v bolnišnici v Sarajevu. Bal se je predčasno oditi iz vojske kot nesposoben, ker bi se počutil manjvrednega. Kasnejša posledica: kronično vnetje ledvic, znanje desetprstnega tipkanja...
Tako se je vrnil na tlako v Štore, v Šempetru leta 1968 napravil še sina Marka in istega leta slučajno nekega dne srečal direktorja Gorenja Atelška, ki mu je obljubil vračilo štipendije, enkrat večjo plačo in stanovanje ter ga tako zvabil v Velenje. V Gorenju se je počutil dobro, v glavnem odkupoval zemljišča za tovarne in poslali so ga celo delat pravosodni izpit. Takratni predsednik občine Nestl Žgank ga je kmalu po opravljenem izpitu potegnil na občino za tajnika. Žgank je bruhal ideje, vedno se je za nekaj boril, Marinšek pa je moral vse to spremljati in zapisovati. To je trajalo do organizacijskih sprememb, ko je postal član Izvršnega sveta. Po funkciji je bil zadolžen za organizacijo kulture v občini, iz knjižnice in nekaj manjših delov je oblikoval Kulturni center in po spletu okoliščin leta 1976 postal tudi njegov prvi ravnatelj - do leta 1987, ko je odstopil in odtlej je vodja prireditev v taistem centru.
Še preden je prišel v kulturo, je dobil lepo stanovanje in v letu 1974 dočakal še eno razočaranje - tudi v tretje se ni posrečila punčka. Pa vseeno so Jerneja vzljubili. Vsi trije fantje so podedovali glasbeni talent po starših, končali so glasbeno šolo, najmlajši pa celo študira flavto. Marljivost, podjetnost in iznajdljivost je Marjan na njih bržkone prenesel s svoje matere /otroški dokladi za Marjančkal/. Zaenkrat kaže, da je na sinove /vsaj na starejšega/ prenesel tudi nesposobnost za izdelovanje ženskih potomcev... V novo hišo na Gorici so se vselili leta 1978, vsi imajo tam stalni naslov, a se redko srečajo ...
Težko je našteti, s čim vse se je v službi v Kulturnem centru doslej ukvarjal: s sodelavkami je zbiral Ostržka, pripravil številne zelo odmevne razstave /Augustinčič, Meštrovič, Tone Kralj, Gaspari, Jakac.../, izdal lepe monografije /prva monografija Velenja, Jaki, Perko, Napotnik, Spomeniki NOB /.../, za katere je tudi fotografiral, organiziral številne prireditve /zdaj že tradicionalni Citrarski festival, Bolero, Pikin festival/...
Od sredine sedemdesetih let dalje se mu je prepletala služba in hobiji, ki jih je po letih mirovanja "obudil" in še razvil.
Prvošolska ljubezen do knjige je ostala, ima zanesljivo eno največjih zbirk Prvih čitank na svetu, ima lepo zbirko Cicibanov in Pionirjev, zbirko knjig Robinsona Crusoja. Ima veliko zbirko Gasparijevih razglednic, fotografij filmskih igralcev, obsežno zbirko filmskih lističev, ob prvih čitankah nastaja zbirka šolske opreme in potrebščin.
Pred desetimi leti je osvežil in poglobil igranje na citre, igra po festivalih, nastopa z Agato Šumnik in Majo Lesjak ter s Šaleškimi predicami, s katerimi je imel že preko 150 nastopov.
Ko so otroci dovolj odrasli, je začel uresničevati mladostne sanje: potovati! Vsako potovanje/Severna in Južna Amerika, Havaji, Bližnji vzhod, Evropa .../. izkoristi za pripravo predavanj z diapozitivi in za kopico reportaž po vseh možnih časopisih in revijah. Ker ima žena Lučka strah pred njegovimi potovanji, je z njimi ne obremenjuje preveč, dokaz je anekdota, ki kroži po velenjskih ulicah: Prizorišče Marinškova splanica ob 23. uri. Marjan:"Lučka, navij mi uro za ob petih zjutraj!". Lučka:"Zakaj pa?" Marjan:"Ah, nič takega! V New York grem."
V	Piko Nogavičko se je zaljubil leta 1955 preko Pionirja, po skoraj tridesetih letih je pisateljico Astrid Lindgren osebno spoznal, v njeni postelji celo prespal in ustanovil Pikin dan, ki je kasneje post
al največja otroška prireditev v Sloveniji. Od začetka leta devetdeset do danes je imel po Sloveniji kar 126 predstav Kako je nastala Pika Nogavička.
Že od leta 1991 pripravlja sodelavcem praznovanje svojega petdesetega rojstnega dne, vsako leto na drugačen način, vsako leto s petdesetimi svečkami. Tako nekako kot Pika Nogavička, ki je pojedla čudežne kroglice, da ne bi več rasla...
Varstveno-delovni center
Obisk pri po
Približno 17 varovancev Varstveno-delovnega centra Ježek, ki deluje pod okriljem Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, je od začetka letošnje pomladi do konca minulega tedna opazovalo okolje in naravo. Projekt so poimenovali Obisk pri pomladi. Zasnovali so ga tako, da so se na terenu seznanili s cvetlicami, drevesi, živalmi, vodami, obiskali so tudi šoštanjske termoelektrarne, na to temo so izdali tudi svoje glasilo. Najpomembnejša zadeva pri projektu pa je bila izdelava herbarija. Sami so nabrali, tudi posušili in podrobno "obdelali" 14 tudi zdravilnih rastlin. Vse skupaj so povezali v knjigo, ki jo sedaj s pridom prebirajo. Darja Fišer, vodja VDC-ja je povedala, da je bil namen projekta globlje spoznati
pomlad z vseh plati, ne le tega, da takrat cvetijo troben-tice in zvončki. Je bilo delo zanimivo? "Ja, zelo," so odgovorili varovanci ob našem obisku.
Utp
Kulturno društvo Gornji Grad
živitev z Mrtvim menihom
Slikarska delavnica diplomantov ALU končana
Člani gornjegrajskega kulturnega društva bodo v prihodnjih dneh uresničili vsaj prvi del svojih dolgoletnih želja in načrtov. Z uprizoritvijo igre Mrtvi menih bodo gledališčniki gotovo odprli novo poglavje v bogati zgodovini svoje ustvarjalnosti. Scenarij za to igro je na . podlagi zgodbe Vrnitev v življenje rojaka z Rečice ob Savinji napisal Edi Mavric in se sam lotil tudi režije zares zahtevnega projekta. To je zgodovinsko delo, ki opisuje gornjegrajski benediktinski samostan, njegov blišč in bedo. Zgodba temelji sicer na zgodovinskih dejstvih in vključuje tudi spletke in boje za dediščino Celjskih grofov, njena vodilna nit pa je ljubezen med mladim menihom in hčerko podložnika.
Izjemna zahtevnost projekta pa ni skrita v zgodbi sami, ampak v dejstvu, da bodo igro uprizorili v enkratnem naravnem prostoru pred gornjegrajsko katedralo in ostanki graščine. Takšno letno gledališče na prostem pomeni hkrati pravi začetek uresničevanja dolgoročnih snovanj in sanj gledališčnikov pod vodstvom Edija Mavriča in kasneje ne bo
namenjeno le amaterskim zasedbam, ampak tudi gostovanjem profesionalnih gledališč.
Mrtvi menih je terjal veliko naporov, domačim igralcem bodo pomagali tudi gostje iz Nove Štifte in s Polzele, kostume je tudi tokrat posodilo Slovensko narodno gledališče iz Maribora, sceno sta izdelala Jože Napotnik in Viktor Kovač, seveda takšen projekt zahteva še močno tehnično ekipo. Premierno bodo Mrtvega meniha uprizorili v petek, 27. junija, ga v naslednjih dneh trikrat ali štirikrat ponovili za obiskovalce, ki bodo v Gornji Grad oprišli s posredovanjem turističnih agencij. V središču Zadrečke doline se namreč v teh dneh vrstijo zanimive prireditve ob 50-letnici domače lovske družine in 90-let-nici Lovske zveze Slovenije, vodilno mesto pri tem pa ima gotovo obsežna razstava z imenom Narava - divjad - človek.
Seveda tako velikega projekta, kot je igra na prostem, v Gornjem Gradu ne bi uresničili brez enkratne skupine zanesenjakov, ki za svojo ljubezen do gledališča žrtvujejo več kot samo ves svoj prosti čas, brez tehtne
Ze priprava prostora pred katedralo obeta vrhunsko predstavo
pomoči ožjega in širšega okolja pa takšni projekti tudi ne morejo uspeti, obremenitev za društvo in občino je pač prevelika. V najnovejšem primeru se je močno potrudil gornjegrajski župan Toni Rifelj, ki je uspel zagotoviti dodatna državna sredstva, saj je projekt Mrtvi menih uvrščen v sklop turistične promocije
Slovenije, ki je letošnje leto namenila kulturi v turizmu. Lepše predstavitve si Gornji Grad in dolina v celoti skorajda ne moreta zamisliti, zato gotovo ne bo nikomur žal, če si bo igro Mrtvi menih v naslednjih dneh ogledal, petkovo premiero pa bodo pričeli ob 21.30.
Mjp
Kulturnica PKG Gaberke
Predvsem tisto, kar združuje ljudi
Že nekaj let približno 60 članov Kulturnice PGK Gaberke z aktivnostmi poskuša popestriti življenje tamkajšnjih krajanov in tudi širše okolice.
Na nedavnem volilnem zboru so ugotavljali, da so tudi v minulem letu zadovoljivo uresničili zastavljene naloge in z njimi zaznamovali utrip kraja, da ni bilo dogodka v Gaberkah, kjer člani Kulturnice ne bi sodelovali.
Osrednjo dejavnost društva tvorijo znamenite in tradicionalne Kravje dirke, ki so ponesle ime kraja širom po Sloveniji. Tudi letos jih bodo pripravili, in sicer 17. avgusta. Občasno, pač takrat, ko je čas za to, deluje še pustni komite, redno pa odpira svoja vrata tudi njihova manjša knjižnica.
Posebnih novosti v letošnjem delovnem programu niso predvideli. Na najbolj vidno mesto so zapisali, da želijo "prodreti v vse pore, na vsa tista področja, kjer se ljudje radi združujejo, pa naj si bo na kulturnih, turističnih ali kakšnih drugih prireditvah. Skratka, srečevanju ljudi, družabništvu, izletom ter kulturnim prireditvam bodo namenili osrednjo pozornost. Drago Rezman, od nedavne volilne skupščine novi predsednik Kulturnice PGK Gaberke, nam je povedal, da so 17-članski upravni odbor precej pomladili in zato tudi
idej, kaj naj bi počeli, ne manjka. O njih se bodo še pogovorili, čas pa bo tudi povedal svoje. Glede na to, da so po opravljenih uradnih obveznostih	volilne skupščine dokazali, da pevcev v Gaberkah ne manjka, bodo najbrž temeljito razmislili tudi o že večkrat izraženi potrebi po oživitvi dejavnosti pevskega zbora.
mtp
Drago Rezman, predsednik Kulturnice PGK Gaberke: »Delali bomo predvsem tisto, kar združuje ljudi."
Popravni izpiti - Obdobje somraka?!?
Matura - igra na srečo?!?
Obdobje od sredine junija do julija je za dijake srednjih šol zelo težavno. Težavno je predvsem za tiste, ki med letom niso utrujali svojih sivih celic. To je obdobje zaključevanja ocen in tisti, ki niso bili pridni, bodo šolo obiskovali še poleti, ko bodo drugi že uživali v počitnicah. Seveda govorim o popravnih izpitih. Popravni izpiti se standardno pričnejo 27. junija, to je en teden po zaključku pouka, tako da se morajo dijaki v tem tednu dobro pripraviti. Če nisi bil uspešen v prvem roku, imaš še eno možnost avgusta. Vendar se bolj splača izpit opraviti v prvem roku, ker če ga ne opraviš, zamudiš vso zabavo in vse žurke, ki se bodo zgodile. Poleg tega pa imaš na grbi še tečne starše, ki ti neprestano težijo.
Vendar pa popravni izpit ni edina nevšečnost, tu je še zloglasna matura. Mature se dijaki zelo bojijo, predvsem zaradi represije in ustrahovanja, ki jo vršijo profesorji nad dijaki. Iz ankete, ki smo jo naredili med dijaki Šolskega centra Velenje, bomo izvedeli, kako dijaki doživljajo to obdobje.
Urška Grilec (maturantka): Zaradi mature sem zelo napeta. Ubijajoče je, da moraš vsak dan, ko prideš domov utrujen po testu, sesti in se učiti za naslednji dan. Drugače pa sploh ni tako
grozno, kot smo si predstavljali. Veliko je odvisno od sreče. Če si rojen pod srečno zvezdo, ti uspe, če ne, potem pač škoda. Učila sem se manj, kot sem si mislila, ker je devet dni absolutno premalo, da bi se naučil vse in je zato zelo veliko odvisno od tega, koliko znaš že od prej. Tisti, ki so med letom slabo delali, so imeli veliko težav pri učenju.
Boštjan Zapušek - Bole (dijak 1. letnika): Imam dva popravna izpita, in sicer iz biologije in matematike. Za popravne izpite se je treba veliko učiti, ker so zelo težki. Takrat sem zelo nervozen in slabe volje, ker mi starši tečnarijo, me ne pustijo ven s prijatelji. Profesorji pa so na popravnih izpitih kar v redu.
Anja Klemenšek (maturantka): V času mature smo zelo obremenjeni in v strahu. Vendar pa moram reči, da ni tako hudo, kot smo mislili, pa tudi super ni. Problem je v tem, da je veliko snovi, ampak ni tako hudo. Treba je zdržati, biti predvsem dobre volje, ne se jokat, ne skrbet, kar bo, pač bo. Veliko pa je odvisno tudi od sreče, kakšen listek potegneš. Če dobiš vprašanja, ki nanje znaš odgovoriti, potem ni problema.
Blaž Vivod (maturant): Čas popravnih izpitov je čas neprespanih noči, nervozen si, tavaš po stanovanju, ne veš, kaj bi počel,
ali bi še enkrat predelal kakšno snov. Sicer je ta čas, hvala bogu, že za mano, zdaj sem na čisto novem nivoju, to je obdobje mature. Kar se spominjam starih časov (popravnih izpitov), vsako leto sem imel vsaj enega, ker me ni nič izučilo. Počutje na popravnem izpitu je odvisno od znanja. Ponavadi si na popravnem izpitu poln znanja in tudi profesorji se do tebe obnašajo tako: »Koliko znaš, toliko veljaš!« Ko dobro opraviš izpit, si zelo zadovoljen in imaš dobro mnenje o profesorjih. Če pa slučajno ne narediš izpita, so za vse krivi profesorji, češ dali so ti pretežka vprašanja.
Katarina Meža (dijakinja 3. letnika): Popravnega izpita nikomur ne privoščim, ker je to velik šok in se moraš psihično pripraviti na to. Veliko pa je odvisno od sreče, kakšna vprašanja dobiš. Glede učenja pa je tako, čim več delaš, bolje je. Odvisno pa je tudi od tega, koliko si že prej delal in kaj moraš popraviti.
Dragomira Preložnik (prof. slov. jezika): Kako doživljajo to obdobje dijaki, ne vem, vendar pa se mi zdi, da so kar sproščeni in da so se že nekje utekli. Jaz pa sem že kar precej utrujena, ker imam veliko dela, preden pripravim izpit, ga pregledam, popravim, potem pa še naredim novega za naslednji dan. Smo pa
že krepko čez polovico in mislim, da bo šlo.
Iz ankete lahko vidimo, da dijaki v obdobju popravnih izpitov doživljajo stres in da se morajo nanj psihično pripraviti.
Matura pa očitno niti ni tak bav-bav, kot so nam jo predstavili profesorji. Za oboje, popravni izpit in maturo, je treba veliko znanja in predvsem dobre volje. Zato pogumno naprej in vso srečo!
m bi
107,8 MHz
ItJlIMO VIDENJI?
Jutri otvoritev razstave
Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje in Akademija za likovno umetnost Ljubljana sta letos že osmič skupaj pripravili slikarsko delavnico diplomantov ALU. Pričela se je v ponedeljek, končala pa prejšnji petek. Sedem udeležencev je v tem času ustvarilo veliko zanimivih slik, najboljše pa si boste od jutri od 19. ure, ko bodo v Galeriji Velenje otvorili njihovo razstavo, lahko ogledali tudi vi.
Več o letošnji delavnici smo izvedeli pri Mileni Koren - Božiček, vodji galerije KC IN, ki ji je Ministrstvo za kulturo RS pred kratkim dodelilo status višje kustodinje: »Počasi se približujemo magični de-
seti obletnici, ki bi jo v imenu Galerije tudi želela pripeljati do te številke. Zato, ker je potem viden desetletni prerez ustvarjalnosti in uspeha teh mladih ustvarjalcev, ki so udeleženci naše kolonije. Delavnica tudi tokrat ni imela posebne teme, motiv ni obvezen, naša edina zahteva pa je, da vsak avtor pusti po eno delo za zbirko Galerije, podelimo pa tudi tri nagrade. Mislim, da mnogim največ pomeni druga nagrada, to je samostojna razstava v naši Galeriji v prihodnjem letu, saj so običajno te razstave tudi prve v karieri ustvarjalcev in vesela sem, dajo začenjajo pri nas. Tretjo nagrado podeljuje naš sponzor, Elektronika Velenje. Motiv se zato delno navezuje na globalni motiv: »Velenje, modernistično mesto«. Pri nas smo vsekakor zelo zadovoljni, nastala so dobra dela, zato mislim, da bo tudi letošnja razstava uspešna in lepa.«
Likovni kritiki Iztok Premrov, Milena Zlatar in Milena Koren -Božiček so bili letos tisti, ki so izbrali nagrajence in slike za razstavo. Več o njih boste izvedeli prihodnjič. Za konec naj povemo le še to, da bo jutrišnja razstava septembra prenesena v galerijo Ilirija v Ljubljani, kije poleg MO Velenje, ALU in Galerije KC IN omogočila letošnjo delavnico.
■ bš
Hair: mjuzikl ročka, ljubezni in miru
Mjuzikl Hair sta letal968 naredila igralca James Rado in Jerome Ragni, glasbo pa je napisal skladatelj Gault MacDermot. Premiera Haira je bila izvedena 24. aprila na Broadwayu in do 1. julija 1972 je bilo odigranih 1742 predstav. Leta 1978 je bil mjuzikl prirejen za film, zrežiral gaje Miloš Forman. Dijaki Šolskega centra Velenje in dva študenta akademije za glasbo smo izbrali soundtrack iz filma. Na soundtracku se nahaja 27 skladb, mi pa smo za vas priredili 19 komadov. "Short Hair", kot ga imenujejo izvajalci (zaradi tega, ker je zdaj doba kratkih las in ker ne izvajajo celotnega soundtracka) je nastajal v zaklonišču osnovne šole Gorica, finese pa so bile dodelane v skladišču kmetijske zadruge. Short Hair seje pripravljal šest mesecev. V teh šestih mesecih je šlo veliko živcev in nekaterim se je številka v spričevalu malo spustila. Na začetku je bilo v ekipi 27 ljudi, na koncu pa so ostali le najbolj vztrajni, tako da je zdaj v celotni ekipi 20 mladih ambicijoznih ljudi, od tega 14 pevcev in 6 instrumentalis-tov. Pojejo: Tina Banfro, Edin Biščič, Mitja Fortič, Alen Gostečnik, Matej Jevnišek, Tina Koželj, Urška Lušič, Katarina Meža, Petra Miklavčič, Dejan Najvirt, Tjaša Runjak, Vita Rutar, Špela Šramel, Jernej Tešanovič, Sebastjan Zaje in Matija Žerdin. V bendu igrajo: Jernej Tešanovič - bobni, Robert Baron - bas, Edin Biščič - kitara, Sandi Trojner - klaviature, Jure Pukl - saksofon in Boris Holešek -trobenta. Premiera Short Haira je bila 23. maja na Velenjskem gradu v sklopu Dnevov mladih in kulture. Mjuzikl je občinstvo zelo pozitivno sprejelo in to je ustvarjalce spodbudilo, da so se odločili narediti še eno predstavo, v katero so vključili še ples in scenografijo.
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
Poletni delovni čas knjižnice v Šoštanju:
Julija bo knjižnica izjemoma - zaradi tehničnih težav - zaprta, avgusta pa bo zato odprta normalno, se pravi ob ponedeljkih in sredah od 12.30 do 18.30 ter ob petkih od 9.30 do 14.30.
Poletni delovni čas knjižnice v Šmartnem ob Paki:
Julija bo knjižnica zaprta, avgusta pa bo odprta kot zmeraj, se pravi ob četrtkih od 12. do 18. ure.
Bralke in bralce iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki prosimo, da v juliju, če si bodo hoteli izposoditi knjige,
z veljavno izkaznico obiščejo velenjsko knjižnico. V Šoštanju in Šmartnem izposojenih knjig se žal še ne da vračati v Velenju, pa tudi obratno ne, se pravi v Velenju izposojenih knjig še ne moremo sprejemati v Šoštanju ali Šmartnem. Križno izposojanje in vračanje bo mogoče, ko bodo vsi oddelki z mrežo povezani med sabo. Prosimo za razumevanje.
Občasno motena izposoja
Zaradi dejavnosti, ki jih je potrebno opraviti pri vključevanju v omrežno povezavo slovenskih knjižnic COBISS, bo v naslednjih mesecih občasno motena oziroma onemogočena izposoja. Morebitne začasne spremembe delovnega časa bodo pravočasno najavljene. Bralke in bralce prosimo za razumevanje.
8 XAS ČAS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
26. junija 1997
uspešnih 10 let
V novih prostorih na Pošti Velenje so uredili glavno postajo, zamenjali pa so tudi parabole
KRS Velenje d.d.
Nadvse
2. julija bo minilo natanko 10 let od pričetka rednega delovanja prvega kabelskega omrežja v Velenju, zgrajenega na območju KS Šmartno Velenje. Takrat je bilo na omrežje priključenih 6877, danes premore ta sistem že 8400 priključkov.
KRS - Kabelsko-razdelilni sistem d.d. Velenje sodi med najbolje organizirane tovrstne družbe med 153 kabelskimi sistemi v Sloveniji. V združenje Kabelskih operaterjev Slovenije, katerega član je tudi KRS Velenje, je povezanih 76 kabelskih sistemov s 180 tisoč priključki, velenjska KRS je prav tako med največjimi in prvimi štirimi, ki so organizirane kot delniške družbe. Zanimivi in zavidanja vredni so tudi podatki o tehnični opremljenosti sistema oziroma o možnostih oddajanja 32 televizijskih in 12 radijskih programov.
10-letnico delovanja KRS ka-
belsko-razdelilnega sistema Velenje in 5-letnico organiziranosti v d.d. bodo zaznamovali v torek, 2. julija s priložnostno slovesnostjo ob 17. uri na velenjskem gradu. Udeleženci prireditve si bodo lahko med drugim ogledali razstavo o razvoju omrežja, tehnologiji, vzdrževanju in nadaljnjih načrtih. Zagotovo
pa bo zanimiv tudi pogovor Jožeta Krajnca in Jožeta Robide - dveh navdušenih občanov TV slike, ki ob spremljanju programa obujata spomine na začetke delovanja kabelsko-razdelilnega sistema.
■ tp
KS Podkraj-Kavče
Ob prazniku novo balinišče in kmečke igre
V krajevni skupnosti Podkraj -Kavče so tudi letos poskrbeli, da še preden se njihovi krajani odpravijo na zaslužene počitnice, preživijo skupaj nekaj športno in zabavno obarvanih trenutkov. Seveda bodo v teh dneh, ko slavijo krajevni praznik, spregovorili tudi o pridobitvah v kraju, saj si krajani močno želijo boljši komunalni standard. Zato so kljub časom, ko povsod zmanjkuje denarja, polni načrtov. Thdi letos so pripravili praznovanje z bogatim športnim, razvedrilnim in zabavnim
Novo dvostezno balinišče bo v zabavo krajanom, verjetno pa bodo sem prihajali tudi drugi ljubitelji tega športa
programom.
Pred pričetkom tedna kmečkih iger, športa in druženja, ki poteka v teh dneh, so krajani najprej odprli novo balinišče v Kavčah, pričeli pa so tudi s sanacijo ceste v Roprče in Tajno. Tudi s tekmovanji petih ekip iz posameznih zaselkov so pričeli v nedeljo, ko so ob 15. uri otvorili dvostezno balinišče in pričeli s turnirjem za balinanje. Od ponedeljka dalje pa potekajo kmečke igre v Roprčah.
Danes pripravljajo še turnir v šahu, jutri pa bodo v Podkraju pripravili že tradicionalni gozdni tek za vse starostne kategorije. Sodelovale bodo tudi družinske štafete. Zaključna prireditev bo to soboto v Kavčah, na njej pa bodo poskrbeli tudi za zabavo, saj bodo nastopili Podkrajski fantje. Se pred tem pripravljajo pohod po mejah KS.
■ bš
Raziskovalke Katarina Ostruh, Tinkara Kristan in Tina Kramer ter mentorica Viktorija Kristan
Samo pameten človek zna jesti
Katarina Ostruh, Tinkara Kristan in Tina Kramer, dijakinje 2. letnika Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje so se prvič odzvale izzivu za sodelovanje in tako dobro so opravile delo, da so za raziskovalno nalogo z naslovom Samo pameten človek zna jesti prejele prvo nagrado. Dekleta so ob tem omenila še mentorico Viktorijo Kristan in Ireno Pilih, koordinatorico vseh aktivnosti v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. »To si že zasluži-
*
ta. Prva zato, ker brez nje najbrž končnega cilja ne bi dosegle, drugo pa zato, ker nam je bila vedno na voljo pomagati, kaj urediti." so povedale.
Razpis za gibanje jih je spodbudil k razmišljanju o ponujeni priložnosti. Najprej Katarino in Tino, nato se je vključila še Tinkara. Radovednost, želja po spoznanju nečesa novega, po merjenju svojih sposobnosti, nova življenjska izkušnja jih je vodilo, da so napisale prijavnico za sodelovanje v letošnjem, 13. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Takrat so imele že izbrano mentorico (očitno so imele pri izbiri srečno roko), ki jim je predlagala tudi temo. Zdela se jim je zanimiva, aktualna, odločitev o raziskova-

nazijcev soglasna.
Že naslov sam je toliko obetal, da so dekleta na samem začetku pričakovale določene rezultate. "Začele smo s hipotezo, da znanje dijakov ne vpliva na njihovo prehrambene navade, znanje njihovih staršev pa. To smo poskusile potrditi z rezultati ankete med 218 dijaki naše gimnazije. Ugotovile smo, daje vzgoja tista, ki vpliva na njihove prehrambene navade, in da polovica gimnazijcev ni zadovoljna z organizacijo malice. Če nas vprašate o najpogostejših menijih, potem lahko rečemo, da so trije: veliki sendvič in kola, krof dom-domac in jabolčni sok ter piz-za in marelični sok." Ker so ugotavljale tudi energijsko in biološko vrednost malic, so zadeve najbrž glede tega povsem jasne: preveč maščob, energijsko prebo-gate, preveč je tudi saharoze, ki povzroča zobno gnilobo. Premalo pa dijaki zaužijejo vitaminov, mineralov in balastnih snovi. So same glede tega kaj drugačne? Prešerno so se nasmehnile, nato povedale: "Hm, smo kar v kolesju povprečja. Je pa naše raziskovalno delo vplivale na to, da smo za praznovanje rojst-
Tinkara Kristan
Tina Kramer
nju prehrambenih navad gim- nega dne pripravile zdravo
malico.Torej, poskušale smo, bile zadovoljne, ampak brez torke in "čipsa" ne gre." Pri raziskovanju prehrambenih navad svojih vrstnikov in vrstnic jih je med drugim presenetilo, da posegajo tudi po sadju, da se precej ukvarjajo s športom, vendar nadaljnjih obravnav glede tega niso opravile. Pa še nad nečim so izrazile začudenje: da so med priljubljenimi pijačami gimnazijcev na prvem mestu sadni sokovi, alkoholne pijače pa med pre-
cej nepriljubljenimi.
Mentorica Viktorija Kristan je doslej že bila mentorica mladim raziskovalcem, zato je poznalo tovrstno delo, vedela, koliko časa, truda, volj je za dosego zastavljenega cilja potrebnega. Dekleta? "Ne nismo si znale predstavljati, kaj pomeni iti se raziskovalca, kako to poteka. Seznanjene smo bile o tem že prej, vendar nismo verjele. Sedaj, ko smo zadevo preizkusile, verjamemo. Naslednjič bo
Katarina Ostruh
lažje. Upamo, da nam bo to prišlo prav pri nadaljnjem študiju.« "Kot mentor moraš biti tečen, prijazen, da gre delo naprej. Škoda, da jim tega dela kje ne priznajo. Tako pa delajo izključno iz dobre volje," seje vključila v pogovor Viktorija.
Delo Tinkare, Tine in Kata-
drugačnega mnenja. Bolj, ko se je prireditev bližala koncu, bolj verjele so, da so odpadle. Zato je bila prva nagrada zanje vendarle presenečenje.
Bodo sodelovale v gibanju tudi prihodnje šolsko leto? Odkrito so povedale, da morajo sedaj najprej pozabiti na napore, nato razmisliti, ali se jim tovrstno delo izplača ali ne, kar so jih spraševali že njihovi vrstniki. "No, poskusile
Viktorija Kristan
smo, zadovoljstvo
je, ker smo dosegle zastavljen
cilj, bomo pa še videle, če bomo rine so vseskozi budno sprem- QSta]e pri tem ali ne -
ljali njihovi sošolci in sošolke. čestitke za uspešno delo in Ko so nalogo predstavljale v čim lepše počitnice vam ždi. šoli, so skupaj verjeli, da bodo mo| med nagrajenimi. Na zaključni slovesnost pa so bile vsaka
Po sedmih letih znova skupaj
V tem hitrem tempu življenja so redki trenutki, ko se srečajo bližnji sorodniki, daljni pa drug za drugega sploh nimajo časa. Zato je toliko lepše videti srečanje, na katerem se zbere celotno družinsko deblo.
Pred sedmimi leti so se Britovškovi prvič zbrali na Hauserjevi domačiji v Cirkovcah. Imeli so se zelo lepo in so si obljubili, da se znova snidejo čez pet let. Čas hitro beži, zato ni šlo vse po načrtih in minulo soboto so se zbrali z dveletno zamudo. Bilo je nadvse veselo, prišli so sorodniki od vsepovsod, tudi iz Ljubljane, Maribora, Slovenj Gradca, največ pa jih je seveda bilo iz domačega kraja. Najstarejši udeleženec srečanja je imel 89 let, nam-
lajši pa mesec in osem dni. vo njihovo naslednje srečanje, zbrali spet leta 2000. Posebej slavnostno bo goto- saj so si obljubili, da se bodo ■ S. Vovk
NAKU
SUPER
PONUDBA
R O C E S ROLERJEV
Tokio JR 10.900.-
NRT 14.900.-
Vaš center - nakup
OVALNI CENTER VELENJE. Kidričeva 2B.
26. junija 1997
NAS VAS 9
Odpadel dobršen kos pročelja
Zabobnelo je v nedeljo med 14.00 in 14.30 na Goriški 51 v Velenju in nekateri so pomislili, da gre za potres. Pa je s stene zgradbe odpadlo 30 do 40 kvadratnih metrov pročelja, sreča pa je bila v tem, da spodaj ni bilo nikogar in da ima tamkajšnji lokal nas-trešek. »Ker je bil pohodni in nepohodni del terase slabo narejen, je stalno zamakalo, omet je odstopil, ob močnem vetru pajezle-tel na tla,« je dejal eden od tamkajšnjih stanovalcev in napovedal, da lahko pričakujemo še kakšen »udar.«
Iz mandata v mandat
Za nekatere stvari pravimo, da se prenašajo iz roda v rod. Po novem bi lahko rekli, da se zadeve prenašajo iz mandata v mandat. Vsaj za popravek zakona o gozdovih naj bi to veljalo. Kar je prejšnji poslanec Franc Avberšek začel, sedanji Bojan Kon-tič nadaljuje. Kdo bo pa končal?
Brez poslancev in svetnikov
Že so se pričela letošnja predtekmovanja za Zlato harmoniko. Kolikor smo videli spiske prijavljenih, na njih ni poslancev ali svetnikov. Pa čeprav pravijo, da imajo nekatere vrline, ki bi jim prišle prav. Znajo pritiskati na tipke in znajo (nas) nategovati. Seveda jim pa manjka glavno: ubranost.
Združeno na Roglo
Pravijo, da so šaleški upokojenci eden močnih povezovalnih dejavnikov na območju nekdanjih treh občin. Tudi letos so pripravili več različnih druženj. Za končno druženje pa so vseeno raje spet izbrali kraj zunaj svojega območja.
Dobri in slabi
Dobri nogometni klubi dobijo po končani sezoni nove bogatejše sponzorje, slabi nove trenerje.
Glavni so višje
Dolgo časa so govorili, daje Velenje največji zagovornih nove zgornjesavinjsko-šaleške regije. Zadnji čas nekateri spoznavajo, da je glavni, ki od tega kaj pričakuje, višje. Na Golteh!
Usklajevanje plač
Upokojenci so dobili za pol odstotka višje pokojnine. Zdaj bo treba s temi "visokimi" penzijami takoj uskladiti plače.
Premalo nedelj
Poletje je čas za gasilce. Ne zaradi požarov, zaradi veselic. Teh je toliko, da se tisti župani, ki se radi pokažejo na vsaki prireditvi, ne morejo na vse.
Policijski zbor v Velenju
Regijski policisti se bodo ob svojem prazniku zbrali v Velenju. Ne v Tropici, v Kulturnem domu!
Najbolj primerni
Clinton zadnje dni nenehno zagotavlja, da smo Slovenci najprimernejši kandidat za vstop v Nato. V drugem krogu.
REZANJE ŠOŠTANJA
AMNEZIJA
Šoštanjčani veliko dajo na izjemne napore teševcev za reševanje njihovih ekoloških težav, še bolj vpadljiva pa je res vzgledna skrb za zunanji izgled ogromnega objekta, katerega velikost je tako dominantna, da si Šaleške doline brez TEŠ noben domačin ne zna več predstavljati. Ti napori so rodili svoje sadove. Bela "perjanica" na srednjem dimniku nas pogosto spominja, da od tukaj ne onesnažujemo več po Sloveniji, ko pa se bo belo zakadilo še iz najvišjega dimnika, se bo poznalo vse gor do avstrijske Koroške, ki bo zanesljivo izdatno pomagala pri izgradnji čistilne na bloku 5. Toda Šoštanjčani bi se morali tu pa tam le vprašati, kaj bo s staro elektrarno z najnižjim opečnatnim dimnikom, iz katerega se predvsem pred dežjem spusti nad mesto sladko rumena tančica, ali pa je tudi ta že tako zakoreninjena v zavesti domačinov, da sladkobnega okusa ne zaznavajo več.
Ko je bil "ekološki val" ljudskega nezadovoljstva na višku, so se na več lokacijah v Šaleški dolini pojavili t.i. ekološki monitorji in edini, ki pravzaprav zgledno in stalno deluje je tisti na vhodu pred velenjsko Namo. Prepričani pa smo lahko, da največ vsak deseti obiskovalec še ve, kaj pomenijo rdeče številke, ki tečejo pred njegovimi očmi. Šoštanjski tablo je bil prestavljen na Graš-ko goro, kjer so z njegovo pomočjo asfaltirali cesto, že plačani, precej večji tablo namenjen Šoštanju pa je ostal na bogve katerem inštitutu v Ljubljani, kajti sedaj ni potrebno več kontrolirati onesnaženosti zraka. Zdaj imamo namreč demokracijo, svojo državo in svojo občino; pa menda ne bomo po svojih pljuvali? Tako žal spoznavamo, da je bila vsa ekološka ost veča ali manj zlorabljena v politične namene, ki se je na državni ravni izpela z neizpeljanim zakonom o varstvu okolja, na občinski pa z odškodninami, kijih TEŠ redno plačuje. Žal pa še ni uspelo vzpostaviti takšnega avtomatizma, ki bi omogočil kolikortoliko pravično delitev več, kot stomi-lijonske odškodnine, ki jo TEŠ nameni vsako leto šoštanjski občini. Ea tako tudi na tem področju velja doktrina šoštanjske politike, ki jo je postavil komunalni svetovalec in ki se glasi: "Dobi se toliko, kolikor se kdo prizadeva." Ta prizadevanja pa so žal povezana s političnim prepričanjem tistih, ki se "prizadevajo" pa tako najbrž ni slučaj, da se je iz proračuna občine izgubila postavka "varstvo okolja", za kar bodo pred zgodovino odgovarjali tisti svetniki, ki se prizadevajo samo za svojo vas. Tako imajo tisti, ki zaradi krivičnega zakona o lokalni samoupravi, nimajo svojih predstavnikov v občinskem svetu, precej manjše možnosti za "prizadevanja" od tistih dveh od desetih, ki skoraj sami odtehtata polovico vsega občinskega sveta. Da ne bo pomote: Šoštanja ni med njimi.
Kaj torej botruje tolikšni nezainteresiranosti prizadetih, kam izginja njihova odškodnina? Gre za ekološko amnezij, podkupljenost ali obremenjenost z drugimi vsakdanjimi težavami? Nič od tega ni odločilnega, ampak se je aktualna občinska oblast odločila metodo zapiranja informacij iz svinčenih socrealističnih časov, kar nenazadnje sploh ni čudno, saj so se vsi vodilni na občini učili upravljati (z ljudmi) v onem sistemu. In zato bo vrsta obljub ostala samo na ravni obljub in zaman lahko pričakujemo kakršnekoli volitve v krajevne skupnosti, ki bi zagotovile kontinuiteto neodvisne volje krajanov, za razliko od sedanje, ko si je župan sam postavil predsednike po svoji volji in okusu z obljubo, da bo to začasno, sedaj pa ta začasnot traja že več, kot leto dni. V štiriletnem mandatu pa za leto ne moremo reči, daje začasno... Ob stalnem tarnanju, da ni denarja in smešnih dotacijah za KS pa si eni z ekološkimi odškodninami že lahko napeljujejo kabelsko televizijo, medtem ko druga, demografsko in ekološko najbolj ogrožena območja nimajo izvedene niti osnovne infrastrukture, kot se temu učeno pravi. Z vodovodom na čelu!
■ Perorez
raj.
"0, bog, vrni mi Rudarja bliže vrhu!"
Ni bojazni
Ker v prejšnji številki našega tednika optometer ni opozoril na kakšno »dobro delo« v občini Šmartno ob Paki, so se nekateri ustrašili, da so se tako že poboljšali, in da sedaj za govorice takšnih in drugačnih sort ne bo tem. »Ni bojazni,« so jih tolažili drugi.
Otroci in tovarišiče v šmarškem vrtcu pa se bojijo, da bo njihova tema ostala »neobdelana«. Že dalj časa namreč opozarjajo izvajalca na slabo opravljeno delo pri postavitvi ograje okoli vrtca. Pajka, ki bi spletel mrežo na nekaterih novih igral, pa župan, ki se je menda tako trudil pri tej naložbi in poiskal celo skrite kanale, še vedno ni dočakal.
Usliši prošnjo!
Drago Kolar z rudniškega radia je gotovo na-jzvestejši obiskovalec Rudarjevih tekem. Minulo pomlad bi bil gotovo nadvse rad katero izpustil * in nedeljske polpoldneve preživel doma ali na kakšnem prijetnem izletu. Kot uradni glasno-govornik na tekmah seveda tega ni mogel in smel storiti. Zdi se, da tudi on v zadnjem času išče rešitev zgo-
10 KAK VAS
ZA RAZVEDRILO
Oven od 21.3. do 21.4.
Nebo se bo počasi zbistrilo in spet bosti polni elana in dobre volje. To se bo kmalu poznalo na vseh področjih vašega življenja, tudi na ljubezenskem. Tu že dolgo časa čutite največjo praznino, zato bo otoplitev odnosov s partnerjem še kako dobrodošla. Ni pa izključeno, da to ne bo stari partner, ampak čisto nova ljubezen. V ponedeljek bodite previdni v prometu, pazite pa tudi na svoje stvari. Kaj lahko izgubite kaj pomembnega.
Bik od 22.4. do 20. S.
Nikar ne mislite, da drugi niso spregledali vaše stiske. Nekateri, tisti, ki vas imajo resnično radi, bi vam radi pomagali, a ne upajo. Drugi so seveda privoščljivi, kar si lahko mislite. Ločiti boste znali zrno od plevela in gonovno piskati tistega, ki vam bo iskreno pripravljen pomagati. Zal bo tokrat partner stal ob strani, saj ima preveč svojih težav.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Dobra volja se bo vrnila v vašo dušo, zato vam bo šlo vse po načrtih. Še tista uradna stvar, ki vas je že kar nekaj časa mučila, se bo uspešno razrešila. Pri tem pazite le, kaj vse boste podpisali. Dobro preberite vse uradne dokumente, da vam ne bo kasneje žal. Pred vami je še nekaj napornih dni, potem boste krepko izpregli. Dopust, ki ste si ga dobro zamislili, bo točno takšen kot sanjate.
Rak od 22.6. do 22.7.
Važno je predvsem to, da ne popustite pod številnimi pritiski, ki jih boste deležni v prihodnjih dneh. To bo za vas v trenutni situaciji zelo težko, pretežko pa nikakor. Kalili ste se dolgo, pripravljali še dlje, zato vas tokrat ne bodo vrgli iz tira. Pozorni bodite v torek, ko vas bo nekdo z lepimi besedami poskušal prepričati v nekaj, kar ne morete in ne verjamete. Poslušajte srce in razum. Z denarjem ravnajte previdno, nimate ga dovolj za vse, kar si trenutno želite.
Leti od 23.7. do 23.8
Nekaj vas bo močno jezilo. Celo vsak dan bolj. Ne tiščite tega v sebi, raje se odkrito pogovorite in vsem okoli vas povejte, kje mislite, da grešijo. Zamera bo seveda sodila zraven, a še zdaleč ne bo tako huda, kot si mislite. Kar kmalu bodo rezultati vašega pogumnega dejanja rodili sadove. Na ljubezenskem področju nič novega, še naprej bo vladalo zatišje, ki vas ne spravlja ravno v dobro voljo.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Vse teče, tudi vaše življenje ni več na mrtvem tiru. Dnevi bodo naenkrat prekratki za vse, kar boste želeli postoriti, zato pričnite selekcionirati vaše obveznosti. Sicer se boste še pred koncem meseca znašli v vrtincu dolžnosti, ki jim nikakor ne boste več kos. Ker si želite miren dopust, pričnite ukrepati takoj. Pri delu boste izjemno uspešni, pazite pa, komu vse boste razlagali svoje načrte. Da se ne boste čudili, ko se bodo z vašimi idejami hvalili drugi.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Zadovoljni boste, kot že dolgo ne. Ob tem boste začutili, da ste potrebni krepkega odjdiha, ki si ga boste verjetno privoščili kar kmalu. Čeprav morda ne bo tako dolg, kot bi želeli, bo rodil dobre sadove. S partnerjem se bosta spet močno zbližala in razčistila tudi nekaj nesporazumov iz bližnje preteklosti. Če boste le lahko, pozabite na službene obveznosti, ki vam niso ravno v veselje. Boste videli, kako močno si boste oddahnili.
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
Upoštevali ste pameten nasvet in se ponovno močno posvetili svoji družini in partnerju. Kajne, da se je splačalo. V hišo se je vrnila stara harmonija, vse to pa dobro vpliva tudi na vaše počutje in zadnje čase ne preveč trdno zdravje. Prijatelji bodo od vas veliko pričakovali. Povejte jim v obraz, kdo si trenutno zasluži največ vašega prostega časa. Povsem vas bodo razumeli, a vedeti morate, da ste jih v preteklosti s svojo ustrežljivostjo kar malce razvadili.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Vaše čustveno življenje bo vedno bolj hladno. Se sami ne boste vedeli, kdaj in zakaj sta se s partnerjem tako močno odtujila. Ne iščite vzroka le v njem, saj veste, da nikoli ni le na eni strani. Poskusite se vživeti v njegovo kožo in se potrudite, da mu pokažete, da nečesa ni čisto pravilno razumel. Če boste preveč od doma, bo stanje iz dneva v dan slabše. Lahko se celo zgodi, da se vam bodo zaradi tega porušili poletni načrti.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Čakate na trenutek, ki vam bo pomenil zelo veliko. Morda največ v vašem dosedanjem življenju. Kmalu bo tu. In točno tako lep bo, kot si želite. Celo nekaj podrobnosti bo, ki vas bodo presenetile in pričakale povsem nepripravljene. Sorodniki vam bodo s svojimi pridigami hoteli le dobro, žal pa bo učinek pri vas ravno nasproten. Zato se jim raje umaknite s poti.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Še sami ne boste vedeli, zakaj ste se naenkrat znašli vsem na očeh in mnogim v zobeh. Poskrbite, da govorice, ki vas bolijo, čim prej utihnejo. Molk tokrat ne bo najboljše zlato, zato tistim, ki so vam kašo zakuhali, to le povejte in obrazložite vse, kar vam leži na duši. Partner bo ostal z vami, zvest in ljubeč kot vedno. To bo vajino že sicer lepo zvezo še okrepilo.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Kar nekaj stvari, ki so vas mučile v preteklosti, se je lepo uredilo. Tudi ena od tistih, ki vam pogosto ni pustila spati. Sedaj vas čaka še ena pomembna in velika preizkušnja. Na tehtnici so vaša čustva, ki ne znajo več najti miru tam, kjer vsi pričakujejo, da ga bodo. Marsikdo vam ne bo zameril, če se boste odločili za krepko spremembo. Kar verjeti ne boste mogli, koliko jih bo," ki vam bodo zagotavljali, da so takšen razplet tudi pričakovali.
Ilustracije: Pia
00®
©
t
9

f
0
r
Seveda je to lahko le spodnje perilo, kajne? Tisti kos garderobe, ki mnogim pomeni zelo veliko, kljub temu, da ga na naših telesih vidijo le redki. To je zagotovo najbolj intimen kos garderobe, brez katerega ne ženske, ne moški ne znamo živeti. Enim sicer pomeni več, drugim manj, ni pa jih malo, ki naravnost uživajo v izbiranju, kupovanju in nošenju odličnega spodnjega perila različnih znamk. Moda ima svoje muhe tudi pri spodnjem perilu. Navdihe išče v preteklosti, jim doda kanček sedanjosti in jih naredi iz vedno novih, prijetnejših materialov, ki božajo naša telesa. Če boste izbrali lepo in udobno spodnje perilo,
VELEBLAGOVNICA VELENJE
vam bo, verjemite, zrasla tudi samozavest. Kaj je lahko bolj neprijetnega, kot če nas spodnje hlačke jezijo, lezejo tja, kjer nam ne paše, uhajajo iz bokov. Ali če nam nederček ne daje prijetnega občutka lepih prsi? Poznate, kajne? Zato se danes sprehodimo skozi oddelek s perilom v velenjski Nami, kjer je izbira res neverjetna. Tako na moškem kot ženskem oddelku. Ponujajo vam perilo domačih in tujih proizvajalcev, v široki paleti različnih modelov pa bodo zagotovo kaj zase našli vsi; najstnice, najstniki, športnice, športniki, mlade dame, dame v zrelih letih in gospodje...
Izredno bogata in pestra je v Nami izbira Liscinega perila, saj imajo prav vse modele iz njihove letošnje kolekcije. Še posebej zanimiva je kolekcija Yess, ki je namenjena mladim. V tradicionlani beli in kožni barvi, pa tudi v nežno zeleni, roza in temno modri. Tudi modni nežni rožasti vzorci so vmes. Modrci so odlično oblikovani, močno poudarjeni, tudi s t.i. kostjo, ki prsim poudari ali popravi obliko. V kolekciji so tudi čudoviti bodyji, ki jih boste lahko nosile kot poletne majčke. Liscina kolekcija za dame je res elegantna; naramnice modrcev široke in ozke, čipkaste ali svilene, hlačke modno visoke, z visokimi izrezi na bokih. Tudi moškim boksarkam podobne so vmes, za vse tiste, ki imajo rade tak stil. Paleta barv je tudi tu izredno bogata, tudi oranžne, roza in svetlo modre so vmes. Labod se predstavlja s čudovitimi
bodyji. V njih boste res svobodne, lahko tudi svečane, saj so v črno vtkali srebrno nitko in z njo ustvarili čudovit vzorec...
Še ena kolekcija je silno zanimiva, namenjena mladim in mladim po srcu. Iz uvoza prihaja Skiny. Ko jo enkrat spoznaš, jo preprosto vzljubiš. Zaradi odličnega materiala, sintetično obdelanega bombaža, z dodatkom elastana, se mehko prilegajo telesu, modeli pa so vrhunsko oblikovani. V kolekciji najdete vse; komplete hlačk in modercev, posamezne modele, majčke, »odštekane« bodyje... Vse v živo oranžni, črni, beli, zeleni barvi. Se posebej zanimiva je kolekcija Simply different. Med tujimi znamkami najdete še Schiesser in TRIUMPH ter v teh dneh cenovno izredno ugodni znamki Malizia in La perla.
KUHARSKE VARIACIJE KUHARSKE VARIACIJE KUHARSKE VARIACIJI
Nekateri cenijo papriko zato, ker je okusna, drugi, ker je tako zdrava. Vsebuje veliko vitaminov, pripraviti pa jo je mogoče na toliko različnih načinov, da med recepti zagotovo najdemo tudi kakšnega zase.
Paprika s sirom
Za 4 osebe potrebujemo: 4 podolgovate paprike, 250g ovčjega sira, 1/8 litra sladke smetane, sol, poper, koper in 2 žlici kaper. Paprike podolžno prerežemo na polovico. Semenje odstranimo, polovice operemo. Sir naribamo in zmešamo s smetano, po okusu ga solimo in popramo. Primešamo mu sesekljani koper in odcejene kapre. S sirovo zmesjo napolnimo paprike. Ponudimo jih ohlajene.

M
V Velenju ni več poletja brez velenjskih radijcev. Sploh začetka ne. Že peto leto zapored boste lahko jutri z nami skočili v poletje, potem pa iz mesta odšli na vse strani sveta in v njem polno uživali proste dni. Titov trg bo jutri zagotovo obsijan s soncem, saj še ni bilo leta, ko bi nam ponagajalo vreme. Sonce pa bodo v vaša srca prinesli tudi številni nastopajoči, vsem dobro poznani, mnogim najljubši.
_ In kdo vse bo jutri z nami? V prvi vrsti velenjski radijci s strašnima Jožefoma na čelu. Za glasbeno stopnjevanje razpoloženja pa bo »hitel počasi«, kot to zna le on, vaš Adi Smolar, ki bo zagotovo dvignil množico, ki jo pričakujemo pod odrom. Deja Mušič, ja, tista iz (žal nič več) karaok, vas bo v plesne ritme popeljala s skupino Gimme 5. Da se bo temperatura dvignila tudi vsem prisotnim damam, bo poskrbel Vili Resnik, za ljubitelje popevk pa Magazin. Da
ne boste rekli, da nismo poskrbeli za vse glasbene okuse, bodo v funky-soul maniri zagodli tudi vedno odlični Soul Fingers, za zabavo ob jedači in pijači, za katero bo tudi letos poskrbel Gost d.o.o., pa bodo z nami vsem poznani in priznani Slaki. Pa še recite, če niso naši glasbeni gostje pravi magnet, vsak po svoje in vsi skupaj. Zato vas jutri od 1 7. ure dalje pričakujemo v naši veseli družbi! Poletje pa bomo velenjski radijci začinili še z eno prireditvijo. Že četrtič zapored skupaj z Vinkom Simekom in tednikom Kaj pripravljamo izbor najbolj všečne pesmi poletja, imenovane »Zlato sonce«. Prvi kupon je v tedniku Kaj že objavljen, na Radiu Velenje se že predstavljajo letošnji sodelujoči. Lahko vam izdamo, da je bilo letos zanimanje za sodelovanje v izboru res veliko. Do finala, ki bo 18. julija v Velenju, se bodo na kar nekaj izborih po različnih slovenskih krajih potegovali za »sonce« številni znani ina manj znani slovenski glasbeniki. Trinajst najboljših po mnenju bralcev Kaja, obiskovalcev prireditev in poslušalcev radia Velenje (kjer bodo izbori in predstavitve potekali vsak torek ob 18. uri), pa bodo naši finalisti, ki jih boste lahko spoznali vsi Velenjčani in se tudi sami odločili, kdo si zasluži sijoče »Zlato sonce«.
26. junija 1997
TV SPORED
MŠ VAS 11
ČETRTEK, 26. junija
SLOVENIJA 1
10.20	Moesha, 11/14
10.40	Dedinja, amer. film
12.30	Rojen med divjimi živalmi,
4/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
14.30	Novice iz sveta razvedrila
14.55	Punčka, ki ubija, franc.
drama
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Sprehodi v naravo
17.25	Ouasimodove čarobne
dogodivščine
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	Šport
20.05	Tednik
21.05	Forum
21.15	Rik Mayall predstavlja: Umazano staro mesto
22.10	Odmevi, vreme
22.50	Šport
. 22.55	Odstiranja
SLOVENIJA 2
14.15 Filmski triki 14.45 Portret Vinka Globokarja 15.45 Posadka, 19/20 16.10 Atletika: Grand prix, posnetek iz Pariza 17.20 Sredozemske igre, posnetek iz Barija 17.45 Ljubezen boli, 4/10 18.35 Skrb za zemljo, 7/13 19.00 Resnična resničnost 19.30 Izzivalci, 48/52 20.00 Up in slava, ang. film 21.55 Gibljive slike 22.25 Girona: EP v košarki,
SLOVENIJA:IZRAEL, prenos 00.00 Gibljive slike
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Reševalci, nan.
12.00	POPkviz
12.30	M.A.S.H., nan.
13.00	Jezus Kristus superstar,
amer. film
15.00	POP 30
15.30	Diagnoza: umor, nan.
16.20	Top shop, tv prodaja
16.30	Santa Barbara, nan.
17.20	Top shop, tv prodaja
17.30	Mamice, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Umor je napisala, nan.
19.30	24 ur
20.00	Brez zavor
21.00	Newyorška policija, 11. del nan.
22.00	Pleško, humor, serija
22.30	M.A.S.H., nan.
23.00	Partnerja, nan.
00.00	Playboy
00.30 Vesoljske zagate, amer.
komedija 02.00 24 ur, pon. 02.30 POP 30, pon.
kan.ili
27 46 52
09.30 POT V AVONLEA, ponovitev 68. dela nadaljevanke 10.20 EPP/Vabimo k ogledu 10.25 VIDEO TOP oddaja o ročk
glasbi 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GOST V STUDIU 21.05 IVEK, KDO TE JE UBIL; dokumentarni film o uboju Ivana Krambergerja 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 27. junija
SLOVENIJA 1
10.25	Ljubezen boli, 3/10
11.15	Up in slava, amer. film
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
15.15	Mladi virtuozi
15.35	Povečava
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Dogodivščine iz živalskega vrta
18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.10 Igre brez meja 21.45 V krvi, 3/6 22.40 Odmevi, vreme, šport 23.25 Roula, danski film 01.05 Resnična resničnost 01.35 Videoring
SLOVENIJA 2
13.00 13.30 14.00 15.30 16.00 16.10 16.40
18.10 19.00 19.30 20.00 21.30
22.25
Mostovi
Resnična resničnost Igrani film Gibljive slike Forum
Zgodbe iz školjke Na drugi strani gore II., amer. film Jake in Ben, 6/13 Okolje in mi Dnevnik, vreme Oleana, amer. tilm Ljubljana: otvoritev mednarodnega grafičnega bienala, prenos Girona: EP v košarki, SLOVENIJA1ITVA, prenos
as«, 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00
15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 00.00 01.30 02.00
09.00
-fV
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Partnerja, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Težave na poti, amer. drama POP 30
Diagnoza: umor Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Mamice, nan. POP kviz Umor je napisala 24 ur
Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Film Playboy Erotični film 24 ur, ponovitev POP 30, pon.
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45G0ST V STUDIU:
09.50	Radovedni Taček
10.10	Taborniki in skavti
10.25	Sprehodi v naravo
10.40	Zgodbe iz školjke
11.10	Al andalus, flamenco -1.
	del
11.35	Hugo, tv igrica
12.05	Tednik
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.05	Strela z jasnega, 7/28
15.15	Otok otrok, franc. film
17.00	Obzornik
17.10	Svet narave, 4/9
18.00	Na vrtu
18.25	Ozare
18.35	TV prodaja
18.40	Hugo, tv igrica
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Nabriti kanoni, amer. film
21.40	Za tv kamero
22.00	Poročila, vreme
22.15	Šport
22.35	Zlata naveza, 9/12
10.45	EPP/VABIMO K OGLEDU	09.30
10.50	IVEK, KDO TE JE UBIL;	10.30
	dokumentarni film o uboju	
	Ivana Krambergerja	10.35
11.50	TV IZLOŽBA	11.05
12.00	Videostrani	
17.55	NAJ SPOT DNEVA	12.35
18.00	OTROŠKI MIŠ MAŠ,	12.40
	kontaktna oddaja	18.55
19.00	REGIONALNE NOVICE	19.00
19.05	Otroški program: RISANKE	19.30
19.30	TV IZLOŽBA	19.35
19.35	Videostrani	20.00
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	20.05
20.05	GREMO V KINO	
20.30	AMERIŠKO SRCE, triler,	
	ameriški film	20.30
22.00	GOST ODDAJE DOBRO	
	JUTRO	21.30
22.30	NAJ SPOT DNEVA	
22.35	REGIONALNE NOVICE	23.00
22.40	HOROSKOP	23.05
22.50	TV IZLOŽBA	23.10
22.55	VIDEOSTRANI do 24.00	23.15
SOBOTA, 28. junija
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
15.10 Oleana, amer. film 16.40 POMP 17.40 Teniški magazin 18.10 EP v košarki: SLOVENIJA-LITVA, posnetek iz Girone 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Kreslin, Lovšin, Predin 21.00 Cesarstvo žuželk, 6/6 21.30 Zlata šestdeseta slov.
popevke 22.30 V vrtincu 23.00 Sobotna noč
"V/"
08.00 08.30
09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.45 16.30 17.45 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30
00.00 00.30 01.30 02.00
Mrčeski, risana serija Dogodivščine brenčeče čebelice, ris. serija Munkci, 2. del ris. serije Mož pajek, risana serija Peter Pan, risana serije Morska deklica, serija Proti vetru, nan. Samski stan, nan. Gola resnica, nan. Formula 1, trening Beverly Hills 90210, nan. Melrose plače, nad. Hinglander, nan. Robocop, nan. Herkul, nan. Xena, nan. 24 ur
Ozek prehod, amer. film Odpadnik, nan. Seksi komedija kresne noči, amer. komedija Playboy Playboy special 24 ur, ponovitev Obsedeno stanje, film
kanali 27 46
52
OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev
EPP/ Vabimo k ogledu GREMO V KINO, ponovitev AMERIŠKO SRCE, film, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA Videostrani
EPP/VABIMO K OGLEDU 595. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
GLASBENI GOST: ALFI NIPIČ, 30 let SMRTONOSNI NINJA, ameriški akcijski film NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 29. junija
SLOVENIJA 1
08.30	Mednarodna izmenjava
otrok, 3/3
08.50	ŽIVŽAV
09.40	Dodojeve dogodivščine
09.45	Na vrtu
10.10	Koncerti za mlade
11.00	Rojen med divjimi živalmi
11.30	Obzorja duha
12.00	Pomagajmo si
12.30	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
13.50	Ogre brez meja
15.20	Mc Hale's Novy, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Otroški svet, 3/12
17.40	Po domače
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	ZOOM
21.15	Večerni gost
22.05	Poročila, vreme
22.20	Ameriška norost, amer. film
SLOVENIJA 2
14.50	Mali oglasi
15.30	V vrtincu
16.00	Zlata šestdeseta slov. popevke
17.00	7. evrovizijsko tekmovanje
mladih plesalcev
18.30	Šport (košarka)
19.30	Dnevnik, vreme
20.00	Goli, 3/6
21.00	Slovenski magazin
21.30	Svet čudes, 9/13
21.55	Šport v nedeljo
22.25	Portret Pavarottija
23.15	TNT
00.15	Slovenski magazin
08.00 Pujsji dol, risanka 08.30 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, risana serija 09.00 Maček Felix, ris. serija 09.30 Kasper in prijatelji, risana serija
10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Lewis, serija 11.00 Učitelj za vse čase, portret 12.00 Brez zavor 13.00 Formula 1, prenos 16.00 Samski stan, nan. 16.30 Na jug, nan. 17.15 Divji timijan, nemška
drama 19.00 Športni krog 19.20 Vreme 19.30 24 ur
20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 Vrhunci
22.15 Detektivka Lea Sommer, nan.
23.30 Formula 1, posnetek 01.30 24 ur, pon.
PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA:
MINI 5, otroška glasbena lestvica
OTROŠKI MIŠ MAŠ
594.	VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST; MLADEN HLUPIČ, pilot
Iz produkcije Združenja LTV Slovenije: Oddaja TVM-K12, Mežica GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
595.	VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP
GLASBENI GOST: ALFI NIPIČ, 30 let GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO Videostrani POT V AVONLEA, ponovitev 67. deli 5.50 GOST V STUDIU AMERIŠKO SRCE, ameriški film
VIDEO TOR oddaja o ročk glasbi
POT VAVONLEA, ponovitev 68. dela nadaljevanke
GREMO V KINO, ponovitev HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
08.15
08.40 09.40
10.00
10.20
10.40
11.10
11.45
12.15
12.50 12.55
13.55
14.25 15.00
16.50
18.20
19.20
20.10 20.40 20.45
PONEDELJEK,
30. junija
SLOVENIJA 1
10.05	Otroški svet, nan.
10.35	Ameriška norost, amer. film
11.50	Ljudje in zemlja
12.20	Za tv kamero
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
14.05	ZOOM
15.05	Večerni gost
15.55	Dober dan, Koroška
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Radovedni Taček
17.30	Mejniki, 4/50
17.45	Jake in debeluhi, 13/23
18.35	0 naravi in okolju
18.40	Lingo, tv igrica
19.10	Risanka
19.20	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Župnik za 10 tednov, 1/6
21.00	TV konferenca
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.45	Poletna noč:
sledi	Caroline v velemestu, 1/23
23.10 Zlata nevesta, 10/12
00.00 Videoring
SLOVENIJA 2
13.20 Na potep po spominu 14.25 Okolje in mi 14.55 Šport v nedeljo 15.30 Al andalus, flamenco -1. del
15.55 V krvi, 3/6 16.45 Obzorja duha 17.15 Portret Pavarottija 18.05 Goli, 3/6
19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Karaoke 21.05 Peter in Petra, mladinski film
22.00 Hong Kong - odštevanje,
dokum.oddaja 22.55 Brane Rončel izza odra
10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Detektivka Lea Sommer, nan.
12.00 Na jug, nan.
13.00 Na sever, nan.
14.00 Športni krog
14.30 Morska deklica, mlad.serija
15.00 Varuška, nan.
15.30 Mamice, nan.
16.00 Zaliv ljubezni, nad.
17.00 Santa Barbara, nad.
18.00 Zlatolaski, nan.
18.30 Umor je napisala, nan.
19.30 24 ur
20.00 Podmornica, nemški film 22.30 Športna scena 23.30 Partnerja, nan. 00.30 Mož iz Ria, franc. komedija 02.30 24 ur, pon.
kanali 2T 46
52
09.00	DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja	09.30
09.45	EPP /Vabimo k ogledu	
09.50	595. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	10.00
10.20	TV IZLOŽBA	10.05
12.00	Videostrani	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	10.55
19.00	REGIONALNE NOVICE	
19.05	OTROŠKI PROGRAM:	12.00
	Risanke	18.55
19.30	TV IZLOŽBA	19.00
19.35	Videostrani	19.30
20.00	EPP/ VABIMO K OGLEDU	19.35
20.05	Iz produkcije Združenja LTV	20.00
	Slovenije; Oddaja HI-FI	20.05
	VIDEOSTUDIA, Murska	
	Sobota	
20.35	POT V AVONLEA, 69. del	20.25
	nadaljevanke	
21.25	GOST ODDAJE DOBRO	
	JUTRO	20.45
21.55	NAJ SPOT DNEVA	21.10
22.00	REGIONALNE NOVICE	
22.05	HOROSKOP	21.15
22.10	TV IZLOŽBA	21.20
22.15	VIDEOSTRANI do 24.00	21.25
TOREK, 1. julija
SLOVENIJA 1
10.45	Jake in debeluh, 13/23
11.35	Vrč, iranski film
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
13.35	Po domače
15.00	TV konferenca
15.55	Mostovi
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti
17.25	Otroci polderjev, 1/6
7.40	Dodojeve dogodivščine
17.50 Havajski detektiv, 2/25
18.40 Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30 Dnevnik, vreme
20.05	Ločitvene vojne, amer. film
21.40 Homo turisticus
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.40 Poletna noč:
sledi	Caroline v velemestu, 2/23
23.05 Zlata naveza, 11/12
00.00 Videoring
SLOVENIJA 2
12.00 Sobotna noč 14.00 Tenis: Grand slam, 1/4
finale Ž, prenos 16.30 Pomagajmo si 17.00 Recept za zdravo življenje 17.30 Poletna noč, ponovitev 18.35 Župnik za 10 tednov, 1/6 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Dosje
21.05 Duh velikih jezer, dokum. oddaja
22.30 Berlin Alexanderplatz,
14/14 00.20 Svet poroča 00.50 Tenis, ponovitev
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Partnerja, nan.
12.00	Zaliv ljubezni, nan.
13.00	Kritik, risana serija
13.30	Športna scena
14.30	Zlatolaski, nan.
15.00	Varuška, nan.
15.30	Mamice, nan.
16.00	Zaliv ljubezni, nad.
17.00	Santa Barbara, nad.
18.00	Zlatolaski, nan.
18.30	Umor je napisala, nan.
19.30	24 ur
20.00	Postelja laži, film
21.40	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	M.A.S.H., nan.
23.00	Partnerja, nan.
00.00	Do ušes, komedija
01.30	24 ur, ponovitev
02.00	POP 30, ponovitev
kanali
Iti, 27 46 52
Iz produkcije Združenja LTV Slovenije; Oddaja HI-FI VIDEOSTUDIA, Murska Sobota
EPP/ Vabimo k ogledu POT V AVONLEA, ponovitev 69. dela nadaljevanke TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani
EPP/ VABIMO K OGLEDU 596. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST: TOMAŽ BARADA
NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
10.10	Havajski detektiv, 2/25
11.00	Ločitvene vojne, amer. film
12.35	Svet čudes, 9/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče
13.35	Marjanca
15.05	Svet narave
15.55	Slovenski utrinki
17.00	Obzornik
17.10	S kazino do plesnih
	korakov
18.20	Moesha, 12/14
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.05	Rdeči krog, franc. film
22.25	Odmevi, vreme
23.00	Šport
23.10	Poletna noč:
sledi	Caroline v velemestu, 3/23
23.35	Zlata naveza, 12/12
00.25	Videoring
SREDA, 2. julija
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
13.00	Winbledone: tenis - Grand slam, 1/4 finale M, prenos
17.15	Svet poroča
17.40	Homo turisticus
18.00	Poletna noč, ponovitev
18.25	Cesarstvo žuželk, 6/6
15.45	Studio city
18.55	Filmski triki
19.30	Dnevnik, vreme
20.00	Grand prix v atletiki, prenos
iz Lozane
22.30	Omizje
00.00	Koncert Big banda
01.00	Tenis, ponovitev
07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.15 22.45 23.30 00.30 01.00
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H.
Bolnišnica upanja, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. POP 30
Diagnoza: umor Santa Barbara, nad. Mamice, nan. POP kviz
Umor je napisala, nan.
24 ur
Film
M.A.S.H., nan. Obraz tedna Reševalci, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev
09.00 DOBRO JUTRO, informa-
tivno-razvedrilna oddaja 09.45 596. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.1OŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.30 ŠPORTNI GOST; TOMAŽ
BARADA 11.00 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 MLADI UPI, otroška
zabavno-glasbena oddaja 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 Videostrani 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 POT V AVONLEA. 70. del
nadaljevanke 20.55 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi
21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek
(urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA
Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
■V T
Za rudarje konec odmora
Nogometaši velenjskega Rudarja so v ponedeljek dopoldne začeli priprave na novo prvenstveno sezono, ki bo za vse ljubitelje nogometa v dolini nekaj posebnega. Prihodnje leto bo za Rudar jubilejno, slavil bo 50 - letnico obstoja. Direktor kluba Martin Steiner je »starim« igralcem predstavil novega trenerja Miloša Soškiča, kateremu bo v začetnem obdobju, ko bodo nogometaši nabirali telesno moč, pomagal znani kondi-cijski trener Franc Kosi, in tudi nove nogometaše. To so: Kokol (prej Mura), Gajser (Beltinci), Miškič in Kosič (Korotan). Vodstvo kluba želi še dva kakovostna napadalca, najbliže Velenju je Vidojevič (prej Korotan), s katerim naj bi se dogovorili danes, v torek po prvem treningu pa so se dogovorili tudi z Vidovičem, da bo še eno leto v zeleno-črnem dresu.
■ (vos)
Mali nogomet
V Skalah zmagal Fori
Športno društvo Škale - Hrastovec je v soboto izvedlo vsakoletni turnir v malem nogometu v počastitev dneva državnosti. V finalni del turnirja so se uvrstile ekipe Fori, Teksas Kantina in Kamnoseštvo Kozjak; rezultati: Kamnoseštvo Kozjak-Fori 1:3, Kamnoseštvo Kozjak - Teksas 0:1, Fori - Teksas 5:1. Za najboljšega vratarja so proglasili Keršiča (Teksas), najboljši igralec je bil Aleš Rednak (Fori), najboljši strelec pa Borut Arlič (ŠD Škale Zlatorog Eks bar).
Razpoloženi strelci
V ligi malega nogometa v Šmartnem ob Paki so odigrali 12.krog. na videz se vrh že izoblikuje, vendar gneča med ekipami prvimi zagotavlja zelo zanimivo nadaljevanje.
Rezultati: Lajše-Avto Maurer 0:4, RBM Commerce-Flamengo 11:1, Little Boys-Rekreativci 12:0, Grossenberg-Podgora 4:5, Beni-Keramičar-stvo Kemo prekinjeno, Adriatic-Gostišče Pri orehu 1:1, Roje-Krokodilčki 1:1, Saloon Mins Nol-Adsalute 1:2, Klub 81 prost; vrstni red: l.Adsalute 27,2. Adriatic 26,3.krokodilčki 24,4.RBM Commerce 23,5. Keramičar-stvo Kemo 23,6.Beni 23,7.Gostišče Pri orehu 22, 8.Saloon Mins Nol 20, 9.Klub 81 17, lO.Podgora 16 itd. Naslednji krog bodo odigrali 5.julija.
Balinanje
Dve odlični igri in zmagi
Balinarjem Premogovnika Velenje je v prvi državni ligi končno uspel veliki met. V 10.krogu so še drugič premagali Jadran iz Kozine, tokrat s 13:10, in se na lestvici dvignili na 5jnesto. V osmih krogih, kolikor jih je še ostalo do konca prvenstva, morajo za obstanek med najboljšimi zmagati še štirikrat, kar pa je dejansko možno.
Presenetili so balinarji Megrada iz rogaške Slatine, ki so premagali drugo Plešivico z 11:5 in končno prepustili zadnje mesto najbližjemu tekmecu. V območni ligi sta se GIP Vegrad in trboveljski Partizan razšla neodločeno 8:8, vrstni red pa ostaja nespremenjen - GIP Vegrad, Partizan in Žalec.
Mladca Zoran Rednak in Siniša Moravec (oba Premogovnik Velenje) sta v nedeljo zastopala štajersko-dolenjsko zvezo na državnem prvenstvu v hitrostnem zbijanju. Odličen je bil Zoran, ki je osvojil celo tretje mesto, Siniša pa je imel slabši dan in je osvojil 17.mesto, kar pa je za prvi nastop na državnem prvenstvu tudi zadovoljivo.
■ Boris Knavs
RUDARJEVI POPUSTI - ZA LASTNIKE NK rudafTVELENJE STALNIH VSTOPNIC
SEZNAM (stanje 6. junija): Kemična čistilnica Polak (nudi 10 % popusta), Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5 %), Bela dvorana (tenis in fitness 10 %), Turistična agencija Palma (3 do 5 %), Fotokopirnica RLV (5 %), frizerski saloni podjetja Figaro (10 % za striženje in pedikuro), športno-terapevtski izdelki Mueller (20 - 30 %, preko kluba), športna oprema (5 - 30 %, preko kluba), Slaščičarna Metka (10 %), Trend Računalniški inženiring (5 - 20 %) in Cvetličarne in drevesnica PUP (5-10 %), Emona obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanji E Shop, 5 % popusta na igrače), RTC Golte (smučarske karte 10 %), Elektronika Velenje (televizorji 12 %), Samo - podjetje za varovanje premoženja, montažo alarmnih naprav in mehansko zaščito (10%), Konjeniški klub Velenje, (jahalni tečji 10 %, rekreativna ježa 20 %),Pizzerija Saloon (10%) na vso ponudbo.
NOVOST: BASS CENTER, glasbeni instrumenti in dodatna oprema 3- 5%/
Več informacij lahko dobite v klubu na telefonskih številkah: 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. uro.
Atletika
Bahtiriju dva naslova, Krajncu norma
V soboto in nedeljo je bilo v Novi Gorici državno prvenstvo za člane in članice, Velenjčani pa so se znova odlično odrezali. Matjaž Krajnc je dosegel osebni rekord in hkrati normo za evropsko mladinsko prvenstvo v Ljubljani, Bekim Bahtiri je osvojil dva naslova državnega prvaka, kar deset atletov je izboljšalo osebne rekorde, ženska in moška štafeta pa sta dosegli klubska rekorda.
Ženske - 100 m: 4. Jana Pugelj 12,59; 400 m ovire: 8. Nastja Breznik 1:06,2 (osebni rekord); 1500 m: 6. Kristina Obronek 4:47,80 (OR); 3000 m: 5. Slavica Poznič 10:12,23 (OR); 5000 m: 2. Slavica Poznič 17:54,29 (OR), štafeta 4x400 m: 4. Velenje (Breznik, Obronek, Pugelj, Čeplak) 3:54,51 (klubski rekord); moški -100 m: 3. Marko Štor 10,71; 400 m: 4. Matjaž Krajnc 49,08 (norma za EP in OR); 400 m ovire: 3. Sergej Šalamon 53,42,6. Primož Gutman 54,41 (OR), 10. Peter Poles 56,88; 800 m: 3. Janko Podgoršek 1:51,40 (OR), 11. Sašo Njenjič 1:56,35 (OR); 1500 m: 1. Bekim Bahtiri 3:54,42, 2. Janko Podgoršek 3:55,01; 5000 m: 1. Bekim Bahtiri 14;41,68; štafeta 4x400 m: 3. Velenje (Gutman, Podgoršek, Šalamon, Krajnc).
■ V. P.
Plavanje
Tina - ponovno z državnimi rekordi
Na neuradnem evropskem prvenstvu dečkov in deklic 16. Memoriala Luciane v Brescii (Italija), na katerem je tekmovalo 650 plavalcev iz 71 klubov 8 držav Evrope, so plavalci PK Velenje odlično zastopali svojo občino in državo. Dosegli so 3 državne rekorde in osvojili 3 druga mesta.
Ponovno se je izkazala Tina Pandža, ki je dosegla nov državni rekord v disciplinah 100 m prosto s časom 1:03.48 (prejšnji izleta 1980 je bil 1:03.70) in 100 m delfin s časom 1:09.73 (prejšnji iz leta 1985 je bil 1:10.70). Tretji rekord je dosegla štafeta v disciplini 4 x 100 m prosto v postavi Maja Sovinek, Nina Sovinek, Teja Tomažič in Tina Pandža.
Drugo mesto je v močni konkurenci dečkov na 100 m prosto osvojil Jernej Ocepek. Skupno med vsemi klubi so plavalci Velenja osvojili 11. mesto in prejeli kristalni pokal.
Rezultati: Deklice: 100 m prosto: 2. Tina Pandža 1:03.48; 100 m delfin: 2. Tina Pandža 1:09.73; 100 m prsno: 13. Nina Sovinek 1:28.07; 100 m hrbtno: 10. Maja Sovinek 1:18.76; 200 m mešano: 16. Nina Sovinek 2:50.32; 4 x 100 m prosto: 5. Velenje 4:35.49.
Dečki: 100 m delfin: 7. Jernej Ocepek 1:08.78; 100 m prosto: 2. Jernej Ocepek 1:01.03.
Skakalci v Gorenju
Podpisali pogodbo
"Želimo, da bi takšni obiski v Gorenju postali tradicija," je
minulo sredo najboljšim slovenskim smučarskim skakalcem, tekačem in kombinatorcem dejal Borut Meh, namestnik generalnega direktorja za ekonomiko	Gorenja
Gospodinjski aparati, po podpisu pogodbe o pokroviteljstvu Gorenja nad slovensko smučarsko nordijsko reprezentanco.
Še preden sta z direktorjem slovenske nordijske reprezentance Ljubom Jasničem podpisala pogodbo o generalnem pokroviteljstvu, so si gostje skupaj z direktorji programov in Vojkom Zupancem, ki je v Gorenju zadolžen za odnose z javnostmi, ogledali proizvodnjo in zaposlenim za tekočimi trakovi so skakalci in tekači razdelili veliko fotografij s svojimi s podpisi. Ker Gorenje izvozi kar 95 odstotkov vseh izdelkov, je še kako pomembno, da si v tujini utijuje ime tudi z uspehi vrhunskih športnikov. Lani je dobro ime Gorenja v svet še posebno dobro ponesel najboljši skakalec sezone na svetu Primož Peterka.
Borut Meh (na posnetku skupaj s Peterko) je po podpisu pogodbe še povedal, da so v času, od kar je Gorenje prevzelo pokroviteljstvo, s smučarji, trenerji in vodstvom, postali prijatelji in sodelavci, sicer pa se morajo oboji soočati z najhujšo svetovno konkurenco. Zato znajo tako v smučarski organizaciji kot v Gorenju ceniti, kaj pomeni biti in ostati v vrhu.
■ Hinko Jerčič
Jolanda Steblovnik:
»Sanjam olimpijske igre«
Že v prejšnji številki smo poročali o sijajnem uspehu 20 - letne članice AK Velenje Jolande Čeplak na sredozemskih igrah v italijanskem Bariju. W teku na 800 metrov je osvojila svojo prvo člansko medaljo na velikih mednarodnih tekmovanje, s tem pa dosegla tudi svoj največji uspeh doslej, še večji in lepši seveda še pridejo. Po vrnitvi v domovino so jo v četrtek pred ljubljansko dvorano Tivoli navdušeni pričakali sorodniki, prijatelji in predstavniki AK Velenje. Bleščeč sijaj srebra pa čisto malo zbledi ob dejstvu, daje bila zmagovalka je pičlo stotinko sekunde hitrejša od Jolande, kar se na srednjih progah ne dogaja prav pogosto.
Kaj ob lepih čestitkah pravi Jolanda Čeplak? »Z rezultatom sem resnično zelo zadovoljna, saj tako dobrega teka po slabšem nastopu na Irskem teden dni prej nisem pričakovala. Tudi s srebrno kolajno sem več kot zadovoljna, pred odhodom sem si namreč želela samo uvrstitve v finale, čeprav sem zlato izgubila samo za nesrečno stotinko. Zadnjih 300 metrov sem vodila, zadnjih deset pa sva tekli skupaj. Če bi se le vrgla v cilj, ne pa samo iztekla...Vsekakor je to nova velika mednarodna izkušnja, teh mi seveda še manjka. Res pa je, da sem z 20 leti v konkurenci evropskih in svetovnih srednjeprogašic zelo mlada, saj tekačice na teh progah dosegajo najboljše rezultate, ko se bližajo tridesetim letom.
Upam, da bom izvrstno formo obdržala do evropskega prvenstva do 23 let na Finskem, od katerega veliko pričakujem, najprej seveda uvrstitev v finale. Nato bom nastopila še na nekaj mitingih in za konec sezone v svetovnem prvenstvu v Atenah. Normo za nastop sem že izpolnila, prav tako normo za olimpijske igre leta 2.000, ki pa jo bom morala vsako leto potrjevati, na igrah pa bom gotovo tekla še hitreje. Olimpijske igre so vsekakor moj življenski cilj, ob tej priliki pa bi reda zahvalila AK Velenje in vsem sponzorjem, ki so mi pred letošnjo sezono omogočili temeljite priprave in na podlagi tega odlične dosežke.«
Velenjčani odlični
Slovenj Gradec - Na republiških športnih igrah v Slovenj Gradcu so se odlično odrezali predstavniki Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. V rokometu so osvojili prvo mesto zlato medaljo, prav tako zlata je bila v teku na 60 metrov Suzana Buijak, v vseekipni razvrstitvi pa so Velenjčani zasedli drugo mesto in srebrno medaljo.
SO Skale - Hrastovec
15. vaška olimpiada
Športno društvo Skale - Hrastovec tudi letos pripravlja vaško olimpiado, ki bo že 15. po vrsti. Tiidi letos bodo pripravili več zanimivih tekmovalnih disciplin, zelo veliko zanimanje pa je za tekmovanje predic. Doslej seje prijavilo že deset ekip iz vse Slovenije.
Olimpiada bo v soboto, 5. julija, na prostoru pri bivšem gasilskem domu. Tekmovalne ekipe se še lahko prijavijo na številko (o63) 893-570 - Herman Arlič.
Smučarski skoki
Kisovec - Meddruštvena tekma
Dečki do 9 let: 3. Klemen Omladič, 5. Lovro Zupane. Dečki do 11 let: 3. Aljoša Čutuk. Dečki do 13 let: 1. Dejan Plevnik, SSK Mislinja, 2. Andrej Petrov Šaronja, 3. Mario Lamešič, 5. Grega Kotnik, 7. Luka Smagaj, 8. Aljoša Čutuk, vsi SSK Velenje. Eisenertz Avstrija - mednarodna tekma
Kombinacija (skoki in teki): 1. Christofer Eugen, Avstrija, 10. Rolando Kaligaro, 21. Igor Jelen, 30. David Adamič, 33. Dejan Tovornik, vsi SSK Velenje, 26. Gorazd Robnik, SSK Mislinja. Solo - mlajši mladinci: 1. Marin Koh, Avstrija, 7. Tahi Globačni, 9. Uroš Kočnik. Starejši mladinci: 1. Wolfgang Loitzl, 6. Marko Zorko, 7. Bojan Hriberšek, 9. Luka Ograjenšek, 11. Dejan Tovornik. Mlajši člani: 1. Fabian Ebenhoh, Avstrija, 3. Gorazd Robnik, SSK Mislinja, 12. David Adamič, SSK Velenje. Člani: 1. Martin Holvart, Avstrija, 7. Rolando Kaligaro, 9. Igor Jelen, oba SSK Velenje.
■ Jožef Ograjenšek
Bosi - letos rekordno
Predprejšnjo soboto je bil, letos že šesti po vrsti, pohod bosih na Goro Oljko. Pohodniki so se zbrali ob 8. uri pred gostiščem Hartl, se ob zvoku harmonike sezuli ter se družno bosi odpravili peš na približno dve uri dolgo pot. Zanimivo je, da se vsako leto tovrstnega pohoda udeleži več udeležencev. Letošnja udeležba je bila rekordna doslej, kar 58 jih je odšlo bosih na pot.
Vse pohodnike je nagovoril Jože Pouh, ki je med drugim dejal: "Posebej pozdravljam novince, čestitam pa starim znancem, ki so si že masirali podplate od tu do Gore Oljke s peskom, zemljo, koprivami, kostanjevimi ježicami, storži in mehko planinsko travo. Kakšna škoda, da večina Slovenk in Slovencev ne pozna takih užitkov. Mogoče je, da jih ne bodo nikoli spoznali, tako kot njihovi praprapradedje niso spoznali čevljev. Spodbudno pa je, da se krog bosih širi. Gotovo največ zaradi čistega veselja do planin in dobre družbe, ki je med prijatelji pohodništva nikoli ne manjka."
■ B. Mugerle
26. junija 1997
MODRO KRONIKA
NAS CAS 13
TAROK
EXTRA
CIRUS
dam 4 Tovarna oblazinjenega pohištva
H	2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4
42 OSI Telefon {0602) 42 OS I; telefaks 42 S 53
INFORMACIJE: prodajalna NOVE OPREME Slovenj Gradec, Pod
tel. (0601) 441
Podjetni podjetnik iz Velenja
Kar okoli osem milijonov tolarjev si je z goljufijami in ponarejanjem listin pridobil 23-letni Velenjčan Robert Novačič, lastnik podjetja Harinski in Harinski, ki je imelo sedež v Celju. Za ta dejanja gaje okrožno sodišče v Celju obsodilo na enotno kazen tri leta in osem mesecev zapora, višje sodišče je zdaj to kazen potrdilo.
Obtoženi je vsa ta dejanja zagrešil v zelo kratkem času in sicer odmaja do julija lani. Z naročilnicami svojega podjetja, kije obstajalo le navidezno, je naročil v raznih podjetjih po Sloveniji različno blago. Naročak in prevzemal, ne pa tudi plačal. Tako pridobljeno blago je naprej prodajal na črno, denar pa si je zadržal. Na ta način je ogoljufal Pivovarno Laško (pivo), Anant iz Petrovč (brezalkoholne pijače), Vinag Maribor (alkoholne in brezalkoholne pijače), Rogaški vrelci (brezalkoholne pijače in mineralna voda), Sitar Pnevmatic Center (pnevmatike in razni deli za avtomobile), Tovarno volnenih izdelkov Majšperk v stečaju (tekstilni izdelki). Razen tega podjetju STC Celje, kjer je najel prostore, ni poravnal računa, odpeljal mu je še viličarja. Prodal je tudi dva avtomobila, ki si ju je sposodil. Eden od njiju je bil kar 3,4 milijona tolarjev vreden kombi.
Sposodil si gaje, nato pa prodal na celjskem sejmu rabljenih vozil. Vsa ta kazniva dejanja, ki jih je zagrešil, so bila "vredna" okoli osem milijonov tolarjev.
M (k)
POLICIJSKA POSTAJA VELENJ

Trčil in nato pobegnil
Velenjski policisti so v zelo kratkem času odkrili 33-letnega Draga R, ki je v prvih minutah prejšnjega ponedeljka z osebnim avtomobilom na Konovski cesti v Velenju trčil v tam parkiran osebni avtomobil in pobegnil. Policisti so ga hitro našli, alkotest pa je pobeglemu vozniku pokazal 3,15 promile alkohola v izdihanem zraku. Ob prijetju so policisti tudi ugotovili, da Drago še ni opravil vozniškega izpita. Na njegove »pomanjkljivosti« so ga možje postave opozorili. Z njihovim ukrepom se seveda Drago ni hotel sprijazniti, zato je moral ostanek noči preživeti v prostorih za pridržanje vinjenih oseb. Če ga ob streznitvi ni bolela glava, ga bo gotovo ob srečanju s sodnikom za prekrške.
Ni upošteval varnostne razdalje
Prejšnji torek, ob 21.50, se je pripetila prometna nesreča na Partizanski cesti v Velenju. Povzročil naj bi jo 20-letni Simon K. iz Velenja, vzrok zanjo pa naj bi bila prekratka varnostna razdalja in vožnja pod vplivom alkohola. Alkotest mu je namreč pokazal 1,75 promila v izdihanem zraku. V nesreči seje sopotnica v drugem osebnem vozilu lažje telesno poškodovala.
Pavličevo sedlo odprto
Številni Slovenci, še bolj pa domačini v Zgornji Savinjski dolini, so se nadvse razveselili dogovora glede odprtja mejnega prehoda Pavličevo sedlo s sosednjo Avstrijo. Nemalo pa so bili presenečeni, ko so se
Se enkrat preložili sojenje velenjskim "bombašem"
Obtožnica razširjena še na izsiljevanje
llidi na četrtkovi glavni obravnavi na Okrožnem sodišču v Celju so obtoženi 27-Ietni velenjski podjetnik Robertson Djer-dji, 20-letni Robert Novačič in 18-letni Alen M. zanikali, da bi bili krivi kaznivih dejanj, ki jim jih očita obtožnica. Tokrat razen zanikanja niso povedali nič novega, vztrajali so pri tem, kar so izpovedali že doslej. Zaradi tega primera, bombnih napadov na lokal Saloon, je bilo doslej že veliko razprav. Tokrat je okrožni tožilec obtožnico s kaznivega dejanja povzročitve splo-
šne nevarnosti ali napeljevanja k temu (po naročilu prvoobtoženga naj bi bila druga dva pred lokal Saloon odvrgla bombi) razširil še za kaznivo dejanje izsiljevanja in izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, ki so namenjeni za kaznivo dejanje. Ker bodo zaslišali še nekaj prič in izvedenca za eksplozive, so glavno obravnavo preložili na 11. julij.
"Vse to sije izmislil. Verjetno ima za to kakšen razlog," je napričevanje Bojana Ša-lamona, lastnika lokala Saloon, dejal Ro-
bertson Djerdji. Šalamon je namreč znova povedal, da ga je Djerdji večkrat izsiljeval, da mora zaposliti v lokalu njegove redarje ali plačevati varščino, sicer se bo njemu in bližnjim ter lokalu kaj zgodilo. Šalamon je še dejal, da so mu tudi po prejšnji glavni obravnavi grozili, če bo še prišel na obravnavo, grozili naj bi bili tudi enemu od njegovih delavcev. Njega in še nekatere druge priče bodo zaslišali na nadaljevanju obravnave.
m (k)
včasih znašli pred zaporo. Cestna povezava z južno Avstrijo je namreč možna le od določenih mesecih in dnevih. Mednarodni mejni prehod je odprt le od junija do septembra, in sicer ob petkih, sobotah in nedeljah, ter ob slovenskih in avstrijskih praznikih od 8. do 19. ure. V oktobru pa bo odprt ob petkih, sobotah in nedeljah od 8. do 17. ure. Sicer pa je možno mejo prečkati le peš.
Srečal se bo še s sodnikom
Na policijsko postajo Velenje se je prejšnji petek ob 15. uri pripeljal voznik avtobusa in povedal, da njemu in tudi drugim sopotnikom povzroča sive lase mlajši potnik s svojim nespodobnim obnašanjem. Policisti so se seveda z njim pogovorili in ugotovili, da gre za mladoletnega D. K. iz Smartnega pri Slovenj Gradcu. Ne bo pa ostalo le pri pogovoru. D. K. bo namreč dobil tudi vabilo za srečanje s sodnikom za prekrške.
Po nesreči odpeljal s kraja
V zadnjem času policisti opažajo, da je vse več voznikov, udeleženih v prometnih nesrečah, ki enostavno, očitno tudi brez slabe vesti, pozabijo na svoje obveznosti in pobegnejo s kraja nesreče. Med takšne sodi tudi neznani voznik temnejšega športnega osebnega avtomobila (na registrskih tablicah ima znak občine Velenje), ki je minuli ponedeljek ob 21.55 v križišču magistralne in regionalne ceste v Šentrupertu trčil v osebni avtomobil znamke VW Vento, last Antona Š. iz Žalca. Takoj po trčenju je namreč odpeljal s kraja nesreče. Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o tej nesreči ali pobeglem vozniku, da se oglasijo na najbližji policijski postaji ali zavrtijo telefonsko številko 113. '
Bo tudi pred sodnikom še heroj?
Minulo soboto, nekaj pred 2. uro ponoči, je policijska patrulja na Polzeli ustavljala voznika osebnega avtomobila, 23-letnega Emila P. iz Velenja. Voznik na znak policista ni ustavil, ampak je počakal na parkirnem prostoru pred blagovnico. Že ob pristopu policistov se je Emil vedel žaljivo do uradnih oseb in jima grozil še s fizičnim obračunom. Pri preverjanju alkoholiziranosti je alkotest pokazal, da ima Emil v organizmu 1,57 promila alkohola. Ko sta policista uradni postopek praktično že končala, seje Emil vrnil do enega od njiju in ga fizično napadel. Tako močno ga je zgrabil, da mu je odtrgal gumb na srajci. Policista sta morala uporabiti fizično silo in plinski razpršilec. Kljub temu se je kršitelj uspel odpeljati v Dobrtešo vas, kjer so ga prijeli in odpeljali na policjsko postajo. Emil bo sedaj svoje herojstvo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške in na sodišču.

NOVA L-7
I
:
NOVA L-8
TAROK
PLATANA
MNENJA, ODMEVI
Majhen dar rodi veliko srečo
Lokovica
V	zahvali, ki je bila objavljena v časopisu Naš čas dne 19. junija, je pomotoma izostalo ime darovalca g. Ljubomira Melanška iz Lokovice, ki je daroval lastnoročno izdelano skulpturo "violinist". Gospodu Melanšku se za neljubo napako opravičujemo.
Od 13. do 17. junija so bili na žiro račun Prosvetnega društva Lokovica za dobrodelni koncert -Daniela Strožič nakazani denarni prispevki v višini 170.000,00 SIT. Prispevali so jih: občina Šoštanj, Mirko Andreje Lajše, trgovina Saša Šoštanj, Novak - .avtok-leparstvo - ličarstvo Lokovica, mestna občina Velenje.
Vsem darovalcem se organizator prisrčno zahvaljuje.
Žalostni dan za Slovenijo
Šest let je minilo od takrat, ko ti je Bog naklonil svobodo, domovina moja. Tisoč in več let so sanjali naši predniki o samostojni domovini. Pisatelji in pesniki so hrepeneli, da bi zasijalo nad domovino svobodno sonce in jo slavili kot Simon Gregorčič:
Njo prvi spev je moj slavil,
poslednji njej se bo glasil,
in zadnji glasi ti mi bojo:
Bog čuvaj domovino mojo!
Takšni so bili biseri src slovenskih pesnikov, biseri najgloblje slovenske bolečine.
Pa je prišlo iznenada. Tisti, ki so v času demosove vlade priznali samostojnost Slovenije, sedaj omahujejo, ko želi Slovenija v NATO. Ali je to naključje ali je kaj več, kaj opozorilnega v času predsedniških volitev v Sloveniji? Sam Bog vedi!
Billu Clintonu je poročala delegacija predstavniškega doma ameriškega kongresa, ki je bila na obisku v Sloveniji. Bili Clinton seje odločil: »Slovenija še ne gre v NATO!«
Odprtih je več vprašanj. Ali se Clinton boji fašizma v Sloveniji? Gospod predsednik Kučan je tretjič napovedal svojo kandidaturo za predsednika republike, pred dobrim letom dni pa je poljskim novinarjem zagotavljal, da bo kandidiral v tretje le, če bo v Sloveniji zavladal fašizem. To trditev je izrekel tudi v Novi Gorici, kjer je bil v Hitovih hotelih gost večera Boruta Pahorja, zdajšnjega predsednika Združene liste. Ali Clinton meni, da Slovenija ni pravna država, saj gospod Milan Kučan kandidira v tretje (kot Tudman in Miloševič), ustava pa mu dovoljuje le dva mandata? Ali Clintonovo odločitev pogojuje dejstvo, da je Milan Kučan - prej tovariš -nepretrgoma že od aprila 1986, ko je postal predsednik Zveze komunistov, najvišji oblastnik v Sloveniji in po svoji funkciji vrhovni komandant armade? Ali je Clinton ocenil, da v NATO ne more vključiti armade, ki ji na na nek način poveljuje reformirani komunist, ki mu ni tuja nabava orožja v Izraelu ipd.? A nas je Clinton zato potisnil ob bok Romuniji? Morda je Clintonova odločitev le kot opozorilo v času predsedniških volitev pri nas?
V	te m primeru se dajo stvari še premakniti. Ker so vse parlamentarne stranke na pobudo socialdemokratov (SDS) podprle vstop Slovenije v NATO, še vedno upamo, da nas bodo evropski prijatelji odlepili od Romunije, kjer je še pred leti vladal najbolj kruti komunizem - hujši od fašizma, v nasprotnem primeru pa bo tako, kot je v Delu zapisala Mojca Drčar - Murko: "Slovenija izgublja priložnost za dokončno simbolično
dodelitev prostora na evropskem zemljevidu, varnem pred balkanskimi scenariji."
■ Martin Pustatičnik
Pozor - velenjski ostrostrelec
Ko stopate po mostu čez Pako, zatopljeni v lastne misli in zavijate v lekarno ali Zdravstveni dom Velenje, lahko doživite boleče presenečenje.
V bližnji stolpnici preži skrivnostni ostrostrelec, ki z natančnim zadetkom povzroča svoji žrtvi pekoče bolečine.
Ali se sploh zaveda zahrbtni storilec, da je tako igračkanje hudo nevarno početje, ki se lahko konča tudi z izgubo vida pri nesrečniku.
To opozorilo naj velja vsem, ki hodijo po mostu čez Pako, da tiči nekje v stolpnici na Prešernovi cesti prikrit iztirjenec, ki v dopoldanskem času izbira gibljive tarče in daje duška svojim nepotešenim strastem.
Bližnji sosedje in policija lahko v tem primeru odigrajo poglavitno vlogo pri izsleditvi storilca. Morda se bori z lastnimi tegobami, ki jim sam očitno še ni dorasel. Pravočasna pomoč bo koristila, njemu in nam, nič hudega slutečim pešcem, hitečim preko mostu čez Pako.
Fras
Aktivnosti zadnjih 30 let in samopotrjevanje
16. junija je bilo v skupščinski dvorani občine Velenje pomembno posvetovanje. Udeležilo se ga je nad sto ljudi iz vseh krajev Slovenije. Zveza društev upokojencev, domače društvo in Univerza za tretje življenjsko obdobje so bili organizatorji.
Osrednja tema dneva je bila naslovna tema dr. Ane Kranjc: Kako živeti zadnjih trideset let?
Že naslov kaže na aktivnost v tretjem življenjskem obdobju, takrat ko človek zapusti službo in se upokoji.
Ljubljana in Velenje sta bila prva, ki sta storila korak dalje in mnogim omogočila ostati v areni življenja. Samo v Velenju deluje v Univerzi 24 krožkov z nad 400 poslušalci. Podatek, ki je vreden omembe.
Premostitev človekove aktivnosti, pahnjenje v izolacijo je silno pomembna. Dati življenju kvaliteto, se dalje izobraževati in skrbeti za lastno poduhovljenje, vse to so pos-tulati, ki jih lahko taka organizirana oblika kot je univerza za tretje življenjsko obdobje skupno z društvi upokojencev nudi vsem tistim v jeseni življenja. Sklenili so, da bodo tako delo nadaljevali in ga razširili v vsej Sloveniji.
Laže bo tako aktivno premagovati generacijski odnos, ki je sicer tisočleten, a vedno krutejši, bolj zaostren, tudi na račun potrošniške miselnosti...
Menili so, da mediji ne posvečajo dovolj prostora in časa tretjini populacije v Sloveniji. To si je vendar zaslužila!
Iz vsega pa mora zrasti zahteva po uveljavitvi zrelih modrecev kot je to v Ameriki ali Japonski. Z učenjem, ki si ga upokojenci izbirajo sami, raste samozavest in raste tudi tisto najpomembnejše. Rekli bi samopotrjevanje. Tako so lahko zrela leta naše jeseni bogata, plodna in osrečujoča. To pa je tudi smisel življenja za vsakogar od nas!
Viš
RUDNIK LIGNITA VELENJE	
Na osnovi sklepa kolegija direktorja RLV se na	
JAVNI LICITACIJI	
odprodajo naslednja osnovna sredstva:	
1. Licitacija	Izklicna cena v SIT
1. Avtomobil Renault R4,1.87	64.400,00
2. Avtomobil LADA 1300,1.91	138.000,00
3. Kompresor FAGRAM, I. 82	41.400,00
4. Stružnica PA 30,1. 76	312.800,00
5. Stružnica TEŠ 3/2000,1. 82	30.000,00
6. Bager nakladalni BV-79,1.80	644.000,00
2. Licitacija	Izklicna cena v SIT
1. Stroj čelilni -1	1.169.110,00
2. Prirezkovalka dvojna	729.440,00
3. Prirezkovalka enojna	364.720,00
4. Stiskalnica hidravlična za	
lepljenje lesa	1.367.700,00
5. Stiskalnica za furniranje	72.944,00
6. Stroj brusilka tračna, Bratstvo	91.180,00
7. Stroj brusilni stoječi, Škofja Loka	18.236,00
8. Stroj brusilni univerzalni KPL	310.000,00
9. Stroj čelilni - II	361.660,00
10. Stroj debelinka	91.180,00
11, Stroj poravnalni	86.621,00
12. Stroj rezkalni DMPI-300	137.682,00
13. Stroj rezkalni KNOHMA	350.000,00
14. Stroj rezkalni RMN13	150.000,00
15. Stroj rezkalni TRILEX	31.913,00
16. Stroj rezkalni verižni	29.450,00
17. Stroj rezkalni GV 26	59.267,00
18. Stroj skobelni štiristranski	227.950,00
19. Stroj skobelni štiristranski	
PR0FILES	1.381.370,00
20. Stroj vrtalni večvretenski	174.154,00
21. Stroj vrtalni tip BS-20	45.590,00
22. Stružnica za les 110 cm	27.350,00
23. Žaga cirkular	99.100,00
24. Žaga tračna, Bratstvo	735.820,00
25. Žaga tračna, Volkers	70.708,00
Prometni davek v izklicnih cenah ni upoštevan in ga plača kupec.	
Prva licitacija bo v torek, 1.7.1997, ob 10. uri, v trgovini	
nekurantnega blaga pri jašku Škale. Ogled osnovnih sredstev je	
možen v trgovini nekurantnega blaga	Škale. Druga licitacija bo isti
dan ob 12. uri v proizvodnih prostorih podjetja PAM0, kjer je možen	
ogled v dogovoru z direktorjem podjetja.	
Interesenti morajo plačati varščino do pričetka licitacije in znaša	
10.000,00 SIT. Če vplačnik varščine odstopi od nakupa, izgubi	
pravico do njenega povračila. Po zaključeni licitaciji se varščine	
vrnejo takoj oz. v roku 8 dni.	
Osnovna sredstva bodo prodana najboljšemu ponudniku po načelu	
"videno - kupljeno", brez upoštevanja kasnejših reklamacij. Kupnino	
je treba plačati in blago odpeljati v 8	dneh po zaključeni licitaciji.
gorenje
Program Keramika Gorenje 11 b 3327 Šmartno ob Paki telefon: 063 / 402 - 300
Akcija v industrijski prodajalni keramičnih ploščic v vasi Gorenje
*	znižanje cen keramičnim ploščicam iz izvoznega programa
*	posamezni modeli znižani do 50%
*	znižanje velja do prodaje zalog
JfL t*-
riifiTiiiMTOiTiinni
5 gorenjeKeramika
ČETRTEK, 26. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 27. junija:	: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 28. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 29. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 30. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, I. julija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2.julija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; Gostova turistično gostinska ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 27. 6. ob 23. uri (pred-premiera!) KNAKONDA - avanturistični triler Režija: Luis Llosa Vloge: Jennifer Lopez, Ice Cuba, Jon Voight Dolžina: 91 minut Šestčlanski posadki na barki, ki pluje po Amazonki s ciljem, da bi posnela dokumentarec o nikoli videnem indijanskem plemenu Shirishama, se pridruži samotar Sarone, ki je s svojo barko obtičal sredi reke. V prepričanju, da poznata skrivnostno pleme, mu posadka dovoli, da jih vodi v osrčje reke. Njegov cilj pa je drugačen. Želi poiskati in obračunati z 12 metrsko kačo ubijalko, zlobno in legendarno anakondo. Odprava se tako spremeni v pravo moro v pragozdu, kjer si mora vsak sam pomagati tudi z najbolj primitivnimi sredstvi! Sobota, 28. 6. ob 21. uri METRO - komedija Režija: Thomas Carter Vloge: Eddie Murphy, Michael Rapaport,... Dolžina: 117 minut Eddie Murphy je tokrat Scott Roper, policaj specialec, ki se mora pogajati s profesionalnim morilcem za izpustitev talcev. Družbo mu dela novinec, ki ga mora Scott uvesti v delo, seveda pa zato zahteva poseb-
no plačilo.
Scott Roper je policist z obilico humorja, film pa kombinacija drame in komedije. Ponedeljek, 20. 6. ob 20. uri EKSPRES, EKSPRES - ljubezenska komedija Režija: Igor Šterk Vloge: Gregor Bakovifc, Barbara Cerar,... Dolžina: 76 minut Plašen, negotov in vase zaprt fant lepega dne sede na vlak in odpotuje. Brez cilja. Od postaje do postaje. Vstopi dekle, kratkolasa, nevsiljiva, zanimiva. Vožnja se nadaljuje, ljudje prihajajo in odhajajo. Fant in dekle odpotujeta dalje. Kaj se je zgodilo med njima, odkrijeta šele, ko stopita z vlaka. SLOVENSKI FILM LETA!
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 27. 6. ob 20. uri METRO - komedija
Nedelja, 29. 6. obn 18. uri
METRO - komedija
filmi v juliju: Breakdom, Ti, ti, lažnivec, Michael, Anaconda.
Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!
Gornji Grad
Revija posebne sorte
Sobota bo za Luče, Ljubno, Nazarje, Mozirje in posebej za Gornji Grad poseben dan. V prvih štirih krajih se bodo namreč s koncerti predstavili slovenski lovski pevski zbori in rogisti, v Gornjem Gradu pa bodo pevci in rogisti zvčer izvedli še skupni nastop s pihalnim orkestrom. Vse skupaj sodi v 24. Revijo slovenskih pevskih zborov in rogistov, s čemer bodo v Gornjem Gradu tudi obeležili 50-letnico svoje lovske družine.
26. junija 1997
GIBANJE PREBIVALSTVA
mali OGLASI
DEŽURSTVA
Upravna enota Velenje
Pavel Agnič, Šešče pri Preboldu in Jelica Pungeršek, Šešče pri Preboldu; Vojko Ramšak, Dobrovlje in Dragica Hribernik, Vologa; Nermin Alič, Velenje, Jenkova c.št. 29 in Jasmina Suljkanovič, Velenje, Kardeljev trg št. 9; Robert Bajsič, Laze št. 16/f in Damijana Čretnik, Laze št. 16/f.
Edvard Pavlič, roj. 1944, Velenje, Tomšičeva c.št. 37; Maksimiljana Melanšek, roj. 1932, Lokovica št. 102/a; Milan Hladin, roj. 1919, Velenje, Ul.Janka Ulriha št. 22; Tomaž Kotnik, roj. 1914, Ravne št. 122;
Ema Hriberšek, roj. 1953, Paka pri Velenju št. 71; Jožef Dvornik, roj. 1926, Paška vas št. 14; Avguštin Veternik, roj. 1919, Ravne št. 34; Marija Korenko, stara 84 let, gospodinja, Železno št. 16/a; Rosa Žvi-žej, stara 95 let, upokojenka, Celje, Brodarjeva 2; Stanislav Ribič, star 66 let, upokojenec, Prebold, Graščinska c. 14; Ferdinand Orožim, star 71 let, upok. kmet, Gomilsko 67; Franc Cokan, star 68 let, upokojenec, Vrbje št. 30/a; Ignacij Pražnikar, star 61 let, upokojenec, Pongrac 138; Marija Štarkl, stara 73 let, druž.upok., Pongrac št. 111; Anton Širše, star 63 let, upokojenec, Prebold, Na terasi 4; Slavica Kropivšek, stara 78 let, upokojenka, Vransko 26.
MENJALNICA
;/\ Vetrinjska8, 2000 Maribor
, d.o.o. tel.:062/225-729, tel./fax: 062/224-697
V NAKUPNEM CENTRU V VELENJU tel.:063/86-44-33

DELNIC(PID-OV) UGODNA PRODAJA DEVIZ NA OBROKE (ČEKI)!
m
(T fc
TROSOBNO STANOVANJE (80 m2)
v Velenju prodam. Tel.: 853-154. UREJEN PIKNIK-PROSTOR na
letališču v Lajšah pri Šoštanju nudim. Tel.: 892-338. KOLESA: dekliško (24 col.), žensko (26 col.) in moško gorsko, kupim. Tel.: 853-284. PARCELE ZA VIKEND (možna poznejša gradnja hiše) prodam. Tel.: 856-974.
ODKUPUJEMO DELNICE SKLADOV in Petrol "B". Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062/631-164, od 9.do 20. ure.
posteljne sobe s souporabo kuhinje (cena 33 DEM/dan). Tel.: 851-298, popoldan.
ALFO 33IE, I. 93 in pletilni stroj za vse vrste volne in garna, prodam. Tel.: 856-906.
GARAŽO V VELENJU vzamem v najem, Yugo Koral 55 prodam. Tel.: 850-939.
VESPO PX 200E (rumena),I. 86, z
radiom in zvočniki, prodam. Tel.: 853-431.
BIKCA, starega teden dni, prodam. Tel.: 892-235.
SOBO V CENTRU Velenja oddam v najem. Tel.: 851-860 ali 886-187. MERCEDES "Forgon" 508, reg. 3/98, prodam. Tel.: 861-714. OVCE IN JAGNJETA prodam. Tel.: 0602/55-635.
ZASTAVO 101 scala 65, reg. 5/98, prodam. Tel.: 862-832. PREKLICUJEM AVTOBUSNO VOZOVNICO na relaciji Galicija -Gorenje (Nada Rehar). LESENO UTO prodam. Tel.: 858-094.
BREJE OVCE in jagenjčke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Tel.: 892-338.
NA OTOKU PAGU oddam dvo-
RJAVE KOKOŠI za zakol ali
nadaljnjo rejo so vam na razpolago na farmi Varpolje, Rečica ob Savinji, vsak dan od 7. do 13. ure v dneh od 26.6. do 3.7.97, po ceni 200 SIT/kos.
HISO V OBMOČJU Velenja kupim ali zamenjam za trosobno stanovanje z doplačilom. Tel.: 858-015.
RENAULT 4,1. 91 in SUZUKI SWIFT SEDAN, 1.94, prodam. Tel.: 861-671.
BIKCA (230 kg) prodam. Tel.: 852-032.
KINTA-KUNTE prodam. Tel.: 063/857-507.
GARSONJERO v stanovanjski hiši oddam. Tel.: 881-718, po 10. uri.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 26. junija - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Lazar, nočni dežurni dr. Kočevar in dr. V.Renko Petek, 27. junija - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Stupar, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. Friškovec
Soboto, 28. junija in nedeljo, 29.
junija - dežurni dr. V.Renko in dr. Lazar
Ponedeljek, 30. junija - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Urbane in dr. D.Vrabič
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 29. junija - dr. Danica Bakulič v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Lekarna v Šoštanju:
LEKARNA ŠOŠTANJ obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo telefonsko številko 883-002.
Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 27. junija do 4. julija-Ivo Zagožen, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-677.
I ■■■■■

|SOČAJ
med
i c o ^^
V SODELOVANJU S ČERVENJAK d.o.o. Šalsika 9a, VELENJE, «01:063/882-744
ORTOPEDSKI IN DRUGI ZDRAVSTVENI PRIPOMOČKI
____?H»
r>;
- anatomske blazine WITCHI Iz Švice S • sedeži za bane - Invalidski vozički • recipročne hodulje In bergle In še čez l.OOO proizvodov Iz ortopedskega In rehabilitacijskega programa za lažje življenje
POOBLAŠČENO PODJETJE ZA IZDAJO TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV ZZZS
- strokovni servis - rezervni deli za TRUDBENIK • UGODNO: vijačni kompresor že za 4.990 DEM!
BREZPLAČEN TELEFON 080-1534
DELA ZA ŠTUDENTE, ŠTUDENTE OB DELU
MLAD
v jpn wjr j e
velenjski študentski servis
i KOMUNALNO I PODJETJE IVELENJEc
Upora• morebil dobrin
3320 Velenje
Koroška 37/b
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145
omunalnih storitev obveščamo, da lamacije glede dobave komunalnih ajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon:
856-251
856-380
862-582
Potrudili se bomo za takojšnjo odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje
ZAHVALA
AVGUŠTIN VETERNIK
28.8.1919 -19.6.1997 z Raven pri Šoštanju
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta, se iskreno zahvaljujemo: vsem sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala doktorju Lazarju, doktorju Polesu, drugemu zdravstvenemu osebju, govornikom, pevcem in praporščakom. Posebna zahvala gospodu dekanu Pribožiču, kanoniku in številnim duhovnikom za opravljeno bogoslužje. Hvala sodelavcem Zdravstvenega doma Velenje in mladim zadružnikom. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na
njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Jožica, sinova Marjan in Janko ter hčeri Jožica in Cvetka z družinama.
Če smo pa s Kristusom umrli,
verujemo, da bomo z njim tudi živeli. Rim 6,8
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očija
MILANA HLADIN A
5.6.1919 -18.6.1997
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ga spoštovali in se poklonili njegovemu spominu ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujeva se primariju dr. A. Fijavžu, doktorju J. Reberniku, osebju nevrološkega oddelka bolnice Celje in osebju bolnice Topolšica za zdravljenje, kakor tudi Majdi in družini Kanduti za skrb in nego. Hvala tudi Janezu Zapušku za besede slovesa, pevcem in Rudarski godbi za zapete in zaigrane žalostinke.
Sinova Milan in Tone z družinama.
ZAHVALA
Vsem, ki ste bili z nami ob smrti našega dragega sina, očeta, dedka in brata
EDIJA PAVLICA
Iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Ko se strnejo vse poti in ostane le spoznanje, da Te ni,
začutiš, kako je odšlo, kar je bilo in kar bi lahko bilo lepo.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi ljubljene mame in ome
MAKSIMILJANE - MILENE MELANŠEK
iz Lokovice 102 a 4. 4. 1932 - 16. 6. 1997
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem , znancem, sodelavcem Tovarne usnja Šoštanj, govorniku, godbi Zarja, Janku in Marku iz PUP-a, pevcem in vsem, ki ste jo imeli radi ter jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala družinam Železnik, Kušar, Reberšak, Kešpert in Pisir.
Žalujoča hčerka Silva z Joietom in vnukinja Anita.
V Nazarjah za zlato harmoniko
m v
Dva lepa večera so v petek in soboto v veliki dvorani nazarskega delavskega doma in pred gradom Vrbovec doživeli ljubitelji vedrih viž in lepe pesmi. Nazarsko turistično društvo in Zveza kulturnih organizacij Zgornja Savinjska dolina sta namreč znova izvedla izbirno tekmovanje za letošnjo »zlato harmoniko« v Ljubečni in obenem poskrbela za zanimive spremljajoče prireditve.
V	petek zvečer so se na re-vijalnem nastopu predstavili godci veterani z diatonično harmoniko, priljubljeno fraj-tonarico seveda. Njihov nastop so dopolnili najboljši harmonikarji, sicer učenci Roberta Zupana, citrar Miha Dovžan in pevka Jožica Kališnik.
V	soboto popoldne so pred gradom Vrbovec pričeli izbirno tekmovanje godcev na diatonično harmoniko v vseh starostnih kategorijah. Od 31 prijavljenih je v štirih kategorijah nastopilo 29 godcev iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter nekaterih drugih krajev. Strokovna
komisija je imela pri izbiri harmonikarjev za polfinalno tekmovanje zahtevno delo, saj je
Posebej je navdušil najmlajši - osemletni Jaka Podbregar iz Podvolovljeka.
kakovost igranja iz leta v leto višja. Omejeno število šestih godcev so morali povišati na sedem, naprej pa so se uvrstili Stanko Vrčkovnik Pohrastnika, Zdravko Detmar in Bernarda Podlesnik Ljubnega, Uroš Točaj in Andrej Pečnik iz Mozirja. Primož Založnik iz Vitanja in Marko Lekše iz Šmartnega ob Paki. Gledalci so za grajskega godca z glasovnicami izbrali Primoža Zvira iz Šentjanža.
Celotno prireditev je v svojem slogu povezoval Boris Kopitar, ki je poskrbel tudi za zanimive »polkaoke.« Zmagali sta pevki Lidija in Alenka, kaj bo z (enim) zlatim prstanom, ki sta ga prejeli za nagrado, zelo blizu prvemu mestu za svoje petje bi bil zagotovo tudi lučki župan in poslanec Državnega zbora Mirko Zamernik, ki pa je nastopil izven konkurence, a si vseeno prislužil okusno torto. Vesel večer se je raztegnil pozno v noč, zapolnila pa ga je Irena Vrčkovnik z ansamblom Slovenskih pet.
■iP
kar je nekaj manj kot lani in predlani, vseeno pa veliko več kot v marsikaterem drugem kraju. Po nekaterih podatkih pa je bil velenjski tek sploh na-jmnožičnješi.
■ vos
starosti in seveda obeh spolov,
Med mnogimi prireditvami, ki se te dni vrstijo v Velenju in sploh v Dolini, je bil tudi sobotni olimpijski tek. Tokratni je bil že tretji, zanj je poskrbel TRC Jezero v sodelovanju z MO Velenje.
Na slikovito progo s startom na Mestnem stadionu in s ciljem v bližini Bele dvorane je vse udeležence s strelom iz pištole "pognal" velenjski župan Srečko Meh. Tudi v soboto je vsak tekmovalec dobil majico.
Prireditelji so bili zelo zadovoljni	z udeležbo, saj je prišlo kar 761 ljubiteljev teka v naravi različne
100 let dela za človeka
krenil po ulicah Velenja in vsem meščanom pokazala moderno opremo, predstavili pa so se tudi gasilci in seveda tudi gasilke. V sprevodu je bilo kar 25 avtomobilov domačih in gostujočih društev. Skratka, z njim so gasilci predstavili svojo moč in zmožnosti. Glavna slovesnost se je na Titovem trgu pričela z zvoki himne. Številne navzoče je prvi podravil predsednik PGD Velenje Boris Kovše, ki se je seveda spomnil tudi začetkov delovanja društva: »Naši predniki, ljudje, ki so bili človekoljubni do drugih ljudi v nesreči, so davnega leta 1897 ustanovili prostovoljno gasilsko društvo. Združili so se pod geslom: »Naj bo dan ali temna noč, vsakomur bomo v pomoč!« V nadaljevanju je poudaril: »Težko ali pa sploh nemogoče bi bilo oceniti vso neizmerno požrtvovalnost, ki so jo
naši člani izkazovali vedno in povsod, kjer je bilo treba pomagati človeku v nesreči.« Sledil je govor predsednika GZS Toneta Sentončnika, pozdravni nagovor predsednika GZ Velenje Staneta Tepeja... Vsi so bili polni pohval in zahval tistim, ki svoj prosti čas posvečajo sočloveku in mu vedno, ko jih potrebuje, priskoči na pomoč.
Slavnostni govornik je bil župan MO Velenje Srečko Meh. V svojem govoru je poudaril: »Človeštvo že od nekdaj ogrožajo številne naravne
in druge nesreče. Ob njihovem pojavu človek nima veliko možnosti; lahko se umakne ali pa se jim prilagodi in tako zmanjša tveganje. Pomoč pri različnih nesrečah zmanjša škodo, rešuje življenja in pomaga sočloveku. Je na-jplemenitejše dejanje, s katerim lahko človek obvaruje človeka. Ob 100-letnici, ki jo letos slavite velenjski gasilci, se mi porajajo številne pohvalne besede in prispodobe; spoštovanje, priznanje, odrekanje, pomoč, dajanje ...« Posebno pozornost so izkazali tudi štirim častnim članom društva; najstarejšemu Rudolfu Hudoverniku, pa Jakobu Mehu, Antonu Gorograncu in Antonu Pečečniku.
Zadnje svečano dejanje je bilo razvitje gasilskega prapora PGD Velenje. Nanj so pripeli tudi štiri častne trakove, ki so jih prispevali sindikat Premogovnika Velenje, PGD	Hrastnik,
Mizarstvo Meh ter Elektroinstalacije Drobež. Verski obred je opravil župnik Janez Furman, potem pa so razviti in blagoslovljeni prapor pobratili tudi z ostalimi prapori. Kvintet Mavrica je z ubranim petjem svečane pesmi zaključil uradni del prireditve, ki se je sproščeno nadaljevala na pravi gasilski veselici v Rdeči dvorani Velenje.
■ bš, vos
Slavnostni govornik župan Srečko Meh
Sprevod, prapor, veselica
Sobotno praznovanje seje pričelo na kotalkališču, kjer se je malo po poldnevu pričel oblikovati slavnostni sprevod. Ta je
Gasilska parada je bila res številčna in zanimiva.
Minuli konec tedna je bil v Velenju gasilsko obarvan. Kar dva dni so člani Prostovoljnega gasilskega društva Velenje praznovali visok jubilej -100 let gasilstva v mestu. Pridružili so se jim številni stanovski kolegi in gostje od vsepovsod, tudi iz tujine, pozornost pa so izkazali tudi vsem tistim, ki jim vsa leta stojijo ob strani kot donatorji. Slavje se je pričelo v petek s svečano akademijo, nadaljevalo pa v soboto, ko smo lahko Velenjčani videli bogato parado po mestnih ulicah in prisostvovali veliki proslavi na Titovem trgu.
Petkove svečane akademije v res lepo in slavnostno okrašeni dvorani GD Velenje so se poleg članov domačega društva udeležili številni gosti iz sosednjih PGD, pridružili pa so se jim tudi predstavniki mest Vienne in Schiedam. O stoletnici je prvi spregovoril predsednik društva Boris Kovše, pohvalne in vzpodbudne besede pa je izrekel tudi predsednik GZS Ernest Eory, ki je med drugim dejal: »Prehoditi tako dolgo pot je mogoče le z ljubeznijo do bližnjega in z željo, pomagati človeku v nesreči.« Zupan Srečko Meh je izrazil zadovoljstvo, ker je društvo tako visoko kate-
gorizirano in dobro opremljeno, še v naprej pa je obljubil pomoč lokalne skupnosti. Miran Bogataj je izpostavil pomen nevladnih prostovoljnih organizacij, spregovorili pa so še številni drugi. Čestitke so društvu izrekli tudi predsednik države Milan Kučan, ministrski predsednik Janez Drnovšek, poslanec v državnem Zboru Bojan Kontič in številni drugi. Člani PGD
Na slavnostni akademiji so podelili tudi številne zahvale in
priznanja.
Velenje pa so se zahvalili številnim podjetjem, društvom in organizacijam s simboličnim darilom in biltenom »100 let Prostovoljnega gasilskega društva Velenje«, ki je izšel prav ob tej priložnosti. Bogat, poln podatkov, zgodovinskih slik, odslika celotno 100-letnico tudi tistim, ki dela tega društva niso poznali. Potem pa je Gasilska zveza Slovenije podelila kar 36 priznanj zveze. Prejelo jih je 34 posameznikov in dve društvi; PGD Velenje in PGD Šoštanj.
kovinOtehna
Prodajni center na Prevaljah in PC v nakupovalnem centru v Velenju
nemogoče je mogoče

Zalivalnik i super "POLO" cena

m rr>


699
Cev za namakanje
25 m isezonskAritIi
s
m
konzolo
PONUDBA
U
.299

za cev s priključki
i super w cena			Kosilnica na nitko B&DGL330		
eff	j:	a		5.999	"H
AKCIJA BELE TEHNIKE GORENJE SAMO ŠE PO 30- 6, 1997