St. 120 i8iCViE|^ttiH?a!e V Trstu, v nectoUo 21. mala 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII jzhija, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutsifc.-Ufe. AsISkega St. 20. I. nadstropje. Dopisi naj ft jMilJ pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne Izć Stefan Godina. — Lastnik tiskarna Edia»st, Tis anaSa za me?cc L 7. —, 3 mesece I< 19^0, p Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57.! Maš pozdrav Po mestu valovi slavnostno razpoloženje. Ulice in trgi so se zagrnili z zastavami in tisočglave množice vrvjo po njih, Kamor se ozira oko, gleda pestre slike. Radostni zvok- glasb odmevajo po mestu. Danes prispeta v obiske Njegovo Veličanstvo kralj Viktor Emanuel IH. :'n soproga mu, Njeno Veličanstvo kraljica Jelena. Mesto jima je pripravilo sprejem s tolikim sijajem, kakor ga še ni videl naš empoi j ob Adriji. Pa tudi kraji po deželi, ki si jih ogleda kraljeva dvojica, so se pripravili za čim dostojnejši sprejem, Tudi naše jagoslovensko ljudstvo hoče predložiti vladarju izraz svoje dobrodošlice in svoje lojalnosti. Z iskreno besedo na jeziku in zlatimi čustvi v svojem srcu hočejo stopiti zastopnik: tega ljudstva pred Sinu hiše Savojske, z dolžnim spoštovanjem do visokega gosta, cb enem pa tudi z moško zavestjo, da ima tudi naše ljudstvo pravico do uživanja debrot in zašč te, ki jih jamčijo državni zakoni, kateilm je viseki gost vrhovni zaščitnik. Nase ljudstvo ga pozdravlja s trdno vero, da ima tudi ono v njem dobrotnega in pravičnega vladarja. In on bo videl to naše ljudstvo; z iskreno besedo na jeziku in poltenimi čustvi v srcu- Ta naš rod ne pozna zavratnosti: kar izjavlja :n kat posvedočuje na svoj priprosti način, je pristno, je resnično. Vsaka prošnja in želja, ki jo bodo izražali zastopniki tega ljudstva svojemu vladarju, bo temeljila na tem, kar je v resnici grenkega dolivelo v svojem novem državljanstvu, in bo iztečena z zavestjo, da zahteva zase le — pravico! Prosilo bo vladarja, naj se popravijo krvice, ki so se storile^ in naj že preneha tisto nezaupanje, ki je bilo do-sl?*? upraviteljem v povod, ali pretvezo, da cif* nastopali z našim ljudstvom tako, kake r bi bil dolžni — da ni bilo deležno dobrot moderno upitivljane, urejene, demokrat čne, svobodoljubne in konstitucional-ne držaje. 1 Ničesar ne zahtevamo, kar bi bilo v kvar ali nevarnost za državo; ničesar ne zahtevamo, kar bi moglo žal ti dregoiit>dne sodržavljane v njih čustvih, ali ogrožati kak njih interes. Nasprotno: kar zahtevamo mi, to edino more dovesti do tistega po-m&rjenja, Id ga ravno država najnujneje potrebuje I Zahtevamo le jamstva in uledbe, da nam bo zajamčeno svobodno življenje enakopravnih in enakovrednih državljanov: da bo priznana našemu jeziku polna veljava in raba, da se nam ne bodo odte-gala sredstva za naš kulturni napredek in gospodarski razvoj, da se nam da toliko šolstva, kolikor ga potrebujemo, in da bo naša šola res — naša! Zahtevamo popolno svobodo za razvoj našega socialnega življenja, hočemo uradnikov, ki bodo imeli smisla in srca za naše narodne, kulturne, soc alne in gospodarske potrebe, uradnikov, ki bodo čutili z ljudstvom! Zahtevamo — z eno besedo: vsa jamstva in vse pogoje za samosvoje narodno življenje v državi, katefce vrhovnega predstavitelja pozdravljamo danes s čustvi poštene iskrenosti, Mi hočemo vršiti svoje dolžnosti napram državi, hočemo pa, da tudi država vra svoje dolžnosti napram nam« <• Te zahteve predlagamo v tem svečano-stnem trenutku z dolžnim spoštovanjem svojemu novemu vladarju. Pil tem pa se zavedamo tudi, da je Viktor Emanuel ustaven vladar in da so z ustavnimi določbami začrtane meje njegovim prerogativam, da mora vladarsko oblast deliti z vlado m parlamentarnim zastopstvom. Ob enem pa vemo tudi, da more njegova posredovalna beseda delovati kot ravnalo, vpKvati na delovanje drugih ustavnih činiteljev ter odvrniti marsikako do! In ker vemo, da je Viktor Emanuel blag in velikodušen kot vladar, kot človek in kot sin italijanskega naroda, si obetamo od njegovega obiska boljših časov. V tej blažilm nadi ga pozdravlja danes naš narod z fskrenimi čustvi, Istotako prisrčno - vdano pozdravljamo tuđi visoko mu soprogo, kraljico Jeleno. Saj je hči Črne gore, saj se p pretaka po 2lak naša kri! Kakor sta se njuni bistvi zlili v najlepšo rodb nsko harmonijo, tako naj po njuni volji pride do harmoničnega življenja med obema plemenoma v srečo našo in države! Živel kralj Viktor Emanuel, živela kraljica Jelena! p s* zaktfuiitvl konference v Genovi i;$peh konference za rasne držav© — Sporazum med Kalilo in Jugoslavijo dosežen V v Genovi, je končno tudi ta, da je zanesla med zaveznike razdor. Radi Rusije se za- GENOVA, 20. Konferenca, največja po vojni, je torej končana, Mnogi, ki so bili postavili v njo velike upe, so ostali težko razočarani, drugi, ki so £ prerokovali polom in popoln nenspeh, so ostali nekoliko presenečeni. Priznati se mora, da se je na konferenci vendar-le nekaj doseglo, čeravno niti od daleč toliko, kolikor se je pričakovalo. Pomirjenje in bratstvo med narodi, ki se je nameravalo doseči v Genovi, je še daleč, kakor ej tudi še daleč podlaga mirnega evropskega napredka, ki tiči v Fprnzumu med zapadno in vzhodno Evropo. Eno pa se je doseglo: zastopniki revolucionarne in stare Evrope so si prvič povedali oko v oko svoje misli in svoje očitke. Ta hip je bil najbolj nevaren. Sedaj, ko se je prebil led, ko je stopila zrevolu-cionirana Evropa zepet v izravni stik s staro Evropo, je dana podlaga i za pre-pojitev zapadne Evrope z idejami novega čsa i za izluičenje iz ruskega revolucionarnega reda, kar je v njem pretiranega, zlega in zgrešenega. * Vse revolucije v zgodovini so se končale s sporazumom, končala se bo s sporazumom tudi ruska. In ruski prihod v Genovo je dokaz, da se voditelji ruske revolucije te resnice prav dobro zavedajo. Vse drugo so samo fraze, s ka-teiimi se skuša prikriti: resnica, ali pa zaslepiti nasprotnik, da se doseže od njega čim več. Rusija potrebuje zapadno Evropo, kakor tudi ta poslednja Rusijo, za sedaj Rusija bolj zapadno Evropo nego ta poslednja njo. Izredni spretnosti ruske delegacije pod vodstvom Črčerma in navzkrižju med velikimi zavezniki, katerih interesi se v Rusiji križajo, se ima nova Rusija zahvaliti, da bo izšla iz srditega diplomatskega boja, ki se je začel v Genovi, skoraj gotovo zmagovita. Odvisno bo od nadaljnje spretnosti ruske vlade, ali bo znala uspehe izkoristiti Dosedanji ruski uspehi so sicer veliki, so pa tudi dvorezen nof. Prvi in največji uspeh, pripravljen že zel i- /tij, a dosežen nalašč v Genovi, v nsf/ool* Idiličnem času, je sklenitev pogodbe z Nemčijo. Za sedaj je s to pogodbo dosegla Rusija več kot Nemčija, v bodočnosti pa bi znala ta pogodba nesti Nemčiji več nego Rusiji. Ne sme se pozabiti, da tvori ta pogodba podlago za popolno gospodarsko zavojevanje RuSje s strani Nemčije, kateremu se bo megla Rusija v sedanjih svojih razmerah le težko upirati Drugi uspeh je sklenitev dogovora proti medsebojnim napadom, toda ta uspeh ima le neizravno dobre posledice za Rusijo, dočim je v prvi vrsti uspeh Lloyda Geor-gea, kateremu bo ta zmaga nadotmedtilo za zmago, ki so jo od njega pričakovali njegovi sodržavljani. Tretji uspeh je sklicanje sestanka v Haagu, kjer se bodo nadaljevala po-gajanja, začeta v Genovi. Ali bo ta uspeh res uspeh za Rusijo, bo pokazala bodočnost. Uspeh, ki ga je ruska delegacija dosegla čenjajo kazati precej jasni obrisi nove politične razvrstitve evropskih dlržav. Sicer pa še ni brlo konference, na kateri bi se bilo praktično tako malo doseglo, kakor se je doseglo v Genovi in ki bi bila vkljub temu zadovoljila vse udeležence. Italija je vsa srečna spričo laskavih besed o njeni velikosti na zgodovini in njenih naravnih lepotah. Barthou se smeje v pest, ker je konferenca po njegovi zaslugi splavala po vodi, Lloyd Georgejevo zgovornost so občudovali vsi in mu je vendar prinesla kak uspeh, s katerim se bo lahko pohvalil v Londonu, Nemčija je dobila javno priznanega močnega zaveznika, Čičerin bo lahko tudi poročal pričakujoči ruski javnosti o nekaterih uspehih — kateri niso, seveda, niti od daleč taki, kakor so se pričakovali, Amerika fe predvidevala neroo-gočnost dosege kakega sporazuma in sedaj vidi, da so se njena pričakovanja izpolnila, Mali ententi se je posrečilo spretno plavati mimo grozečih školjev i. t. d. Vsi so torej, vsaj navidezno, srečni in zadovoljni, v resnici pa se lahko smejejo le Čičerin in Lloyd George in morda tudi — Rathenau. Ostali Evropi je dala Genova edino-le to zadoščenje, da je, ikakor omenjeno, spravila k isti mizi prvič po revoluciji zastopnike zapadne in zrevohi- cionirane vzhodne Evrope. • * * Delegati odhajajo Tekom včerajšnjega dneva so se vršili razni banketi, tekom katerih so si posamezni delegati v dolgih in navdušenih gou vorih zagotavljali svojo simpatijo in prijateljstvo. Včeraj pa so začele posamezne delegacije odhajati L!oyd George 9 soprogo, hčerjo in delom angleške delegacije je odpotoval ob 16.30 s posebnim vlakom. Na postaji ga je pozdravila italijanska delegacija s Facto na čelu. Bilo je na postaji tudi veliko število občinstva. Angleži so se poslovili s kftci «Živela Italija!» Italijani pa s klici «Živela Anglija!®. Ob 21 je odpotovala angleška delegacija, ob 20.10 pa belgijska delegacija. Francoska delegacija je odpotovala danes ob 10.30. Romunska delegacija je poslala agenciji «Stefani» to-le sporočilo: « Čeh oslov aška, poljska, jugoslovenska in romunska vlada potrjujejo popolno slogo v svoji politiki na podlagi dogovorov v Bukarešta in Belgra-du in ugotavljajo z zadoščenjem uspehe svojega skupnega delovanja za skupno stvar, evropski mir.» Pomemben govor nemškega ministrskega predsednika Včeraj ob 17 je priredila nemška delegacija čaj v Čast italijanskim časnikarjem. Ob tej priliki je govoril nemški ministrski predsednik Wirth, ki je omenil, da so se v Genovi sestali okoli mize miru zastopniki vseh držav, kjer je še živ spomin na mi- ljone ljudi, ki so puli na polju stave. Naloga, ki se mora retifi, je še velika, toda ne sme se obupavsdE. Navzkrižje glede vprašanja lastnine je ogromno. Prepad med naziranjem vzhoda in zapada je globok. Italija je vrgla v Genovi most med te dve naziranfi, Nemčija pa bo tudi nadalje vršila svoje posredovalno delo. Nemci so posebno primerni za to, delo, ker v Nemčiji je že 1. 1918. priSlo do hudega spopada med tema dvema naziranjima, ki pa sta se spravila v sklad v Weimaryu. Wrrth je izjavil, da se bo po njegovem mnenju z malo dobre volje dal doseči sporazum. Wirth js nadalje govoril o potrebi utrditve gospodarskih in političnih odnošajev med Italijo in Nemčijo. Poudarjal je glede gospodarskih vprašanj, da se ta ne dajo rešiti drugače nego s sporazumom. Nemci imajo tudi vso dobro voljo, toda ne sme se zahtevati od njih nemogoče. Med Italijo fai Jugoslavijo dosežen sporazum? GENOVA, 20. Raznesla se je vest, da se je med italijanskimi in jugoslovenskimi delegati dosegel sporazum glede izvršitve rapalske pogodbe. Za začrtanje meja reške države na podlagi rapaliske pogodbe bo imenovana posebna komisija. Z italijanske strani bodo barje imenovani senator Quartieri, kom. Gullini m polkovnik Car-letti Razen začrtanja meja bo imela ta komisija nalogo, da tehnično in uparvno reorganizira reško pristanišče in da ustvari podlago za redno poslovanje reške države. Komisija dobi en mesec časa za izvršitev tega dela. V. slučaju potrebe se ta rok lahko podaljša. Če bi nastala pri za-črtavanju meje kaka. navzkrižja, se lahko predloži spor v rešitev predsedniku švicarske konfederacije. BELGRAD, 20. V Genovi se je baje dosegel sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Uradno se ta vest ni potrjena, toda po privatnih poročilih je Lloyd George, želeč še pred neposrednim odhodom z genovske konference na vsak načfn doseči sporazum med Italijo in Jugoslavijo, prijateljsko posredoval in predlagal te točke sporazuma: 1. Italija ima izprazniti tretjo dalmatinsko cono tekotm desetih dni po podpisu protokola o sporazumu. 2. Mestu Zadru je določena 15 km široka okoličanska nevtralna cona, da se omogoči svoboda prometa z mestom, da se olajša potovanje prebivalstva, da se zasi-gura mestu preskrba vode in dovoz potrebnih živil. 3. Mesto Sušak se ima izprazniti v roku petih dni po podpisu sporazum a^ 4. Za državno ureditev svobodnega mesta Reke, za določitev njega mej, se določi posebna komisija, v katero odpošlje!a po enako število zastopnikov obe državi. Ta komisija ima nalogo tekom enega meseca likvidirati vsa sporna vprašanja med: ju-gosloveneko in italijansko državo. 5. Določitev mej med Reko in Jugoslavijo se ima izvršiti na podlagi načrta priloženega rapalfeki pogodbi. Na podlagi tega načrta je bil dosežen sporazum med ftal. in jugoslovensko delegacijo. Podrobnosti sporazuma še niso znane. Jugosiovenska delegacija je predloge Lloyd' Georgeja odposlala bel grajski vladi v končno odobritev. V krogih jugo-sImenske delegacije zatrjujejo, da stoji Italija glede vprašanja baroške luke na stališču, ki je izraženo v rezervatnem pismu bivšega italijanskega zunanjega ministra grofa Sforze k rapallski pogodbi. Potemtakem pripade Bar oš Jugoslaviji. JugcHsiovensiri krogi zatrjujejo, da obsega sporazum te-le točke: 1. V vprašanju Baroša stoji Italija na stališču Sforzinega pisma k rapaHriri pogodbi 2. Mejna in državna ureditev svobodnega mesta Reke je poverjena posebni mešani! komisiji, ki ima v določenem roku izvršiti razmejitev in vzpostaviti javni red in upravo na Reki. Urediti ima tudi železniške zveze Reke, kakor tudi vzpostaviti trgovske zveze z Italijo. (Po izjavi nekaterih delegatov obstoja ta mešana komisija iz 6 članov, trije Jugoslo»veni in trije Italijani.) 3. Izpraznitev tretje dalmatinske cone. 4. Mostu Zadru se določi 15 km Uroka nevtralna cona, toda samo v svrho prehrane in dobave vode. Zader ne sme postati iav>osna luka. 5. Sporazum glede opcijskih pogojev v Dalmaciji. O doseženem sporazumu med Jugo slo -vem in Italijani belgrajska vlada še ni razpravljala. Svoje stališče določi tekom prihodnjih dni. Jugoslovenska delegacija je tekom razgovorov v St Margheriti baje dosegla z ou-iratn na koncesije glede Zadra nekatere koncesije glede Kastva in Istre, zlasti v Istri glede šolskega pouka. Po izjavah informiranih krogov pripade jugoslavenski drtavi gotovo luka Bar oš popolnoma v last Odgovor jugoslovenske vlade na predlog o sporazumu Se ni poslan v Genovo. _ Osrednja svetovalna komiseja za nove pokrajine se bo sestala 7. junija L L RIM, 20. Posebni odbor osrednje svetovalne komisije za nove pokrajine je v več sejah pod predsedstvom Salate proučeval načrte za odloke o ststemizaciij državnih uradnikov izpod prejšnjega režima. Za nekaj dni je odbor delo prekinil. Prihodnji sestanek posebnega odbora je določen za 29. L m. Vsle-l tega ej načelnik osrednjega urada odložil sestanek osrednje svetovalne komisije na 7. junija t. L Ta sestanek bo trajal nekaj dbi. Pogreb nesrečnih žrtev požara v bolnišnici «Santo Spirito» RIM, 20. Danes predpoJdne se je vršil pogreb 20 žrtev požara v bolnišnici «Santo Spirito* v veličastni obliki. Truge je peljalo 5 artilerijskih štirivprežnih voz. Kralja je zastopal njegov pobočnik vojvoda Cito. Zastopana so bila vsa civilna in vojaška oblastva in številna društva. Pogreb je vodila duhovščina v velikem števihi. Ogromna množica je počastila nesrečne žrtve na poslednji poti. Poslovilni govor je imel župan. Kontrolna komisja odkrila vojno zalogo PARIZ, 20. « Journalu* poročajo iz Ber-Kna: Medzavezniška kontrolna komisija je odkrila v nekaterih kleteh 200 za izdelovanje vojne municije namenjenih strojev, vrhu tega 100 tisoč nahrbtnikov, tisoč pušek in prav znatno množino municije, med to posebne krogle za obstreljevanje tankov. Charles Laveran, najditelj povzročitelja malarije, umrl PARIZ, 20. Tukaj je umrl Charles Lave-ran, nositelj Nobelove nagrade za zdravniško vedo iiz leta 1907. Najprej je bil La-veran vojaški zdravnik ter je raziskoval vojaške in tropične bolezni, predvsem malarijo. Posrečilo se mu je izslediti parasita malarije, od katerega je opisal štiri oblike. Povzročitelja bolezni je našel v krvi pri sikoraj tisočih bolnikih in je tudi dokazal, da izgine po»d vplivom kinina iz krvi bolnika. «Laverancva tele>sca» so našli kasneje tudi številni drugi znanstveniki — Celli, Gelgi, Mečnikov, Councilman, James — v krvi bolnikov. Tako so potrdili v načelu odkritje Laverana. Znanstvena utemeljitev terapije s kininom prati malariji je izšla od umrlega raziskovalca. Bivša cesarica Žita odpotovala v Španijo FUNCHAL, 19. Bivša cesarica Žita je odpotovala s svojo družino ob 5 popoldne na Špansko. Asquitov načrt za popuščanje nasproti Nemcem BLACKPOOL, 20. V nekem svojem govoru je rekel Asquith, da bi se morali način in pogoji plačevanja, ki so se predložili Nemčiji, spremeniti. Prisrčno prijateljstvo med Francjo in Anglijo je za bodočnost Evrope neobhodno potrebno. Vendar je treba Franciji jasno in odkrito povedati, da bi se Anglija ne mogla pridružiti prisilnim meram, katerim bi bil namen, da se zahtevajo od Nemčije plačila, ki jih ona ne zmore. Obnovitev prijateljstva med Francijo in Anglijo — je dostavil Asquit — je povsem odvisna od takojšnje zopetne rabe in sistemizacije reparacij in odškodnin. Jaz bi predlagal: 1. naj se zniža celokupna svota nemških dolgov in naj se po vojni povzročena Škoda natančno izračuni; 2. določijo naj se taki plačilni pogoji, da se bo Nemčija lahko iznebila svojih dolgov, ne da bi pri tem delala škode svoji trgovini in trgovini drugih držav sveta; 3. naznanijo naj se Nemčiji pogoji, pod katerimi lahiko emitira mednarodno posojilo; 4. naj se Anglija odpove svoji odškodnini v korist Francije in Belgije ter naj zbriše terjatve, ki jih ima nasproti tema dvema državama. Pomožna ake ja italijanskega Rdečega križa v Rusiji NOVOROSIJSK, 19. Priplul je parnik «Scrivia», s katerim se je pripeljala misija italijanskega rdečega križa. Misija pojde v Caricin, od koder bo vodila na vse strani pomožno akcijo. V okrožju Carieina se bo postavilo 18 kuhinj, ki bodo preskrbovale dnevno 15.C00 porcij za odrasle in 3600 porcij za otroke. Vsaki skupini bo razen tega dodeljena zdravniška ambulan-ca s sanitetnim materijalom. Ves materijal se bo odpravil v Caricin v 180 vagonih, razdeljenih na 8 vlakov. Med; tem ko se vrši izkrcavanje, se je postavila v Novoro-sijskem provizorna kuhinja. Bolezen princezinje Elizabete ' ATENE, 20. Ugotovilo se je lahko zboljšanje v bolezni princezinje Elizabete: temperatura 38, žila 112, dihanje 24, splošno sta&je zadovoljivo. Ruska naročila v Nemčiji in Švedski BERLIN, 20. Ruska vlada je naročila v Nemčiji 149 lokomotiv in ravnotoliko na Švedskem 45 lokomotiv se je že izročilo. Bomba vržena na reški kvestuii REKA, 20. Sinoči približno ob 7. uri sta aretirala dva orožnika 22-letnega bivšega legionarja Salvatora Solinasa (iz Marco-mera v Sardiniji), katerega že delj časa išče reško sednijsko oblastvo. Na levesturi je zahteval Sclinas, naj se mu obrazložijo vzroki aretacije. Orožniki so mu izjavili, da njegovi želji ne morejo ustreči in da je tudi poveljnik, ki bi mu utegnil povedati razloge, odsoien. Nato je podčastnik Solinasa pozval, naj odda vse, kar ima pri sefc*. Tedaj povleče Solinas iz zadnjega hlačnega žepa bombo «Sipe» in jo z vklikom «Narazen!* trešči' ob tla. On sam je obležal mrtev, pet orožnikov pa ranjenih, od teh dva težko. Orožniki so tudi Sardinjcl Poljsko - litovsld spor Nato se je razpravljalo o poljsko-litov-skem sporu, ki se v včerajšnjih sejah ni mogel rešiti. Na predlog Pavla Hyraaus-a in kljub temu, da se je litovska delegacija upiraj a, je svet sklenil, da pošlje na lice mesta proučevalno komisijo, da določi začasno upravno mejo. Viktoru Emonuelu III. o dolasku u JulijsUu Krajinu Zdravo, svjetli Kralju, Tebi pozdrav šalju U stotinu glasa Djeca ovog Krasa I sinovi Slave Sa suzom u oku i klonule glave, Što trpe i šute Sred nevolje ljute, Jer vjeruju u Te! ❖ Ti dolaziš k nama (Oko nas je tama) Pogledaj nam kuće Tužne u svanuće, Jer u Božjem Hramu naše riječi nema, Jer u Domu Pravde našeg slova nije, Pogledaj nas Kralju, Nismo stoka, nijema. I u našoj grudi živo srce bije, Mi smo djeca Sunca, nismo djeca Mraka, Mi smo porod lava, potomci junaka Iste krvi slavne, što i Drflga Tvoja Istog gordog soja! U kolibe ud j i I u hiže naše, Nudjamo Ti hljeba, nudjamo Ti soli, I ako smo bosi i ako smo goli, I ako nas biju sve nevolje ljute Mi gledamo u Te! Ne tražimo milost, već tražimo pravo . .. ... Okrunjena Glavo, Udijeli ga svijetu sred naših planina, I sred lomnih gora, I kraj sinjeg mora, Kralju Gailbalda i Kralju Mazzina! Volosko-Opatija u Maju 1922. R. K. J. Gibanje v vseh političnih strankah v Italiji nam dokazuje, da stojimo pred političnimi borbami, ki bodo po svoji važnosti in pomembnosti daleč presegale vse to, kar smo dosedaj doživeli. Vse stranke se pripravlj'ajo z mrzlično delavnostjo na prihodnje boje, o katerih se bolj sluti, nego umeva, da bodo v marsikakem oziru odločilni. Vse stranke pregledujejo na kongresih redove svojih pristašev in skušajo, da bi svoje programe kolikor mogoče modernizirale in jih prilagodile izpremenjenim političnim razmeram in novim načinom političnih borb. Koncem aprila je imela tudi italijanska nacionalistična stranka svoj kongres v Bolonji, na katerem se je pregledal program in so se štele vrste, ne le strankinih volilcev, temveč tudi — sledeč duhu časa —• strankinih bojevnikov. V Bolonji so nacionalistični generali prisostvovali paradi svoje «sinje garde». Poleg «črnih srajc» fašistov, proletarskih in republikanskih bojevnikov imamo sedaj tudi nacionalistično «sinjo gardo»; garde so torej postale že nekaj neobhodnega v političnem življenju Italije. Člani z izkaznicami ne zadostujejo več, potrebni so predvsem taki mladi in krepki člani, ki znajo na ulici držati vojaški korak in sukati orožje. Eden izmed voditeljev italijanske nacionalistične stranke inženir Luigi Luiggi je priobčil v «Echi e Commenti» obširno poročilo o bolonjskem kongresu svoje stranke, v katerem piše o «sinji gardi > sledeče: «Bilo jih je skoraj dvajset tisoč mlade-ničev — večina njih s svojo razkošna modro srajco in zlatim orlom —, kateri sO v vojaških vrstah, sledeč svojim bojnim zastavicam podali občudovanja vreden primer discipline, dostojanstva in gospe-d-skega nastopa ...» V teh kratkih besedah je mnogo povedanega; predvsem pa to, da se predstavniki kapitalizma, ki se zbirajo v italijanski nacionalistični stranki, ne morejo več zanašati na oborožene faši-stovske oddelke (ki so sestavljeni skoraj izključno iz brezposelnih delavcev in kmetov) in so si začeli organizirati svoje «sinje garde*, v katere se sprejemajo le elegantni sinovi gosposkih starišev. Politična borba v Italiji se torej vedno bolj razločno izpreminja v oboroženo borbo med bogaiimi in ubogimi. Glavne osebnosti na kongresu so bile: Federzoni, Misuri, Enrico Corradtni, Pi-stelli, inž. Oddone, Forges Davanzati, Francesco Cappola, Mauriiio MeravigHa. Tržaške nacionaliste je zastopal posL Suvich. Corradini je v svojem poročilu povdarjal potrebo bolj vzvišenega in resnega parlamenta, razširjenja pravic vladarja in okrepitve državne avtoritete. Torej niti besedice o kaikih ljudsidh pravicah. Govoril je proti miroljubni politiki in za močno Italijo, ki naj si potom sile izvojuje odlično mesto med drugimi narodi. Za njim je govoril generalni tajnik stranke Forges Davanzati, na kar je bila sprejeta resolucija, v kateri izjavljajo nacionalisti, da se bodo v parlamentu in izven njega naodločneje Siren R. _ « ■ I ■»■ »■ IH I ■ ■—— boriti proti temu, da bi socialisti prtili na vlado. Glavno nalogo držav* vidijo nacionalisti v obrambi državnih mej in obstoječega družabnega reda. Gospodarsko krizo hočejo nacionalisti rešiti s pomočjo novih žrtev od strani ljudstva, žrtev, ki naj bi ne zaostajale za onimi doprmešenimi tekom vojne. Potem zahtevajo, naj se država ne meša v gospodarska vprašanja, ki naj se popolnoma prepustijo privatni iniciativi kapitalistov. Protestirajo proti davkom na bogataše in priporočajo vladi skrčenje državnih strdekov, kar naj se doseže potom poenostavljenja državne uprave. Sc odločni nasprotniki ka-koršnihkoli reform, pač pa zahtevajo, naj se odpravijo vse one ovire, ki se stavijo na pot kapitalistični podjetnosti. Vzrok gospodarski krizi nahajajo italijanski nacionalisti v pregostem prebivalstvu, vsled česar se mora Italija razširiti, zato pa mora seveda imeti veliko in močno armado, s katero si bo povsod priborila spoštovanje kakor velesila. Nacionalisti polagajo posebno važnost na organizacijo proizvajalcev, t. j. podjetnikov, medtem ko so jim volitve postranska stvar. To nam dokazuje, da se italijanski nacionalisti izvrstno zavedajo, da tiči vsa moč kapitalizma ne toliko v parlamentu in parlamentarizmu sploh, kolikor v gospodarski moči in organizaciji kapitalistov. Kongres je med drugim sprejel £udi dcl-go resolucijo, ki se obširno bavi z vprašanjem vojske i!n mornarice, ki eta italijanskim imperialistom seveda najbolj pri srcu. Kar se tiče jadranskega vprašanje, se obsoja politika sedanje in prejšnjih vlad, ki da so zanemarile italijanske interese, posebno z ozirom na Dalmacijo, katero nacionalisti zahtevajo za Italijo. Govoreč o narodnostnem vprašanju na južnem Tirolskem priporočajo nacionalisti brezobzirno in odločno postopanje nasproti narodnim manjšinam, združeno z italija-nizaerjo vseh javnih uradov, šol, cerkev in občinskih uprav. Kongres je kapitalistično dosleden tudi v pogledu občinskega gospodarstva, kjer priporoča, naj občine vsa gospodarska podjetja, prepuste zasebni podjetnosti, ki je to in Te! — Tu vieni fra not (ed intorno i noi ci son le tenebre): guarda le nos tre čase, tristi nell'aiurora, poiche nel Tem pio Divino non si ode la n ostra pre-gkrzra., poiche nel Tempio della Giustizaa non risu ona la n ostra parola. Guardaci, o Sovrano: non siamo un muto gregge; pur nei nos tri petti b&tte un cuore ašrdente. Siam figli del Sole e non dell'Ombra, pro-ge-nie di leoni, nipoti di eroi; dello stesso «angue giorioso corne la Tua Compagna, della medesima stirpe alt era! — Entra nelle capanne e nelle nostre čase. Ti offria-mo pane e sale. Pur scalzi e mrdi, percossi da sventure acerbe, guardiamo a Te! Non chiecfzamo Grazia, ma Giustizia... Capo coronatov concedila alle genti sulle nos tre alpi, sni m on ti pietrosi ed m riva al glauco mare, o Re di Garibaldi e di Mazzini! R. K. J. Dali' Istria, nel maggio 1922, Trst in Benetke. Občinski svet v Benetkah je sklenil soglasno poziv na vlado, ki pravi, da je nastala neizogibna poftreba, da se Trst in Benetke v vsakem pogledu in na enak način združita t enotno pristanišče ter dSa se mora z vsako teh dveh luk povsem enako postopati Občinski svet v Benetkah je načelno nasproten svobodni luki, češ da taka uredba ne odgovarja koristim narodnega gospodarstva. Zaključuje s pozivom na komisijo, sestavljeno iz zastopnikov Trsta in Benetk v svrho proučevanja1 skupnega pristaniškega vprašanja, naj složno nadaljuje v tej smeri, da pride do soglasja med velikimi krajevnimi in narodnimi koristmi. — Gospodje v Benetkah zahtevajo veliko. Nočejo privoščiti Trstu niti najmanjše svobode gibanja. Trst naj bi bil odvisen od blagostanja Benetk ter podrejen koristim tamošnjega trgov*-stva. Tisti Trst, ki tako očividno propada od dneva do dneva, naj bi si ne smel niti sam pomagati, niti bi mu država ne smela iti na roko, če bi kaj takega ne ugajalo Benetkam! Zopet vidimo, kar dokazuje že stara zgodovina: Trst in Benetke sta si drug drugemu na poti. Naš novi podlistek. Prihodnji četrtek bomo začeli objavljati ruski roman «Rudin», ,ki ga je napisal veliki svetovnoznani ruski pisatelj Turgenjev. Dejanje se vrši r preteklem stoletju in se razvija med; ruskimi pomješčiki, socialnim razredotn, ki ga je boljševiška revolucija korenito in brez usmiljenja odpravila. Ves roman je umetniška slika prijetne idile neomejenega in brezskrbnega uživanja nekdanjih ruskih gra^čakov, ki so po zimi. tratili svoj Čas po toplih sobanah mestnih palač, a po leti nadaljevali svojo idilo na svojih obširnih posestvih po deželi. To idilo brezskrbnosti, zadovoljstva in poluizobraženosti kvari le nesrečna ljubezen mlad« grajščakinje in ^filozofa« Rudina, ki sta glavna junaka našega romana. Naše čitateljice in čitatelje opozarjamo na ta zanimivi salonski roman. Posebno sedaj v začetku novega razdobja v ruski zgodovini ga bo vsakdo z napetostjo čital. Veličina izpremembe, ki je nastala po ruski revoluciji, nam stopi jasno pred oči, ko nas pisatelj seznani s svetom, ki je ravnokar izginil. Prevod je preskrbel eden naših najboljših prevajalcev iz ruščine. Revolucij!? — na papirju! V uredništvu zagrebškega «Tagbiatta» se je oglasil te dni neki časnikar iz Nensčije. Pripovedoval je, da se je vozil v Zagreb preko Dunaja in Budimpešte. Že na Dunaju jc cul strašne reči o dogodkih na Hrvatskem. Kaj še le v Budisnpe§ti! Ko jim je povedal, da se vozi v Jugoslavijo, so mu rekli prestrašeno: «Ali — kaj vam prihaja na misel? Ali ne veste, da na Hrvatskem divja revolucija? Srbi so že na drugem bregu Drave, v Zagrebu teče kri! Ne boste mogli preiko raeje!» Kljub temu je nemški časnikar odločil za nadaljevan;« svejega potovanja. Za vsak slučaj je računal s tem, da ga Jugosloveni pri Gyen-keniesu ustavijo in zavrnejo. Neizmerno pa je bilo — je pripovedoval — njegovo začudenje, ko je mogel povsem mirno in neovirano preko madžarsko-jugoslovanske meje. Gledal je skozi dkno železniškega voza. Povsod je videl le mirne poljedelce, ki so obdelovali svoje polje. V Zagrebu samem pa ni videl prav ničesar, kar bi na kakršenkoli način kazalo na revolucijo .. . Tako je pripovedoval nepristranski nemški časnikar, ki so mu tam zunaj napolnili glavo s «hrvatsko revolucijo** Seveda na podlagi vesti v časc-pisik. Potem pa se je prepričal na lastne oči, da je bila to le revolucija — na potrpežljivem papirju. Na tem zares klasičnem izgledu vidimo, kako brezvestno igro igrajo iz vestni krtfgi z ubogo javnostjo; kako se z drznimi izmidjotinama bega javnost, zavaja v krive domneve in pričakovanja in s tem tudi h krivim računom. Po tej ugotovitvi bi nvcgli napraviti piko. AH svar ima ravno za nas posebno resno stran. Tudi revolucije nsrfjapirju znajo biti pogubne. Zagrebški Ksti obtožujejo izrecno nekatere ital. liste — Pcpok) cTItalia* in <11 Mondo> n. pr. — da so razš-iriii v svet tiste vesti o «revolucifi na Hrvatskem^. S kakrra namenom?! Kakšno razpoloženja mora izzivati talko očitno sovraštvo v prizadeti sosednji državi?! To je vendar na dlani. Posebno še ker se to dogaja v trenutku, ko naj bi prišlo med Italijo in Jugoslavijo do teli zaželjenega spcTazuma in do pesnirje-n*a; v trenutku tore?, ko ima pasti odločitev glede največjih interesov cbeh držav! Globoko moramo obžalovati tako rovarenje ravno mi, ker bo ves naš bodoči položaj v JuKjski Krajini v visoki meri odvisen od razmerja med obema državama. Tudi revoluc^e na papirju morejo imeti nevarne posledice. Stara pesem — iz avstrijskih časov! Slovenci Julijske Krajine bi hoteli pozdraviti in počastiti kraljevo dvojico tudi s svojimi narodnimi znaki. Naši poslanci so sporočili vladi to željo našega ljudstva. Vlada je odklonila to željo. Boji se neljubih incidentov! Z drugo besedo: boji se — ulice! Ponavlja se zgodovina iz — avstrijskih časov. Tudi pod prejšnjo vladto-vino s« je često dogajalo, da ao nam zabranili kako nedolžno prireditev ali kako zakonito manifestacija z izgovorom, da bi se drugorodci vznemirjali m da hi moglo priti do neprijetnih dogodkov. Na dlani je, kako krivično, nelogično, nesmiselno in nečastno sa javno državno upravo je bilo tako staKKe. S takim postopanjem je moral trpeti krivico tisti, ki je hotel kaj storiti, do Česar je imel polno pravico, ustreženo pa je bilo tistemu, ki je hotel delati krivico 1 Mesto da bi bila vlada — ki jc imela na razpolago* potreben aparat za to — prijela za grlo krivičnik«, je kaznovala nedolžne. S tem si je vlada sama dala izpričevalo ubožnosti ali pa krivičnosti, k5 jo je pa skrivala za prazen izgovor. Tako smo govorili mi avstrijski vladi neštetokrat! Včeraj smo že izjavili, da nočemo motiti slavnostnega trenotka. Danes smo hoteli le opozoriti na staro pesem iz avstrijskih časov. Raspis profesorskih Ml mm srednjih Mah. Generalni civilni komisariat za Julijsko Krajino je izdal odlok, s katerim se razpisuje natečaj za sledeča učna mesta na srednjih Šotah v Jul irski Krajini: 1. Na Hcealni gimnaziji Giosue Carducci v PuH: eno mesto za latinščino in grščino z italijanščino za nižje razrede« eno mesto za latinščino in grščino z nemščino za nižje razrede. — 2. Na moderni licealni gimna-zji »Vittorio Emanuele 111» v Gorici: dve mesti za latinščino in grščino z italijanščino za nižje razrede, eno mesto za filozofiio in eno mesto aEDINOBTo iza telesno vzgojo. — 3. Tehnični zavod (realka ▼ Puli), mo mesto za italijanščino in eno za risanje m k ali grafijo. — 4. Tehnični zavod (realka), v Gorici; eno mesto za matematiko in opisno geometrijo in eno za telesno vzgojo. — 5. Realka v Idriji: eno mesto za slovenščino, eno za italijanščino, eno za francoščino in italijanščino, eno za zgodovino in zemljepis, eno za zgodovino in zemljepis ter slovenščino in eno za risanje in kaligrafijo. — 6. Učiteljišče v Kopru: eno mesto za matematiko in fiziko in eno mesto učitelji za poskusne vaje. — 7. Učiteljišče v Gradiški: eno mesto za zgodovino in zemljepis. Natečaja se lahko udeležijo vsi pouče valci iz starih in novih pokrajin, ki hrta jo predpisana izpričevala. Pri imenovanju bodo imeli prednost ob enaki sposobnosti, m starosti pouče-valci, ki so že bili proglašeni za stalne suplente in tisti, ki sedaj že poučujejo na srednjih šolah v novih pokrajinah. Tisti, ki bodo imenovani, bodo deležni v ju-ridlčno-gospodarskem o žiru položaja, kakor ga predvidevajo določila, ki so sedaj v novih pokrajinah veljavna. Njihov položaj se bo končno uredil potom juridično-gospodarskega izenačenja učnega osobja iz novih pokrajin z odgovarjajočimi kategorijami iz starih pokrajin. Imenovanim, ki so bili na seznamu srednjih šol v drugih pokrajinah, se bodo njihove pravice, ki so jih bili tamkaj deležni, upoštevale. Prošnje s kolkom 2 lir, s potrebnimi listinami in z natančno označbo mesta, na katero želi prosilec biti imenovan, naj se pošljejo po službeni poti na generalni civilni komisariat (Deželni šolski urari) najkasneje do 25. dneva, potem ko je bil pričujoči odlok objavljen v «Osservatore Triestino». K prošnjam je treba prflofiti sledeče listine: 1. izpričevalo o učni usposobljenosti. Priznavala se bodo izpričevala, ki so bila izdana od vseučilišč ali izpraševalnih komisiji v bivši monarhiji kakor tudi izpričevala, izdana od vseučilišč v starih pokrajinah krajestva. Glede prvih veljajo omejitve, ki jih določa kr. odlok cd 18. junija 1919 št. 1573 (Gazzetta Ufficiale od 25. novembra 1921, št. 276, Bollettino Utfi-clale od 1. decembra 1921. št 48 in od 6. aprila 1922. štev. 14). Glede učnih mest za inozemske jezike morajo prosilci priložiti izpričevalo, ki ga zahtevajo predpisi bivše monarhije, ali lavreo iz književnosti izpopolnjeno z diplomo usposobljenosti za poučevanje inozemskih jezikov na srednjih šolah druge, ozirom-a prve stopnje, kakor se že zahteva usposobljenost za višje ali nižje srednje šole. — 2. krstni list (zakonito overoljen). — 3. potrdilo o italijanskem državljanstvu; — 4. izpričevalo o dosedanjem službovanju; — 5. zdravniško izpričevalo o zdravem in krepkem telesu; — 6. vsako drugo ilstlno, ki jo prosilcc smatra za koristno; — 7. izjave prosilca o tem, ali se je poganjal Že pri kakem prejšnjem natečaju. Prosilci, ki mislijo, da imajo pravico, da se jim vštejejo leta prejšnjega službovanja na javnih šolah, naj to v prošnji posebno omenijo in podkrepijo s potrebnimi listinami. T r s t, 5. maja 1922. Generalni civ. komisar: Mosccni. Pojasnilo. Večkrat nas vprašujejo ljudje, kako na bi si razlagali dejstvo, da vse tiste senzacionelne vesti «iz Jugoslavije* — Ljubljane, Zagreba, Belgrada — prinašajo tržaški Hsti skoro vedno le v svojih večernih izda-nfih? Mi si razlagamo stvar ta,ko-le: Listi od prejšnjega dne prihajajo ▼ Postojno naslednjega jutra. V Postojni pa živi znam gospod, ki pregleduje jugosloveoske Kste, in sporoča potem — v Trst svojfcn prijateljem. Poročevalec iz Ljubljane, oziroma Zagreb* in Belgrada, sedi torej v Postojni! Predpoldne čita on, zvečer pa Čita jo Tržačalri — seveda v postojnski priredbi in z omako po okosu tržaških uredništev. Zagonetka je razrešena. Prosck. Prosegco-kontoveljska Šolska mladina priredi v četrtek 25. t. m. ob 17. uri šolsko veselico v dvorani g. Starca na Prošeku. Izlet v SUvje. «Sk>vensko planinsko društvo* v Trstu priredi v nedeljo 28. t. m. izlet v Sliv--,ko jamo Dimnico. Odhod, iz Tinta ob 5.20 z drž. kolodvora, ob t.25 prihod v Herpelje-Ko-zino. Odtod peš čez Materijo v SHvje, kjer bo kratek odrac-r fokrepčila Iz nahrbnika), potem obisk romantično-divne jsttrte «Slivske Dimnice ki jo upravlja Slovensko planinsko društvo. Vhod v jamo je popolndfana varen, zlasti ker je (kdo društvo v zadnjem času popraviti ograja in stopnice. Za razsvetljavo jame bo preskrbi leno. Ob 12.30 obed v Bubničevr gostilni. Kosilo (juhe, meso ia 2 prikuhi) stane 3.30 L. Dru^e eventuelne jedi posebej. Ob 16. uri odhod "čez Mrte, odkoder je prekrasen razgled na Slavnik, drugo gorovje in celo na morje, potem v Odottno, kjer je graščina grofov Ma-renzi, odtod v Brezcvico, kjer se je vršii leta 18S3. naredni iabor. V Brezovici odmor. Potem čez Tublfe na por^ajo Herpelje-Kozina, odkoder gre vlak ob 21.10 proti Trstu. Prihod v Trst ob 22.10. Vožnja tja in nazaj stane 6.90 L. Vsotpnina v jemo 1 lira in prispevek za vodnike m razsvetljavo 1 lira za osebo. Člani in prijatelji društva, ki se mislijo udeležiti izleta, nai se prijavijo radi kosila pri ako zanimivim in raznovrstnim sporedom. Prepričani smo da bo v četrtek dvorana Konsumnega društva polna naših malih in velikih prijateljev. Spored m cene se priobčijo nravočasno. 4 M, D, P. Magdalena priredi skupntf z pev-skfcn drc£hnom «SLava» in drugimi bližnjimi društvi, dne 25. 1 m, vrtno prireditev na vrtu Konsumnega društva na Kolonkovcu. Polovica dobička e določena Dijaški Matici. Na sporedu sta 2 burki, več pevskih točk, deklamacija itd. Ker je to prva prireditev v ta namen, se nadejamo, da se je občinstvo v čim večjem številu udeleži, da pokaže s tem simpatije do svojega dijaštva, do svoje mladine. Odbor. M. D. P. — Magdalena. Prireditev, napovedana za 25. t. m. se radi nepričakovanih zaprek prenese nepreklicno na 28. t. m. Odbor. Podružnica Kmetijske Zadruge v Lonjerjn priredi v nedeljo dne 28. maja t. 1. javno tombolo. Dobitki: terno: žveplalnžk, kvatema; kjcsno orodje, Činkvina: janček, I. tombola: junica, II. tombola: škropilnica. Začetek točno ob 3 popoi. Svira domača godba. K obilni udeležbi vabi Odbor. «Tržaško podporno in bralno društvo» (bolniška blagajna) vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri pređpoldne v društvenih prostorih v ulici Tore bianca 39. Dnevni red je med oglasi današnje »Edinosti*. — Odborova seja v petek 26. t. m. ob 7. uri zvečer. Iz tržaškega življenja Tatovi v stanovanju. Včeraj pri belem dnevu so vdrli doslej neznani tatovi v stanovanje za-sebnice Marije Božičeve v ulici Giuliani št. 12 in se polastili 1250 lir v gotovini. Ukradeni« vocdček. Kmetica Marija Frankec iz Kopra je pustila včeraj zjutraj svoj dvoko-lesen voziček v mestni plinarni brez nadzor-stvEL To ugodno priliko so uporabili gotovi postopači in se polastili vozila, Ženska trpi 550 lir škede. Blazen mladenič. Včeraj dopoldne je pritekel v vežo hiše št. 4 v ulici della Tesa mladenič, bledega in upadlega obraza; njegova obleka je bila raztrgana in umazana. Dolgi in raz-kuštrani lasje so pričali o njegovi znemarje-nostt V veži je tulil kot divja zver ter plesal kot besen. Plesal jc dolgo. Končno je onemogel in se zgrudi«! na tla. Kroahi se je nabralo okoli njega precej radovednežev. Mimo sta prišla tudi že nekaj časa jako izpopolnjuje, kar jasno pričajo razni nastopa, kal or koncerti* sprevod pri velikonočni procesiji itd. Upati je, da bo kmalu stopilo na tisto višino, katero jq imelo pred vojno. Dvorana Grudnova je bila natlačena občinstva, domačega kakor tudi iz bližnje in daljne okolice. Videlo se je, da je vladalo veliko zanimanje za to prireditev. Upam, da se rwu.i bodo na*i diletantje kljub zaprekam, katere so rneli pri tej prireditvi od raznih strani, spet kmalu pokazali s kako novostjo. Udeleženec. Iz Gabrovice. (Redek slučaj). Posestniku Ivanu Barutu iz Gabrovice 9e je dne 13. t. m. otelila krava, ki je mala vrste. Tele je težilo 51 kg. To je res izvenreden slučaj, ki je naše domače živinorejce in tudi kmete po okolici po pravici začudil. Z Njivrc pri Kojskem. (Olika naših komunistov*.) Na Njivicah pri Kojskem sc je vršila dne 7. t. m. veselica, ki jo je priredilo« domače bralno društvo s sodelovanjem več narodnih društev iz drugih krajev v okolici. Bralno društvo ima med domačini hude nasprotnike, ki bi ga hoteli uničiti. Posebno je naše bralno društva trn v pet takoimenevanim »komunistom Ves teden pred prireditvijo so žugali, da bodo veselico <;razdrli», če ne bo po veselici tudi ples. Ker pa so videli, da ji društvo noče pustiti ukazovati od par zapeljanih prenapetežev, da društvo noče plesati, so se hoteli za svoj poraz društvu maščevati. Razsajali so, vpili in kričali kot divjaki. Posebno glasni in pridni se bili v neki gostilni. Predsednik društva g. Stekar je moral ukazati članom, naj gostilno zapustijo, da se izognejo vsakemu izgredu. Pozneje okoli 10. ure je prišel g. Štekar s tremi člani zepet v gostilno. Prisotni «komunisti«, predvsem nek: občinski svetnik z Njivic, so jih začeli takoj grdo zmerjati in jim groziti, rabeč pri svojem junaštvu razne kške kletvine, ki so postale v zadnjem času poseben znak komunistične olike. Predsednik društva ni na psovke in grožnje rogoviležev nič odgovarjal, kar jih je še bolj razkačilo. Mirni mladen:či so raje zapustili gostilno, negc> da bi odgovarjali «komunističnima razgrajačem. Neolikano postopanje domačih «komunistov* povodom prireditve na Njivicah je vzbudila splošna ogorčenje in obsojanje med vsemi resnimi domačini. Ti pa, mlado bralno društvo, ne boj se, pogumno naprej in brez strahu, zavedajoč se, da brez boj? ni zmage! — Očividec. Komen. Kdor pride v Komen, se mora začuditi, ko zapazi na obč. klavnici velik italjanski napis «Mattatoio». Mislili smo, da ta napis re bo dolgo ostal, ker Komen ima vendar zavedne može. Pa smo se motili. Napis se še vedno šopiri. Nadalje ima tukajšnji poštni urad svoj poštni pečat samo v italijanskem jeziku, in siccr a spakedranko «Comeno». Temu se tudi moramo čuditi, ker je mnogo slovenskih občin v Julijski Benečiji, kjer prebiva vsaj nekoliko prebivalcev italijanske narodnosti, pa imajo tamošnji postni uradi fce samoslovenske ali pat vsaj dvojezične pečate. Tudi Komenski avtomobil, ki vozi skozi samoslovenske vasi v Trst. nosi spakearanko cComeno». Za danes apeliramo na novoizvoljeni ob, ki se je v splošnem prav dobro obnesla. Le nekaj bi pripomnil glede izgovorjave. Vs-preveč pismena slovenščina za narodne igro! Posebno se je to epazilo pri ženskih vlogah. Rezika je bržkone pozabila, da igra siromašno kmetsko dekle, natakarici bi se pa poleg tega prileglo nekoliki/ več gibčnosti in spretnosti; škoda da je Klepec v sredi pozabil na jecljanje, a hrvaški tihotapci so se pa pri svojem poslu žc pcpol-nema odvadili materinščine. France in ko-košarica sta bila dobra. Le več sigurnosti na odru, kakor je bila vrhpoljskim igralcem dosedaj vedno lastna. Pesmi «Plani-narica» in ^Zapuščena* sta res krasni in vredni pohvale. Škoda, da je bilo slabo vreme in se je morala prireditev vršiti v dvorani, ki je veliko premajhna za take prireditve. Le pogumno naprej, Vrhpoljci, na svidenje zopet kaj kmalu! — Udeleženec. Književnost In umetnost Mladinske igre. To najlepše mladinsko literarno delo pisateljev Ribiča in Vovka marljivo nabavljajo naša šolska vodstva ia prirejanje šolskih slavnosti in veselic. Popolnoma prav. Saj jc tudi knjiga v prvi vrsti v ta namen izdana. S tem se goji žc v mladih srcih ljubezen do drame, vežba naraščaj, kr bo od-rastel imel že razumevanje do dram. prireditev, stariši vidijo marljivost svojih otrok in se jim nudi prijetna zabava, učitelji pa imajo po krasnem moralnem uspehu tudi svoje zadoščenje. V kratkem se bodo predstavljale nekatere teh iger v okolici, na Goriškem in v Istri. ŠoL vodstva, ki niso še naročila te knige U strahu, da jim ni mogoče predstvljati bodisi iz enega ali drugega vzroka, opozarjamo, da je tako domnevanje popolnoma neopravičeno, ker se dajo igrice predstavljati brez posebnih težkoč, še pri tako skromnem odru. Naj ne bo tedaj nobene slov. šole brez krasnega dela. V Trstu, đne 21, maja 1V2Z * Mladika*. Četrta (aprilska) številka Ima to-le vsebino: Korovel: Sirota ▼ je£i. esem). — Nadson-Debeljak: Drug moj. - — - fPc f ^ esem). — Pregelj: Glorio*a. (Pove»t). — Kosovel: Življenje. (Pesem). — Bevk: Jnvanč v risu. (Povesti o strahovih), — Meško: Prodajni dom. (Pesem). — Remec: Andrej Košuta. (Slovenska povest). — Verga-Samec: Sirote. — KebeT: Brezen. (Kult. zg. paberki). — Poučni del. — Za naše malčke. — Ženski svet. — Iz naše književnosti. — Listek. — Kulturni vest-nik. — Platnice. — «Mladika* izhaja« dne 20. vsakega meseca. Stane za celo leto L 20 (pol leta L 10). Denar je poslati na naslov: Uprava »Mladike*, Gorica, ul. Carducci 4. — «Mladika» je edini družinski Fst v Primorju. Zato Primorci, naročajte In širite jo! Vzajemnost in Plebaans Joannes. Vzajemnost, glasilo jugoslovenskega svećenstva, se danes po Pavlu Perku v omenjenem delu izraža nekoliko drugače kot svoječasno in pravj: »Nevarno se mi zdi take stvari kar brez pridržka hvaliti, a krivično je, jih kar apodiktično odklanjali.* O «Plebanusu» je pisano dobesedno: «Će izvzamemo sceno lactatio Joannis, po mojem mnenju povesti ne moremo očitati nemoralnosti. Ker Joannes je ob vsej svoji grčavostf vendarle mcralicno tako Čist značaj, da je res anima candida sredi svoje okolice. Slaba okolica je le kontrast, ki je tu zato, da se vzor (Joannes) dvigne iz te sence ▼ tem izrazitejših potezah. Zarto je povest Umi na sebi velita in lepa umetnina.« {Pavel Perko v Vzajemnosti St. 4., str. 61.) 1*60 plača srebrne krone le Pertot, via & Francesco 15, H. TOMBOLA se bo vrila v nedeljo II* junija v NabrežsaL 1011 NATAKARICA, izurjena, govori slovenski, italijanski in nem&ki jezflc, išče službe. Gre tudi na deželo. Pojasnila v via Udine št. 7, gostilna «Trifoglio». 1014 PRODA SE nova, oinkasta kopelj. Sakce 4, I. Cerkvenik. 1008 UČITELJICA, potrpežljiva, poučuje začetnike in odrasle francoski in nernSki jezik za L 20 mesečno. Viale XX Settembre 33, IV levo. Natančnejša pojasnila samo ob delavnikih popoldne _1009 PRODAM vso gostilniško opravo in pohištvo za sobo. Gostilna prej Ipavec v Sv. Križu. 1010 1'60 plača srebrne krone Francesco 15, II. le Pertot, via S. IŠČEM dijaka trgovske šole, eventuelno učitelja, za poučevanje ra<£unsiva in knjigovodstva. Ponudbe pod »Knjigovodstvo® na upravnistvo. 100? KDOR želi popiti kozarec pristnega vipavca, izbornega rizlinga ali istrskega refoSka, naj obišče Gostilno «Andemo de Franc» v ulici Geppa št. 18. Tam dobi ttidi izborno kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili. Tujcem na razpolago čedne sobe. Postrežba točaa. Cene zmerne. 699 KINA-VINO z železom po izkušenem recepta in druga enaka ima lekarna v IL Bistrici. 28 DAROVI Pripravljalni odbor «Ddjaške Matice» se tem poi-om na=jprisrčnejše zahvaljuje telo v. društvu •Sokol pri Sv. Jakobu za darovanih 100 lir. tfubrtelji dijaške mladine, posnemajte! "Organizaciji vdov in sirot« daruje gospa Ema Bartel ob obletnici smrti svojega nepo zabnega soproga L 100.—. •Ženskemu dobrodelnemu udruženju« daruje gosp. Znideršič L 50.—. Nabrala za popravo odra in kulis Šentjakobske Čitalnice gospa Bartel: po L 100 Pol. društvo «Edinost*; — po L 25: gg. N. N., Bogdanovič, Ivan, A. Slavik; — po L 20: gg. Vladko, Joško, Ema Bartel, M. Pretner, dr. Stare, dr. Abram, dr. Agneletto, Jokič Spiro, — po L 15: gg. Brnčič, Okretič; — po L 10: dr. Wilfan; skupno 400 lir. Blag. gospe j naf-iskreneja zahvala, kakor tudi vsem darovalcem. — Došli so sledeči darovi: po L 50.: gg. Černigoj Rcman, gospa Mira Može; — po L 10 gg. Segulin Janko, Gustinčič Ivan, Počkaj Franc; — po L 5: gg. Jančar Franc, Škerl Jožef, Budihna V., Prelog Franc, Dragotin Kette, Kukanja Franc, Miiller, Skerl Ivan, Mihaljčič, Kuruza F., Podbršek, Ban Ivo, Lužnik, Ščuka, Nedok, Kompare, Cink, Stepančič, Ravbar Viktorija, N. N., Odvadarce; — po L 3: gg. Janežič Fr., Blazina A.; — po L 2: gg. Pet-kovšek, Sila Fr., Cerkvenik, Brezovec, Marc L, Volarič, Prelc, Suligoj, N. N.. N. N., N. N., — po L 1.—: gg. Vatovec Fr., Albin, Modrijan, N., N. N., Bernetič, Požar, Zidarič, Milan, Zivič, Semol; — gosp. Hrvatin nabral v Skednju L 17. — Gosp. Bizjak nabral: po L 50: g. Kralj Peter; — po L 10: gg. Sluga, Som; -- po L 5' gg Zenko, Smerdel Anton, Lenasi, Zorko Jerman, D. K.; — po L 4: Smerdel Anton it., Dobčnik Rudoli, Jurčič; — po L 3: gg. N. N., Zg., Čermelj, Bratuž, Tom; — po L 2: Vercon V.. N. N., Slama, Možina, N. N.. Sila M., Po-žar, Mirko C., Vingrobec, Negode, Miot A., bekL. A. G.; — po L Blažtč, Potrata Teržar, Jurčič, Godina Fr., Ukmar Fr., t. Kod Klun, Udovič. Vsem darovalcem kakor tudi nabiralcem se odbor «Šent-jaikobske Čitalnice* najisfcreneje zahvaljuje._ DRUŽABNIK, s primernim kapitalom se teče za povečanje zelo dobičkonosnega podjetja v Jugoslaviji. Sprejme se tudi več dobrih mizarjev. Ponudbe na poštno ležeče pod •Podjetje* št. 55000, Brežice ob Savi. 856 UGODNA PRILIKA. Vda, cenjena nad 40.000 lir, se za polovično ceno ceno takoj proda. Eventuelno se sprejme posojilo na prvo vknjižbo proti dobrim obrestim. Vila se nahaja v koperskem okraju v Istri. Ponudbe na poštno ležeče pod «Podjetje» št. 55000, Brežice ob Savi. 857 KUPUJEM lito železo, baker, med, bron, cink velike kakor tudi majhne partije ter plačujem po najvišjih cenah. Mihevčič, S. Francesco 10. 913 NOVE POSTELJE L 60.— vzmeti _ 55.—, zimnice 40.—, volnene 95.— in drugi posamezni kosi po zmernih cenah. Via Fonderia 3. 975 HIŠA v Opatiji z velikimi prostori, pripravnimi za garažo, trgovino vina ali lesa, se radi družinskih razmer proda. (Sedaj služi za spedicijsko podjetje). Pojasnila daje gospa Rumpl, Opatija, villa Rozalija. 982 SLAŠČIČARNA v Opatiji se proda radi bolezni. Pojasnila daje gospa Rumpl, Opatija, villa Rozalija. ___ MLINAR za vodni mlin vešč obrti, se išče. Plača po dogovoru. Naslov pri upravništvu. 1002 Spominjajte se CMP1 LISTNICA UREDNIŠTVA. Gcsp. dopisniku z Repentabra. Prejeli obe dopisnici, toda stvar se nam ne zdi primerna za javnost. Prizadetemu oškodovancu izpo-slujte zadoščenje, kakor ga priporočate, med seboj v občini, A Pavla Obersnel Miro Srebotnjak poročena Divača-Lokev, 20. maja 1922. CAMPO BELVEDERE štev. 1 «PRI STARI LENČKI*. Naznanjam slavnemu občinstvu, znancem in prijateljem, da sem od danes naprej preskrbel v svoji gostilni tudi prvovrstno pivo «Dreher», kakor tudi točim prvovrstno črno in belo vino po 4'20 liter. Vsak dan ribe in druge mrzle jedi. — Franc Zafred, gostilničar. _1003 IVAN KACIN, GORICA, Via della Croce 10 za Kornom). Izdeluje orgije, harmonije, popravlja m uglašuje klavirje. Izdelani harmoniji, vijoliue, kitare, mandoline, strune za tamburice in furnir za mizarje vedno v zalogi. Harmonije prodaja na obroke in posoja. Vsako delo se jamči. Istotam so na prodaj lepe orgije s 4 krasnimi spremeni in pedalom. _ 1004 POSESTVO, oddaljero pol ure od Maribora ležeče ob glavni cesti, obstoječe iz hiše, hleva, lope, vrta in nive, se takoj ugodno proda. Eno stanovanje takoj prosto. Ponudbe na F. Namors, Maribor, Koroška cesta št. 50, Jugoslavija. _34 21 SOBO s hrano 'Jam s 1. junijem. Naslov pri upravništvu. "j NOVI DOHODI poročnih sob, popolno, slavonsko delo, iz masivnega hrastovega lesa, z veliko krasno psiho, 3 brušenimi zrcali, se prodajo po reklamni ceni L 1350. — Velika izbera miz, stolic in stojal za cvetlice. Turk, via Rossini 20, Imbalaža za deželo. J Pavla Kocjančič i A Justin Cok poročena Sv. Ivan pri Trstu, 21. maja 1922. ________— Dariš Ivanka Malešič Ivan poročena DobfinJ, Otok Krk-JugosUvIjs Jezero-Boišt 21. maja 1922. PRIPOROČA se đobroznana brivnica Jostp Jerman. Trst, ul. XXX Ottobre 14. 15 UBIRALEC in popravijaiec glasovirjev i monijev. Pečar Andrej. Trst, via Coro V. nadstr. in har-oroneo 2« 17 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar. Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). ___ POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, U. m ftV v. r "V ] r ml I L ker so dospele te dni popolne blaga za od nalniile do nalfinelle vrst© in sicer v iSideiih ©ddifkih: Pritličje Moške modne potrebščine Pletenine Otroške potrebščine Hognoice DroMne Svilenim Galanterije Kovčesi 1» nadstropje Perilo na meter Bombaževimi Blago za moške obleke Blaso za ženske obleke preproge Klobubi za gospe izdelki za sospe Perilo za šosjie i. t. da i. t. d- L trn da Izvleček nekaterih cen: Hoika obleko, Hatiena. bela ali rajava L 76. Kopalna obleka, M. M Bzarci . N 40. M\M obleka, rta, L1 od L 18.50______ !enskenosavlcetiiMv«el(H L 7.25 Pajčolanl za biniiii. niieiilfezam miZ45na. „ 20-Mo svilo. mm larve in liste. „ 21-UstticiamiM UfflzfflUnl „ 25-Kotfegl iz riri« viaba ... „ 60.- Volle volnen, franc. m risBe m, 126. n. Obliki tasai v val M od L 22 Obleka rinit delana z ajsir-ii ... SrajcealispottijeMaže vezane, ttime L 3.50 »9 2.50 9» 25- 99 18- 19 20- - mm >• L BdlllC) S5- 9» li- SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra-nich & Snidersich, Trst, via della Tesa 16 Mali oglasi ODDAM v najem dve postelji. Rojan, via Er- macora 13. 1012 KULISNI MOJSTER se priporoča društvom na deželi za izdelovanje kulis in vsakovrstnih oderskih dekoracij. Josip Bizjak, Trst, Via dei Lavoratori 213. 639 Velikanska izbera izdelkov za gospe, Organdis, Voil, Foulard, Crćpe de Chine, Crepe Maroquine itd. itd. 1*60 plač« srebrne krone Francesco 15, II. le Pertot, via S. BVTLJA Angela Bizjak «e priporoča cenjenim damam. Obleke za birmo po nizkih cenah. Greta Jtev. 11. 1013 VINOGRADNIKU Nudim partiio 350 hektolitrov sodov malo poprave potrebnih, vsebu-^»čih 300—3500 litrov za svoto 4900.— lir iranko Trst V plačilo vzamem vino. Ponudbe na upravniStvo pod »Partija sodov». 1015 f"60 plača srebrne krone Francesco 15, II. le Pertot, via S. Mimica Mišici Franc Trst, mm CarptooR St. 14 prodaja barve, čopiče, laneno olje, povlake, kemikalije, zdravila, dišave, jesihovo kislino, milo, mineral«« vode !• t. d. I. t t po zmernih cenah. 311 : Oglejte si naša izložkna okna s Obiščite naše skladih „DUNAV" Splošna zavarovalna delniška družba z Glavnim zastopstvom V TRSTU, VIA V. BELUNI 9, h prevzema zavarovanja proti požaru in vlomu, za življenje, prevažanje in steklo pod ugodnimi pogoji in najzmernejirkni pristojbinami. Bčejo m povsod spretni Brez obveznosti za nakup Corso VitL Em. IIL16 a Telefon 24-24 a OHL Corso Vitt. Em. lil. :: Telefon 10-08 16 Sh-an IV. *EDlKOST« V Trstu, đne 2L ma|a 1922. Miio in posojila flreitvo i Mini vk nji žen a zadrug« z omejeno zavezo VABILO k rednemu ob!« zboru ki se bo vršil V nedeljo, dne 28. maja 1922 ob 2. uri pop. v obrtni šoli v Nabrežlni. DNEVNI RED: 1. Poročilo računa za leto 1921. 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. Odobrenje računa za leto 1921. 4. Volitev 3 pregledovalcev računo za U 1922. 5. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi (349) NAČELN1ŠTVO. Trsoosko-obrtna zadrugo v Trsta reg. zadr. z neomej. poroštvom VABILO na občni zbor Tržaško podporno In bralno društvo CnaHoveUovno okrajnim boL blagajnam vabi na 42. redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. maja 1922., ob 10. uri predpoldne v društvenih prostorih ulica Tor/e blanca št. 39, I. nadstr. ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. maja 1922., ob 10. uri predp. v zadružnih prostorih ul. Pierluigi da Palestrina štev« 4 L nadstr. levo s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrditev bilance za 1. 1921. 4. Razdelitev čistega dobička. j 5. Privoljenje nagrad načelništvu in nadzor-ništvu. 6. Dopolnilna volitev odbora. 7. Potrditev načrta o poslovniku. 8. Slučajnosti. (323) NAČELNIŠTVO. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Izjava pregledovalnega odbora. 5. Volitev vodstva in odbora. 6. Slučajnosti. Slučajni predlogi morajo biti naznanjeni društvenemu vodstvu vsaj 3 dni pred občnim zborom. (354) A^BULATOBIJ za spolne, si?ilitične, kožne in otroike bolezni ft.ra d. & A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje sifilitične bolezni, zoženja in vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilitičnih okuženj. Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gorica, Plazsa K4co!6Tommaseo (Piazzutta) 8 RFKATO LEVI H1HZ1 fu Alessandro 36 Trst, Gin Sna SeMono 3, Trst Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah. Dr. H. Grusovin specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcloniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli. (60) najstarejši slovenski (lenarili zavod. Trlnikd posojilnim in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom* uradu}e v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L n. Prodaja oa sMe! [zgotovljene obleke po meri za moške in ženske iz domačega in tujega blaga, sama volna, sviienine, perilo platna, nogavice, srebrni na in ziata-nina, vzmeti, zimnice, divani L dr. Krojačnica prve vrste za gospode in gospe. Kdor se hoče obleči po nizkih in konkurenčnih cenah, in pod dobrimi P°g°ji> naj se obrne vedno le na najboljšo in najsiarejšo prodajalnico na obroke v Trstu R. JERALLA - Trst Via XXX. oitobre 3 I (prej Via Caserma) Slovenska postrežba. Maja na &M Vta Mnzztal 36 (tol l CaMa) ZabllžnjoMrmo velika izbera Crepe de Chine, svile, volnenega blaga, etamina, belega organdisa, pajčo-lanov, šerp, rokavic, nogavic, cvetlic in perila po laKo zmcrnili cenoh. Oglejte si prodajalno brez obveznosti za nakup Velika zaloga manrtakturnega blaga in iz-gotovljenih oblek z lastno krojačnico -za moške in žensk* obleke Andrej Haurii Via Carducci 11 (Gosposka ulica), Gorica. U Budimpešti se proda prvovrsten HOTEL, preskrbljen z vsem konfortom. Na Ogrskem se proda jako obiskovano zdravilno kopališče z mnogimi prvovrstnimi hoteli, restavracijami, kavarnami, bari in drugimi prostori. Pojasnila dobijo samo reflektanti s kapitalom: banke, delniške dlrožbe i. t. d. Edmund ia Albert Grosz, Budimpešta VIL, Rakoczi - ut. 20. so bile že pred vojno TESTENINE ,;PEKATETE4' in kakor vse kaže, je kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer jih ne bi uživali. 63/4 Urarna In zlatarna FR^CiSCO BUSA Trst, Via Scalinata SL 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 13 Kupolo srebrne krona. Pozor na naslovi Pozor na naslov! Steklene šli vsake vrste in mere. Stekienine, porce-lani in lončevine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cejie zmerne. Piazza Oberdan Štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 Urarna En zlatarna Trst, Via Udine 26. UeliKa Izircra darov za birmo po najnižjih cenah. Velik dohod budilk znamke „Vella" In boljSih. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vioge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje 19" po 4°!o večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef.'25-67. Oglasi u „EDINOSTI" imajo :: m)M\l\ uspeh n Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG Trst Tovarna ulica sv. Martlri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. del Fabbri 10 Velika zaloga spalnih in Jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. 11 Cene zmerne. Zobotehnlčni aMatori] Trst, Uia Sette Fontane št. 6, L gdprt vsak dan od 9-13 in od 15-19 Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice. Slovencem se dovoli 10% popust in plačilo na obroke. Delo zajamčeno. (58) Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domači kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci. Puriž Andrej Trst - Via Madia št. 6 - Trst ima na prodaj večjo množino izgotov-Ijenih štedilnikov ter prevzema in Izvršuje točno vsakovrstna nova naročila. Uvozna in izvozna tvrdka Deblasio & Domeniš Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti luk i št 4 opozarja na novodošle velike partije stekienine, porcelane, emajlirane kuhinjske posode in najrazlične ših Sip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago je češkega izvora. - IVAN KERŽE Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz alacinfia. steihihe. Isa h tmailimt prsti. TRST — Piazza San Giovanni POZOH! Prodajalci in mizarji! Okraski za rakve, pajčolanasta pokrivala, obleke In čevlji za mrtvece. 30 Zaloga na debelo po zmernih cenah fl. K0HZE, Trst. Via Oso Foscolo št. 15. Odlikovani zavod za vrtnarstvo in cvetličarstvo M. GERMAN Trs«, (Redlpulje) Via Roma 3. Via Mlchalangolo Buon. 718 Telefon 12-49. Semena vseli orst, dreoesa, rastline, sadni če&ulček itd. itd, Cenik na zahtevo. PoSiljatve na vse kraje. == DOBROZNANA MANUFAKTURNA TVRBStA- M. AITE Trst — Via Maszlnl štev. 37 (prej Via Nuova) — Trst naznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko Iz bero blaga za moSke in ženske obleka, platna, bombaževine, volnenih odej. žimnic in vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne la žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da Je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah. I JEMElir Italijanska tovarn motorjev na težko elje, pritrjenih in premakljiv. MIlan - Piazza Ferrari 3 - Mlian Specijaliteta: Lokomobili za mlatilRice in mline. Stroji in potrebščin« za mline. (273) Največji prihranek. Največja izdatnost. Zastopnik: P. Concato, Trst, Via Mercadante 1 Na novo olvorjena zaloga POHIŠTVA spalnih sob, vsakovrstnih blazin in kuhinjske oprave, vse po najnižjih cenah. Lastna delavnica. Priporoča se za obilen obisk Ivan Zupančič 55 GORICA na staram trgu. »■H "Mi ^UMJI'KUBggg— KUPUJTE ZANKI' pri tej dobro znani tvrdki Trst - Via Trento št. 8 - Trst Brzojavni naslov: Zanklfigli Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben. rea domačo Ivrdko! FRABC SAUBIS, Gorko, Gosposka ulica sedaj Uia Carducci sL 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko zbero šivalnih strojv več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najiioljšili nemških tcuaren, hefere jamči 10 let. Dalje velika izbera dvekoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 Kje s® ■ ■ Bi 7rsfv Via Sclpio Slstapsar št. 19 (prej via BoschetS©} Brzojavni naslov: Sarcerd^u-Tri&ste, Te!« 2600 feis & M sla o Ceulfsrnlcl FOHCES: Via S. Capršn št. 5 (prej via Erta) _ dobite najmočnejše in najtrpežnejše obuvalo za moške, ženske in otroke. VEL13CA iZSSRA OBUVALA ZA BISHO Delavsko obuvalo po jako zmernih cenah. Podružnica s Via Udina št. 2 (prej via Belvadere) 336 Anfonio Trst, Via Mazslni žt, 39, Telefon 2S-S5 Specialiteta tu- in inzernskega blaga za moške in ženske obleke. Paletot — lzgotovljene obleke po meri — Bogata izbera dežnih plaščev — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej; velika zaloga volne za blazine, trliža in potrebščin za neveste. Predaja na drobno in debeSo. 9 3 Podružnica v Trstu. vogal via Milim 27 - m 39 sm 11 Izvršuje vse bančne g*os9a. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje vaiute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHSkron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 4°|0 Vloge na tekoče račune po dogovoru. Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, Split. Sodniška glavnica: kron 50.000.000.—. Razervni zaklad: „ „ 45.000.000.—. TeL št 5-18. Uraduje od 9-13. iMHS323E2EaaSE3ESj IS