Poitnlna plačana v gotovint Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 750 Din, ia inozern.stvo 20Din Račun pri poštno-čekovnem ..avodu St. 10-bbt). Cena 1 Din Rcdakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica Št. 1, pritličje, desno. Telefon imerurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oplasi po tariff. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkib. in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — PredpEsi glede piostora in dneva cbjave oglasov se uvaiujejo le po možnosti. Stev. 86. Celje» ponedeljek 24. oktobra 1932. Leto XIV. Dva lepa zbora JRKD v Savinjski dolini V nedeljo 23. t. ni. ob 15. se jo vr- šil (lobro obiska.n ustanovni obeni zbor Krajevne organizacije JRKD za občino St. Pavel pri Preboldu v d\o- rani Zadružnega doma v St. Pav- i u. Zbor je otvoril in vodil dcmači župan g. Kač, ki je uvodoma pozdra- \\\ navzoeega, sreskega narodivga poslanca g. Ivana Prekorftka in po~ vdarjal pomen in potrebo novo vsc^ državne politične stranke. Narodni poslanec g. Prekoršek je poda! občir- no poročilo o delu v pretekli poslov- ni dobi Narodne skupščine ter ruz- piavlja) zbranim volilcem o bodočih nalogah, ki čakajd Narodno pveii- stavništvo. Po njegovem poročilu se jc; izvršilo konstjtuiranje strankine- ga krajevnega, odbora, ki rau načfc- ljuje g. župaii Kač. Narodni pui-ianec g. Prekoršek je daja.l na razna vpra- šanja zaželjena pojasnila. Ob 20. se je vr.šil v prostorih go.sp. župana Kudolfa, Lorberja v Ž a 1 c u izredno lep strankin zbor, ki so ga posetili tudi zastopniki sosednjih or- ganizaeij iz Petrovč, Griž, Zabukov- ce in Gotovelj. V nabito polnih pro- storih je -otvoril zbor domači Lupan g. Rudolf Lorber, ki je v iskrenih besedah pozdravil predsednika sres- ko organizacije JRKD g. dr. Kalana in narodnega poslanca g. Ivana Pre- korška. Gasp, dr. Kalan je podul kra- tftk pregled razvoja palitičnih dogod- kov iz dobo pred 0. januarjem in ori- sal v jasnih izvajanjih nadaljni raz- voj naše domače in državnc poüti- ke, ki je z lanskimi novembrskimi volitvami dobila široko osnovo eriot- nega, organ iziranega del a po vsej dižavi. Govoril je obširnejše o pome- nu krepke organizacije v okrilju no- va vsedržavne stranke, ki je v Zalcu tako močnd zasidrana. Njegovim u- vajanjem je sledilo živahno odobra- vanje. Narodni poslanec gosp. Ivan Prekoršek je v svojih uvodnili bese- dah dal izraza zadoSCenju in zaViva- li zavednemu Žalcu, ki je pri lanskih volitvah storil veliko dclo za zmago državne misli v celjskem srezu. V raid 1 uro trajajoče.m poročilu o de- lu v Narodni skupščini je g. narodni poslanec obravnaval vsa važna vpi a- šanja, ki so bila predmet razprav in ki globoko posegajo v ustroj uaSejra državnega in narodnega gospodar- stva. Obširno se je bavil tudi z vpra- šanjem našega limeljarstva, ki je glavna panoga življenja Savinjske doline in ki ima v Žalcu svoj narav- ni center; ta je podan že po zgodovi- ni limeljarstva in po vseh važnih hmeljarskih ustanovah, ki so se baž v Žalcu po zaslugi strakovnih in.ide- al nih mož razvile do viška popolno- sti. Izvajanjem g. poslanca, ki so ga zborovalci večkrat prekinjali z :>a- vdušenim pritrjevaiijem, je sledilo dolgotrajno odobavanje, ki je do- seglo svoj višek ob izjavi enotne vo- Ije in pripravljenosti, da bomo v^i v složnem delu prestali sedan jo ležke case, kakor smo -yiali nekdaj kiju- bovati najhujšim \iharjem, ki so sti preko nas, pa. nas niso strli. Po izvajanjih g. poslanca je k teht- nimi besedami podčii;al g. Anton Pc- triček kot predstavnik Hmeljarske- ga, drustva pomen hnXeljarstva za Savinjsko dolino in se prisrčno za- hvalil g. poslancu za vse veliko de- lo, ki ga je izvršil za povzdi^o te važ- ne g-ospodarske panoge. Pri volitvi je bil izvoljen soglasno za predscrl- nika krajevne organizacije JRKD župan g. Rudolf Lorber, za podpred- sednika pa gg. Robert Senica iz Go- tovelj in Rajko VreČer iz Žalca Or- ganizacija šteje že nad 100 cianov, število pa še trajno nai-ašča. Bolj hitro kot naoadno milo... Velike razlike v cenah živil pri nas Zagrebško tržno nadzorstvo je iz- dalo poročilo o cenah živil v Zagre- bu in v drugih kiajih Jugoslavije. lz iega poročila se jasno vidi, kako raz- lične so v vsakem našem mestu co- ne živil. Razlike so ponekod silno velike in pretirane, da se mora člo- vek čuditi, kako je taka velika raz- , lika sploh inogoca. Tako n. pr. velja ' na Sušaku koruzna moka 2.90 do j 3.30, v Zagrebu pa le 1 do 1.70 Din. j Ali še en primer. V Somboru je ku- biCen meter drv po 135 do 140 Din, v Banji Luki pa 40 do 50 Din. Ta vcli- ka razlika v cenah znova dokazuje, da je nai'>e gospodarstvo še čisto ne- organizirano. Jugoslavija je sicer ve- lika, ali tako velika vendar nc, da bi bila taka. razlika v cenah dopu.stna. Vzrokov, da so v vsakcin mestu dru- ge cene, je seveda eel a kopica, ki bi jih pa vseeno morali pričeti polago- i ma odpravljati. Da je mod glavnimi | vzraki razlicnost naših pridelkov. ne- j gospodarska kalkulacija \n\ določe- ' ...per® ALBU^-ierpcniinovo milo ^anesijivo^ot Zvest pomočnik.ucinkuje terpenUn s svojo rsßsnago rafckrajajočo močjo vspojiwi % mocuo se penscini AUEiUS- milcm.. XlBUS-terpentiitOvo milo je iedaj idealno, r,anscljivo .pralno sredstye; ÄiBUS*mi!o s tsrpexitinom. ALBUS-terpentinovo z&iilo.pGre bolj bitro in ?. n • "ojl v « J er * " \ vanju ž«'J(;ziiižkih larisov tcj- v vsa- kem kraju drugafna in navadno tu- di gospodaj'ske razloge pi'oinalü upo- števajoča komunalna fiskalna poli- tika, ni treba so posebcj povdarjati. Na vsak način dokazuje tudi ta ve- lika razlika v cenah, da ne bomo prišli iz krize, dokler se z vso res- nostjo in smotreno«tjo no lotimo or- ganizacije našega gospodarstva. Je vse zainan, toda gospoilarskim vpra- Sanjem je treba. dati prvo mesto in zato tudi gospodarskiai ljudem prvo besedo. Nekaj podatkov iz poročila zagreb- Skega nadzoi'stva naj še podi'obna pokažc veliko razliko v cenah. Koruza je najdražja na Sušaku (po 170 do 175 Din), najccnejša v Velikem Beckei'eku, kjer je po 50 do 55 Din. JeCmen je najdražji v Celju (190 Din), najcenojSi v Vinkovcih (70 do 80 Din). Pšenica je najdražja v Celju, kjer vclja 250 Din, doSim v Zagrebu le 150—100 Din, v Osijeku pa ceio samo 80—120 Din. Pšenična moka St. 0 je najdražja v Beogradu, Ljubljani, Celju in Splitu, kjer je po 3.50, dočim je v Sa- rajevu po 2.10 Din. Koruzna moka je najdražja na Su- Saku- (2.90—3.30), doCim je v Suboti- ci po 2.30 Din. Beli kruh prodajajo najdražje v Celju, Zagrebu, Mariboru, Novem Sadu, Splitu in Varaždinu (po -4 Din), dočim ga kupujejo v Somboi^u po 2 Din, torej za polovico cenejše. Govedina je najdražja v Zagrebu V. GABERSKI: Na krivih potih (]-/. zbii'ke »Brez slave«). Vojni pohodi so žo od nekdaj vii' dohodkov za vojske, ki so jjiihajaic v sovražnikovo deželo. Iz zgodovine vemo, da so vojskovodje svoje voj- ščake podžigali z obljubami, da bo- do snieli v nasprotnikovi deželi kra- hti in pleniti po mili volji. In te ob- Ijubljene pravice so se vestno poslu- zevali, in tako temeljito, da je oota- la za sovražnimi četaini gola praz- nota, zavita često v dim pogorišč. Iz dežele je izginilo vse, kar je bi!o ko- ličkaj vrodno. Za velike vojne narodov ni cvela nobena kiepost; kajpada je bilo tudi spoštovanje tuje lasti premnogim neznan pojem. Kradlo in sleparilo je v.se povprek. Vsakdo je gledal sa- iiio na svojo korist; kako bi. prigel do nje, mu ni posebno težilo vesti. Ta- ko je bilo, .da je tisti najmoCnejSo grabil, ki je bil najmanj potreben; in oni mali pa, ki ^o za svojo potre- bo prav malo zajeli, so bili spoznani za krive vsemu zlu. Je že taka, da tatoviče obešajo, tatove pa puščajo. Prve dni novembra 1917 smo bili priJ5ii na pohodu v furlansko nižino v, mestece Portogruaro. Kako smn se začudili, ko smo tarn našli v trgovi- nali precej blaga, ki ga v Avstriji ni bilo kar tako videti. Tu je bilo riža, kave, rozin., cibeb, pa moke in pe- piha„ in še platna in sukna in vscga drugega, da se nismo mogli uagle- dati. Pa še kako dober kup! Ker smo bili takrat rezerva in se nam ni nakomor mudilo, smo imeli se- veda mnogo časa za razne misli. Bo menda čisto točno, ako omenim, da so se našo misli plele v okviiai dru- gega dela deseterih božjih zapovedi, ampak v nasprotnem smislu. Posta- vim peto: Ne ubijaj! — To so mogoč- niki čisto prevrgli, in kdor je hujše ubijal, je bi! večji junak. Bodi mu blagoslovljeuo orožje! No, in se.,ta: Tudi ta je bila v slabih časteh, 1c da se jo je morail marsikdo držati, ker drugače — paß ni šlo. Pa sedma: Ne kradi! — Kako da ti uboga vojaska para ne bi kradel, ko pa grabijo in se sitijo vsi okoli tebe? Krade račun- ski podoficir, krade magaciner, ra- čuna in slepari akcesist in inton- dant, vse, vse . . . čim večji je, tern veCje prgižče ima, pa več zagrabi. Samo da je za dejanje najnižjiii či- nov in najvišjili niogočnikov raziič- no ime: Tako rtckako kakor talvina in — manipulacija. Tarn v Portogruaru smo našli po . vseh zidovih velike lepake in na ! njih z velikimi črkami v vseh avstro- ogrskih jezikih tiskano svarilo: »P^- njenje se kaznuje s smrtjo!« To pri- jazno razodetje je bilo namenjeno vsem in vsakomur. Moram reči, da jo res učinkovalo. Vojak je kar smuk- nil rnimo zida; skoro bi rekel, da si je kapo povoznil globlje na čelo, da no bi videl gi'dih besed. Domačini, bili so sami manj premožni ljudje, ki so ostali, so pa veliki furlanski in italijanski napis povsem zadovoljni i tolmačili, češ, ne bo nič hudega. Jaz sem stanoval v precej udobni hiši v široki ulici, ki je menda glav- ni trg. V hiši je bil samo postaren oskrbnik, ki je s svojo rodbino z vid- nim uspehom napajal vojaštvo. Vina je bilo dovolj, polente tudi. Vse je dal; le eno sobo si je izprosil, da ostani zaklenjena. Videl sem, da so si tja rešili to in ono; in ostalo jim j je. Neke večerke, stemnilo se je že bilo, mi mož pove, da me je povabil sosed tarn prek cesto k sebi na Cašo kave. Mene in se kakega »gospoda*«. Pa smo äii. Tretji jo bil neki Ceh — kadet. Tarn smo v sobi v pritliöju sedeli okoli italijanskega ognjišča ter smo se spoznavali '/ izbornimi klobasami in polento, kar smo za- livali s tako odličnim vinom, da je Ceh, ki je prcj samo poslušal, začel zevati, nato pa gagati. Ker je bilo z njim malo zabave, smo ga prislonili h klopi ob zidu, da je zasanja! o solnčnih brdih italijanskih, ki daje- jo vinu tako moC, človeku pa povz- l'ocajo toliko slabosti. Med tern so meni pravili, da je nekje tain v neki palačici, kjer je bila večja komanda, v pritliCju na- branih mnogo dragocenih slik, ki so last ubeglega bogataša. Kaj so moji gostitelji s te.mi besedami namera- vali, ne vem. Mogoče je, da so mi- slili, da imam toliko besede, :1a bi mogel kako doseči, da bi kaj pr>slo iz tiste zbii-ko, ki so jo bili že zago- tovili gospoda pri komandi. Jaz se- veda nisem mogel na to ničesar pri- mernega odgovoriti; zbudil sem svo- jega opeSanoga tovariša, pa smo ga zaceli zalivati s kavo. Opomogel si jo še kaj hitro in se zbral taliko, da me je naprosil, da bi se že v njego- vem inienu posebej zahvalil za iz- datno postrežbo, in pristavil, da mu je zelo žal, da jo je v družbi gospo- dične že prvič tako polo.mil. (Gospo- dična je bila domača hčerka, mlado in lepo dekle; jaz, ki sem jo gledal, razumem njegovo nemo žalost.) Stran Z. »Nova Doha« 24. X. 1932. Štev, 86. (po 10—14 Din), najcenejäa v Banji Luki (po 4—6 Din). Tudi svinjetina jc v Zagrebu naj- dražja (po 14—20), najcenejša pa v Novem Satlu od 8—12 Din. Za mast plačujejo v Varaždinu 1G Din, v Novem Sadu pa 10—12 Din. Teletina pa je zopet najdražja v Vojvodini, kjer je po 12 Din, najce- nejša pa v Slavonski Požegi (po 5 Din). Krompir plačajo najvišje na Su- šaku (po 1—2 Din), najnižje pa v Novem Sadu po 0.40—0.50 Din. Fižol je najdražji v Zagrebu (od 3 do 8 Din), najcenejši v Novem Sadu (po 1 do 2 Din). Čebulo plačujejo v Celju po G Din, v Somboru pa samo po 0.50 Din. In končno še cena drv, ki je zna- šala v Somboru 135 do 140 Din, v Banji Luki pa lc 40—50 Din za ku- bi^ni meter. Le malo upanja je, da bi so kdo lotil tega dela, da bi odpravil vsaj najbolj kriceče razlike v cenah. Iz delovanja Glasbene Malice v Celju V četrtck 20. t. m. zveeer se je vr- šil v šolski sobi v muzejskem po- slopju redni letni občni zbor Glasbe- ne Matice v Celju. Občni zbor je otvoril predsednik g. dr. Milan Oro- žen, pozdravil navzoče, omenil, da je sola Glasbene Matice tudi lani le- po napredovala, ter izrekel ravna- teljstvu in učiteljstvu zavoda zahva- lo za požrtvovalnost in trud. Iz poročila tajnice gdč. I. Zupan- čičeve posnemamo: Šolsko leto 1931/32 se je pričelo lani 1. septem- bra, Vpisalo se je 170 gojencev in go- jenk in sicer 104 za klavir, 05 za vi- jolino in 1 za čelo. Stalež ueiteljstva je ostal neizpremenjen. Gosp. ravna- telj K. Sancin je poučeval vijolino in Celo ter teorijo in glasbeni diktat, ga. M. Sancinova, ga. Lj. Božičeva in gdč. M. Plzakova klavir, g. Dušan Sancin klavir in vijolino, g. Šegula pa nekaj časa solopetje. Značilne za težke razmere, v katerih žive mnogi starši gojencev, so bile številne proš- nje za znižanje ukovine. Odbor je v mnogih slučajih ugodil prošnjam, če je videl, da so gojenci marljivi. Odbor Glasbene Matice se je tudi dobro zavedal, da mora biti glasba predmet splošne ljudske izobrazbe. Glasba je zmožna dati narodu zna- ten prispevek k njegovi srCni kultu- ri. Glasbena Matica bi rada prireja- la koncerte, saj je prejela med letom več ponudb, toda moral a jih je od- kl on iti«, ker vsled velikih režijskih stroškov in malega števila obisko- valcev ni mogla zagotoviti fiksnega honorarja, temveč je morala že v na- prej računati z deficitom, ki bi itak že slabo blagajno znatno obremenil. Tako je med drugimi ponudil kon- cert dr. Pavel Weingarten z Dunaja in zahteval nič manj kakor 15 do 20.000 Din brutto dohodkov. Tudi za mladinske akademije je g. ravnatclj Sancin iskal konccrtantov, ki so pa zahtevali previsok honorar, vslod če- sar je bilo treba prirejanje akademij zaenkrat opustiti. Pač pa je Glasbena Matica omogo- čila lani 4. novembra koncert naše- mu vijolinskemu virtuozu g. K. Rup- lu, ki ga je spremljal pianist gosp. prof. J. Ravnik. Koncert se je vršil v mali dvorani Celjskega doma in je bil le srednje obiskan. Letos 16. marca so nastopili Zikovci v Mest- nem gledališču. Finančni uspeh je pokazal, da tudi ti priznani um.ctni- ki v Celju ne more jo napolniti kon- certne dvorane. Imeli so le neznaton prebitek (503 Din) in jim je Glasbe- na. Matica So dodala jz svoje blagaj- ne 1(100 Din. Posebno zahvalo in priznanje je treba izreči učiteljskemu zboru Glas- bene Matice, ki je priredil 3. maja dobrodelni koncert v mali dvorani Celjskega doma. Sodelovali so gosp. ravn. Sancin, ga. Sancinova, gdc. Plzakova, gojenec M. Viher in kot gost g. Belizar Sancin, Clan lnari- borskega Narodnega gledališča. Pre- bitek koncerta v znesku 1009 Din je bil irazdeljen celjskim dobrodelnim društvom Zaščiti dece in mladine, dnevnemu zavetišču, Dijaški kuhinji in Vincencijevi konferenci. Proslave lO-iletnice Glasbene Ma- tice v Ptuju se je 3. aprila udeiežil predsednik g. dr. ^ftzen, proslave 00-letnice ljubljanske "'Glasbene Ma- tice, ki se je vršila letos o Binkoštih, pa predsednik g. dr. Orožen in g. rav- natelj Sancin. Ob tej priliki je bila Glasbena Matica v Celju tudi Cast- no zastopana na glasbeni razstavi. Kakor vsako leto, so pokazalo jav- no produkcije gojencev in gojenk celjske Glasbene Matice tudi letos velik napredek in učiteljski zbor za- služi za to vse priznanje. Javne pro- dukeijo so se vršile od 9. do 12. ma- ja v Mestnem gledališeu in so do- segle 12. maja svoj višek s komorno sinfoničnim večerom v proslavo 200- lotmce rojstva Jos. Haydna. Na tern večeru je nastopil tudi ojačeni sol- ski orkeater in izvajal Haydnovo znano VI. sinfonijo pod taktirko gosp. ravn. K. Sancina. Sola Glasbene Matice uživa sloves tudi izven naših meja, kar dokazuje j dejstvo, da je bila gojenka celjske Glasbene Matice sprejeta na praškem konservatoriju v isti letnik, kakor ga je obiskavala v Celju. Mladi vijolin- ski umetnik gojenec M. Viher, uče- nec g. ravnatelja Sancina, je dosegol lani na proslavi prvega decembra v j Ljubljani velik uspeh in istotako tudi 10. t. m. v Ljubljani, kjer je igral kot solist na I. ljudskem sinfonie'- nem koncertu na povabilo Narodne- ga gledališča. Lani 13. novembra je umrl v Ce- j lju kapelnik, vijolinist in sklaclatelj I g. L. KubiSta, ki je ninogo let rlelo- val z vnemo in veseljem pri Glasbe- ni Matici. Za njegovo delovanje se je Glasbena Matica oddolžila s tern, da je naklonila njegovi vdovi malo pod- pOl'O. Tajnica je zaključila svoje poro- čilo z željo, da bi vsi odločilni čini- ' telji, država, banovina in mestna ob- čina celjska, pa tudi celjski denarni zavodi či.m izdatnejše podpirali Glas- beno Matico — našo važno kulturno institucijo, ki širi mod narodom splošno izobrazbo. Blagajniško poročilo je podal gosp. Majerle. Deiiarni promet je zna- šal v minulem šolskem letu 309.429 Din, prebitka pa je 700 Din. Šolski ogleda g. Fink je poročal, da je pouk na zavodu v dobrih, ve- ščih rokah. Učiteljstvo vrši svojo službo točno, požrtvovalno in z lju- beznijo. Vsakoletne javne prödukei- je so najboljši dokaz visoke stopnje zavoda. Zavod nujno potrebuje še cno učno sobo. Gosp. ravn. Sancin je poročai, da obiskuje Glasbeno Matico letos kljub krizi 104 gojencev in gojenk, torej skoro ravno toliko kakoi* lani. Pouk se je pričel 15. septembra. Uči- teljski zbor se ozira le na glasbeno kulturo brez kakih lokalnih konce- sij. Med učiteljstvom na zavodu vla- da plcmenita konkurenca in sloga. Na predlog pregledovalca računov g. direktorja M r a v I j a k a je bil odboru izrečen absolutorij s pohvalo. Pri volitvi je bil izvoljen doseda- nji odbor s predsednikom g. dr. Orož- nom, le namesto g. M. Marolta je bil na novo izvoljen v odbor g. ravnatelj Jerič. Pri slučajnostih je sporočil gosp. Fink, da je prosvetno ministrstvo odobrilo Glasbeni Matici v Celju podporo v znesku 10.000 Din. Pri boleznih krvi in kože, kakor tudi pri po oporišču in sojedcih ska- ženi polti vzemite Saxlehnerjevo na- ravno grenčico HUNYADI JANOS. Poživlja cirkulacijo krvi, odvaja škodljive snovi, pospešuje preosno- vo, Cisti kri in urejuje stolico. Nor- malna doza: pol kozarca izpijte zju- traj na tešče. Dobiva se v vseh ie- karnah, drogerijäh in boljših trgo- vinali. Pazite na etiketo z rdečim srednjhn poljem! Koncert „Trboveljskega slavčka" v Celju CELJE, 24. oktobra. Mladinski pevski zbor »Tibovelj- ski slavček«, ki šteje skoro 100 deč- kov in deklic«, je prispel včeraj s po- poldanskim vlakom iz Trbovelj v Celje. Pred kolodvorom je ob prisot- nosti. številnega občinstva pozdravi- la goste podpredsednica Celj^kega učiteljskega društva šol. upr. gdč. lvanka Zupančičeva. Moški zbor celjske »Svobode« je zapel pesem >;Po- zdrav«, nato pa se je pevovodja. mla- dinskega zbora učitelj g. Avgust žu- ligoj zahvalil za prisrčni sprejem. Ob 17. se je pričel v veliki dvorani Celjskega doma, ki je bila napolnje- na do zadnjega kotička, koncert tr- boveljskega mladinskega. pevskega zbora, ki ga je del občinstva poznai že od lanskega koncerta v Celju. Zbor je povsem izenačen, zelo pro- ven, ima točne nastavke, izvrstno di- ferencira in poje z močno dinamiko. Pevovodja g. Šuligoj je naštudiral vse pesmi precizno in jih umetniš- ko izklesal; zbor obvlada v vseh po- drobnostih. Menda ni mladinskega zbora v naši državi, ki bi bil kos te- mu zboru. Na sporedu je bilo 18 Ada- mičevih, Kogojcvih, Mirkovih, Gi'go- ševicevih, Pozajičevih in dos hi j še neznanih MokranjCevih pesmi. Štiri Adamičeve pesmi so bile za dekliški, ostale pa za mešani zbor. V zahjtku in ob zaključku koncerta so pevci zapeli globoko občuteno »Pesem ru- darskih otrok«, ki jo je skladatelj Adamič skomponiral nalašč za ta zbor. Najboljše točke sporeda so bi!e Adamičevi »Uspavanka^« in »Izpra- ševalnica«, Kogojeva »Mladi1. ;.-!ka-«, Mirkov »Medvedov pies«, Grg-oševi- ceva »Koleda« in Mokranjčeva »Na ranilu«. Zbor je moral tri pesmi po- noviti. Deklica, ki je pela soloparti- je, je s svojim krasnim, mehko. a j^olno zvenečim sopranom uprav oča- rala poslušalce. Uspeh koncerta je bil popoln. Ob- tinstvo je spi-ejelo vsako pesem ss ng,- vdušonim odobravanjem. Pevovodja g. Šuligoj je nudil z zborom ubogih rudarskih otrok, ki z iskreno otroš- ko ljubeznijo gojijo plemenito pev- sko umetnost, glob ok užitok, ki ga ni mogoče pozabiti. R. P. DOMAČE VEITI d 70-letnica Dragotina Hribarja. Predsednik Zvcze industrijeev za dravsko banovino in odlični slo\ sin- ski gospodarski dclavec g. Dragotin Hribar, industrijee v Ljubljani in prvi slovenski tiskarnar v Celju (od 1. 1890. do 1902.) je obhajal v soboto 22. t. in. svoj 70. rojstni dan. Ugled- nemu jubilantu tudi mi iskreno če- stitamo k lepemu jubileju! Ko smo bili doma, se je opešani kadet vlegel na polomljeno postelj, jaz pa ,sem z domačinom zopet sedel za njegovo gostoljubno mizo. Prišla je vsa rodbina. Bili so hudo prijazni. V teku besedovanja sem se šele spom- nil, zakaj so naju bili izvabili tja prek ceste. Šlo je gotovo za to, da še kaj poskrijejo brez nadzorstva. Kaj so vse imeli v tisti zaklenjeni sobi, ne ve.m. Tudi vprašati jih nisem ho- tel. Samo toliko sem jim zagrozil, da ne smejo imeti pod streho nič kalve- mukoli orožju podobnega. Potem bi bilo joj. Pa so rekli, da je vse v redu. Tisti veCer sem se potem 1 oCi 1 in sem sei na ulico tja h komandi. Mi- slil sem na drage slike, grozne lepa- ke, in pa kako bi se dalo kaj na ti- ll em stisniti pod plašč. Da grem h komandi ob tej uri, ni bilo čudno, vendar pa mi je sree strašno butalo. Ne samo pesnik, tudi tat se mora roditi. Stopim v vežo palazzetta in pogledam po širokih stopnicah v pr- vo nadstropje, na to pa odprem v ve- ži vrata na levo in pogledam v tenio. Ko posvetim v negotovost, vidim, da je soba velika. in da so stene naokoii obložene s slikami v okvirih, in cbr- njene k zidu. Stopim izpod podbo- jev za korak v sobo in pripalim no- vo žigico. Tu zapazim, da je v sobi I na kupu papirja med zaboji tarn ob slikah velik pes, ki se pne na prve noge. Najprej sem se stražarja ustra- Sil, a potem se mi je zdelo, da se on bolj boji. Mogoče je, da so ga bili stepli in da si je tu splašen poiskal zavotja. Bodi kakorkoli: Jaz sem iz- gubil slike iz vida, in pojavili so so mi pred očmi zopet oni lepaki, ki groze s smrtjo. Potipal sem v žepu za nožič, s katerim sem hotel izre- zati kako sliko, da bi si plaCal ne- koliko odškodnine za vojno, in sem ugoitovil, da je pripravljen. A kaj mi bo orodje, če pa po'guma ni? Ti- sta umetnost je bila namenjena dru- gim. Naj preidem, kaj se je zgodilo v Corbolonu ob Livnici, pa naj pavcm, kako sem zopet zavozil v Cessaltu tarn pred Pijavo! Tarn sem našel v graščini rodbine Giacom.ini v prvem nadstropju na postelji, kjer je spal Sof generalnega štaba našo divizije, zavoj. V njem so bili krasni zastori za osem oken. Hotel sem si jih pri- lastiti in sem smuknil zavoj pod po- steljo, da bi ga iztihotapil v tcmi. Ko sem 'ga prišel zvečer iskat, se ga je bil že nekdo usmilil in ga je vzel, da | ga ne bi še kdo premetaval iz k>ta v kot: Da, v Corbolonu je pa bila zadeva rosna. Tarn sem dobil nekega večera v roke telefonsko poroöilö, da je šti- ri vojake nekega ogrskega polka, ki so bili natančno po imenih navede- ni, zalotil sam gospod polkovnik, ka- ko so v neki hiši kradli neke reči. Prosil je za dovoljenje gospoda ge- nerala, da jih sine dati pobiti. Meni se je vnema polkovnikova, ki zale- zuje po bogatih hišah vojake, ki bi znali morda kaj ukrasti, zdela zeio čudna. Višji pa to bolje razumejo in so dovolili, da se ustreže razžaljeni pravici: Vse štiri so postavili ob ce- stö pod murve in so jih postrelili. Ustno poročilo po telofonu je potem povodalo, da sta dva žc bežala, a se nazadnje tudi zvrnila. To je bilo uradno poročilo. Tako mimogrede smo pa pozneje čuli, da so bili tisti Stir jo Ogri šli stikat za pienom, a so našli tarn že svojega komand.anta. To pa seveda ne gre. In zato se plem- ba kaznuje s mrtjo. Pravica mora biti. Kam pa pri- demo? %(u niuo t.ko~ /tv«»a '% *^ ^yb^_ LJUBLJANA CELJE M,A"!5!?" d Prof. Anton Funtek f. v petek 21. t. in. j)opoldne je umrl v Ljublja- ni znani pesnik in prevajalec prof. Anton Funtek v starosti 70 let. Nje- govo ime bo vedno zavzemalo častno mesto v zgodovini slovenske knji- ževnosti in kulture. d Soknlska razstava v Beogradu. Savez Sokola kraljevine Jugos'avijc je sklenil prirediti v Beogradu veliko sokolsko razstavo, ki bo pokazala razvoj, delo, življenje in sedanje sta- njo Sokolstva v naši državi. Priprav- ljalna dela so že končana. Svečana otvoritev razstave bo 13. novembra. Sokolska razstava bo nameščena v prostorih beograjskega Oficirskega doma. Razstavljeni bodo mnogi so- kolski predmeti iz / vseh sokolskih zu]) v Jugoslaviji. Razstava bo nu- dil a za.nimiv historijat našega So- kolstva. LJUBLJANA CELJE MAH1BOR fllcksan^rova 4 Hškerčtjva 3 SlovpnsUa 18 d Pri poma;njkanju teka, kislem vzpehavanju, slabe.m želodcu, leni prebavi. črevesnem zagatenju, mct- njali presnavljanja, oprišču, srbcčici osvobodi naiavna »Fraritf Jožefova« voda telo vseh nabranih strupov gni- lobe. Že stari mojstri vede o zdra- vilnih sredstvih so priznali, da se »Franc Jožefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztreb- Ijenje črevesa. »Franc Joželova« vo- da se dobi v vseh lekarnah, droge- rijah in specerijskih trgovinah. (1 Dunajska vremenska napoved za torek 25. oktobra: ()b trajnem nii- lem vremenu motnje z mocno oblaö- nostjo, najbrž tudi z dežjem, v sploš- nem nagle izpremembe oblačnoati. Štev. 8G. »Nova Doba« 24. X. 1932. Stran 3. Celje in okolica c 20-letnico pričetka balkanske vojne bo proslavilo Sokolsko društvo v Cclju v nedeljo 30. t. m. ob pol 11. dopoklne v veliki dvorani Ceijskega doma. Na sporedu je otvoritveni go- vor društvenega staroste br. dr. Mil- ka Hrašovca, predavanje br. prof. Milana Fabjančiča, petje moškcga zbora CPD in godba dijaškega orke- stra »Sloge«. K proslavi je vabljena vsa narodna javnost ter zastopniki oblasti, korporacij in društev. Fudi Celjp mora dati duška svojonm ču- stvovanju ob spominih tia velika dne- ve naše nacijonalne osvojevaino bor- be. c Zadruga drž. uslužbencev za kre- dit v Celju jo imela v soboto 22. t. m. zvečcr v restavraciji v Narodncm domu svoj ustanovni občni zboi. Predsednik pripravljalnoga etlbora sodnik okrožnega sodišča g. dr. Dol- ničar je po pozdravnih besedab naj- prej razpravljal o pomenu in oil jih kreditnih zadrug ter o pravicah in dolžnostih hranilcev in posojiloje- malcev napram novi zadrugi, ki bo dajala članom kredite v produktiv- ne in konzumne svrhe. Nato jc pre- čital in razložil piravila, ki jih je cbčni zbor odobril. Nova kreditna zadruga jo ustanovljena za področje •celjskoga okrožnega sodišea. Njen cilj jo propaganda in širjenje smitfla za štednjo, sprejemanje hrar.il nih vlog članov in nečlanov ter dajanje posojil in drugih ugodnosti čianom. Člani zadrugc so lahko vsi državni in sanunipravni uslužbenei. Dolež znaša 100 Din, jamstvo pa jc deset- kratno in preneha šele dve leti po i/stopu Claiia iz zadruge. V upravni odbor so bili izvoljeni gg. dr. Dolni- čar, Kocjan, prof. Lenassi, Močan, Proselc, Vengust in Voglar, kct na- mestniki gg. Berdnik, Košutnik, Sa- velli in Zorko, v nadzorni odbor pa gg. Bcrvar, Ccpuš, Cvahto, Fink in Zemljič ter kot namestniki gg. Bur- dian, Zdravko Kovač in Močivnik. Nova zadruga ima sedaj 3G članov. ^ Upravni otlbor je pooblašeen, da iz- posluje pri Savczu nabavljalnih za- J drug v Beogradu kredit v znesku do j 500.000 Din. e Ljudsko vseučilišče. Drevi ob os- mih bo predaval v risalnki meščan- ske šole docerit ljubljanske univorze g. dr. Albin Seliškar o Vjejrenici, j največji jami v Jugoslaviji. Na pod- lagi okrog 100 skioptir:nih slik bo razlagal krasote in čudežne življen- ske pojave v tej znameniti jami. c Koncert violinskega virtuoza Karla Rupla in opernega basista Ma- rijana Rusa, ki ju spremlja na kia- virju kapelnik ljubljanske opere dr. Švara, bo v ponedeljek 7. novembra ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Za koncert vlada veliko /ani- manje, saj sta kulturni ustanovi Ljudsko vseučilišče in Katoliško pro- svetno društvo za ta dan odpovedali svoji nameravani predavanji, kar bo gotvo' pripomoglo k čim večjemu obisku koncerta. c Dsbrodelni koncert Celjskoga godbcnega društva v prid dncvnega zavetišča v Colju, ki se je vršil v soboto 22. t. m. zvcčer ob ponovni otvoritvi restavracije v Celjskem do- mu, je privabil mnogo občinstva. Or- kester je igral prav. dobro in pokazal zelo razveseljiv napredek. c Grobeljski most na državni costi čez Savin jo pri Št. Petru v Sav. dol. se popravlja. Promet je vsled popra- vil na tej važni prometni žili siino otežkočen in podražen, ker morajo vsa vozila po večurnih ovinkih pre- ko Polzele. To je hud udarec za vso lesno trgovino, pa tudi za kniete, ki imajo svoja posestva na obeh stra- neh Savinje. Betoniranje cestisča na železobetonskem mostu se vrši pre- poeasi, tako da se prebivalstvo ob- upano vprašuje, kedaj bodo ta del a končana in most zopet otvorjen za promet. Želeti bi bilo, da bi se v tern lepem vremenu delalo podnevi in po- noči in da bi to delo tudi ob tiede- ljali ne počivalo. Oblast prosimo, da zadevo pospeši. stojen v Videm pri Krškem, in 38- letni mesarski pomočnik brez posla Franc Weer, pristojen v Šmarje pri Jelšah, po raznih celjskih gostilnah igrala z gosti hazardno igro s trerni kartami in oskubila svoje žrtve za znatne vsote. Policijski agenti so ju v petek 21. t. m. izsledili in izročili okrajnemu sodišču. c Zopet so ukradli kolo. V petek 21. t. in. okrog 14. je neznan. tat ukra- del nckeniu trgovskemu pomocniku od Sv. Petra na Medvedjom selu iz neke veže v Klavniški ulici približno 800 Din vredno, zeleno in rdeče ples- kano kolo. c Izgufaljeno. Dne 20. t. in. opoidne je bil na poti od Zrinjskega da Gre- gorčičeve ulice izgubljen nad 200 Din vreden žepni nož, 21. t. m. okrog 11. dopoldne ]>a na Glavnem trgu črna usnjata denai'nica s srednjo vsoto de- narja, liotel irk restavraicIjQL „UMIOJV" Ce sklicati .shod ali i>osvet, je dolžan prijaviti ga občemu upravnemu ob- lastvu I. stopnje, ki je pristojno za kraj, kjer naj bo shod ali posvet, in j sicer najkasneje 48 ur pred dnem shoda ali posveta. V prijavi, ki jo mora podpisati vsaj eden sklicateljev z navedbo svojega poklica in bivali- šča, se mora navesti kraj, čas in dnevni red shoda ali posveta. Po § 36. istega zakona se osebe, ki se pregrešijo zoper odredbe tega zako- na, kaznujejo z zaporom do 30 dni ali v denarju do 5000 Din. c V celjski bolnici je umrl v pone- deljek 24. t. m. 23-letni Andrej Kra- meršek, sin posestnice iz Bezovico pri Vojniku. N. p. v m.! c Nogo si je zlomila v nedeljo 23. t m. zvečer pri padcu 28-letna ciijo- žena delavka v Westnovi tovarni M'a- rija Flisdva, stanujoča na Maribor- ski cesti 19 v Gaberju. Z reševalnim avtomobilom so jo prepeljali v bol- nico. c Dva hazardista. V zadnjem času sta 27-lctni brezposelni natakar brez stalnega bivališča Josip Spieler, pri- c Opozarjaioio na prvi slovenski zvočni film »Bela Ljubljana1«, ki so predvaja v Mestnem kinu. Sport Tri važne nogometne tekme v Celju CELJE, 24. oktobra. SK Olimp : SK Jugoslavia i : 2 (0 : 1). Včeraj ob jiol 11. dopoldne sta se pri »Skalni kloti« srečala v prven- stveni tekmi imenovana kluba. Obe moštvi sta nastopili kompletno, le Pischof je manjkal »Jugosluviji«, Olimpu pa KljuCar. V moštvu Olim- pa je nastopil po daljšem presledku zopet Hrastnik, ki zna prav Ccdno čistiti pred g-olom. Olimp jo boljSe moštvo in je imelo tudi več od ipre, ] tod a pred golom ga je spiremljaia precejšnja smola. Obramba ml ade »Jugöslavijc« je prav dobra in jo ne gre podcenjevati. Igralo se je v ži- vahnem tempu in v prvem polčasu je celo »Jugoslavija« zabeležila uspeh enega gola po Suholežniku. Olimp je malo (lei)rimiran, toda po pavzi je videti, da se je premislii igrati podrejeno ulogo. Olimp pre- vzame vodstvo in po Tkalčiču že v 5. minuti izcnači. Iz prostega strela ,' sledi nato v 18. minuti po Uršiču lep predložek Čatru, ki pošlje žogo z ve- hemenco v mrežo »Jugoslavije«. Olimp pritiska in doseže v 23. minu- ti gol. Vratar »Jugoslavije« popusti, polašča se ga nervoznost, Olimp Kgrabi in prid no strelja ter postavi rezultat 4 : 1. Igra je bila zelo živahna, le žal, da poedinci še vedno ne vedo, da igrajo nogomet in ne rokoborbo. Od »Jugo- slavije^ je bil izključen Pojavnik. — 01 imp je zasluzcno zmagal, toda ga zna »Jugoslavija« še kdaj ogrožati. Publike je bilo okoli 150. Sodnik g. Seitl je gledal menda preveč na žogo in pri tern prezii, da se igraici te- pejo. SK Atletik : SK Laško 10 : 1 (5 : 0). Atletiki so ob 13-30 nastopiii s 3 rezervami. Laško s kompletno gar- nituro. MoStvo SK Laškega, najmlaj- šega in G. kluba v celjskem okrožju, tvorijo simpatični dečki. Igrajo pri- mitiven nogomet, toda odlikuje jih izredna fairnesa. Mesto golmana je edino dobro zasedeno, ostalim se po- zna, da je to njih prva resna tekma. Dom acini niso imeli težkega posla in bi bila razlika lahko tudi še več- ja. Svoj častni gol je Laško doseglo iz 11-metrovke. Atletiki so igrali pr- vih 10 minut z 10 igraici. Sodnik g. Janežič ni imel težkega dela in je sodil zelo dobro. Občinstva izi'edno malo. SSK Celje : TSK Slovan, Ljubljana 1 : 0 (0 : 0, koti 2 : 6) (Kvalifikacijska tekma) SSK Celje se je moral včeraj po- poldne četrtikrat pomeriti na zele- nem polju s »Slovanom« za vstop v I. razred. Tej tekmi bo sledila še ena pi'ihodnjo nedeljo v Ljubljani in če bo SSK Celje tudi to odločilo v svojc korist, bo igralo še z zmagovalce.ni iz fc-rečanja SK Rapid, Maribor : SK Ca- kovec. Da bo v nedeljo v Ljubljana zmagal SSK Celje, sicer ni dvoma, toda zaigrati bo treba malo drugače kakor včeraj. Ob 15.15 se sodniku predstavita moštvi v svojih najja.čjih postavah in »Slovan« ima začetni udarec. To- da Celje takoj ripostira, pripelje žogo tik pred gol in zastrelja. V 3. minuti se isto ponovi in zopet poza- bi napad, da je treba pred golom streljati. Igra. se v zelo živahncin tempu in »Slovan«, ki spozna, da so domači močnejši — prične takoj z siro'vim foulanjem. Gostje popolno- ma pozabljajo, da gre pravzaprav za žogo, in pridno udarjajo namesto po žogi — po svojih nasprotnikih. Toda sodnik g. Deržaj iz Ljubljane je na mestu in že koj v kali zatrfc vsako sirovost. Vkljub skrajno sirovi igri gostov diktirajo ves čas do.mači tem- po in vkljub temu, da se igra ves čas pred vrati »Slovana«, ne more Celje zabeležiti uspeha. Nato siede vsled grdih prestopkov gostov v 9., 13., 18. in 34. minuti prosti streii pro- ti »Slovanu*«, ki pa ostanejo vsi brez uspeha. Celje je v absolutni prenio- či do 1G metrov, toda vse .zat>trelja. ali pa prodre do 5 metrov in po/.abi na strel! To se stalno ponavlja in pri stanju 0 : 0 (koti 1 : 3) odžvižga sod- nik pi'vi polčas. V začetku drugega polčasa prevza- ine Celje takc»j zopet vodstvo v nc- zmanjšanem tempu in že v 2. minuti o.stane krasno plasiran strel iz kota zopet neizrabljen. Celje zopet vebe- mentno napada, toda brez uspeha. Kazenski streli proti gostom ^e na- daljujejo in v 17. minuti Zupanc iz 18-metrovke krasno strelja, toda golman z bravuro brani. V 25. minu- ti sodnik izključi levo zvezo gostov, vsled ponovnega sirovega fouia. 7 minut nato so končno vendarle po- sreči Zupancu, da izrabi lep center PIERRE BENOIT: 28 KOMIGSMARK Zyodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič Sporocilo, ki mi ga je izročil Ludwig, ko sem se vrnil domov. mi je povedalo, da sem povabljen na večerjo, ki bo ob osrnih v zrcalni dvorani na cast •Njegovega VeliCanstva kralja württemberskega in in Njegove I'revzvisenosti genorala von Eichliorna. Trindvajseti stol za tretjo mizo. Popoldne sem prebil v svoji sobi, poln nekega srečnega obsiutja, in odpiral knjige, ki jih niscm niogel brati. Ojb šestih sem šel v park. Dve uri prej sem čul, kako so iz daljave, v soteski Melne, zadoneli rogovi. Tarn je bil konec lova, ki sta se ga udeležila kralj in velika vojvodka. Palača je bila razsvetljena, da se je vse hleščalo. Skozi široka okna sem videl, kako se brezkončne mizc ugibljcjo pod cvetjem; in kristali. Skoraj vsi lautenburšld višji uraclniki in vsi častniki so bili povabljeni. Tri sto priborov je bi!o razdeljenih po dvanajstih mizah. Sedel sem med poveljnikom dragonccv in so- progo nekega dvornega svetnika. Ves čas nismo iz- pregovovili niti besede. Med prvo in diiigo jedjo je v zbornici igrala godba 182. polka. Nisem videl ne velike vojvodke, ne kralja, ne vojvode, ker je bila prva miza za.krita s cvetjem. Sredi zdravic in šampanjca sem se izmuznil in šel naj prej v zbornico, potem pa v častno dvorano. Od ondod sem hotel gledati prihod vladarjev. Njen glas .me je zbudil iz zamišljenja, ki me je l;ilo prevzelo. »Ej, gospod Vignerte, zakaj tako sami?« V ogromni dvorani sem bil sam z gosi)otlično von Graffenfried. »In vi, gospodična?« »Jaz? To je nekaj drugega. Velika vojvodka mo je prosila, naj pridem sem prej kakor ostali. Na vsak način je hotela, da bo cvetje prav razvrščeno.« Ogledoval sem čudovito cvetje, ki se je bohotilo na vseh «traneh. Vijoličaste perunike in ogronme žolte rože, najlepše, kar sem jih kdaj videl. »To je cvetje iz njene domovine: perunike z Volge in rože iz Daghcstana. Vsak mesec pripeljejo od ondod poln vagon cvetja. Pravi, da je naše cvetje tako neznatno,« mi je pojasnila Meluzina. »Ali ni to res eekaj krasnega?« jc dejala in vdih- nila vonj rožne veje. »Tudi ona je krasna!« sem šepnil, ne da bi se zavedal, kaj govorim. Gospodična me je pogledala in se nasmehnila. Gospodična Meluzina von Graffenfried je nosila obleko iz rumenkastega satena, pokrito s tuniko iz tila, ki je bila vezena z biscri. Ovratnica iz rdeCkastih biserov je bil njen edini nakit. Neprestano se je smehljala, med tern ko je vse njeno ravnodušno in dehtečo bitjc izdajalo neko za- grenjenost. »Ali ni res?« je šepnila. In nekam zbadljivo je hitro pristavila: »In vi ste prišli sem, da bi sredi njenega cvetja mislili nan jo. Cakajte, takoj ji to povem.-« »Gospodična, prosim vas . . •« »No, ne, spoznati vas moram z njo in k nama bosto morali prihajati. Vedeti morale, da se dolgo- časiva. Razen malega Hagna ne vidiva nikogar. On pa ni vselej zabaven.« Stran 4. »Nova Doba« 24. X. 1932. Šlev, 80. z leve strani in uide z žogo ter jo pošlje neubranljivol v nasprotnikova vrata. Videti je, da so se domači še- le sedaj prav zbudili, toda rezultata ni mogoče več spremeniti. Gostje predstavljajo. precej horao- geno enajstorico, tada odlikuje jih predvsem i/.redno1 sirova igra. Igrajo izrecno visok nogomet brez poselme- ga sistema. Najboljši njihov mož je golman, ki jo razred zase. Domaeini, ki so v zadnjem Casu pokazali že precej zmisla za preciz- no, prizemno igro, se puste še vedno in vedno še od nasprotnika zavesti k visoki igri, kar jim je zelo v kvar Zunanjih krilcev, ki so se jim gie- dalci prej divili, ni več. Ožji napad je popolnoina odpovedal in ta nosi tudi krivdo na pičlern uspehu. Hal- ves linija je bila na mestu in jc to pot storila več nego je bilo pričako- vati. Ožja obramba pa je bila v iz- vrstni formi in je čistila, da je bilo veselje gledati. Ce bo v nedeljo v Ljubljani vse moštvo jgralo tako, ka- kor včeraj obramba in halfi, je uspeh siguren. Tekina se je končala brez posebnih incidentov, le nekateri funkcijonarji gostöv so izzvali niajhne praske. Gnsp. Dcržaj iz Ljubljane je sodil strogo in zelo objektivno. — c Sokolstvo x Cress-country tek ali tek v gozdvi priredi Sokolsko društvo v Cuiju v nedeljo 30. t. m. za elanstvo in na- raščaj. Takšni teki so najboljži trc- ning za smučarje, se pa tudi povsod splošno gojijo in se smatrajo za važ- no sportno panogo. Start in cilj bo pri »Skalni kleti«. Začetek ob 2. po- poldne. Najprej bo skupno tekanje in šele proti koncu progo bodo tuk- movalci tekli za čas, to pa vsled tega, ker je to prvi tek te vrste pri nas, da se že prvikrat ne bo pretiravalo. Vseh tekačev bo nad 100. Dolžina proge znaša za ženske oddelko okrog 2 km, za moške nekaj črez 4 km Smer proge bodo kazali vodniki na čelu vsake skupine. Ga/'dcroba ho v restavraciji »Skalna klet«; tamos- nji lastnik je dal prostor iz prijaz- nosti na razpolago. Sokolstvu naklo- njeno obeinstvo je vabljeno, da pri- sostvuje tenni toku. x Telovadba slarejših članov So- kolskega društva v Celju se je ze pri- čela in se vrši ob ponedeljkih in če- trtkih od pol 19. do pol 20. v talovad- nici v Gaberju. Prosim vse brate, ki so doslej obiskovali telovadbo, in vse, ki imajo do nje veselje, da se cim prej zglasijo ob navedenih uruli. — Načelnik. Grenčica Hunyadi Janos je najza- nesljivejše in najidealnejše odvaja'no sredstvo. Kino Mestni kino Celje. Ponedeljek 24., torek 25. in sreda 2(5. oktobra: Dva zvočna filma v enem programu: 1. »Bela Ljubljana«. Prvi slovenski zvočni film, ki je bil nedavno posnet v Ljubljani in ki prikazuje Ljubljan- ski velescjem, kongres slovanskih narodnih noš ltd. 2. »Pies se nada- ljuje«. Kriminalni zvočni film iz pod- zemlja Chicaga. V glavnih ulogah Wilhelm Dieierle, Anten Pointner, Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODN! DOM Glcimica in rezerve nad Din 14,000000*— Kupuje in pro- clojo devize in včtlute Izdaja uv ere nje za izvoz blaga š:imM znan iz filma »Ljubavna komanda1«, in Lissi Arna, znana iz filma »Gore v plamenu«. Izredno napeta vsebina, moderna glasba, petje, pesmi, ple.s in jazz. Izvrstni zvočni posnetki. Ne za- mudite tega zanimivega sporeda! Or. juris državni upokojenec z 2 sodnima izpitoma popravlja svoj oglas v »Novi Dobi« žt. 80 od 3. X. t. I. takole: Iščem službo odv. kandidata v Sioveniji, predvsem v Celju in sicer iz rodbinskih ozirov. Zaradi sedanje gospodarske krize se za- dovoljim 7. začetno plačo 500 do 10C0 Din. Imam 12 službenih let, večinoma kazcnsko prakso, 2 Ieti sem bil dodeljen državnemu pravdništvu ter mnogokrat fungiral kot ex offo zagovornik pri 2 okrožnih sodiščih v Bosni; zaiadi tega sem v kazenski stroki precej izvežban, v civilni pa mi je treba Še prakso dopolniti. Navajen sem intenzivno delati vsak