■
■
Slovenec.

					 		List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	=^~ 	
2(>. številka.	Joliet, Illinois, lO. junija lota 190-1.	Letnik 3LIII
RUS IN JAPONEC STA OBA KORENJAKA.
T pomorski bitki pred Port Arturjem izgubil Japau 4 ladije.
Rus tudi na suhem napreduje.
Petrograd, 2.jun.—Izhod iz port-arturske luke je prost in rusko brodovje, izvzemši “Pobjedo”, je v položaju, vsak hip odpluti v morje.
Petrograd, 3. jun. — Zaupanje carjevo v Kuropatkina m omajano, dasi takisto trobijo po časopisju nevedci. Po sibirski železnici se prevaža vsak dan 2,500 vojakov v Mandžurijo.
Mukden, 3. jun.—Zadnja dva dni dohajajo sem govorice o krvavih bojih na polotoku Liaotung. Mlini v Harbinu meljejo noč in dan man-džursko moko. Dnevno je zmeljejo 750,000 funtov.
Prazna govorica.
Petrograd, 4. jun. — V tukajšnjih vladnih krogih ni nič znano o tu razširjajoči se govorici, da je general Kuroki ujet. Oblasti nimajo nobenega poročila z bojišča, razun danes dospelega o bitki pri Sajmaci. Vest tako velike važnosti bi se niti hip ne prikrivala, ko bi dospela.
Spet Rusi zmagali.
Petrograd, 4. juri. — Vojno mi-nisterstvo je prejelo poročilo obudi bitki, ki se je bila 1. junija 25 milj severno od Sajmace in v kateri je bilo 6 kozakov usmrčenih in 22 ranjenih. Japonske izgube niso znane a so baje vfelike' Pet stotnij kozakov generala Rennenkampf je trčilo v soteski Fenčauting ob velik japonski oddelek. Razjahali so konje in napadli Japonce, vkljub utrdbam in grdemu ozemlju. Japonci so se trdovratno branili, a se morali nazadnje umakniti.
Na pomoč Port Arturju.
Pariz, 5. jun. — Dopisnik “Ma-tin”-a poroča iz Petrograda, da je izvedel iz gotovega vira,da jesprednja armada 14,000 mož pod generalom Stackelbergom, ki jo je general Ku-ropatkin poslal na pomoč Port Arturju, že dospela do vhoda na polotok Liaotung, in da večina armade sledi. Dopisnik “Matin”-a iz Niu-čvanga potrjuje to in pravi, da se vrše važna gibanja ruskih čet južno od Tačičao proti Kaipingu.
Japonci se Izkrcavajo.
London, 5. jun. — Sem dospela posebnaa brzojavka poroča, da so se pri Takušanu, Mandžurija, izkrcale nadaljnje japonske čete, ki obstoje iz 25,000 mož in imajo 60 težkih topov pri sebi. Te čete se nameravajo takoj odposlati v notranjščino, da zabranijo □ Rusom vsak poskus, priti na pomoč Port Arturju.
Rusi mobilizirajo.
Petrograd, 6. jun. — Da so Rusi v pomorski bitki izven portarturske luke pogreznili 4, japonske bojne ladije, se doslej še ni uradno potrdilo. Ravnokar se je uradno objavilo, da se je sklical k orožju J. ruski armadni voj (Petrograd). Potem se mobilizira 5. in 6. armadni voj (ob Volgi). Medtem odhaja
10.	in 17. armadni voj v Mandžurijo.
Rusov til strah.
Berolin, 6. jun. — “Tageblatt” donaša poročilo svojega vojnega poročevalca polkovnika Gaedke z dne 4. jun. iz Mukdena, ki se glasi: “Japonci so baje zapustili Kinčau ip se umaknili severno. Brez dvoma se jo dovršila sprememba v položaju. Zdi se, da so začeli Rusi na raznih krajih bojišča prodirati. Položaj se vsak dan zboljšuje. Izgube Japoncev pri Kinčau so ogromno velike in dosegajo očividno število 15,000.”
Bitka pri Klučau.
Liaoyang, 7. jun. — Nemirovič-Dančenko, ruski vojni dopisnik,
Izlet v So. Chicago «stavljen !
Slovencem po Jolietu naznanjamo, da je skupen izlet v South Chicago dne 19. junija s posebnim vlakom ustavljen. Železniška družba je hotela poleg že tako visoke vožnje še posebno poroštvo v ogromni vsoti, kar pa se ni dalo storiti. Kdor se želi udeležiti blagoslovljenja cerkve sv. Jurija v South Chicagi tega dne lahko vzame vlak, ki odide ob 7:11 uri zjutraj iz Jolieta ter izstopi v Englewood, kjer lahko vzame poulično karo ali pa počaka vlaka Lake Shore-železnice, ki dospe tje-kaj nekako ob 8:45. Zvečer gre proti Jolietu vedno dovelj vlakov, tako bo lahko vsakdo doma o pravem času. Oni rojaki, ki so že kupili tikete, iste lahho vrnejo tje kjer so jih kupili in bodo dobili svoj denar nazaj.
pošilja z bojišča sledeči opis bitke pri Kinčau:
“Japonske sile so znašale 45,000 mož, z velikim številom prvovrstnih topov, ki so jih preskrbeli iz vseh krajev. Podpiralo jih je brodovje, ki se je razpostavilo na vseh brežinah zemske ožine ob Kinčau.
Ogenj kroglahrog.
“Bitka se je pričela ob 5. uri zjutraj z brezprimerno silnim streljanjem. Zemska ožina je bila videti vsa v ognju. Šrapneli so frčali na tisoče in razletavali vsepovsod ob gorovju, železnici in okopih. Rusko topnjištvo je delalo neprestano. Japonski pešci so pod okriljem svojega topništva naska kali. Rusi so pa, vkljub malošte-vilnosti; trdovratno branili višine, dasi so nanje kot toča padale krog-lje in šrapneli od japonskih bojnih ladij in križark. Nekatere utrdbe so kar letele narazen. Ponekod ni ostal niti štirjaški yard neprizadet od japonskih granat. Rusi so se zaletavali z neverjetno drznostjo nad Japonce, a smrtonosni streli so jih metali nazaj.
Rusi kot živa stena.
“Znatna sila japonskih pešcev je poskušala zajeti rusko lego, prodirajoč v Kinčau skozi morje, do vratu v vodi. A poskus se je ponesrečil vsled odločnosti Rusov, ki so stali na svojem mestu kot živa stena. Peti polk je največ trpel. Preživeli so se zaganjali z obupno krepkostjo nad Japonce, ki so se umikali v zmešnjavi. Vsi častniki so padli, a prostaki, dasi zapuščeni samim sebi, niso ni hip omahovali. Hladnokrvno in umno so branili stališče, švigajoč semtertja in odbijajoč napade.
15 ur se bili.
“Bitka se je nadaljevala neprestano petnajst ur. Ob 8. uri so se Rusi, razdejavsi mehanizem svojih topov, umaknili proti Port Arturju. Mnogi ranjenci niso hoteli zupustiti bojišča. Drugi so se vračali na bojišče, ko so jim bile rane obvezane rekoč:	“Tudi pohabljenci
hočemo nad sovraga. Ce ne moremo stati, pa znamo streljati, in če pomagamo vztrajati eno uro dalje, tem več bo pridobljenega.”
Usmrčenih in ranjenih je bilo v tej bitki Rusov do 800, a Japoncev do 20,000.
Japonci Izgubili Indijo.
London, 8. jun. — Japonski poročevalec iz Cifu brzojavlja, da je japonska bojna ladija “Yašima” pri Talienvanu zadela ob mino in se pogreznila.
Ogromne japonska izgube.
London, 8. jun. — Iz Liaojanga brzojavljajo:	Japonci so dne 6.
jun. po kitajskih poročilih napravili več trdovratnih naskokov na Port Artur istočasno na suhem in morju. Bili so odbiti z ogromnimi izgubami. Pri Kvantungu so Japonci v nevarnosti. Iz istega vira dohaja vest, da se je vladivostoško brodovje združilo s portarturskim, da se je vršila pomorska bitka in da so Japonci izgubili štiri velike ladije.
RUDARJI IN VOJAKI V KRVAVIH BITKAH.
Čez okraj Cripple Creek, Colo., guverner proglasil vojno pravo.
5 unij cev mrtvih, mnogo ujetih.
Washington, 8. jun. — Predsednik Gompers od “American Federation of Labor” obsoja v krepkih izrazih postopanje coloradskih oblasti glede delavskih zmešnjav v tej državi.
“Guverner Peabody”, je rekel Gompers, “je s svojimi čini bolj izzval ogorčenost, nego vsi drugi življi v Coloradu skupno. Ce ne čisla postave sam, najvišji uradnik v državi, potem nas ne more izne-naditi sedanji nesrečni položaj.”
Obsodil je tudi zadnji zločin z dinamitom in ne mogel prikriti, da ga je izvršila kaka organizirana svojat.
Unije! pod stražo.
Denver, 8. jun. — Pod stražo s puškami oboroženih mož je 24 unij-skih rudarjev iz distrikta Cripple Creek, izgnanih vsled resnih izgredov v tem okraju, dospelo davi semkaj na posebnem vlaku. Sprejeli so jih člani rudarske federacije in peljali v neki restavrant. Vsi so bili brez božjaka in bora. Izjavili so, da ni distrikt Cripple Creek nič več varen za unijce.
Vojna postava proglašena.
Victor, Colo., 8. jun. — Distrikt Cripple Creek je bil uradno dejan pod vojno postavo ob dveji uri zarana po generalu Bellu, ki je dospel s.proglasom, podpisanim od podgu-vernerja Haggotta. General Bell je nemudoma prevzel povelje in s četami začel iskati rudarjev, ki se baje zbirajo po gričih za odpor.
Rudarji in milica se spopadli.
Cripple Creek, Colo., 9. jun. —■ V Dunville, 20 milj južno od Vic-torja, se je včeraj popoludne ob 4. uri med 200 pomožnimi šerifi in stražani pod poveljništvom general-adjutanta Bell in 150 rudarji iz distrikta Cripple Creek vršila pravcata bitka. Delavci so se v gorovju obdali z okopom in utrdbami. Petnajst izmed njih je bilo ujetih in pet usmrčenih. Med ujetniki se nahaja John Jones, ki je obtožen, da je med uporom v Victoru ustrelil Johna Davisa. Med mrtvimi je John Car-ley, unijec iz Cripple Creeka. Tu je bilo vse razburjeno, ko je dospela vest o boju. Pomožni šerifi so ne-katei im rudarjem odvzeli orožje in strelivo.
Druga bitka.
Victor, Colo., 9. jun. — Včeraj proti večeru se je vršila druga bitka. Sedem vojakov je bilo odposlanih na konjih v Big Hill, dve milji vzhodno od Victorja, da aretirajo rudarje, a so jih našli z okopom obdane. Možje se niso hoteli udati in vojaki so pričeli streljati. Nad 200 strelov se je sprožilo. Delavci so otvorili ogenj na vojake, ko so ti hoteli na goro. Nobeden ni bil ranjen. Vojaki so ujeli sedem mož in jih odvedli v Cripple Creek. Tu vlada velika razburjenost.
Deneen guverner,
Springfield, 111., 3. jun. — Po dolgotarjnem zasedanju volitvene konference je bil končno izvoljen guvernerjem države Illinois g. Charles Samuel Deneen, državni pravnik iz Chicage, roj. 4. maja 1863.
Milwaukee, 7. jun. — M. T. Rat-tiff postajenačelnik v Kenoshi, čigar povišanje je odredila železniška družba za njegov namišljeni junaški čin, ker je trdil, da je rešil oseben vlak pogube, je danes priznal, da si je svojo “storijo” izmislil in da je sam nagromaidl ovire na tire, da bi se pokazal v ulogi junaka. Policija je danes izsilla izpoved. Rattiff izgubijslužbc.
Moyer zavrnjen.
Denver, Colo., 6. jun. — Državno nadsodišče je zavrglo habeas corpus-prošnjo predsednika Moyer od“ Western Federation of Miners”. S tem je odobreno ravnanje guvernerja Peabody, ki je proglasil ob sedno stanje ter Moyerja in druge unijce dal zapret po vojaštvu radi upora.
12 ur pod morjem v čolnu.
Newport, R. I., 7. jun. — Podmorska torpedovka Fulton, ki se je sinoči pogreznila na dno morja radi izkušnje, je tamkaj ostala 12 ur in danes dopoludne spet prišla kvišku. Mornarji so bili v službi vsak po dve uri, a proste ure so čitali, igrali in spali. Svežega zraka so si “pum-pali” vsake štiri ure. Pravijo, da bi brod tako ostal pod vodo lahko deset dni j.
Napadeni Italijani.
Steiling-, 111., jun. — Di-hal petdesetih oseb je sinoči poskušala pregnati Italijane iz tega mesta, a doslej brez uspeha. Pet Italijanov je bilo na ikari, in s kamenjem in prekljami je drhal napadla tujce. Zadnji so potegnili samokrese in nože, a so bili vrženi iz kare. ' Ob
2.	uri pop. je drhal obkolila domovanje Italijanov, a teh ni bilo notri, marveč so mirno sedeli v senci drevesa, odkoder jih je drhal pregnala. Vrše se preiskave in aretacije izgrednikov.
Štrajk zažugan.
Chicago, 111., 7. jun. — Unijski delavci v 28. tovarnah za pohištvo hočejo zaširajkaii dne 15. jun., ako tovarnarji ne izpremene svojega sedanjega postopanja. Unije zahtevajo, da se obnovi pogodba zadnjega leta. Delodajalci izjavljajo, da se ne bodo pogajali s svojimi delavci, in dostavljajo, da so plače previsoke v chicaških delavnicah in se morajo znižati.
Rojak najden mrtev.
Iron Mountain, Mich., 7. jun. — Izza dne 8. nov. 1903 pogrešani rojak Frank Jakša je bil mrtev najden dne 30. maja v reki Mino-minee blizu Marinette, Wis. Pokojnik je delal kaki 2 uri od tukaj pri zgradbi ceste čez omenjeno reko in se rečenega dne napotil k nam, kamor pa ni dospel, ker je med potom utonil—da li po nesreči ali kot žrtev ni znano. Ko smo ga spoznali, smo ga pripeljali sem, kjer mu je priredilo pogreb društvo sv. Petra in Pavla št. 51 K. S. K. J., čigar ud je bil. V Ameriki zapušča dva brata, v starem kraju mater in enega brata. Bodi mu zemlja lahka! Dr. zastopnik.
USTAVILO VLAK,
Y Coloradu roparji z dinamitom razstrelili vagon in blagajno.
Srečno odnesli $5,000 in pete.
Denver, Colo., 8. jun. — Osebni vlak Rio Grande-železnice je bil v bližini postajice Parachuteustavljen od pet našemljenih roparjev, ki so denarno skrinjo ekspresnega vagona razstrelili in vzeli iz nje nad |5,000, nakar so morali bežati. Roparje sedaj zasledujejo šerifa Strulters in Adams in njiju pomočniki.
Ko je bil vlak še tri milje od Parachute oddaljen, sta dva našem-ljenca splezala na lokomotivo, držala lo-komotivniku revolver pod nos in mu ukazala, ustaviti. Bržko se je to zgodilo, so priskočili še trije roparji. Dočim sta dva strahovala lokomotivnika in kurjača, so se ostali trije razbojniki podali na ekspresni vagon. Uslužbenec D. M. Shea se je branil odpreti in je zagradil vrata. A ta so roparji razstrelili z dinamitom in potem tudi denarno skrinjo. Tedaj se je bližal zavirač Schellenberger s svetilnico. Eden izmed roparjev ga je ustrelil v nogo, a ko se je bližalo več ljudij, so jo tolovaji popihali. Plen so odnesli v zapečateni vreči in gotovini. Bržkone so roparji prebrodili Rio Grande v čolnu in potem na konjih nadaljevali beg.
Sloveusk uovomasuik.
C.	g. Anton Sojar, ki je lani prišel s Kranjskega in se šolal v St. Paulskem semenišču, bo v soboto, dne 11. t. m. y mašnika posvečen v chicaški katedrali od mil. nadškofa Quigley.
Cerkev posvečeua.
San Francisco, Cal., 5. jun. _
Danes je bila posvečena slov.-hrv. cerkev sv. Rojstva na Fell cesti med Franklin in Gough cestama. Slavnost se je vršila dopoludne ob 10. uri z veliko sv. mašo, katero je služil Right Rev. John N. Stariha, naš dični škof iz Lead-a, South Dakota. Slovesni govor je imel mil. nadškof George Montgomery. Župnik nove cerkve je naš rojak Rev. Francis Turk.
Avstrijska mornarica.
Trst, 5. jun. — Komisija avstrijskih pomorskih veščakov je v Pulju (Pola) samo v tu namen, da zbira in zapisuje vesti in podatke, ki dohajajo od avstrijskih mornarskih zastopnikov pri ruskih in japonskih brodovjih. Vlada je komisiji naročila, nikakih stroškov se ne plašiti dobavo izkušenj z minami in torpedi. V to svrha se je naročilo vsakovrstno vojno strelivo.
Nemiri na Hrvatskem.
Dunaj, 5. jnn.—Resni nemiri so se pripetili v kotaru ali okraju Varaždin, na severnem Hrvatskem. Seljaki so delali za tri do šest “pence” (ali vinarjev?) na dan, a zahtevajo, da se jim plača poviša štirikrat. Ker se njih zahtevam ni takoj ugodilo, so razdejali žetve in uničili.
Trst dela ladije za Ruse.
Trst, 5. jun, — Dobivši dovoljenje od avstrijske vlade, je ladijedelni zavod “Tencico Triestino” podpisal pogodbo z.rusko vlado za takojšnjo napravo 5 križark po 8000 ton vodnega odtiska in 18 vozlov hitrosti. Zavodu je naročeno, izdelati ladije kar najhitreje. Pravijo, da bodo v enem letu pripravljene za službo.
Sv. oče noče tržiti z vinom.
Rim, 3. jun. — Papež je ukazal razdejati vatikanske vinograde, ker je vino brez vrednosti, bistveno. On smatra pod svojim dostojanstvom, tržiti in delati dobiček iz apostolskih vrtov.
Najboljša vera.
Matton, 111., 7. jun. — Ko je poskušala tri vere, metodiško, episkopalno in rimslco-katoliško, se je Miss Mary Rice, hči odličnega trgovca in superintendenta metodiške nedeljske šole, danes končno zaobljubila samostanu, takozvanemu “Convent of the Visitation” v St. Louisu. Njeni starši in dve sestri, ki so oporekali njenemu koraku, so danes zapustili St. Louis, kjer so jo pregovarjali.
Štrajk umira.
Milwaukee, Wis., 5. junija. — “Masters & Pilots” sicer še štrajka-jo in ovirajo promet v najlepši letni dobi po jezerih, a dolgo ne bodo več. Brzojavka iz glavnega taborišča od “Masters & Pilots Association” v Clevelandu je tukajšnji podružnici sporočila, da se morajo pridružiti “American Federation of Lghor”, če hočejo zmagati v boju z ladijskimi lastniki. Takoj je 16 kapitanov sklenilo, da se ne pridružijo “navadnim” delavcem, nego se rajši udajo, kar se zgodi te dni.
Spet delo.
Sault Ste. Marie, Mich., 3. jun Razglasilo se je, da bo jeklarna Algoma Steel-kompanije spet pričela z delom ta mesec, ker je dobila naročilo, da dogotovi 500 ton šin na dan za Grand Trunk Pacific-že-leznico.
Najdaljši telefon na svetu.
Kansas City, Mo., 3. jun.—“The Bell Telephone Co.” je pričela cenitve za sila dolgo črto med Kansas City in Joplin-om, ki se ima potem zvezati z novo črto iz St. Louisa v Joplin in nato čez Indian Territory v osrednji Texas. Nad $1,000,000 se ima potrošiti za te naprave. Z Bellovimi zvezami vzhodno od St. Louisa bo to potem najdaljša telefonska črta na svetu.
Boji z biki.
St. Louis, 5. jun. — Razjarjeni nad tem, da se jim je ponesrečilo, videti pravilen španski boj z biki, ki so ga oblasti prepovedale, je ka-cih 2500 mož in mladeničev povzročilo v areni blizu razstavišča upor. Ker niso mogli spet dobiti svoje plačane vstopnine, so zažgali leseno poslopje, ki je pogorelo do to1 Mnogo oseb je bilo ranjenih in tiranih.
tal
are-
Strašna povodenj.
Deadwood, S. D., 5. jun.—Vsled silnega deževja po Black Hills (Črnih gričih), ki je šel skoro teden dni, so Whitewood, Deadwood in trije potoki v mestu- prestopili bregove in odnesli vse polno hiš, skednjev, tlakov in lesa. “Waite buil-ding”, najlepša zgradba v mestu, je deloma razdejana in mestna hiša hudo poškodovana. Dve osebi sta utonili. Škoda v mestu in po vsem okraju znaša nad $500,000.
14 oseb zgorelo.
Peoria, 111., 5. jun. — Štirinajst oseb najmanj je izgubilo svoja življenja vsled požara, ki je uničil Corning Distillery”. Elmer Hogan, ki ga je odnesel naval whiskyja več blokov daleč, je umrl v bolnišnici. Štiri izmed osem najdenih trupel je hilo možno spoznati. Škod« cenijo na najmanj $850,000. Mestne oblasti se namoč trudijo, da najdejo in odstranijo zgorele človeško ostanke s pogorišča.
Štrajk v papirnicah.
Appleton, Wis., 6. jun. —Štrajk uposlencev pri tukajšnjih papirnicah se je resnično oživotvoril. Vsi zavodi dotičnega področja so zaprti, izvzemši dva. Štrajkarji zahtevajo skrajšanje delavne dobe.
Sreča ua dražbi,
Coldwater, Mich., 5. jan. -— dražbeni razprodaji predmetom dni je kupil Charles F. Summer več kosov stare ropotije za $5. Danes je našel v enem kosu skriven predalček ter v tem $200 v zlatu in $80 v bankovcih.
8. julija.
Nickel Plate-železnica bo vozila izletuike v Chautauqua Lake in nazaj po eno voznino za vožnjo naokrog, iz Chicage, s povratkom do dne 9. avgusta, če se tiket da v shrambo. Prevožnja dobra na vsakem naših treh dnevnih vlakov. Cenene voznine v druge vzhodne kraje. Individual Club obedi, vrsteči se v ceni od 35c do $1.00; tudi postrežba a la carte, v jedilnih vozovih. Pišite na: John Y. Calaban, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago, za podrobnosti. Mestni uradi za tikete v Chicagi, 111 Adams St. in Auditorium Annex,telefona Central 2057 in Harrison 2208.	*
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Joliet, 111., 8. jun. — Kateri oce ni pač vesel, če ima pridnega sina? Več jolletskin gospodičev in gospic, obiskavajočih šole izven našega meata, je tako uspešno razvijalo svojo nadarjenost in pridnost, da so si pridobili odlikovanja za izvrstno-delo. Med temi je Anton Nemanich, nadepolni sinko g. Ant. Nemanicha, znanega veljaka in predsednika amerikansko - slovenskega tiskovnega društva v Jolietu. Naš mladi rojak je pohajal St. Viateur’s college v Kankakee in tam dovršil letos uke s takim uspehom, da je dobil kolajno ali medaljo kot najvišjo nagrado za najboljše znanje. Odličnjaku, ki se vrne domov na poletne počitnice ta teden, in srečnim staršem čestitamo iskreno, ker je tako odlikovanje v čast vsem ameriškim Slovencem!
—	Adolf Stavdahar je stal v ponedeljek pred sodnikom Cameronom. Mladi mož, ki je star #5 let, je skušal usmrtiti ex-aldermana Mihaela Krawl in Antona Košiček, streljajoč naju, in soseščino ob 1403 North Broadway je baje vznemirjal s svojimi neslavnimi čini ne samo enkrat. Adolf je bil kazpovan na $1 in troske radi pijanosti, $5 in troške radi nerednega obnašanja ter $25 in troške, ker je skrivaj nosil orožje. Skupna kazen je znašala $37.75. A sodišče ni bilo zadovoljno s to svo-tioo in je obsojenou povedalo, da bo moral mirovati v tem mestu najmanj 6 mesecev, in da se zagotovi tako lepo obnašanje, je bila jamčevina
"določena na $500. Oče Adolfov je bil na sodišču, a ni hotel podpisati varščine, in Adolf bo moral sedeti v okrajni trdnjavi, dokler ne da ka-cega zagotovila. Trikrat je fant že služil v Pontiacu in še ga ni pamet srečala. Zadnjič se je pokoril radi kraje v Morrisu.
—	Na ponedeljkovi seji mestnega zbora je župan Crolius predložil svoje letno poročilo, ali bolje odlomek istega, ker ni bilo časa za či-tanje celega poročila: preveč daje mestnim očetom opiaviti skrb za povzdigo železniških tirov. A vendar je zadevno ni mnogo ukrenilo tudi na zadnji seji še ne. Preveč je raznoterih ugovorov in želj odstrani občinstva, ki jih treba vse upoštevati pred končno odobritvijo načrtov. Vendar so se dogotovili nekateri popravki in dostavki (amendments), ki so se odposlali železniškim družbam. Sedaj se pa ne ve, da li jih bodo zadnje hotele uvaže-vati ali ne. No, upajmo, da dočakamo vendarle v kratkem pričetek tolikanj potrebne povzdige tirov.
—	Velika nesreča bi se bila skoro pripetila na križišču E., J. & E. železnice in East Cass-ceste v ponedeljek zvečer ob 8. uri 4.0 min., ko je trčila elektriška kara ob tovorni vlak, ki se je iznenada prikazal iz temote kolodvornega dvorišča in sicer ritenski. Zadnji vagon je tako treščil ob karo, da je bilo slišati strašni hrušč in trušč več blokov daleč. Sedem oseb je bilo pri tem čudovito rešenih smrti, kara je bila vsa razbita in na srečo maloštevilni potniki so pa bili skoro pokopani pod razvalinami. Krik in stok ranjencev je pretresal ozračje in zvabil vso soseščino na kraj nesreče. Ambulance in zdravniki so drdrali iz mesta na pomoč. Smrtnonevarno ranjen je bil motornik Mau, ki so ga prepeljali v Silver Cross-bolniš-nioo, kjer upajo, da mu vendar re šijo življenje. Bolj ali manj ra njeni so bili nadalje: dva železničarja, dve črni in dve beli ženski, a osmega potnika, necega barvarja, so Tazbite šipe samo malce opraskale.
—	Umrl je v nedeljo 62letni Ph Barnes, graditelj jeklarne, pripada joče Joliet Iron & Steel-kompaniji
—	Oblasti Rock Island-železnice bo prepovedale pešcem, rabiti želez niški most zapadno od kolodvora in nastavile čuvaja na oba konca mostu, da skrbita za ravnanje po prepovedi, ki se je uvedla, ker je raba mostu prenevarna za življenje
—JoeKubel, star 21 let, in Annie
Kužnik, stara 19 let, sta v ponedeljek veselega lica in srca dospela v “county clerk’s office”, prosit dovolitve za poročitev: a srci in lica jima je zatemnil oblak prebridke žalosti, ko je klerk odrekel dovolitev, ker sta si bratranec in brat-ranka, a se taka žlahta ne sme poročati po državnih postavah.
—	Neznani uzmoviči, ki so še nedavno strašili po hribu in zapadnem delu mesta, so si zadnje dni izbrali vzhodno »tran za svoje torišče. Zadnji petek so vlomili v domovanje g. F. M. Muhliga na Sherman-cesti. Pravijo, da jih bo slavna policija skoro ujela, ker je nastavila celo omrežje limanic.
—	Največji cirkus v Ameriki imajo sedaj Ringling Brothers. Tega cirkusa uspeh je povsod uprav čudovit. Saj pa ni čudo. Več nego 1,200 oseb je uposlenih v raznih oddelkih, in pet posebnih vlakov prevaža gromadno robo tega ogromnega podjetja. Cirkus ima 675 konj in 40 slonov, tako velikanskih, kot jih ni videti v nobenem drugem. Žirafe, tigre, nosorožce in zastopnike vseh vrst živalstva bo videti v meuažeriji bratov Ringling, ki je največja na svetu. Telovadci, kolesarji, dirkači in jahači v tem cirkusu so baje nekaj tako izvanrednega, da zmanjka kritikom besed in kar zijajo. Predstavi bosta samo dve: ob 2. pop. in in 8. zvečer v sredo 15. t. m. Do-soludne oh 10, uri bo 3 milje dolga parada.
—	Razni oddelki v tukajšnji jek-arni Illinois Steel-kompanije, ki so
bili primorani zapreti predzadnjo sredo zjutraj, ker se je glavni stroj ‘billet mill’ nekaj polomil, iz-vzemši ‘rod mills’, so v ponedeljek zjutraj zopet pričeli z delom, in
I,	800 mož je bilo zopet srečnih. ‘Rod mills’ so pa zaposlovale istega dne zvečer, in 700 druzih mož je bilo veselih. Nezgoda pri stroju je pač napravljala strahu za zaslužek, ker se je pričakovalo, da hode poprava trajala najmanj kaka dva tedna. Umevno je torej, da so delavci z iskrenim veseljem sprejeli novico o zopetnem pričetku z delom tako kmalu po nezgodi; kajti za resničnega delavca ni hujšega, nego so prisiljeni počitki.
—	Prejšnji prostori trgovine “The Eagle” na 417-421 N. Chicago Street se zdaj oddajo v najem. Manager Sweet Orr & Co., g. W.
J.	Cummings, opozarja na to priliko podjetnega Slovenca ali Hrvata s trgovsko skušnjo in nekaj kapitalom. Pri njem je bilo že več zastopnikov chicaških židovskih firm, hotečih vzeti prostore v najem. Sweet Orr & Co. noče oddati prostorov nobenemu Židu in zato zasluži kredit. Slovenci in Hrvati v Jolietu ali kje drugje, ki imate zmožnosti za trgovino in za to potrebna sredstva, poglejte nekoliko v to stvar. Opozarjamo tudi na oglas te firme na zadnji strani!
Cripple Creek, Colo., 6. jun
Vsled eksplozije, ki se je kmalu popolnoei pripetila na Independence-kolodvoru Florence & Cripple Creek-železnice, je bilo 12 rudarjev na mestu usmrčenih in 8 ali 10 bolj ali manj hudo ranjenih. Vzrok eksploziji še ni natančno določen, a sumi se, da se gre za peklensko hudodelstvo, čigar žrtve so postali ne-unijci, ki so delali v rovih Shurloff, Findley in Last Dollar. O nevarnosti, v katero so šli, niso imeli najmanjše slutnje.
Ko so rudarji, ki so čakali na dohod vlaka, hoteli na tega stopiti, se je pri tej priči pod platformo, na katerej so stali, pripetila strašna eksplozija. Eksplozijo je bržkone povzročil dinamit, ki je bil ali v zvezi z električno žico ali se je pa razstrelil vsled potresa, ki ga je povzročil dospeli vlak. Platforma in ljudje, ki so stali na njej, so bili vrženi po zraku, kolodvor je bil razdejan in v zemljo je bila zvrtana velika votlina.
Vlak je bil le malo korakov od postaje, ko se je zgodila eksplozija.
Tedaj je stalo 40 do 50 rudarjev na platformi, ki so bili pometani na vse vetrove po zraku. Pozneje se je našlo v dva dela pretrgano truplo necega moža 100 yardov proč od platforme. Ponesrečenci so bili večinoma tako strašno razmesarjeni, da je bilo nemogoče spoznati jih.
Charles Rector, ki je ostal nepoškodovan, je rekel: “Čakali smo na vlak, kisejepočasibližalkolodvoru, dočim so se drugi delavci, s svojimi “dinnerpaili” v rokah, bližali tekočim korakom. V tem hipu se je pod našimi nogami pripetila eksplozija. Na mah je vse potemnelo in čuti ni bilo druzega kot stokanje umirajočih in ranjencev. Jaz sem se čudovito ohranil nepoškodovan.”
Ranjence so z vlakom nemudoma prepeljali v Victor in dali pod zdravniško oskrbo. Najmanj 200 funtov dinamita je baje eksplodiralo. Nikdo ne verjame na nezgodo. Proti storilcem so vsi strašno razjarjeni. Že so se posamne osebe spopadle, in če se razburjenost ne umiri, bo kmalu tekla kri.
Šerif Burton se je odpeljal v Independence, da zasledi hudodelce, če možno. Rudniški posestniki so nadomestili štrajkarje z neunijci, ki so morali obljubiti, da ne pristopijo k uniji.
Med mrtvimi so večinoma Angleži in ni nobenega Slovana, kot i ne med ranjenci; osem zadnjih leži v Red Cross bolnišnici in bržkone ne bode okrevalo.
Na mestu nesreče se je našlo mnogo raztrganih kosov človeškega mesa in udov, ki so jih šerifi skupaj zložili in zastražili. Da ie zločince čimpreje zasači, so poslali po krvne pse, da pomagajo zasledovati. Vendar so lopovi že bržkone utekli v varno zavetje bližnjega mesta Independence in naprej. Če jih zasačijo, jih namerava ljudstvo linčati in sežgati na grmadi. Pravijo, da je za “Western Federation of Miners” vsled zadnjih dogodkov bila smrtna ura.
Mestni maršal izVictora je zaprisegel mnogo posebnih policajev. Mnogo unijcev se je oborožilo za vsak slučaj. Detektivi čuvajo nad vsakim korakom delavskih voditeljev. Vojaštvo je prepovedalo prodajo orožja in streliva. Rudniki “Stratton Independence”, “Last Dollar”, “Theresa” in “Shurtloff”, ki uposlujejc kacih 1000 mož, so svoj promet ustavili, ker se je bati izgredov.
Victor, Colo., 6. jun. — Tu je danes popoludne v zvezi z gromad-nim shodom izbruhnil upor. Shod je bil sklican radi umora z dinamitom 12 neunijskih rudarjev v Independence. Med uporom se je sprožilo kacih 40 strelov; pri tem je bil en mož usmrčen in najmanj 6 ranjenih. Usmrčenec se zove McGee, je tu naseljen in dobil je kroglo skozi prša. Smrtnoranjeni so Hoskins, A. Miller in Davis.
Tajnik od “Mine Owners Association”, Cl. C. Hamlin, je rekel koncem kratkega nagovora: “Slišati hočem, kaj pravijo fantje v rovih o tej stvari.” Wm. Hoskins, unijski rudar, je dvignil roko in zaklical: “Pustite mene govoriti.” Nato je pričela množica sikati in kričati: “Vrzite ga ven!” In sledil je splošen pretep in začelo se streljanje. Večina strelov na srečo ni zadela. Hoskins se je pa s kroglo v telesu zgrudil in množica se je razpršila na vse strani. Na vozu stoječi tajnik Hamlin se ni ganil z mesta, nego je govor nadaljeval kljub silnemu frčanju krogel. Ko je prv. razburjenost. minula, so spravili umirajoče in ranjence v stran. McGee, ki ga je strel hipno usmrtil, je stal med bojem na 30 čevljev visokem nasipu in se £rav nič ne udeležil izgredov.
Po cestah je kacih 5000 ljudi in bati se je, da nastane med njimi vsak hip strašen boj.
J. Smolkovič
spoštovan' meščan iz New Salem, Pa., ni mogel najti pomoči v svoji dolgotrajni bolezni.
Trinerjevo zdravilno grenko &
vino
ga je popolnoma ozdravile.
“Jaz podpisani sem -Vam iskreno hvaležen za ozdravitev moje dolgotrajne bolezni na želodcu. Potratil sem mnogo denarja za različna zdravila in zdravnike, a nisem mogel najti nikake pomoči. Trinerjevo zdravilno grenko vino pa mi ni samo olajšalo bolečine ampak me do cela ozdravilo. Isto je najboljše zdravilo za želodec. Sedaj se zopet počutim popolnoma zdravega.
Vaš hvaleležni
J. SMOLKOVIČ.”
deluje vedne na sedež bolezni, želodec in obisti. Ozdravi namreč njegove mreničaste vezi, ki so obolele vsled vznemirjenja po raznih krogljicah in zdravilih. Isto jih ojači ter jim omogoči, da zopet opravljajo svoje delo.

Pazite se ponaredb. Dobi se v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOSIPA TRINER
799 S. Ashland Ave. Pilsen Station, Chicago.
je priletelo več strelov na vojaštvo. Ker so bila vrata v dvorano odprta, so milice streljale skozi vrata, nakar je bil dan ukaz, naskočiti dvorano. General Bell je poročal, da je bilo več oseb usmrčenih.
Cleveland, 0., 5. jun. — V nedeljo 12. junija ob 8. uri zvečer priredi naše Dramatično društvo dobrodelno predstavo v Ullmanovi dvorani na voglu Willson ave. in Stanard ceste, v korist slovenskim vdovam in sirotam v Clevelandu. Izbrani vspored tvorijo sledeče točke:	1. “Nazaj v planinski raj”,
uglasbil A. Nedved, poje mešan zbor slov. pevskega društva “Sava” pod vodstvom g. P. Kogoja. 2. Nagovor. 3. Uprizoritev igre: “V Ljubljano jo dajmo!” Izvirna veseloigra v 3 dejanjih, spisal J. Ogrinc. 4. “Slovanski brod”, uglasbil Fr. Ger-bič, poje moški zbor “Save”. 5. Prosta zabava in ples.
Denver, Colo., 6. junija. — Ge neral adjutant Bell je dobil iz kraja jVictor vest, da je pozno popoludne oddelek vojaštva naskočil zboro-vališče unijskih rudarjev, da uduši strašen upor. Major Neylor je po-slal milic na pomoč. Ko je vojaštvo marširalo po 4. cesti, so jeli streli leteti iz vseh hiš. Vojaki so streljanju odgovarjali in tekli na zborovališče. Ko je tukaj zbrana množica zagledala vojake,nastalo je hitro gibanje med ljudmi, ki so se razpršili na vse strani. Iz dvorane
Cirkus
JOLIET
v sredo
junija 15
Dve predstavi dnevno začenši ob 9. pop. in 8. zvečer. Vrata «e odpro 1. uro pred predstavo, da si je mogoče ogledati velikansko novo $1,000,000 vredno menažerijo.
RINGLING BROS.
Najvecji cirkus sveta.
Vrhovni, nepremagljivi, zmagoviti samovladar predstav vesoljnega sveta, velikanski sesterni cirkus.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.	*
THE GRAND THEATER.
Chicago Phone 307. JOLIET, ILL.
A. L. FAUBEL, Mgr.
Vaudevillne predstave prve vrste.
Za teden začenši s 12. junijem igrajo sledeči umetniki:
FERGUSON & MAČK Znamenita irska komika. Smeh od začetka do konca.
FAMOZNI TURISTNI TRIO.,
Najznamenitejši pevski in komični trio pred občinstvom.
NADINE & NOLDI.
Razne evropske novosti.
THE DEMUTHS.
Vretanski plesavci.
CRAZOV
vratolomni, bli- Grozoviti skok na biciklju, v ein jem
skoviti skok.
zraku, mereč 52 čevljev.
85 železniških VAGONOV
1,280 OSEB.
650 KONJ.
40
velikih in
malih
SLONOV
108 kletk z zverinami.
$3,000,000 nložeuega kapitala. $7,400 čistih dnevnih stroškov.
K temu je sedaj pridejan brez posebne vstopnine
Jeruzalem in Križarji
Najveličastnejši prikaz vseh vekov.
HOLMES & DEANE.
Muzikaličen akt prve vrste.
JOE MORRIS, židovski komik.
BELLE BELMONT. Zamorski pevec.
POLYSCOPE.
Cene zvečer 10c,20c,30c in oOc.Popoldan-ske predstave v sredo in soboto, ceD# lOc in 25c.
Tikete je dobiti vsaki dan od 10. ure dopoldne do 10. ure zvečer.
Evropski znameniti predstavljavci sedaj prvič v Ameriki:
VELIKI ELDREDS. ŠTIRJE BEDINIS. KAUF31ANN DRUŽINA.
C0L1NI- € AIR ON S. GIINSARETTI TRUPA.
300 drugih cirkuških umetnikov in 30 neprekošenih jahačev.
,2°a°NC>«C*
costly Costumes'
300
DANCING GIRLS
; 200 CHORISTERS
3 MILJE
DOLGA
zjutraj ob 10. uri.
PARADA
Dnevno dve predstavi ob 2. uri popoldne in 8. uri zvečer. Vrata si odpro jedno uro preje.
TEDEN TIKET ZA 50c DOVOLJ ZA CEL CIRKUS
Otroci pod 12 letom za polovično ceno.
Tikete je do- ( T*kete za vstopnino in numerirane rezervne sedež ....	, -j je dobiti na dan predstave v Theatre Candy Kitchei
Dltl V ttieStU. ( p0 ravno istih cenah kot na prizorišču.
—	Lovsko društvo ‘‘Krim” se snuje v Ljubljani.
—	Mrtvega so našli v Loki meše-tarja J. Sešeka. Vzrok žganje-pitje.
—	Sadno drevje v cerkniški okolici bogato cvete. Da bi le kaj gori ostalo.
—	Nov križev pot so blagoslovili v nedeljo 1. maja pri Št. Vidu nad Cerknico.
—	Subvencija. Občini Krško in Cerklje sta dobili od deželne vlade vsaka po petsto kron za nakup dveh bikov plemenjakov.
—	Iz Amerike skozi Ljubljano v svoje domačije se je peljalo dne 12. maja 16 Slovencev, 13. maja 10 Kranjcev, 16. maja 8 Slovencev, 19. maja 37 oseb.
—	Novo pokopališče so začeli delati na sv. Florijana dan v Domža lab. Ljudje so se z veseljem lotili dela, ker je res neprijetno mrliče prepeljavati v Mengeš.
—	Obesil se je, kakor se poroča z Vrhnike, 9. maja v svojem stanovanju kovač z Lapega, Blaž Kunc, star 50 let. Zapušča ženo in več otrok. Vzrok menda alkohol.
—	čez 500 nadomestnih rezervistov klicanih je bilo k orožni vaji na 9. maja, a došlo jih ni niti 200. Odsotnih je nad 40 odstotkov! Jako značilno za slučaj mobilizacije.
—	Živahen del mesta bo nastal v kratkem ob podaljšanih Škofjih ulicah pri sv. Petru v Ljubljani. Nič manj kot štirinajst hiš in tri vile bodo tvorile na parceliranem knezo-škofijskem svetu novo naselbino.
—	V domovino se vrnil slep. 10. maja je prišlo iz Amerike v Ljubljano pet oseb. Rojak Poč, doma iz Metlike, se je vrnil slep. Bil je 20 let s svojo soprogo v Ameriki. Oči si je pokvaril v apnenici. Prihranil si je malo svoto na stara leta.
—	Radi kokoši obsojen na 6 let. Iz ljubljanske prisilne delavnice lani odpuščeni prisiljenec 47 let stari Martin Janež je bil pred celovškimi porotniki radi tatvine kokoši obsojen na 6 let težke ječe. Po prestani kazni bo moral zopet v prisilno de-lav nico.
—Delavsko poročilo iz Javornika. G. Luckmanu nas delavce opravlja po svetu, da ne znamo delati. Nas to popolnoma zlagano obrekovanje nadutega kapitalista nad vse boli. Delavci na Javorniku smo stari delavci, ki smo znali v tovarni na Savi dobro delati, in na Javorniku naj bi ne znali? Kdo naj se ne smeje?
—	Sprijeli so se neki fantje iz Loškega potoka in Drage v torek JO. maja zvečer. Šli so proti Ribnici; v Sajevcu pri Ribnici so si jeli baje nekaj zabavljati. Nekdo iz Drage je potegnil nož ter nekemu Potočanu prerezal trebuh. Zlikovca so vjeli in je tudi priznal svoj zločin. Ranjenec bo težko okreval. To so sadovi posurovelosti, katero gotovi ljudje tako pospešujejo.
—	Nagla smrt. Dne 5. maja je prišel k posestnici Magdaleni Dremelj v Rudniku pekovski pomočnik Matija Poderžaj iz Male Račne, ter jo je prosil, če bi smel pri nji ostati, ker ne more zaradi naduhe dalje. Gospodinja mu dovoli, da sme na podu nočiti. Drugo jutro okoli 10. ure je vstal Poderžaj, da bi šel proti Ljubljani, a se hipoma mrtev «grudih
—Župnijski izpit so napravili sledeči čč. gg.: Boncelj Franc., župnijski upravitelj v' Dražgošah; Golf Anton, kaplan v Dobrepoljali; Jarec Alozij, kaplan v Slavini; Kadunec Matija, župni upravitelj v Preloki; Koblar Jožef, kurat na Gori pri Sc-„dražici; Kramar Janez, beneficijat na Vačah; Lavrič Andrej, kurat v Gočah; Lengsfeld P. Hugo, mestni kaplan v Metliki; Mihelčič Janez, kaplan v Železnikih; Pavlič Franc, mestni kaplan pri sv. Petru v Ljubljani; Podobnik Alojzij, kaplan pri sv. Trojici; Poljšak Anton, kaplan v Naklem; Stazinski Nikolaj, župn. upravitelj v Planini; Zupančič Fr., kurat v Ustju.
—	Sedemdesetletnico je na tihem obhajal dne 12. maja č. g. Janez Juvan, župnik v Spodnji Idriji.
—	V črnomaljskem sodnem okraju je bilo potrjenih na vojaškem naboru 32 mladeničev. Pač neznatno šbevilo za tako obsežen okraj.
—	V Starem trgu pri Poljanah pripravljajo sedaj ondotno župno župno cerkev. Stroški za popravo so preračunjeni neki na 20,000 K.
—	Iz policijskega nadzorstva je pobegnil dne 8. maja Ivan Bončar iz Dobrunj. — Bončar je 1. 1865. rojen, močne postave in črnih brk t:r je jako nevaren tat.
—	V trebuh zabodel je v Hrušici na Gorenjskem 25letni čevljar Ant. Peroza iz Kopra delavca Alojzija Prozinarja iz Straž« pri Novem mestu. Prozinar je smrtnonevarno r mjen.
—	Nevaren tat prijet. Mestna policija ljubljanska je aretirala zelo nevarnega tatu Jakoba Krta, po domače Šimnovca iz Klanca, pristojnega v Hrastju pri Kranju, kateri se je vlačil po Ljubljani.
—	A vstro-ogrska banka si gradi v Knaflovih ulicah v Ljubljani poleg poslopja “Narodne tiskarne” novo hišo. Poleg iste pa fotograf Landau tudi hišo. S to bo ta ulica spopolnena.
—	Izpod Stola. Umrl je v nedeljo popoldne na Breznici neoženjeni 84letni Kuharjev Janez. Bil je zadnji sorodnik Antona Janše, prvega slov. čebelarja na Dunaju. Ranjki je bil celo življenje jako dober in pošten človek.
—Nesreča na gorenjski železnici. Ponesrečenec, katerega je 16. maja povozil vlak pri Okroglem je29letni mlinarjev sin Mihael Markovič iz Okroglega. Železniški stroj ga je vlekel seboj 12 in pol metra daleč. Od vasovanja je Markovič šel pijan po železniškem tiru, kjer ga je zagrabil vlak.
—	Ljubljanske tržnice. Piše se: Ljubljanski mesarji bodo še enkrat lahko meso podražili, ko se zgrade namreč tržne lope. Takrat se bodo mošnjički konsumentov spet sušili! Kakor poročajo, se bo občinski svet z dotičnim poročilom in proračunom kmalu pečal. Da bi se vsaj domači zajci ne morali tudi v trž nicab prodajati!
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora je odpotovalo dne 1. maja 10 oseb, 10. maja 99 Slovencev, 8 Dalmatincev in 7 Hrvatov, 12. maja 5 Slovencev, 18. maja 37 Makedoncev, 14. maja 7 Hrvatov, 16. maja 147 Kranjcev in Hrvatov, 17. maja 12 Hrvatov, 18. maja 8 Slovencev, 19. maja 15 Hrvatov, 24. maja 10 Kranjcev in 10 Hrvatov.
—	Novice iz litijskega okraja. Zgradba nove cerkve v Polšniku se bo v začetku tega meseca pričela. Dela krepko napredujejo. Zvonik bo ostal prejšnji. — Pri zgradbenih delih Save v Ponovičah pri Litiji delo počasi napreduje. Po dva ali tri dni se dela, potem pa zopet cel teden nič. Pač slab delavski za-služtk. — Umrla je v Gradcu pri Litiji Marija Kokalj v starosti 83 let. Pokojnica zapušča pet malih otročičev.
—	Opustitev pokopališča pri sv. Krištofu v Ljubljani. Po županovem dopisu glede opustitve pokopališča pri sv. Krištofu je obč. svet se izrekel, da je daljši obstoj pokopališča pri sv. Krištofu iz sanitarnih ozirov nedopusteh, ker ne le, da je prenapolnjen, ampak je nedopustno tudi, da je pokopališče sredi hiš. Občinski svet je sklenil zahtevati od oskrbništva pokopališča, da s prvim majerh 1905 prične pokopavati na novem pokopališču.
—	Detomor. Dne 13. maja okolu 12. ure opoldne je našel Rodetov mesarski vajenec, 14 let stari Ign. Paternoster na Slapeh doma, v gnojnici mrtvo dete moškega spola. Poizvedbe so dognale, da je bivša Ro-detetova dekla Jera Bricelj izvršila dejanje. Spočetka je tajila detomor, kasneje je pa priznala, da je
dete 8. maja ob 1. uri ponoči porodila in ga takoj po porodu vrgla v stranišče. Vprašana, zakaj da je to storila, je omenila, da le skrb, kako bo otroka preživita, jo je napotila k temu sklepu. Jero Bricelj so izročili sodišču.
—	Poskušen beg treh prisiljen-cev. Trije prisiljenci poskušali so dne 18. maja pop. pobegniti iz ljubljanske prisilne delavnice. Pristavili so lestvico k zidu ter z zida poskakali na prosto. Šum in ropot opeke opozorilo je tamošnjo vojaško stražo, katera je takoj pohitela za njimi, eden izmed beguncev se je branil z nožem, drugi se je branil z rokami. Straži se je posrečilo dva prijeti, tretjega sta pa ustavila neki mitničarski paznik in neki narednik domobranskega polka.
—	Požar v Šmihelu. Iz Hreno-vice dne 17. maja. Včeraj, v dan sv. Janeza Nep., je nastal ob pol 12. uri dopoldne silen požar v največji vasi hrenoviške fare, v Šmihelu s 600 prebivalci in 80 hišami. Pogorelo je okoli 70 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Ker je bil ta dan ravno sejem v Postojni, je bilo vse v Postojni. Govori se, da ni bilo dosti nad 30 odraslih ljudi doma. Toraj je nedostajalo gasilcev in vode, ker se do hidrantov ni moglo priti. Jok in stok ponesrečencev se ne da popisati. Ker so vsa živila zgorela, je beda velikanska. Le malo obleke se je rešilo, a še to, kar se je rešilo je vse pokvarjeno. Zgorel je tudi zvonik, raz kateri so popadali zvonovi.
—	Žalec v zastavah. Povodom slovenske zmage v celjski okrajni zastop je bil 13. maja Žalec v zastavah.
—V Savo skočila je dne 12. maja v Rajhenburgu samica Marija Jug. Bila je že dalje časa slaboumna. Trupla še niso našli.
—Na Gomilskem se je ustanovila prostovoljna požarna bramba, ki je pristopila tudi “Zvezi slov. gasilnih društev”. Načeluje ji župan gosp. Franc Cukala, ozir. podžupan gosp. Anton Virant.
—	Celjski nemčurji štrajkajo. Celje, 16. maja. Danes ob 11. uri dop. je bil sklican občinski zastop v Celju, da izvoli v okrajni zastop 7 članov. Volitev se ni mogla vršiti, ker je prišlo premalo občinskih svetnikov k seji.
—	Beg iz zapora. Pobegnil je iz zapora celjskega okrožnega sodišča neki Franc Bračič, doma iz vitanjske okolice. Bil jev preiskovalnem zaporu zaradi ropa. Stražnik ga je peljal k preiskovalnemu sodniku. Bračič je na hodniku pograbil stražnika, ga vrgel ob tla in pobegnil.
—	Zaklanega so našli v vodi ob železniškem tiru Zidan most-Sisek 471etnega delavca Jožefa Kimpol-šeka iz Sel, ki je pil 8. maja v gostilni Jakoba Zuža v Dobovi pri Brežicah. Prijeli so kot umora sumljiva čevljarja Horvatiča in trg. pomočnika Cancerja, ki sta se s Kimpolšekom v gostilni prepirala.
—	Volitev v celjski okr. zastop. Volitve v celjski okrajni zastop so bile z dnem 17. maja končane. Kmečke občine so zopet pokazale, da so slovenske. Nemci so sicer tudi nastavili svoje kandidate med njimi tudi nekaj slovenskih mož, da bi morda preslepili slovenske vo-lilce, ali kako žalostno so pogoreli, je pokazal izid volitev. Izvoljeni so slovenski kandidatje gg. Norbert Zanier (51), dr. Lavosiav Gregorec (49), Mihael Bikovšek (50), Martin Lednik (51), Vinko Ušen (51), Jos. Lipuš (51), Ffanc Pisanec (51), dr. Juro Hrašovec (51), dr. Josip Kar-lovšek (51) in Anton Koren (51), dočirn so bili “nemški” kandidatje izvoljeni res enoglasno, kajti dobili so po en glas in sicer: Galle, Lenko, JeschounigHans, Kurt Mayer, Jurij Skoberne, Moritz Stallner, Franc Cepi, Ullmann, Jos. Wolf in Berdajs.
—	Jezuitje se bodo baje nastanili v Opatiji.
—	Zblaznel je 44letni Anton Mihelič iz Bovca in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Mihelič je žrtev žganja.
Sobe 201 in 202 Barber Bldg.
J O L I E T; ILLINOIS.
jr _A_ A TV I NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mektu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l GROCERIJBKIM BLAGOM,
•• PREM0891 1» » SALOON.
Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene.
920 No. Chicago St., Joliet IH-
Telefon» številka 348.	»miv»,
Jedlnl in prvi slovenski zdravnik v
Ameriki !
r I
Dr. JVIartin I\>ec
34 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Urad se nahaja v Chicagi v Foučekovi lekarni n« vogla 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo z njim osebno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. - Telefon 104 Canal.
V Metu n n je najti vsako nedeljo na 813N. Chicago St., drugo nadstropje M prodajalnico Stonid & Ognlin.
od 1. do J. ure popoldne, kar je zlasti pripravno za jolietske rojake. Kadar je v Jolietu pozovete ga tudi lahko po telef.
N. W. 823.
Gumbe, znake | in bandera® S§
Kupite lahkopri! nas po zelo nizki ceni.
Pišite nam po cene predno
naročite
drugje.
Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik večih slovenskih društev v Chicagi in Jolietu ter je član društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote.
Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh boleznih, ki jih ali trpite vi ali vaša družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli.
Zdravnik, ki raznme vaš jezik, in kateremu lahko
dopoveste nataučno kaj vam je,le on vam more pomagati, ne pa oni, ki samo ugiba kje in kako ste bolni.
Če ne morete sami osebno k njemu, kar «e zlasti
tiče rojakov po prostranih Združenih državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 34 W. 22nd Plače, Chicago, 111., ter priložite znamko za 2c za odgovor. V pismu mu lahko raztolmačite kako je z vami in odgovoril vam bo kaj storiti.
W. J. FEELEY CO.
6 & 8 Monroe St., CHICAGO j
Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku.
Tl
¿T

Frank Sakser^
109 Greenwich Street., New York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 1893.
b a
USTANOVLJENO LETA 1893.

(P
— 'TrtS***
pošiljam 'najoeriej© in najhitreje v staro do* mojvino. IVfiSijon© kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota 'se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
DENARJE
Seda.] pošljem lOO kron $20.50
in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali 8500.
PAOOkOGFIlSJP I ÏQTTYP prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-I A lyvJ10 ryvA U1 1 N E	i IVfG kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo'naj
--------------------------mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam-pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three severs nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IN. Y.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga
'številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon: 3795 Cortlandt
Telefon: 379S Cortlandt
AMERIKAMI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski katoliški list v Ameriki
Izdala
Slovensko-atnerikansko
tiskovno društvo
V JOLIET-O, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnini* za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej plača:
ca celo leto .	• J 1 00
Kadar se naročnina plačuje za nazaj, za celo leto	•	• $ 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
znaša naročnina $1.00 več ko za Združ. države, Kanado in Meksiko,
Na naročila za pošiljanje lista brez pri" poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 Nortli Chicago St.
J OMET, IU.
DENAR ir, naročila pa na tiskarno: AMEIUKANSKI SLOVENEC, eor. Bonton A Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
“AMERIKANSKI SLOVENEC”.
Published weekly at Joliet, 111. by ,, The Slovénie-American Printing Co.” cor. Benton & Chicago Sirs., Joliet, Ills.
The oldest Slovénie paper in Uni ted State# end the Organ of the Grand Carniolian Slovénie Oatholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, 111. as second Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
12.	jnniia nedelja 3, pobink, Ivan.
13.	“	pondeljek	Anton pad.. spoz,
14.	' “	torek	Vazilij, škof.
15.	“	sreda	Vit in Modes.t.
16.	“	četrtek	Pran Itegis, spoz.
17.	“	petek	Rajnerij, spoz.
18.	“	sobota	Marko in Marčolj
Verska premišljevanja.
Rojakom v potrditev njih vere.
Nepopisne vrednosti je za nas to, če se večkrat spominjamo večnih resnic svoje svete vere. To nam pomaga, da se iste še bolj nepre-naagi5>v0 utrde v naših srcih. Poleg tega spominjanja resnic pa je tudi zlasti važno, da vemo povedati vzroke zakaj tako verujemo ter to našo vero tudi podpremo z raz-jjOiTTBtnimi tehtnimi dokazi. Posebno za nas Slovence, živeče med tujim svetom, med raznoverci ter odpadniki, kise posmehujejo vsemu kar je nam sveto, je zlasti potrebno, da se večkrat zamislimo na vero naših pradedov ter tako ostanemo živi, pravi in praktični katoličani.
Prišla nam je v roke mala knjižica1 izpod peresa odličnega pisatelja Rev. Wm. Stanga, pisana v angleščini in naslovljena “Spiritual Pep-per and Salt” (Duševni poper in sol), ki je nalašč spisana, da v večih kratkih a temeljitih poglavjih pojasni vero katoličanom ter jo s tem v njih utrdi. To knjižico nameravamo prevesti in prinašati na tem mestu poglavje za poglavjem v pod-uk in korist naših čitateljev. Ako pomagamo s tem kakemu mlačnemu rojaku, da zopet oživi v njem živa .vera, bo naš trud že obilno poplačan.
Nad nami je Bog.
Popolnoma gotovo vemo, da je oseben Bog, najvišji Vladar vesoljstva, Prvi vzrok, neskončno popoln v Sebi samem. Bog je za vse preskrbel gotovo sredstvo, po katerem
spoznamo Njegov obstanek. Zakoni razuma, splošno soglasje človeštva, glas vesti, — to so veliki viri, iz katerih zajemamo bistveno resnico, da je nad nami Bog.
Povsodi vidimo učinke, proizvedene po vzrokih, in vzroke, proizvajajoče učinke. Vsaka reč je učinek kacega vzroka, in ta vzrok je učinek kacega druzega vzroka, dokler ne pridemo do Prvega vzroka. Nič ne obstaja v učinku, kar ui že obseženo v zroku. Bog, Prvi vzrok, mora obsegati vse popolnosti vseh stvarij.
Narava razglaša bivanje Boga. Vidni svet obstaja po Njem, ki ga je poklical v bivanje; življenje in gibanje ima, ki izhaja od Življenja; red ima od Nekoga,kifga uravnava; svet sploh kaže očividno znake načrta. Nič slučajnega ni v naravi, nič po naključju navrženega. Razumno bitje jo je moralo načrtati. Zakoni, ki vladajo svet, so morali imeti svoj izvir v umnosti. Navidezne nepopolnosti, ki se kažejo človeškemu očesu, dokazujejo ne-dostatnost človeške vede.
Vsi narodje, vse čase, so verjeli v Boga nad nami. Bilo ni naroda, divjega plemena, ki ne hi bilo častilo Najvišjega bitja.
Glas vesti v vsakih človeških prsih nam zagotavlja obstanek Boga. Glas moje vesti je Njegov lastni glas, glas Najvišjega vlardaja, ki potrdi ali obsodi vsako mojo misel besedo ali. dejanje. Ta glas govori do mene z avtoriteto ali veljavnostjo, vodeč, svareč, grajajoč in obsojajoč me. Dostikrat prezira moje želje in jim nasprotuje. Pravi mi, da ne morem grešiti nekaznjen; če grešim, da žalim nekoga, ki sem Mu dolžan spoštovanje in poslušnost. Biva izven mene in me pre pričava o pričujočnosti vnanjega sodnika, pred katerega bom moral priti.
“Da, nad nami je Bog in okrog nas:	“V Njem živimo in se giblje-
mo in smo” (Dej.ap.XVII. 28). Popolnoma odvisni smo od njega za vsak dih, ki ga vlečemo v se, in vsak gibljej, ki ga napravimo. Zato smo dolžni popolnoma podvreči se Njegovi postavi. Njegova volja mora biti pravilo našega življenja. Naša glavna dolžnost na zemlji mora biti, hvaliti in proslavljati Boga; naš edini trud približevati se Njemu.
Kako je to, da nahajamo slučajno ljudi, ki se jim zdi težko verojeti v Boga? Dokazi v spričbo Njegovega bivanja so trdni in prepričevalni odkritosrčnemu mišljenju, a izprijenost srca utegne zametovati vero v Boga. “Bedak je rekel v svojem srcu:	Ni Boga” (Ps XIII. 1).
Želja je mati misli. Troha tistih, ki se ustavljajo in navidezno obotavljajo verojeti v Boga, so čudaki, ki se plašijo pred lučjo ljubezni in resnice, ter rajši tavajo v temoti greha. Misli na nadvladajočo Previdnost ne marajo, na vsepredirajo-če Oko, stražeče jih in preiskavajo-če notranjost njih src. Pojem o Bogu je zelo nepriličen ljudem, ki slede pravcu svojih zlih nagnjeno-stij in so jim nič zapovedi Stvarnikove. Živite čisto in pošteno življenje, in vaša vera v Boga se nikdar ne omaja. Celo brezbožni Rousseau je pripustil to dejansko resnico, ko je pisal:	“Moj sin, tako ohrani
svojo dušo,da boš vedno lahko želel, naj bi bil Bog, in nikdar ne boš dvomil o njegovem obstanku.” *)
*) Živ dokaz temu poglavju najdeš v dopisu iz Chicage v današnji številki “A. S.”
Nad 300 milijonov!
Pod tem naslovom piše v uvodniku ljubljanski “Slovenec” z dne 16. maja t. 1. med drugim sledeče:
“V soboto 14. maja je skupna vlada avstrijski in ogrski delegaciji predložila za leto 1905 skupni državni proračun, ki je kakor bomba padel med zbrane delegate. Mnogi so si sicer.šepetali na uho, ko so se na Dunaju shajali ogrski in avstrijski ministri, da utegne letos vojna uprava iznenaditi delegacije z izrednimi zahtevami. Do zadnjega tre» nutka so molčali poučeni krogi, v soboto pa so dobili delegatje v Peštj pred oči dolge vrste številk, ki so jim kar sapo zaprle. Nič manj ko 337-9 milijonov kron znašajo nove, izredne zahteve za armado in mor-
narico. Ta kredit se sicer razdeli na veČ let, vendar pa že za bodoče leto zahteva skupna vlada 88 milijonov več za armado in 75,3 60,000 kron za vojno mornarico.
Ne pomnimo, da bi kdaj tako po skočile zahteve vojne uprave vtoliki meri, in to ob času, ko vse toži o gospodarskem propadu to-in onstran Litave, ko avstrijski in ogrskifinan-čni minister le umetno še vzdržujeta ravnotežje v državnem gospodarstvu. In s čim opravičuje skupna vlada te izredno visoke nove kredite? Vladno poročilo naglaša, koliko žrtvujejo druge države za spopolnitev vojnih mornaric in boljše oboroženje svojih armad z novimi topovi, puškami in drugimi vojaškimi potrebščinami. “Nobena država ne sme zaostati v tehniškem napredku, če hoče varovati in obdržati svojo veljavo kot velevlast. Pri nas je ta potreba še nujnejša,ker so nas druge države že prehitele. Zato je vojna Uprava prisiljena, da pohiti z oboro-ženjem. Kolike važnosti je dobro oborožena in pripravljena armada, nam kaže rusko japonska vojska!”
Torej vojska v vzhodni Aziji je povod, da vojna uprava nenadoma spozna vrednost dobro pripravljene armade. To pa jio naši skromni sodbi ni pravi povod, ker v to vojsko naša država ni zapletena in je v najboljših odnošajih z Rusijo. Rusko-japonska vojska nas le uči, da je slaba državna uprava večinoma vzrok krvavih porazov na bojiščih. Morda pa so povod skrbem vojne uprave drugi dogodki, ki zahtevajo večjo pozornost gosp. grofa Golu-chowskega, nego rusko - japonska vojska.
Naloga delegatov je, da zahtevajo natančna pojasnila o zahtevanih kreditih. Splošno mnenje pa je, da bi se merodajni krogi morali ozirati na splošno gospodarsko depresijo in razne zahteve osobito nižjega ljudstva. Čujejo se vedno iste tožbe glede dvobojev v armadi, glede žalitve narodnih čuvstev med slovanskimi vojaki častniki. Dočim ljudstvu še vedno odtegujejo politične n narodne pravice, zahtevajo od njega vedno večje žrtve za obrambo države. Na milijone odneso na leto tuji podjetniki in delavci pri raznih državnih zgradbah, dočim domačini stradajo vsakdanjega kruha.
Res velja še vedno staro pravilo: Si vis pacem, para bellum (če hočeš mir, pripravljaj vojno). Ako pa hočejo merodajni krogi močno armado v obrambo države, treba je obenem pospeševati gmotuo blagostanje prebivalstva, ki je prisiljeno, da si v trumah išče zaslužka v Ameriki in drugod. Vlada pa mora tudi skrbeti, da zadovolji davkoplačevalce vseh narodov v političnem, narodnem in socialnem oziru. Zado-dovoljni narodi so bili in so najboljša in najtrdnejša obramba vsake države.
Panama.
Če bi se ne šlo za železnico in vele-važno gradnjo kanala na panamski zemski ožini, bi ta dežela povprečnega Američana toliko zanimala kot notranjščina —recimo, Patagonije. Dejansko Panama ne izvaža ničesar, razun nekoliko banan in prav malo maliagonoviue.
Površje republike Paname meri 31,571 štirjaških milj, torej je ta mnogoimenovana dežela malo večja nego polovica države Illinois. Njeno prebivalstvo se navadno ceni na
285,000,	a če kdo išče vir tem številkam, mora nazaj do “uradne cenitve” 1881. L; s takratno cenitvijo sose Panamci zadovoljevalidosedaj. Slično ima mesto Panama “30,000” prebivalcev izza 1. 1886. Rojstva in smrti, priseljevanje in smrti, nimajo navidezno nikacega upliva na prebivalstvo, vkolikor statistiki vedo ali se brigajo.
Panamska železnica je, obrtno rečeno, “vsa reč” v PaDami. L. 1900. je železnica prevozila 153,758 ton blaga proti zapadu, od katerega zneska je došlo 60,518 ton iz New Yorka, 54,905 iz Evrope, dočim je bil ostanek krajevni promet. Vzhodno se je prevozilo 203,619 ton, od katerih je slo 118,679 v New York, 77,219 v Evropo, a preostanek je bil krajevni promet. Število ladij, ki so doplule v pristanišča Panama, Colon, Santa Maria in Cartagena 1. 1897. je bilo 923 z 1,213,110 tonami,
in število odpluvših 919 z 1,210,629 tonami.
Proč od železniške črte zaide sre-čelovec skoro takoj v nepretrgano hosto. Tu ni dejansko nikakib cest in tudi ne potij, vrednih imena. Steze za pojedine mezge in mezgarje se nahajajo tupatam, in ponekod preostanki stare eeste čez zemsko ožino, narejene po Špancih 1. 1514.
Velik del prebivalstva živi ob kruhu. Značilno je za obrtno stopnjo panamske republike, da se dejansko ves potrebovani riž uvaža, dasi je na zemski ožini dobiti na tisoče akrov vzornih rižišč.
Železniške nezgode naraščajo.
“Interstate Commerce Commission” ali meddržavna prometna komisija je ravnokar objavila zanimivo poročilo o malih in usodepol-nih nezgodah pri železnicah v Združ. državah. To poročilo kaže, da je bilo število potnikov, usmrčenih v lanskem zadnjem četrtletju trikrat večje nego povprečno število usmrčencev v devetih prejšnjih četrtletjih. Komisija pravi, da je bilo 117 potnikov usmrčenih in 1,148 ranjenih ob nezgodah, ko so vlaki trčiliskup ali skočili s tirov, dočim je bilo 28 usmrčenih in 789 ranjenih v raznih drugih neprilikah. Izmed uslužbencev na vlakih in drugih železničarjev je bilo 991 usmrčenih in 11,382 ranjenih. Po temtakem je znašalo skupno število skupno število ponesrečencev 1,166 usmrčenih in 13,319 ranjenih. Ko misija v svojem poročilu zopet priporoča uporabo “block-signal” sistema, da se zabrani gotove vrste nezgod, in izjavlja, da so vse izmed pet najhujših kolizij (ali trčenj) v imenovani dobi nastale iz vzrokov, ki so se že sto-in stokrat ponovili in katere bi‘‘block system” odpravil, kot se splošno misli. Komisija nujno predlaga, da se uvede postava, zahtevajoča sprejetje tacih signalov ali znamenj po vseh železnicah v predpisani dobi devetih let.
Londonski promet.
Neki londonski statistik je nedavno objavil nekaj čudovitih številk o londonskem prometu. Železnice, ki služijo večjemu Londonu, so 1. 1902 prevozile okoli 600,000,-000 potnikov. London ima 531 kolodvorov, do katerih dohaja na dan 4252 krajevnih in 445 druzih vlakov. Najtežje vprašanje za železnice je stiskanje prometa v ju-truih urah, ko se pričenja veliko preseljevanje ljudi iz predmestij v središče. Med 7. in 8. uro zjutraj dospeva v londonsko končne postaje 242 vlakov, med 8. in 9. uro 360 in med 9. in 10. uro 384. Od
3.	do 10£. ure zjutraj donašajo vlaki iz predmestij 410,471 oseb v London, izmed katerih jih dohaja
225,000	med 8. in 10. uro. Sedežev imajo ti vlaki za 86,286 oseb,dočim v resnici donašajo 88,988 oseb. črt za omnibuse je v Londonu 200, v skupni dolžini 754 milj. Mimo banke vozi vsako uro 690 omnibusov in slično je na drugih prostorih. Njihovi potniki plačajo na leto $9,000,000. Poulične železnice so 1. 1903. prevozile 361,170,652 oseh.
Za nespečnost.
Anton Lypčan iz Lattimer Mineš, Pa., je zelo trpel vsled nespečnosti,
a nazadnje je našel zdravilo, katero želi priporočiti občinstvu. “Svetujem vsem, ki nimajo spanca, zlasti vsled želodčne bolezni,1 da rabijo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Več nego štiri leta sem jaz bolehal za želodčno nadlogo ter nisem mogel niti jesti niti spati. Nobeno zdravilo me ni olajšalo, dokler nisem poskusil Trinerjevega grenkega vina.” Ni dvoma, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino varno in uspešno zdravilo za želodec. Okrepljajoč želodec in čreva, jih usposobi za prejetje in prebavo vsake hrane. Tako se napravlja nova, obila kri, taka, kot je potrebna za popolno zdravje. Živci in mišice dobivajo hrano od take obile krvi ter postanejo krepki in zdravi. To zdravilo obsega samo čisto, starogrozdno vino in vpeljane rastlinske prvine. V lekarnah Job. Triner, izdelovalec, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
John D. Rockefellerjev tajnik ima $14,000 letne plače.
Prvi dnevnik je bil na Nemškem tiskan 1. 1524.
V vseh deželah se j u -nija meseca sklepa več zakonov nego vse druge mesece.
Osemmilijonovpetsto-tisoč bušljev premoga je dne 19.,
20.	in 21. maja odplulo iz Pittsburga Pa., na jug, eden največjih nakla-dov v zadnjih letih.
Gumbi na čevlje in obleke se dandanes v velikih tovarnah prišijajo samo s pomočjo stroja, ki prišije nič manj kot 5300 gumbov v devetih urah, to je več, nego more osem izvrstnih delavcev v tem času prišiti.
Na svetovni razstavi v St. Louisu je treba $20, da se vidi
vsa gledališča, razstavnice itd. V Chicagi se je moralo plačati $35, če se je hotelo videti vse ogleda vredne stvari na “Midway Plaisance”.
37,000	krat se mora podpisati newyorški župan na istotoliko mestnih bondih ali zadolžnicah, zadnjič prodanih. Razni iznajditelji so mu ponujali avtomatičnih strojev za podpisavanje; župan je poskusil nekatere, a mu niso ugajali in sedaj se rajši lastnoročno podpisuje lepo pomalem.
Neki francoski tehnik je izumil kolo, na katerem lahko kolesar med vožnjo igra godbo, ne da bi ga to kaj oviralo. Na obeh straneh kolesa je namreč meh, in sicer tako prirejen, da ga kolesar z gibanjem nog napihuje. Ako hoče igrati, treba mu je le pritiskati na na držaju pritrjene tipke.
V ogrski vasi Egerszeg je zadnji teden umrla bogatega kmeta hči Helena Fritsch in bila pokopana s svojim obilim lepotičjem. Ponoči sta prišla dva tata, ki sta jej, da dobita hitreje prstane, odre zala tri prste. Ob strašni bolečini se je zamrtnica prebudila in bila zdajci pokoncu. Uprepadeni sta človeški hieni zbežali. V življenje vzbudivša se devojka je šla z okrnjeno roko k grobarju, ki jo je spremil domov.
Med novostmi, ki jih je videti na svetovni razstavi v St. Louisu, so tudi avtomobilni stoli za bolnike. Napravljeni so tako, da lahko sedita dve osebi druga poleg druge. Vozi se torej z bolnikom lahko tudi kak čuvaj, ki mu streže. Stoli se pregibljejo s hitrostjo 5 milj v eni uri ter imajo zelo dobre zavoro, ki ustavi voz v vsakem tre-notku, ter tako lahko prepreči vsako nezgodo. Tudi se lahko napravijo na tem stolu aparati, ki omogočijo bolniku gibanje nog in rok. Gonilna moč je elektrika.
Najpopolnejša zaloga zlatnine y Jolietu.
Vsakovrstni prstani za moške in ženske, ante in dekleta in deco po zelo nizkih cenah. Vse blago dobro in garantirano.
Pred nekoliko meseci je George P. Baer od premogovega trusta napravil deželo bolno s svojim klobasanjem o božjih pravicah. Zadnjič je pa odkrito priznal, da bo njegova kompanija vzdržavala visoko ceno premogu tako dolgo, dokler jo bo hotelo ljudstvo plačevati, in s tem je javnost še enkrat ognusil. Prav dobro možicelj ve, da mora ljudstvo imeti premog in plačevati vsako ceno, ki jo utegnejo trusti zahtevati. Trusti delajo pogoje in dobiček ž njimi. Pocestno roparstvo je spoštovanja vredno v primeri prisvojevalnim načinom teh oderuhov.
Moški prstani od $2.50 do $10.00.
Ženski in drugi prstani po $1, $1.50, $2.00 do $15.00.
Poročni prstan $1.50, $2.50 do $10.00.
Prstani za otroke po .______________
fif- ' %
50c, 75c, $1
in $1.50.	/îaESSàlâk-■
Naša trgovina je že dobro poznana Slovencem ter se jim še nadalje priporočamo v blagohotno naklonjenost.
RoTot. 3?. Kiep
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
gooooooooooooooooooooooooo
Anton Schager
411-412 Barber Bldg.
JOLIET, ILL.
Oba telefona štev. 400
Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti, j?
OOGQOOQOQOOOGOCXXXX$OOOGGOO
(Citizen’s Consolidated Band.)
Priporoča se vsem slovenskim in hrvat-skim društvom v Joliet in okolici pri prirejanju društvenih parad, piknikov, veselic, pogrebov in drugih svečanostih. Ta godba ima zdaj tudi svoj orkester,ki je zlasti namenjen za godbo pri plesnih veselicah v dvoranah. Jamči se vsem točna in solidna postrežba
Naročila sprejema
SILT. ŠTRAMETZ, Manager.
510 Granite St., Joliet, 111.
JOS. STUKEL, tajnik godbe,
209 Indiana St.. Joliet, 111.
FRANK ROGEL
101 Indiana St., voglu Jackson
N.	W. Telef. 1303. Joliet, 111.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porter jevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke :::::::
Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom. Na razpolago je vedno dober lunč.
Na londonski razstavi 1. 1851. je prva angleška jeklarna razstavila od takrat samo v malem, za orodja,uporabljanega litega jekla klado ali blok, ki je tehtal celili pet stotov ali centov in na katerem je bilo v velikih črkah nabito: Monster Block. Alfred Ivrupp, ki je umetnost, izdelavati velike kose litega jekla, iznašel in prav na tihem izvrševal, je kos s hitrim pogledom zapazil pred otvoritvijo in najhitreje naročil doma blok od 40 stotov. Na njem je stalo v nenavadno mali pisavi: “Little Block." S to velikansko šalo je bila dokazana premoč Krup-pove jeklarne, in ne samo Alfred Krupp, nego tudi njegov sedaj že pokojni sin Friderik Alfred Krupp sta razumela, ne samo ohraniti to premoč, marveč jo tudi mogočno povišati.
POSEBNO OBVESTILO.
Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adrijansko morje, po proiskušeni črti
Cunard Line
ustanovljena l. lSlfi.
....Najstarejša prekomorska črta....
S 26. aprilom je upeljala Cunard Line
direktno vožnjo iz New Yorka v Trst in
na Reko, s prestankom v Neapolju.
Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad 10.000 ton teže, odpljujejo iz New Yorka kakor sledi:
ULTONIA (z dvojnim vijakom, 10,402 ton teže) v torek 24. maja.
SLAVONIA (z dvojnim vijakom, 10,605 ton tež») v torek 7. junija.
P ANNO MA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton teže) v torek 21. junija,ter zatem redno vsakih 14 dni j.
Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnjh novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. (i. WHITING, Mgr., Dearborn in Randolph Sts., Chicago
Frank Medosh
200 E. 95th St. So. Chicago, 111. -------4004---
gostilničar........
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu
Telefon 1841.So. Chicago
tnkorponrana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
Predsednik: John R. Sterbehc, 2008. Calumet ave., Calumet, Mich, Podpredsednik: Mihael Skkbe, Collin wood Box R. Ohio.
I.	Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, 111.
II.	Tajnik: Joseph Stukkl, Indiana St. Joliet, 111.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, 111. Duhovni .vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. ŠusTERŠič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111. Max Buh, 115^ 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
Pristopili:
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 6809 Finžgar Janez, roj 1880, 6810 Aljančič Matija, roj 1877, 6811 Vičič Janez, roj 1878, spr. 6. jun. 1904.	Dr. š. 201 uda.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 6812 Liker Anton, roj 1876, 6S13 Liker Jožef, roj 1873, spr. 6. jun. 1904.	Dr. š. 242 udov.
Suspendovan ud zopet sprejet:
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3170 Pavlič Anton, 6. jun. 1904.	Dr. š. 202 uda.
Suspeudovana:
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3923 Martin Jurejevčič, 1495 Frank Požeč, 30. maja 1904.	Dr. š. 198 udov.
Odstopili:
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 3626 Stariha Janez, 1.
jun. 1904.	Dr. š. 30 udov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2575 Hribar Matija, 2570 Katrnk Andrej, 3283 Kotnik Franc, 6. jun. 1904. Dr. š. Ul udov.
Izločen:
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 1144 Tomec Matija, 6. jun. 1904.	Dr. š. 140 udov.
Pristopili soprogi:
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 2172 Kezerle Mary, roj 1887, 2173 Filak Mary, roj 1874, spr. jun. 1904.	Dr. š. 95 sop.
Suspendovana soproga:
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1566 Požeč Johana, 30. maja 1904.	Dr. š. 65 sop,
MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois.
34040040404040404045
Društvene vesti.
♦0+0-40+0+0+0+0+C ♦0+0-40X3 £
Joliet, 111., 6. j un. — Sporočili še nismo od piknika, katerega je priredilo društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote dne 29.maja v Theilerjevem parku. Res nismo mislili, kako nam bo srečka nanesla, ker je deževalo celi popoldan, a zato nam je vsejedno lepa vsota ostala, katere se nismo nadjali. Zato se iz srca zahvaljujemo slav. hrvatskemu društvu Zrinjski-Frankopan, ker se je.udeležilo tega piknika; pa tudi vsem posameznikom, kateri so nam bili kakorkoli pri pomoči ta dan. Res ni bilo vreme za nikamor iz hiše, a vsejedno so nam dobri prijatelji in nekateri društveniki od drugih društev izkazali prijateljsko ali bratsko ljubezen. Tudi mi kot korenjaki smo jim izkazali ljubav, ker ni nekaterim prijateljem treba bilo iti, da bi si kupil poharčič pive: kot rojaka smo ga nesli, da si ni poblatil noge, preden je prišel do kantorja ali bare. Žato upamo, da so bili vsi, kateri so bili na našem pikniku, zadovoljni z našimi postrežbami; potrudili smo se, kolikor je bilo mogoče.
Obenem naznanjam, da si lahko vsak društvenik ali posameznik, ki želi iti v So. Chicago dne 19. t. m. k blagoslovljenju slov.-hrv. cerkve, kupi tiket za $1 za vožnjo tja in nazaj pri podpisanem tajniku.
Martin Težak, tajnik.
Anaconda, Mont., 2. jun. — Prosim, uvrstite v ‘Amer. Slov.” sledeča imena društev K. S. K. J., katera so darovala za v pomoč pohabljenemu sobratu Andreju Merharju in katero svotosem prejel dne 1. jun. 1904 od tajnika društva sv. Jožefa št. 43 K. S. K. Jednote, katero društvo je razposlalo prošnjo na vsa društva, spadajoča k Jednoli. Sledeča društva so mi darovala:
sv. Štefana št. 1, Chicago, 111.* 5.00
“ Jožefa št. 7, Pueblo, Colo.$10.80
“ Jožefa št. 12, Forest City.. .. .$11.00
“ Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn.$ 5.00 “ Marije Pomočnice št. 17. Jenny
Lind, Ark...................$ 3.25
“ Barbare št. 23, Bridgeport, 0..$ 2.90 “ Barbare št. 24, Blockton. Aia. .$ 2.00 “ Frančiška Sal. št. 29, Joliet, 111.$ 5.00 “ Petra št. 30, Calumet, Mich....$ 5.00 “ Barbare št. 40, Hibbing, Minn,$ 5.00 “ Alojzija št. 42. Steelton Pa....$ 4.30 “ Jožefa št. 43, AnaGonda, Mont.$30.00 “ Frančiška Ser. 46, New York. .$ 3.75
“	Jožefa 53,	Waukegan, 111.....$	7.00
“ Jožefa 55, Crested Butte, Colo.$ 4.15
“	Jožefa 58,	Haser,	Pa.........$	4.00
“ Cirila in Metoda št.59, Eveieth,
Minn........................$15.00
“ Petra in Pavla 62, Bradley, 111..$ 8.00 “ Janeza Ev, št. 65, Milwaukee,
Wis.........................$	3.00
“ Jožefa št. 69, Great Falls, Mont.$10.00 “ Antona Pad. št. 71, Goff, Pa.. .$ 2.20 Skupaj nabranega. .$141.65 Tem potom se prav iz srca zahvaljujem vsem darovalcem za prejeti denar. Bog Vam stotero povrni in Vas obvaruj vsake tudi najmanjše nesreče.
Vas vse darovalce bratski pozdravljam in ostajam vam hvaležni sobrat	Andrej Merhar.
Iz slovenskih naselbin.
40404040404040404040404Č
Chicago, 111., 5. jun. — Tukajšnji angleški listi z današnjega dne pišejo o velikem čudežu, ki se je ravnokar dogodil. “The Sunday Record-Herald” poroča o tem takole:
Julian Renfro, 21 let star, in živeč do zadnjih dnij na 203 Well st., je nanagloma postal gluh in mutast, ko je zatrdil svojo nevero v Boga in takorekoč izzval Vsemogočnega, da naj pokaže svojo moč.
To se je mladeniču zgodilozadnji torek ponoči, in še vedno je gluhonem. Odkar je bil udarjen z gluhoto in nemoto, je priznal svojo vero v Kristusa in odšel v svojo domačijo v Shreveport, La., kjer hoče pod oskrbo krščanske matere pro-učavati sv. pismo v nadi, da bo končno sposoben, pridigati sv. evangelij s prižnice in odra. Podrobnosti
čudnega dogodka so se šele včeraj doznale.
Renfro je bil rojen od vern'h staršev v Shreveportu, a se ni hotel sprijazniti s slovesnimi uki svoje matere, ter je zapustil dom pred več leti in došel v Chicago, delat v pisarno od “North Side Tannery” (strojarije) kot klerk. Zadnjega septembra meseca je najel sobo v hiši ge. Gillen, 203 Wells st., in tu je našel več mladeničev, ki se je z njimi pobratil.
štirje izmed teh mladeničev so igrali whist zadnji torek zvečer, ko so se slučajno jeli razgovarjati o veri in prenehali so igrati. Trije izmed četvorice so izražali svojo vero v Boga, a Renfro je izjavil, da je agnostik.
“Verjel bi v Boga, ko bi mogel,” je rekel, “a čital sem mnogo Inger-sollovih spisov in ne morem imeti vere.”
“Saj so vendar dokazi o Bogu vsepovsod okrog Tebe,” je rekel eden Renfrovih tovarišev.
“Morda so, a ne razumem jih,” je odgovoril Renfro. “Fantje, ko bi Bog hotel dokazati svoje bivanje kakorsikoli — na primer, ko bi me udaril z gluhoto in neinoto ali slepoto — potem bi jaz priznal Njegovo bivanje.”
Eden izmed mladeničev je hotel odgovoriti bogotajcu, ko je zdajci zapazil, da je Renfro obledel. Koj nato je dvomljivec zamahnil z rokama predse, kot bi zabranil udarec, poteči je krčevito položil svoji roki pred svoj obraz. Hipec pozneje je s stola telebnil na tla.
Najprej so Renfrovi tovariši mislili, daje mrtev, in potem pa, da jih vara. Za vsak slučaj so hiteli ven, eden po zdravnika in drugi po vode. Mrs. Gillen je bila poklicana in bila v sobi pred zdravnikom, Dr-
O.	G. Draperjem, 205 East Chicago ave.
Mrs. Gillen je nagovarjala Reñirá, a dobila ne nikacega odgovora. Dr. Draper je našel, da je mladeničevo srce normalno ali pravšno, in bil nagnjen misliti, da je bil napad samo od nervov ali živcev. Zdravniku so povedali o verskem razgovoru in tudi, da se je Renfro hudo učil, in v pozno noč, in se malce žalostil radi nesrečne ljubezni. Zdravnik je Renfru velel, naj vstane, a vidno ni mogel slišati.
“Čutil sem, da je Renfro postal prerazdražen in pretrpel raimogre-doč živčni napad, ki ga odpravi promena okoliščine,” je pojasnovalDr. Draper sinoči. “Govoril sem z mladeničem ostro, ker je ob nekaterih napadih nervoznosti simpatija ali sočut najslabša reč,ki se jo more ponuditi, in na bolnika samo slabo upliva. Slišal sem o slučajih nagle izgube govora, a v moji površni preiskavi, nisem zapazil na Renfru znamenj bolezni na možganih nad govornim središčem na levi strani glave- Mislim, da bi Renfro spet dobil svoj sluh in govor, ko bi poiskal drugo okolico in nehal govoriti o veri.”
Renfro je naglo spet dobil svojo navadno moč,a govoril ni,niti mogel slišati. Predstavljajoč si, da je bil udarjen z gluhoto in nemoto, in misleč, da je njegovo izzivanje Boga prineslo udarec, poklicali so prijatelji Rev. W. S. Jacobyja, pomožnega župnika od “Moody Church”. Duhovnik je prišel in se pismeno razgovarjal z Renfrom; del tega razgovora je bil sledeči.
“Bog Vas ljubi,” je zapisal žup nik na tablico.
“Verujem to,” je odgovoril Renfro.
“Kaj ste naredili? Ali ste verjeli, kar ste rekli? Kaj mislite o tem?” Nakar je Renfro odgovoril:
“Jaz nisem verjel, da je Bog. Verjel sem, kar sem govoril, a sedaj sem prepričan, da je Bog, in da me želi v svojo službo.”
“Zakaj verjamete, da je Bog?”
“Ker sem rekel, da ne bom verjel, da je, dokler me ne udari z gluhoto in nemoto. Strela z njegovega obraza me je treščila na tla — pogled iz Njegovega očesa, ki je bil kot udarec od strele.”
“In ta Vas je vrgel na tla?”
“Da”.
“Ali sedaj verjamete v Boga?”
“Verjamem”.
Duhovnik je rekel Renfru, da mu je Bog poslal svaritev, in mladenič je odgovoril pišoč:
“Pot do Njega čutim in mislim,
SL0VENSK0-HRVATSKA CERKEV SV. JURIJA, SOUTH CHICAGO, ILL.
REV. JOHN KRANJEC, ŽUPNIK.
Slovesno blagoslovljen j e pomil. g. Jakob E. Quigley-u, nadškofu chicalkcm se vrši v nedeljo 19. junija. 1104, cb 10 uri dopoldne. Veselica v korist nove cerkve se vrši istega dne popoldne na “Lake Side Grove”, ravno nasproti nove cerkve K slovesnem blagoslovljenju so povabljena vsa slovenska in hrvatska društva v South Chicago in okolici ter bližnjih mestih. Za dobro postrežbo bo obilo poskrbljeno, ter se bodo na veselici pekli janjci prav po starokrajsko.
da ostanem na tej poti, dokler se ne pripravim za delo Njemu v Čast. Moje življenje je sedaj Njemu v porabo, kot se Njemu vidi primerno. Domov pojdem in uporabim ves svoj čas za učenje o Njem, in ko bom sposoben, opravljati Njegovo delo, bodem ‘all right’.”
Zvest svoji besedi, odpotoval je Renfro v Shreveport, La., drugi dan, ko so mu prijatelji pomagali z denarjem za vožnjo. Predno je odšel, kupili so mu priročno knjigo za gluhoneme in rekel je, da se bo takoj pričel učiti govorjenja z znamenji.
Dr. Draper je videl spreobrnjenca samo enkrat, ker ni bil več poklican.
“Žal mi je, da nisem obiskal mladeniča vdrugič,” je rekel Dr. “Ti slučaji so jako čudni in dajejo mnogo priložnosti za preiskavo. Moj nazor, da napravi sprememba čudežev za mladeniča, utegne se izkazati pravim. Videti je bil krepak, zdrav fant in nikdo bi ne bil pričakoval, da ga živčni napad vrže na tla. Te stvari se dogajajo, seveda. To je bilo morda božje v možganih. Bož-jasti ne spremljajo krči v telesnih mišicah, a če so prizadeta gotova možganska središča, izgubi dotičnik govor in sluh.”
Dr. Jacoby je prepričan, da je bil Renfro udarjen po Vsemogočnem in da bo njegova čudna spreobrnitev trajna.
K temu dodajamo še sledečo brzojavko:
New Orleans, 6. jun. — “Tačas, ko sem izgubil svoj sluh, videl sem prekrasno luč v enem oglu sobe. ¡Spominjala me je na blisk. V sredini te svetlobe se je prikazal angel. Spominjam se prizora popolnoma. Vizija ali prikazen je trajala ie nekaj hipov; potem je izginila tako naglo, kot je prišla.” Te besede je danes napisal Julian Renfro, ki je bil udarjen z gluhoto in nemoto v Chicagi zadnji torek takoj, ko je izrazil nevero v bivanje Boga. Renfro je na poti v Shreveport. Dostavil je,da ne bo iskal zdravniške pomoči, ker je upa od Boga, v katerega sedaj trdno verjame.
“Severov kričistilec zaslužuje svoje ime, ker odstranjuje nečistosti ter napravlja novo in obilo kri. Naj-iskreneje ga priporočam vsakomur. A. Pospišil. Little Ferry, N. J.” Cena $1.00. W.F. Severa Čo-, Cedar Rapids, la.
Hanging Rock, O., 3. junija.—
Lepa reč se godi v našem mestecu! Kot ste poročali v našem najboljšem slovenskem listu za delavce v Arne riki, nastaia je pri nas prava vojska in to samo vsled tega, ker so bili naši delodajalci tako brezpametni, da so poklicali odnekod iz juga črnce, ki naj bi pri delu nadomeščali nas štrajkarje. Tak korak nas jo moral pobuniti, da govorimo po hrvaško; saj Vam je, g. urednik, morda še v spominu “seljačka buna” na bratskem Hrvatskem za časa glasovitega Hedervaryja, ki je klical Madžare na mesta in v službe, pristojne Hrvatom. Mesto Hrvatov predstavljajte si tukaj nas štrajkarje, a mesto Madžarov črnce-terem-tete! Pa preidimo k stvari in poročajmo fakta ali dejstva, kot pravimo svoj jezik čislajoči Slovenci.
Neki sosedni list piše z današnjega dne sledeče:	“Štrajkarji in
vsakdo drugi v Hanging Rocku, iz-vzemši vojaštvo in uradnike, so navidezno oddali vse svoje puške, samokrese in orožja. Šerif Payne je tega popoludne odpeljal cel voz orožja v okrajno ječo, kjer bo založeno. V tem nakladu je bilo vsakovrstno orožje od staroarmadne muškete do najmodernejših pušk in samokresov. Polkovnik Thompson misli, da je čas, odpoklicati vojaštvo. in to se bo tudi zgodilo vkrat-kem.”
Tako torej. Nas jako veseli. Z Bogom!	Delavec.
Eveieth, Minn., 3. jun. — Pet štrajkarjev ranjenih, dva smrtno-nevarno, v spopadu in streljanju s pomožnimi šerifi, aretacija necega druzega in njegova izpustitev iz ječe vsled zahteve razjarjenih štrajkarjev — to so bile prikazni hrupnega dne na “Mesaba Range”
500 mož, preje uposlenih pri Drake & Stratton-kompauiji v Fa-■ yal rudniku, ki pripada korporaciji za jeklo, je zaštrajkalo proti znižanju plač zadnjo sredo. Vsi so tujci ali inostranci in izjavili so. da ne bo nikdo zasedel njih mest. Šerif Butchart je dospel iz Dulutha včeraj z dvanajsterico pomočnikov, in danes so policaji spremili petdeset Italijanov k delu, zapuščenemu od
štrajkarjev, ko so ti nahrulili policaje in metali kamenje in preklje.
Pravijo, daje množica nameravala napasti (?) policijo, ko je ta zdajci jela streljati, in namah je bilo ranjenih pet mož. Množica se je razpršila, a ranjence so prepeljali v bolnišnico. Enega moža je mestna policija aretovala, pa množica je zahtevala njegovo oprostitev, inače bi naskočila ječo. Ječar se je udal in izpustil jetnika. Nocoj je vse mirno.
Tamaqna, Pa., 3. jun. — Shod odborov treh antracitnih distriktov ali okrajev trdega premoga je sklican za v ponedeljek v namen, da se proglasi splošna stavka ali štrajk
5,000	mož, uposlenih pri Lehigh Coal & Navigation - kompaniji v Panther Creek-dolini. Shod bo v Lansdorfu. Premogarji od 7. di-strikta se pritožujejo, da je kom-panije krivično ravnala proti nekaterim svojih unijskili delavcev. Kom-panija seveda trdi, da ima pravico, uposlovati ali pa odsloviti, kogarkoli želi in hoče.
Tako poroča neki angleški dnevnik. A jaz mislim, da imamo tudi delavci svoje pravice, ker smo mi orodje, s katerim se producira kapital ali kopiči glavnica.
Kranjec.
Izleti četrtega
po Nickel Plate-železnici, po eno voznino za vožnjo naokrog, več 25c, dne 2., 3. in 4. julija, v polunieru dvesto milj od pričetne postaje. Povratek do due 5. julija. Trije dnevni vlaki na vsako stran, z modernimi vagoni in spalnimi vozovi s preddurjem, v Cleveland, Erie, Buffalo, New York, Boston in mesta Nove Anglije. Potniki v kraje vzhodno od Buffalo imajo pravico, ustaviti se v Niagara Falls, v vsaki smeri, in tudi v Chautauqua Lake, med izletno dobo, če dajo tikete v v shrambo. Posebni, < American Club”-obedi, vrsteči se v ceni < d 35c do $1.00, ki se ž njimi postreže v jedilnih vozovih; tudi postrežba a la carte. Nikake preplače na nobe-! nem vlaku Nickel Plate železnice.
\ Kolodvor v Chicagi na Voglu La Salle in Van Buren cest. edini | kolodvor v Chicagi na E’evated 'Loop. Mestni uradi za tikete lil ; Adams St. in Auditorium Annex. .Telefona Central 2057 in Harrison . 2208. *
Juri) Vega	itmmmu
	Predaval stotnik Fridolin Kaučič.
	
i
UVOD.	I
Kot smo poročali v 17. st. z dne 8. apr. j t. L, obljubil nam je g. Fridolin Kaučič, poslati svoje predavanje o Vegi, ki je je. imel v izobraževalnem, zabavnem in podpornem društvu “Zvezda” na Dunaju dne 6. marca 1901, v ponatisak v “A. S.”. In drobno knjižico smo resnično prejeli te dni ter nje vsebino v sledečem ponatiskujemo. Obenem dostavljamo, da se naj doneSki pošiljajo na ‘‘Odbor za Vegin spomenik”, Moravče, Krain, Austria, ali pa na “Amerikanski Slovenec”, Joliet, 111. Vse nam dopos-lane doneske objavimo v listu.
JURIJ VEGA.
S posebnim veseljem sem se odzval prijaznemu ppz:vu Vašega gospoda predsednika, ki me je naprosil, naj bi Vam,vrlim“Zvezdanom”, predaval o našem slavnem rojaku Jurju Vegi, kateremu nameravamo postaviti v beli Ljubljani dostojen spomenik.
Preden Vam podam Vegov življenjepis, bodi mi dovoljena pri poniuja, da ga ni najti izlahka tako majhnega, čilega in ukaželjnega naroda, kakor je narod slovenski. Najboljši dokaz te trditve je naša dična “Družba svetega Mohorja”, s kakršno se ne more ponašati noben velik, če tudi s kulturo prenasičen narod. A mali niš narod ni dal učenemu svetu edino le Vege. Mnogo naših rojakov, večinoma kmetijskega rodu, ki so se, kajpada, porodili pod slamnato streho, je delovalo že začetkom 15. stoletja, komaj 66 let po ustanovitvi dunajske univerze na obširnem učenjaškem polju. Toda to je in ostane naš stari greh, da se ne pobrigamo za te može, ki so bili kri naše krvi, vzgojeni seveda v tujem,italskem ali nemškem duhu, saj drugače to tisti davni čas ni bilo mogoče. Žalostno in značilno je za nas, da se do današnjega dne ni našel ruož-strokovnjak, ki bi nam podal korenite, kritične življenjepise onih slavnih rojakov, ki bi nam ocenil njih delovanje in ki bi imel dokazati, koliko našega blaga roma po tujem svetu v tuji obleki, in dokazati, kako nesebično se je slovenski narod udeleževal tistih naporov, katerih sad je duševni in gmotni napredek — kultura! —
“Narod pa, kateri svojih slavnih mož ne časti, jih vreden ni!” — Jaz sem se sicer trudil, da bi nekoliko razjasnil ono dobo, toda to,kar «etn nabral iu objavil v “Ljubljanskem Zvonu” in v “Izvestjih muzejskega društva” in drugod, to so le kamni in kamenčki za poznejšo zgradbo, če ne palače, pa vendar lepe, dostojne hiše. Le arhitekta sam je treba! Meni za tako delo nedostaje potrebnega časa in potrebne strokovnjaške zmožnosti in vede.
Žev 15.; 16. ia 17. stoletju je delovalo na dunajski univerzi 17 profesorjev slovenskega pokolenja (toliko vsaj sem jih jaz dognal). Marsikateri je zaslovel žaradi svoje genijalnosti in učenosti po vsem učenem svetu, tako n. pr. naš slavni celjski rojak Prelokar, ki se je na-zival Thomas de Cilia, “Tomaž iz Celja”, in je bil vzgojitelj “zadnjega viteza”, učenega in vedi naklonjenega cesarja Maksimilijana, ter je umrl kot škof Kostancije. Najslavnejši pravnik 16. -stoletja je bil Virnik, doma iz Polhovega gradca, ki si jo, kakor je bilo takrat sploh običajno, svoje,ime polatinil v Pegeja (Pegeus). Še 150 let za njim so pravniki zajemali in črpal iz njegovih neprekosnih juridičnih knjig.
V vrsto teh rojakov spada tudi' naš slavni skladatelj Petelin(Ga!lus) čegar življenje in delovanje na glasbenem polju nam je izvrstno ocenil in opisal naš vrli glasbeni strokovnjak, amanuensis dvorne knjižnice, g. doktor Mantuani. Ve-leučeni in slavni dunajski škof Slat-konja, ki je igral na polju cerkvene godbe, cerkvenega petja, humanistične vede in umetnosti veliko ulogo, je bil tudi kranjski rojak. Brikcij Preprost, najboljši retorik (govornik) dunajske univerze v sredini 15. stoletja, je bil sin prostih kmetiških staršev iz celjske okolice.
Trikrat je bil rektor dunajske univerze iu kot tak je pozdravil prvič na Dunaj došlega cesarja Maksimiljana z ognjevitim govorom v cerkvi svetega Štefana. Znarneuitoza nas je tudi, da je bil Slovenec Preprost prvi rektor dunajske univerze, kateremu je podelil cesar Maksimiljan častni naslov “magnificus”. Andrej Perlab, porojen 1490 1. kmetiškim roditeljem v Svičini nad Mariborom.|je bil na matematičnem polju vreden prednik Vegov. Bil je profesor dunajske univerze ter najboljši prijatelj'slovečega dunajskega humanista Gundelna. Izdal je mnogo knjig astronomične in matematične vsebine. Po poklicu je bil zdravnik, doktor medicine. Ascbbacb ga prišteva najodličnejšim zdravnikom one dobe, dočim ga sloveči Melancbton uvršča mej naj-izvrstnejše matematike onega stoletja. Slavni jezikoslovec in naravoslovec Žiga Popovič, ki je stvoril Nemcem besedo “Sternwarte”, je bil tudi štajerski rojak iz Arclina pri Celju.
Tako bi Vam lahko naštel še celo vrsto slavnih „Slovencev tudi iz no vejše dobe, toda morda izpregovo-rim prihoduje leto kaj več o tem predmetu s tega mesta.
Slovencem se vedno očita, da nimajo svoje zgodovine. Koliko je resnic na tem očitanju, nam je znano; a koliko neznane zgodovine imamo, še ni rešena stvar. Nadejam se pa, da vendar enkrat vstanejo možje, ki častno rešijo to nalogo. In če ti možje tudi ne bodo imel1 po r jčati o mogočnih činih slovenskih kraljev,o slavnih bitkah in podjarmljenih narodih, imeli bodo poročati, kako je moral slovenski narod odbijati neštevilne napade krvoločnega Turčina, koliko je že s tem koristil naši državi in omikani Evropi sploh, kako zvesto in udano je nosil državna bremena, koliko slovenskih sinov je prelilo kri po neštetih evropskih bojiščih za idejo avstrijske države. Narod slovenski je bil vedno udan cesarju in črno-žolt do najskrivnejšega kota v svojem srcu. Te občne opazke o kulturnem delovanju Slovencev sem Vam hotel podati, preden začnem govoriti o Vegi. Tudi Vega ni edini slovenski vojak, čegar prsi je dičil naj višji vojaški red za hrabrost, podeljen le redkokrat za najhrabrejše čine pred sovražnikom.
Naš mali, hrabri narod, iz katerega se je porodilo do novejše dobe primeroma le jako malo šte-vilo častnikov, šteje pa vendar sedem vitezov reda Marije Terezije.
Ti možje so:	Seničar (Spodnji-
štajerec), Cehovid (Kranjec), Novak (Kranjec), dva Šerpona iz Gradiške, Jäblonsky po maternem po-kolenju slovenski Štajerec. (Mati mu je bila dekla, oče pa kočijaž v Radgoni) in kopcno Vega, ki je zaradi svojih učenih matematičnih knjig seveda najslavnejši, in-čegar ime se še dandanes, 100 let po njegovi smrti, spoštljivo imenuje po vseh višjih učilnicah širnega sveta.
Jurij Vega se je rodil dne 23. marea 1. 1754. v Zagorici, majhni vasi moravske župnije. Starši so mu bili Jarneji iu Helena Veha in to je Jurjevo pravo ime. Njegov rojstni dom zval se je po domače “pri Vehovcu”, katero ime je ohranil do današnjega dne. Njegovi starši so bili priprosti kmetovalci, borno se živeči s trudom svojih rok.
Brata ni imel Jurij nobenega, le tri sestre:	Marijo, Jerico in Apo-,
Ionijo. Ker Vega ni hotel prevzeti očetovega posestva, prišla je v last sestri Mariji, ki je vzela Jakoba Peterko za moža. Sestra Jerica se je omožila v Višnjogoro, tretjo sestro pa je pozneje vzel brat k sebi na Dunaj, kjer se je omožila s topničarskim častnikom Fr. Pauer-jem. Vse tri sestre so pomrle do 1. L834.
In kako je šel Vega v šolo? — Priprost kmetiški voziček, ki je bil vanj vprežen suhoreber konjiček, je stal pred Vehovčevo kočo v Zagorici. Mali Jurij se je poslav-
ljal pri svojih bosopetih tovariših in očetovih sosedih, ki so mu na pot dajali dobre svete in mu voščili, naj postane velik gospod. Skrbna mati Lenka je položila med tem vrhu pisanorožaste skrinj^ okusno, še pogačo ter blagoslovila sina s solzami v očeh. To je bilo vse, kar je vzel Jurij seboj v svet iz očeto-ske hiše. Oče je prijel vajeti, še enkrat se je ozrl Jurij na mesto iger svojih otroških let, tesno mu je postalo pri srcu in voz je odrdral tja proti Ljubljani z učenimi šolami In iz mladeniča je vzrasel mož poln modrosti in kreposti.
13 let star, je vstopil Jurij 1 1767 v latinske šole ljubljanske. V tatnošnjih zapisnikih so ga pisali z imenom Veha. V Ljubljani se mu je godilo, kakor drugim sto in sto slovenskim dijakom, katerim starši nimajo kaj zalagati. Obračati se je moral do dobrih ljudi.
Z izvanredno nadarjenostjo pa je obrnil nase kmalu pozornost svojih učiteljev. Učitelj matematike mu je bil duhovnik Josjp pl. Maffei. Ta je bil našemu Jurju pravi oče, zakaj skrbel je za ubogega kmetskega dečka vsestransko, podpirajoč ga gmotnp in navdušujoč ga za duševno izobraževanje. Posebno v svojem predmetu, v matematiki, je ta blagi učitelj odlično vplival na vso prihodnjost svojega učenca.
Vega je dovršil ljubljanski licej h 1775. z najsijajnejšim uspehom, prvi med prvinji. Zaradi temelji tih matematičnih znanosti je dobil takoj, 21 let star, službo c. k. navi gacijskega inženirja v Notranji Avstriji z letno plačo 600 gld. Toda ta posel mu ni ugajal. L. 1780. je vstopil kot prostak (Gemeiner) v drugi topničarski polk. Potegnil jo je k vojakom, kakor sam pravi, “iz veselja do tega stanu”. — ln prav je storil; pri vojakih šele mu je bila dana prilika, uporabiti svojo geni-jalnost in svojo matematično nadarjenost. V tem času je tudi samovlastno svoje ime izpremenil v — Vega.
Ta korak je bil za Vego naj večje važnosti, kajti lotil se je dela, zanj kakor nalašč ustvarjenega; z njim se začenja njegovanevenljiva slava, ki si jo jepridobivai ne le kot vojak, temveč tudi kot učenjak. Že po enoletni službi je bil imenovan pod-lajtnantom v okrožju dunajske garnizije. Tak avanzma je bil tedaj pravi čudež in do tega ga je privedla seveda le njegova genijalnost. Kmalu so Vegi podelili službo učitelja matematike v topničarski šoli, kjer je opravljal to učiteljsko službo z največjo gorečnostjo in je precej spoznal pomanjkljivosti takratnih vojaških šol, posebno glede na učna sredstva. Začel je torej spisavati matematične knjige, katerih odličnost se je sploh priznavala ne le v domovini, nego po vsem svetu.
Leta 1784. je postal nadporočnik in je zopet izdal matematično knjigo-
Ko je cesar Jožef ustanovil za boljšo izobrazbo topničarjev višjo topničarsko šolo, nazivano Bombar-dierkorps, je kajpada zadela Vego čast, biti imenovan profesorjem matematike v novoustanovljenem oddelku, obenem pa avanzirati do stotniške časti. To je bilo 1. 1887. V tem letu je na svetlo dal delo ¡“Praktični navod za metanjebomb.”
Kmalu pa se je začelo za Vego bojno življenje, in ko se je začela 1. 1789. tuiška vojna, je šel stotnik Vega, ki bi imel ostati v šoli, prostovoljno s slavnim generalom Laudondm pred Beligrad, kjer je tekla
turška kri,
da bi gnala mlinfeke kamne tri.’
Znano nam je, da se je res pre lilo pri Belemgradu, ki je bil tako-rekoč ključ v naše cesarstvo, največ krvi. Junaka Belegagradu sta bila princ Eugen Savojski in stari Laudon, ki je oblegal Beligrad pod cesarjem Jožefom II. 1. 1789. General Laudon je bil že v skrbeh, jrer obleganje ni imelo nobenih uspehov in se mu je godilo, kakor poje narodna pesem:
Ošabni Turk se mu smeji
in Laudonu tak’ govori;
“Al’ prišel zajcev si lovit,
al’ prišel mene si častit?”
Z grofom Koloreaom, poveljnikom topničarstva, je nekega dne Laudon sam nadzoroval okope, ko
■e je bas od turške strani grozovito streljalo na našo stran, in glej, v okopu, kjer so turške bombe padale, je našel nekega stotnika, ki je mirno sede računal, ne brigajoč se za smrtonosne kroglje, ki so trosile smrt naokoli. In Koleredo je takoj imenoval tistega računarja — Vego dasi je bil šele stotnik, za poveljnika baterije možnarjev. In glej, česar niso dosegli niti Kolovrat niti drugi višji topničarji, to se je posrečilo našemu Jurju v teku dveh dni. Vega je po svojih računih preosnoval basanje možnarjev in tudi pomnožil mero smodnika. 7. oktobra, ko se je začelo daniti, je začel Vega po svojej metodi metati v Belgrad bombe, ki ga prej niso niti dosegle, s takim sijajnim uspehom, da je sovražno topničarstvo že 7 .oktobra popoludne utihnilo iu 8. oktobra se je trdnjava Avstrijcem podala.
In tako je pravzaprav naš Jurij povzročil, kar pravi narodna pesem:
“Cesarske puške pokajo, se turške gospe jokajo, cesarski bombe mečejo, se Turki ’z grada vlečejo”. — Odsedaj je prebil Vega z malimi • prenehljaji blizu deset let na bojišču.
Iz zavisti nad slavnimi zmagami Avstrijcev je začel Friderik Viljem II. zbirati vojsko v pruski Šleziji. Naši polki, z njimi tudi stotnik Vega, so morali hiteti od ene meje do druge, branit Moravsko sovražnega navala. Tukaj je prebil Vega blizu dve leti.
V burnih bojnih časih pač ni misliti, da bi mogel vojak pečati se s knjigami. Toda naš korenjak Vega je dokazal nasprotno. Ves vnet za vednost je neumorno porabil vsak prost trenutek za duševno delo in tako je spisal, rekel bi, pod milim nebom dodatek III. delu “Matematičnih predavanj”. Izdelujoč ta dodatek je izumil teorijo kolesja (Raederwerk), o kateri se je takrat mislilo, da je nemogoča reč. L. 1792. je izdal “Matematičnih predavanj” I. del v drugem, predelanem in popravljenem natisu. Meseca oktobra istega leta je prišel za kratek čas nazaj na Dunaj, kjer je bil povišan za majorja bombardir» ske čete.
Kmalu potem je marširal major Vega zopet v boj in sicer proti Francozom na reko Ren. Tukaj ob Renu je dovršil vkljub vojnim viharjem veliko množico duševnih proizvodov, in za Vego so prišli vroči dnevi.
(Konec prih.)
Slast do jedi — nagnjenost do dela.
Kako veselje je, videti elane kake družine v najboljšem zdravju in z dobrim apetitom sedajoče za mizo! Najsi bo jed še tako preprosta, vendar jim diši in vsak ima prijazen nasmebljej za druzega. Če hočete dober apetit, rabite Severov želodčni grenčec. Okrepča Vam prebavni organ in ustroji za vršitev njegove naravne dolžnosti. Z njegovo pomočjo bo želodec izločal dovolj želodčnega soka, živež se primerno prebavi,živci okrepe in bolnik ne bo poznal prav nič takih neprijetnih znakov kot so bel jezik, glavobol, zoprn dih, napenjanje in bljuvanje. Človek postane zopet telesno krepak in pridobi zaupanje do samega sebe. Mr. Konst. Kuras, 1412 Jackson St., Merrill, Wis., pravi:	“Severov želodčni grenčec
uredi prebavo, pomnoži apetit in okrepi celi ustroj.” To je, zakaj ga zdravniki predpisujejo. Ozdravlja vam neprebavnost, žolčnico, malarijo in vse želodčne nerednosti. Ni ga boljšega zdravila na trgu. Cena 50c in $1.00. Na prodaj vvseb lekarnah. Če Vam lekarnik ne more postreči, pišite naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Ia. Pii naročilih za $1 in več se ekspresni stroški plačajo vnaprej.
Četrti dan julija.
Ena voznina za vožnjo naokrog, več 25c, dne 2., 3. in 4. julija, v okolišu dvesto milj od pričetne postaje na Nickel Plate železnici. Povratek do dne 5. julija. Kolodvor v Chicagi: La Salle in Van Buren cesti. Mestni uradi za ti-kete, 111 Adams St. in Auditorium Annex. Telefona Central 2057 in Harrison 2208.	*
i
S
PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD,!
ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, kateremu z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popolnoma ozdravljen od svoje bolezni.
Vse novine ga jednako slave in hvalijo zaradi njegovega izkušenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem narodu in potrdujemo, da je
Prof. Dr. E. G. COLLINS,
iz vseučilišča v New-Yorku, q
jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti.
i
1
ra
¡j!
§
I
1
Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle noge a hi telo, vodenico, bolečine v grizu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavahje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
SPGLSICE BOLEZNI PRI MOŽKIH IN ŽENSKAH.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Pitajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši dokaz njegovega izkušnjega zdravenja.
Kroničen katar Slavna zdravilnica
Collins-ovai
Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov in tudi ta mi ni mogel pomoči,
želodca in slabe prebavanje želodca ozdravljen.
Bolezen na plu-čaeh naduha in kronične bolečine v želodcu 0-zdravljene.
ajl
t
■ti
ü
iti
I
m
I
1
ra
Janko pl. Krilčič tako da sem se odločil da Simon Luzar, Tyrone, Pa. nedam omenjenim zdravni- 41 North Front st.
kom tudi ne jednega centa. Reading, Pa. j
Ko sem se na Vas Obrnil in začel Vaše zdravila rabit sem od- 1 mah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem priporočiti.
Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku
Vaš	M. Medenja*,
n o Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na
Profes. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34th Street, New York.
Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša || zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili.
!OOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Zaradi družinskih razmer, umrle soproge in odhoda v staro domovino
prodam svojo gostilno,
ki leži v sredi mesta ter je od rojakov vedno najbolje obiskana.
Ista je tudi jedina slovenska gostilna v mestu. Najlepša prilika za podjetnega rojaka.
_ JOSEPH SCHARABON, oooooooooooooooooooooo 00000000 ooooooooooooooooooooooll
f ZDRAVILNI ELEKTRIČNI PAS.
Priporočen od zdravnikov, 5,000 spričeval o 5,000 , ozdravljenjih, sedaj v rabi nad 5,750,000 pasov. I Nemudoma ozdravi: revmatizem, nevralgijo, glavobol, padavico, neprebavnost, splošno opešanost, bolezen v križu ter I razne druge bolezui.
Naša znižana cena $1.00 omogoči, da si ga lahko vsakdo omisli. Denar je treba poslati naprej z naročilom po Money Ordru ali registr. pismu. Navod za rabo v slovenskem jeziku je poslan z vsakim pasom.
O. F. ZARUBA A CO„
809 N. 4th Street. Kept. As.	CLARKSBURG, W. VA.
S®©©©«®®®«®®©«®#©©®»®»®©«* C®®@©Q
KADAR SE SELITE
ali želite premakniti kako posebno težko stvar, pokličite nas.
V ti stroki imamo že mnogo let izkušnje, zato vam jamčimo največjo paznost pri vseh takih delih, in zato se lahko z zaupanjem ■ obrnete do nas.
L. M. RUBENS
Urad in železniški tiri na 606-608 Clinton Street.
Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502.	JOLIET, ILL.
ee®ee®e«Ne®6n»e«e®®t6eeedie®®
--- --------------- I I III !■!!■ ■■■■■■■ ■■■■	______1 
HENRY * LATZ kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street, ’PHONE 914
JOLIET ,ILL
POSKUSITE JE!
Kyffliauser Waidkrauter
AGEN BITTERS. Najboljši kričistilce na svetu.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST.
Gotovo
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah 7rlrouiln in jetrih- Ojači in prenovi ¿UldVIIU cel sistem.
THE CORNHAUSER DISTILLING CO.
jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL.
NAZNANILO.
TheSnnny Brooh Distillery Co.
BO IMELA CELO DISTILERIJO
v popolnem poslovanja
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
Ne pozabite obiskati
blizo
agrikulturnega
poslopja

te velezanimive izlozbe.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo*
Poskusite naše pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
M 44-:DAiYnraln prodajalec ur, verižic, uhanov, /Tldlljd lU&Ul Cit prstanov in druge zlatnine.
bogata zaloga raznih KNJIG jjj»
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni............$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni.................$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni.....$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, 10c.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari
M. POGORELC, Box 226, Wake-	pod n*s,l0oT' .?•
Mi .	POGORELC, Care ofB. Schuette,
Held, Mleli.	-2 state st>< Chicag0>
iMWHHiwaBW—og———
Vprašajte svoj ega mesarja za
i
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vina od trte in žsjania
Sonoma Co. Caliiornia,
Vsbodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON: 110 CANAL.
XXXIII.
V postojnski jami se potem vrstijo: Lev, Krstni kamen, Gledališka loža, sv. Petra stol ter Ječa. In potem pride se do Plesišča, ki je od vhoda oddaljeno 540 m. Ravnina, po kateri se pleše, je 45 x 30 m. in 14 m visoka. O binkoštih tu svira godba na zraven ležečem, kot nalašč pripravnem naravnem hribčku, in svet razne starosti ter narodnosti vrti se okrog. Tačas vidiš ljudi, ki prihajajo to naravno in na svetu naj lepše čudo gledat od blizu in daleč. Na tem plesišču je prostora za več tisoč ljudi; ob strani so začasne gostilne. Proti desni strani od stropa visi kapnik, Rjuha imenovan, kot tudi kip sv. Antona Padovanskega, a na steni je videti Mati Božja Marijaceljska z Detetom v naročju; posebno te podobe svet občuduje, ki jih je narava tako imenitno sestavila, da kažejo skoraj umetniško delo. Zraven teh vidi se Čaša sladoleda ali, kot bi Ameri-kanec rekel, “ice cream”-a. Plesi-ščni obok je obdan z raznobarvnimi kapniki, ki vrne v raznih podobah od stropa; tu vidiš kristalno-bele kapnike, tam rudeče-rjave. Zopet tamle zagledaš Želvo, naprej čepi Sova. Potem zazreš mali Zvon, in če s palico udariš ob led otline, za* čuješ nekako zvonenje. Zdajci si pred takozvano Kapelo, polno belih stebrov; notri vidi se Zastava in od stropa visi Lestenec.
Naprej pride se do dveh Palmovih dreves ter zopet naprej do več stebrov in kapnikov, ki imajo razna imena. Potem zapaziš že od daleč napis “Orlova perutnica” in ko bolj natanko pogledaš, se o tem prepričaš, da visi perutnica v precejšni velikosti dol od stropa. Potem sledi Ogljenica, in nato pridemo pred Božji grob, ki je 9 m visok in ga dičijo lepi naravni stebri bele barve, da ga je kaj lepo videti, a raz nobarvne luči ga še bolj poveličujejo.
Pri Mali Kalvariji vidi se zastor, Perilnica, Speča deklica, ki ima nežno belo glavo in rudečkasto obleko, itd. Tu nahaja se hribček, na katerem so spominske plošče na obisk avstrijskega vladarja in vla darice. Tu blizu nahaja se Vodeni curek, ki pada 18 m od stropa. Tu je zopet stranska jama, po kateri se pride zopet do po jami tekoče vode Pivke. Naprej zopet se vidi Briljant, Steber s Pristrešjem, Šotor, Veliko gobo, Špargelj.
In potem smo pred goro Kalvarijo, visoko do 60 metrov. V grič vodi 200 m dolga pot in od vrha gore do stropa je 18 m. Tu je, kot pravijo največja podzemeljska vot lina v Evropi. Na tem hribu so razni lepi kappiki, ki delajo podobo, kot bi bilo nastavljeno “zmasano” ljudstvo na Kalvariji, ki se gre nanjo. Ob stopnicah se nahaja tudi Veliki altar, potem Očarani vrt, nato zopet 10 m velik steber, imenovan Steber Milanske cerkve. Zopet drugje vidi se Ribji trg, Speči lev, Jamski čuvaj, in potem zagleda se slavnoznano Zagrinjalo.
Zagrinjalo je najlepša reč v celi jami. Dolgo je 3 m, debelo (?) 8 mio lm odmaknjeno od stene. Od daleč, ko se je opazi, vidi se, kot da je nalašč postavljeno. Ko se pa bliže pride, se pa lahko prepričamo, da je to naravno čudo. Leskečese, kot bi bilo iz najboljega “brclana” in rumenkasto-bela barva je čarobno poveličuje. Okrog ima železno ograjo in ob času obiska varuha, ki vedno zraven stoji, da bi kdo kaj ne poškodoval. Za to naravno lepoto je neki svoječasno bogat Anglež ponujal 400 cekinov,Ja brez vsakega uspeha.
Zraven tega zagrinjala videti je še drugo manjše, ki pa nima prvega lepote. Blizu tega zopet vidi se Spovednica. Naprej zopet kristalno-beli Steber, visok 6 m. Lep kras so tudi Orgije, Senena kopica, Briljantni stebri, Zeleni šotor, Velika dvorana, Vrsta stebrov, Papiga in Lepi razgled, pri katerem je jezerce; v njem nahajajo se jamske ribe, tudi imenovane človeške ribe. Te lepe živalce, ki žive le v tminab, imajo kožo take barve kot človek in štiri noge, ki ž njimi plavajo kot n. pr. močeradi.
(Dalje prib.)
V*em svojim prijateljem ter splošnemu slovenskemu in hrvat-skemu občinstvu naznanjam, da sem kupil
NOVO GOSTILNO
pod štev. 9478 Ewing ave., na voglu 95. ceste en blok od cerkve sv. Jnrija.	SO. CHICAGO, ILL.
T tem svojem novem prostoru bom tudi od sedaj naprej imel svojo pisarno za prodajo šifkart ter pošiljanje denarja v staro domovino.
Telefon nove gostilne je 128 South Chicago.
Obilni naklonjenosti se priporočiljoč, ostajam S spoštovanjem
FRANK MEDOSH.
-OOÖQOOOOOOOOOOOOOOQOOOOQOGOOOQOOQOQOOOQOOOQOGQOOOOQ'5
Joliet, ill.
Severova zdravila. '
Severov balsattt j življenja
vselej ozdravi zaba-sanost, zgubo apetita, vrtoglavost in glavobol, oslabelost in neprebavljivost.
75 ct.
Severovo mazilo j zoper garje
je posebno dobro kadar srbi koža in se ’ delajo na nji kaki iz-pustki.
50c, s pošto 58c.
|Severov | kričistilec
okrepča vse telo, sčisti kri, ozdravi iz-pustke na koži mr-| hurje ter utrujenost.
$1- 00.
Severovo I zdravilno mazilo
celi vsakovrstne rane na koži, kraste, opekline, srbine itd.
25c, s pošto 28c.
	1 Seyerov regulator za ženstvo,
Severov	hitro ozdravi vse mesečne nerednosti. Potreben pri vsaki družini.
; balzam za pljuča	$1.00.
	Severov Nervoton premaga vsako ner-[ voznost, pomanjka-i nje spanj a in slabosti živcev. $1.00.
ozdravi	[ Priporoča se materam ' po porodu.
	1 Severove tablice
kašelj,	| zoper prehlad
; prehlad,	| ozdravijo tegavjed-; 1 nem dnevu.
; gripo, davico, hripavost,	I! 25c, s pošto 27c.
	;! Severove ¡i jetrne krogljice
; vratobol | in vse	j uravnajo prebavlji-! vost in povečajo ta-i koj apetit.
bolezni na	; 25c, s pošto 27c.
j pljučih.	! Zdravniški nasveti
’ ! <*r ; 25 in 50c.	za vse bolezni se dajejo
1	; zastonj.
Na prodaj v vseh lekarnah in pri trgovcih z zdravili.
W. F. SEVERA
CEDAR RAPIDS, IOWA.
POZOR, ROJAKI!
Pričela se je pomlad. Marsikateri rojak si bo sedaj postavil ali pa popravil svojo hišo. Naznanjamo Slovencem in Hrvatom, da smo podpisani pripravljeni izvrševati vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela v splošno in popolno zadovoljnost vsakemu in to po najnižji ceni.
Priporočamo se rojakom, da se zaupno obrnejo do nas.
Matija Fink,
John & Joseph Mansar,
202 Stone St. N. W. Phone 1142.	418 N. Blnff St.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING, JOLIET, ILL.
JOHN UMEK
toči Schlitz evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851
• WAUKEGAN, ILL.
GE0. LA1CH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
Tle Joliiijfiiial M.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,00 0.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
ÄSLSS'7’’ Ear Bawls.
and Porter.	q
J. O SMITH
BOTTLER 414Y anBuren St.	Telephone 171
Na Yoglu Chicago in Clinton ulic
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
‘llie U. S,’* 1Qg. in ‘leerscliani” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls,
»¿Se slovenske gospodinje vedo
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, JoBet, IB.
Northwestern Phone 1113.
Chic ago 11 ci eS
Ha prodaj še 6 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovin i s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijakc vino, dobro žganje in tržim najboljSe smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
Telef. 2252.
M. 33. S cliuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
ter zavaruje poslopja in življenje
Varujte se
zimskega prehlada in kašlja. Ako gazanemarite napravi grozne muke.
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c.
Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Grot-thard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c.
ff. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
©♦♦CO+1
i ULt
MALI OGLASI.

ROJAKE OPOZARJAM PRED
sledečimi fanti, ki so prišli k meni na hrano in stanovanje dne 5. marca ter odšli nenadno 20. maja ter mi odnesli kakih $50. Oflšli so menda v Morris, 111. Njih imena so Anton Kočevar in Anton Novak, oba doma iz krške fare, ter Frank Vegel, doma te Krškega. Kdor bi zvedel za njih naslov naj ga naznani: Frank Vidic. Cor. Hickory & Ingalls ave., Joliet, 111. — Ce bi se kateri izmed navedenih oglasil ter po-ravnal svoj dolg, bo javno opravičen v listu.	‘ 25tf
PRIPOROČAM ROJAKOM V
Jol etu in okolici svojo novo groceri jo, ki sem jo odprl 16. maja, v obilen obisk. Jamčim vsakemu dobro postrežbo. Frank Čulik, 507 N. Bluff St. 25t4
KADAR IŠČETE SLUŽBE, SVO-
jega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu, ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje 25c, za 4kratno pa 75c. Svoto je poslati z oglasom naprej,
NA PRODAJ IIIŠA IN LOTA
na 1208 N. Center St., Joliet. Hiša ima tri sobe in še nova. Dobi se za $750. Več pove istotam lastnik John Šušteršič.	2 .‘Iti
kdor Izmed jolietčanov
želi kupiti parobrodne kaite iz ali v Evropo za vse hitre parnike in po nizki ceni, ter poslati denar v staro domovino naj se obrne na John Šušteršič, 1208 N. Center St.	‘-8t4
PRODAM IZ PROSTE ROKE svojo hišo št. 46. pri mostu ob Lahinji, najpripravnejšo za gostilno in mesarijo, obstoječo iz 7. kleti, veliko sobe za gostilno, ki je že bila v ti hiši ter še iz 5. drugih sob za stanovanje poleg velikega hleva ter prostornega dvori-.šča. Prodam tudi iz proste volje hišo v kateri sedaj stanujem, ki je pri cesti ter tudi zelo pripravna za gost.lno ali prodajalno. Cena ugodna. Več se poizve od lastnika. Jakob Stipanič, Gradac št. 7, U, Krain, Austria. 23ti
NA PRODAJ 11ISA IN LOTA
na voglu Cora in Hutchins St. Hiša prostorna za 1 družine ter meri lota 59x132. Cena vsemu posestva $2,000. Plača se lahko nekaj na roko, drugo pa na lahka plačila. Podrobnosti pove lastnik Peter Jurajevčič, 918 N. Chicago St., Joliet	24t4
IŠČE SE MATH LOVRIN, Bivajoč pred 6. leti na Ely, Minn. Kdor ve za njegov naslov je naprošen istega naznaniti njegovemu bratu John Lov-rin, Box 14, Iirown, Clinton Co.. Iowa.
26t4
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ct ne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Nova parobrodna črta med
Trstom, Reko in New Yorkoiti.
Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubi ja«e do Jolieta $45.30,1' Zagreba do Jolieta $46.05, iz Reke do Jolieta $44.55. Za nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene od tu do fje in razna druga mesta po državah obrnite se name.
Zastopam tudi Hamburg-Amerika črto ter izdelujem vsa v notarsko stroko spadajoča dela.
Dobiti me je doma vsak večer po šesti uri.
Jos. Stukel,
209 Indiana Street, Joliet. lil
Ml hoCemottcj denar, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in posopij mehki
in,trdi les, late» cederne stebre
deske iti uiuu /"m;
Saš prostor je na Desplaines ulici bliža novega kanala.
Preduo. kupiš L/umbk ¿glasi se pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi le bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
tek č a s.§ S 1	- !'***f
)04040404i>4(H
Za k r a
Umetnost v rokodelstvu.
A.	: “Kaj, dve kroni plače imate samo, in ob tem morate preživljati eetveroglavo družino?”
B.	: “Da, to je baš umetnost v rokodelstvu.”	i
Humor v šoli.
V zgodovini stvaritve sveta je rečeno:	“In ljubi Bog je ustvaril
vse, kar leta po zraku.”
Učitelj: “Kaj pa leta jpo zraku?’ Janezek: “Ptiči.”
Učitelj: “In kaj sicer še?” Janezek: “Ladije na daljnem vzhodu.”
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Scree,t, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili insmodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prestopno prenočišče.
Dobro vino!
Naznahjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
IMI. ROGdNA
P. O. Box 64.
CROCKET, CAL.
MRS. KARLA RE UN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
KAROL MEDIC.	MARTIN MEDIC
MEDIC BROTHERS
priporočata svojo
SLOVENSKO PEKARIJO
nn prejšnjem mestu Henry Odentha'a.
1004 NORTH BROADWAY, JOLIET
Pečeta najboljši pšeničen in rž*n kruh in in vse drugo pecivo. Priporočata se vsem sloven skim gospodinjam, da jemljejo pri svojih grocerjih le kruh, ki ga pečemo pri nas.
Zagotavljamo vsem dobro blago po nizkih cenah Priporočamo se tudi slavnim društvom za pečenje jancev ob prirejanju piknikov, ter, ob žeuito-vanjih za napravo kolačev in potic.
USTANOVLJENA 1871.

OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.01
Prejema raznovrstne denarne uloge tet pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik C. H. TALCOTT. blagajnik
STENSKI PAPIR
za prihodnjik 10 dnij p« zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega pa pirja po nizkih cenah.
Alexander Haras
Chicago telet STM	W. telet. 92:
122 Jefferson 8trezt:::::J0LIET , II ?
Naš namen je Vas prepričati,
da si lahko za prav nizko ceno kupite dober bicikelj.
Pridite k nam in si oglejte naša glavna Mitchell-koleea po $20.00, in nikdar ne bodete želeli boljših.
\
Barrett Hardware Co.
BARRETT BLOCK.
Odprto
TSaki
večer do 8. m e.
V soboto odprto do 10. ure
zvečer.
Ogromna uvodna prodaja v naših novih prostorih.
Da pokažemo svojim rojakom v Jolietu in okolici že koj v začetku, da bodo pri nas vedno vladale nizke cene priredimo sedaj' to uvodno prodajo, ki bo trajala od sobote 11. junija do vštevši druge sobote 18. junija. Vsakdo naj se pride poslužit te prilike ter si pride nakupit blagi po nizkih cenah, ki bodo vladale v vseh oddelkih. Tu navajamo le nekaj teh primerov:
MOŠKA OBLEKA.
200 moških volnenih oblek iz črnega in plavega ševijota ter črnega v.orsted kašmirja. Navadna vrednost vedno $7.50, zdaj pa le za.. .$4.85
Volnene obleke za mla deničeodl4od 20 leta v svitlejših barvah in modernega izdelka, vrednost $9 in $10, zdaj pa le po.................$5 in $6
Moški moderni klobuki dobre kakovosti, navadna cena $2. zdaj pa le samo po $1.50
Moškedelav. ne srajce,vre dne 50c, zdaj le za
35c
Moške fine mehke srajce z ali brez o-vratnika, vredne 75c, zdaj le za. .. 48c
MADE BY L0EWENSTE1N &53NS
CHICAGO
Drugi kup 150 oblek iz črnega in plavega serge blaga ter črnega clay blaga, najboljšega izdelka. Cena pr.eje vedno po $13, $14 in $15. zdaj pa dokler jih je še kaj po..................$9,50
Moška spodnja obleka, vredna 45c, zda j le po...................25c
Moške ovratnice, vredne po 25c,\zdaj le po.................i...........10c
200 parov deških corduroy kratkih hlač, za starosti od 4 do 16 let. Navadna cena 50c, zdaj pa le po-35c
150 parov deških corduroy kratkih hlač, navadna cena 75c, zdaj pa le za............................30c
100 deških kratkih hlač iz črnega ševijota vedno vredne 50c, zdaj pa le za. ................ 30c
100 čeških oblek s kratkimi hlačami. Navadna vrednost po $1.85, pri ti prodaji dokler jih bo kaj le po.............$1.25
200 deških oblek s kratkimi hlačami, velikosti 4 do 15, čisto volnene, lepo izdelane' in z dvojno vr-stvo knofov. Navadna cena vedno od $2.75 do $4, zdaj pa le pri ti prodaji..............$2.00
100 deškik kap, vrednih po 35c, le po........19c
Moški
$1.50,
delavni čevlji, navadna cena zdaj pa le za................98c
Oddelek za čevlje.
Moški fini čevlji navadna cena $2.50.
zdaj le za..............• .$1.50
Moški fini praznični čevlji, navadna cena $3, zdaj pa le samo za. .$2 in $2.50 Deški čevlji iz dobrega usnja, preje vedno za $1.75 zdaj po znižani ceni za....................$1 i« $1-25
Ženski čevlji, navadna cena $2. naša
cena zdaj le.................$1.50
Ženski fini praznični čevlji, preje vedno $3.50 zdaj pa dokler jih ho še kaj le za .............................$2.25
Tudi po vseh drugih oddelkih vladajo nizke cene. V novi prodajalnici vam blago lahko še veliko bolje razkažemo ko preje. Kupite pri nas, in prihranili si bodete denar.
Moški nedeljski čevlji. $1.50, zdaj le...........
navadna cena .......$1.00


—SLOVENSKEGA NARODA SIN—
GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
3DR. I-V^lsr POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor Park & Central Strs., Kansas City, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravn“ škega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasovit’ 'tt proslavljeni zdravnik,
»'i se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etnc /.dravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel jt mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik iveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zarad tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. (I. IVANA POHEKA.
$ trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katai. u-vne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, boiezni v mehurju, živčne >olezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstno rane, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more po magati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil' posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
----:VSI ONI:------
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je 'tara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slu-'aju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl.
Kaj govorijo od Dra. JPohcka nižje podpisani:
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Ka». S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelno odgovoren za vse, kar ■¡pada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A
Spoštovani zdravnikNaznanjam vam, da sem vsa zdravita pora: čelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodCn ‘in črevih in seta mojo bolezen.	Vai udani	JOS.
Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem !l celih 20 let	‘ .TAICOH KELLER. Helena, Mont.
ragi
uh obe oči čisto nič videl dolgo časa. M nogo sem vam zavezan ža dobro ozdravi ji
Vpel
Dragi g. Dr. Pohek: —Naznanjam vam, 3a »oj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalili '•& vaše vspešno zdravljenje.	STEVE MAKAK, Cameron, Tesat
Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar n' j., j-,	.	“	“j	dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kansas Citj Spočtovari gosp, zdravni Velia vam hvala za svoje zdrav Uenje z težke boiezm.
T OM.¿JURKOVIČ, Iron Mountain, Mich
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
DR. GL. n A> POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY, MO
K PORTER, predsednik.	JOSEPH BRAUN, taj.in
I JEZIje je zn_eijToolj varno naložen denar?
Hranilnih ulogje: 18,147,856 kron 60 vin.
K t‘zo r v n ega za k 1 a d aje: 611,000 kron.
" i!in !'
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod le vrste jio vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulsgatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih nlog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da uiagateiji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloietnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojeca obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, f,ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0.
FRANK SAKSER,
Kukar & Marinšek
S
733 Market Street
Waukegan, 111.
Telefon 1683
lovenska mesnica
ROJAKOM V WAUKEGAN
in okolici priporočamo svojo izborno urejeno mesnico, založeno vedno z najboljšim vsakovrstnim svežim in suhim mesom, slanino, mastjo i. dr. Opozarjamo zlasti rojake na naše izvrstne doma izdelane kranjske klobase. Naročilom iz vnanjih krajev se točno ustreza.
ISTNaročitie naših klobas za posknšnio.

Nenavadna prilika za podjetnega Slovenca ali Hrvata. ,
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Pi&«krbuje zavarovalnino na ^	posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke-
Cor. Cass & Chicago Streets,
I nadstropje,
Oddajo se v najem izvenredno ugodno ležeči prodaj alniški prostori, v katerih se je preje nahajala trgovina ‘‘The Eagle” na
417, 419, 421 North Chicago Street.
Za Slovenca ali Hrvata s trgovsko izkušnjo ter nekaj kapitala je to najboljše mesto. Za podrobnosti seje obrniti na
! W. J. CUMMINGS,
|	Manager Sweet Orr & Co., Joliet, III.
S	8
tH040404040440040440400404404004<H(H040404(H04(H ♦O^O
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343,
«.229 Bluff Str., JOLIET, ILL.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403OassSt., nadstr.
JOLIET.