Caaa so ocat JKiLUMurvo LN umVA: LJUBLJANA, PLKJCiNUBVA ULICA t — HLBit)W: tl-H. 11-». H-M. 11-» Ib 11-» — fehaj* »nI dan opoldne — m—čm m naročnina 13— Br. IZKLJUČNO usiuttSTVo s* ^im*e is Kraljevine itaJt* m lauiimlia nna mumm p* petino artwau nmvodn: CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pcr la pubblicit* eo provenienaa lt a Hana ed mviovF piTBBliriTA ITALIANA & 4-. lill^ANO LfriMlana *** 10-SM enter*: UNION E PUBBUCITA rTALIANA S. A- MILANO Attacchi nemici in Tunisia respinti Na vi nemiche nei pcrt? di Bona e d! Bougie bcmbardate C3n vi si bili cHetti II Quartiere Generale đelle F^rre Arma'e (.onv)n;ra Jn dafu di 14 febbraio il sefuen-te bollertfno n. 995: \>t crtforp tti«:,::ino sono stati respinti dur attacchj Iocali. L'avfarrone deH'Asse ha d'*strut*o »n combattfmento due annarecohi nemiri. I>?.TJe operazon? de«;!? ul'imi qua*tro gior-ni n~r. "ono ritornati aUa base tre nostri ve'ivnli. Aerei brftannfej b^nnn bomb^-dntn C*re-trnr- colpendo Tajilo ;nfant>le »Resma Margherita« o num^rnsi fabbriontj c*vl»: ze1r,n-'h plamenov«. Huda lekcija k' s- jo dali smučarli na nesk?nčn s^ežn' s'erii ruske fr'nte. nac^a-IJuJoč sTnvno frd?c io. še ni zadostovala sovražniku. Boli*ev'k so vztra^a'i v svr>-jem zmotnem p.sihn!o*kem ocenjevani«! ln so se skušal? p-moč! po porazu Jn d^s.^č ZPžcl-eni ur^eh z n?padnm na pns^^i^nVe b^taMcna »Sfllu-ro«. Ol večera 23 decembra so patrulje z utrjen h oporišč *Vi-gnoloc, »V?nardo« tn »Valvieric — rie-mon'ska :n savojsks 'mena. W so drasra planincem batal jena ^Saluzzcc — naznanili pribl zevanje močnih sovražnih oddelkov. Major Boniperti, poveljnik bataljona, je ukazal patruljam, naj bodo v stiku s vražn kom in naj ugotovijo cbseg sil in smer scvražnega napada. To nalogo so njegovi možje opravili z ob čajno razumnostjo in hrabrzstjo. Brž ko so se patrulje vrnile, se je pričel silovit napad na utrjeni postojanki »Val-vieri« in »Vinadio«. Major Boniperti je zahteval, naj takoj intervenira topništvo pod poveljstvom podpolkovnika Albinia. ki naj prične z zapornim ognjem možnarjev 81. bataljona. Z dobrim streljanjem baterij in avtomatičnega orožja je bil sovražnik, ki je napadal, razpršen. Proti nadim postojankam se je valil pravcati človeški plaz. toda kljub številčni premoči je bil major prepričan, da boljševiki ne bodo prodrli V tem moškem prepričanju ga je potrdilo čudovito zadržanje vseh njegovih mož brez razlike čina. Postojanki »Vinadio« in »VI-gnolo« sta se upirali in odbili napadalce. Mraz je bil zelo hud. Sneg je pokrivat brezupno stepo in na njem je divjal obrambni ogenj. Ena izmed strojnih pušk postanke »Vinadio« se je pokvarila. Dve strojnici sta se zamašili in položaj bi lahko postal kritičen. Toda neprimerljiva mirnost našega poveljnika in nag'a pobuda menrovih vojakov sta premagal vse tež-koče. 22. stotnija bataljona »Snluzzoc je dobila uknz. naj takoj pošlje dve drugi strnjnici 23. stotniji in pride v utrjeno opo-riši3 »Valoieri« v sredi postrojitve in naj bo na razpolago poveljniku 23. stotnije za morebitni protinapad in za odpravo kakršnega koli vdora. Vsi ti manevri so se IzvršaM v popolnem mira in redu in s čudovito natančnostjo. Planinci so vzdržali kakor vedno, topništvo in inženjerci ter drugi specialni odredi g so ith pa krepko podnirali Topništvo je ojačilo zaporno streljanje. 9. stotnija skupina ^Plne^olo« je v tovarifikem smislu za sodelovanje pomaga'a s poer>eSe*>inri streljanjem utrjenemu oporišču »Vinadiovr, ko je zanj nastopila kriza. Prekinjene telefonske zveze so bile zopet popravljene. Hrabro je pomagal odred saperjev pod poveljstvom poročnika Roberta Sabcina. Prav tako se je zadržal odred inženjercev, pola-gačev min pod poveljstvom poročnika Crt-gnaschla, ki Je ramo ob rami m planinskimi tovariSi branil ogroženo utrjeno oporišče. Vsi so se borili, vet tekmova'i v bratski tekmi z učinkovito pobudo. Podporočnik Leo Lombaxdinl. pove!mik 106. stotnije. je postrojil svoja sredstva na odprtem polju in ne meneč se za streHanle nasprotnih prctitan'-ovslcih topov, ki so ga Izsledili je kosil sovražnika. Zadržani, napadeni In odbiti nasprotni oddelki, so bili končno pognani v beg. Na terenu so pustili na stotine trupel. Malenkostne so btle nafte izguba. Nafti *> faneM enega mrtvega in 6 ranjencev, kar Je NEMŠKI PRODOR OB DONCU Brezuspešni sovjetski napadi pri Novorasijsku, Kurs!:u in Petrogradn 129 tankov uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana 14. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Krajevni napadi, ki jih je izvedel sovražnik po silni topniški pripravi južno od No-vorosijska in na področju spodnjega Kuhana, niso imeli uspeha. Strmoglav na letala so obstreljevala postojanke In zbirališča sovjetskih čet ob obali južno od Novorosijska ter transportne ladje na morju pred tem mestom, pri čemer so prizadele sovraž.iiku hudi Izgube ljudi, materijala in orožja. Medtem ko ob spodnjem Donn In Doncn ni prišlo do bistvenega bojnega delovanja, se je ob srednjem Doncu povečal pritisk sovražnika. Oddelek sovražne konjenice, ki je prodrl v naše zaledje, je bil prestre-žen In zapleten v borbo. Motorizirane in oklopne sile kopne vojske iu oddelkov SS so prodrle kljub hudemu odporu močnih sovražnikovih sil, ki jih je podpiralo tudi oklopno orožje, globoko v zaledje, Id ga je zasedel sovražnik. Pri tem so po uničenju 35 oklopnih vozil uničile večji sovražni oddelek in prerezale sovjetske zveze z zaledjem. Vzhodno in sevemovzhodno od Harkova so bili s takojšnjimi odločilnimi protisunki tudi včeraj odbiti močni sovražnikovi napadi. Nad 4000 mrtvih boljševlkov pokriva bojišče. 20 sovražnih voz'1 je obtičalo uničenih pred našimi postojankami. Sovražnik je na prostoru severno od Kor-ska ponovil kljub snežnim viharjem svoje na-pade, ki pa so biii krvavo zavrnjeni. Sovražnikove sile. ki so na nekaterih mestih prodrle, je bilo mogoče uničitL Na fronti med Volhovom in L uloškim jezerom ter pred Fetrogradom so se močni sovjetski napadi z veliko pomočjo oklopnih vozil izjalovJi deloma v borbah moža proti možu. Uničenih je bilo 49 oklopnih voz. V včerajšnjih borbah je sovražnik na vzhodni fronti izgubil skupno 129 oklopnih VOZ. Pehotna divizija, ki je bila z izpostavljenega oporišča umaknjena, je mogla po devetih dnevih težkih borb pod zglednim vodstvom divlzijskega poveljnika generalnega majorja Postela uničiti močne sovražnikove sile ln potem doseči lastne črte. V severni Afriki je bilo samo bojno delovanje krajevnega pomena. Letalstvo Je t uspehom napadalo cilje v pristanišču Ben-gaziju ter sovražnikove skupine sil na tri-politansko-tuniškem obmejnem področju. Pri dnevnih in nočnih napadih angleškega letalstva na nekatere kraje ob obali zasedenega zapadnega ozedmlja je izgubil sovražnik po dosedanjih vesteh deset letal. Posamezne in brez cilja odvržene bombe v zapadni Nemč'ji so povzročile neznatne izgube med prebivalstvom. Po dnevnem napadu nemških letal na pristaniško mesto v južni Angliji so nemška brza bojna letala preteklo noe napadla vojno pristanišče Plvmouth s številnimi rušilnimi in zažigalnimi bombami. V pristaniških napravah in oskrbovalnih obratih so bila povzročena opustošenja, Finslti odsek Helsinki, 14. febr. s. frinsko vojno porodilo javlja, da je bilo v zadnjih 24 urah na vseh finsko-sovjetskih frontah samo udej-stvovanje obojestranskih patrulj. S jajen uspeh nemške pehatns divizije Berlin, 14. febr. t>. Glede hudih borb di-v z/je pod poveljstvom generalnega majorja Postela, ki se je umaknila s prednjh postojank 'n ji je uspelo vdreti v močno postrojitev sovražnika in se vrniti v nemške črte, se doznava, da je ta d v-zi^a 10. februarja uničila v cele ti en sovjetsk rop-n'ški polk in vse njegovo težko crožje Istega dne je tej diviziji u pelo unjč t: tri tanke, 2 bateriji in 16 protitankovskih topov. Delež madžarskih čet Budimpešta, 13. febr. s Madžarski glavni stan objavlja naslednje uradno poročrlo: Na področju Kurska so naše Čete v tesnem sodelovanju z nemškimi odločno tn vorni dokaz o sposobnosti poveljnika in mirnosti podrejenih, preciznosti streljanja in trdnosti za obrambo pripravljenih del. Ponovno je hrabrost in žilavost Italijanov obvladala boljševičke tolpe in dodala novo slavo epičnim junaškim lejanjem divizij *Cuneense« in »Juliac Ne samo bataljona »Saluzzo« in >Aquilla«, temveč vsi od;-elki teh dveh divizij so zaslužili polno hvaležnost Domovine in občudovanje naših hrabrih zaveznikov. O tem brezpogojnem priznanju priča dnevno poveljništvo 24. nemškega oklopne ga armamega zbora, kateremu je pripadal3 divizija *.Tui'a« in v katerem se generalni Dc^ročnik VVar.dell takole izraza: »Ob nemSfli tovariših se Je rzkmzala v navadalnem zagonu in zgledni hra' ro ti vojakov italijanska divizija »Ju'la«. Zglednemu zairžanjn in neprimerljivemu jmuv-svn vsakega posameznika se Imamo zahvaliti za to, kar smo dosegli. Izražam JUn svojo hvaležnost in pohvalo.« Svečano priznanje nemškega generala ;e za vojaško zgodovino Osi nov izredno svetel zgled bratstva v orežju. V tem te vari-skem medsebojnem razumevanju na podlagi spoštovanja, zauparia, prijateljstva in ljubezni bodo Itnll;ard in Nemci po porazu sovražnika končno pros!a\d!i Briič, dan najvišje radosti za ves krSlanski svet, za tisti svet. ki bi ga brezbožne tolpe rade uničile in mu dale namesto verskega ln moralnega nauk* nađe omike polei mate-rializem, brez luči, brez upanja, brez vere v večne stvari in brez svetlih in zmagovitih vrednot duha. junaško vztrajale v premakljivih operacijah. V ostalih odsekih, kjer se bore madžarske čete. nj zabeležiti n česar pomembnega Izgube za sedaj še niso ugotovljene Glavni del ranjenih voiakov je bil prepeljan na Madžarsko. Njihovo število znaša 15 500. Angleški zažirelnl baloni na Finskem HoIsInk\ 14. febr s. Poročajo z razn h področij Finske o an^rleSkih zaž galnih balonih, ki :may; okreg 5 metrov premera in »o opremljeni s s'drom. Kmetje so neknj t2k h balonov s streli uničili in na ta -lačin preprečil1 škodo, ki jo lahko taki baloni povzročijo. Uč.nkovrt letalski napad na Plym^uth Berlin, 14. febr. s. Glede nr.pada močnih skupin nemškega letastva v pretekli noči na voiaško pristanišče Piymout;i ob južni obali Anglje se dc znava jo s priitcjnega vira naslednje podrobnosti: Napad je trajal okrog pol ure. Številne rušilne in zažigamo bombe so zad.'le no-dročje ladjedelnic Ln naprave tega važnega pomorskega oporišča. Nemški bombniki so morali obvladati hud zan^mi ogenj izredno številnih protitarltovsk'h baterij, da so lnhko prodrle na pristan'5č"> in industrijsko podredje mes'a. Po prvih napadalnih valovih, so se dvitmili izremo visoki stebri plamenov in doltaBOvali da so bili objekti uč'nkovito zadeti. Obenem je dru-jim nemšlcim bombnikom uspelo napasti neki drugi kraj v južni Anrrl'ji, kjer so tudi nastala obširna razdejanja in požari. Vsa letala, ki so se udeležila teh naparia'nih nastopov, so se vrnila na svoja oporišča. Angleška letala nad Nemčija Berlin, 14. febr. s. Snoči je majhno število angleških letal odmetavalo na slepo, kakor se doznava iz vojaškega vira, med nadleg^ovaJnimi poleti nad ozemlji zapadne Nemčije rušilne bombe, ki niso. povz roči le znatne škode. Močne skupine nemških bombnikov so včeraj ponoči z velikim uspehom napadle neko vojaško pristanišče in druge za vojno važne m prave ob južni obaJi Anglije. Titrnska bitka proti boljševizmu Kim, li. febr. s. V fašističnem zavodu za. Italijansko Afriko je polkovnik Camille Gatteschi pred povabljenim občinstvom ob navzočnosti nemškega ve'eposianika von Mackensena in drugih italijanskih ».er nemških odličnikov predaval o skupni vojmi proti Sovjetski zvezi. S pomočjo številnih zanimivih slik je govornik očital izčrpno titansko bitko proti tej sili. ki razpolaga z ogromnimi človeškimi rezervami ter je začaJa od leta do letn svoj vojni p tenci.ii. Razen o zmagovitih operacijah Nemcev in njih zaveznikov, me 1 kateiimi so za to; ono skoraj vse države Evrope, je poll-.ovnik Gat-tescehi govoril poslušalcem zlasti tudi o čisto človeški st;ani bitke, poveličujoč nečloveške napore borcev od severa Finske do Elhrusa, najvišjega vrha na Kavkazu, kjer so nemške planinske čete razvile nen Ako zastavo. Ko je govornik pričel govoriti o junaških branillcih SaJingrada,, ki so s svojo žrtva jo za dolgo zadiževah kar šest sovjetskih armad, so se poslušalci dvignili in poslušali globoko ganjeni govornikova izvajanja. Čeprav »o boljševiki zaradi skoro neomejenih človeških rezerv, ki jih neusmiljeno pošiljajo v boj ne glede na izgube, dosegli v se lan j i zimi nekaj uspehov, bomo mi zapsrstavili temu pohodu Azije vedno večjo silo, ob k eri se bo končno sovražnik razbil. Kljub vsem naporom sovražnika, ko bončna zmaga gotovo nadat. Svečan dan za črne srafee v Bologni Ob'skal In presedal jih ;e Sef glavnega stana Milice general Galbiati — Raport c21cirjev 4« c:i;e Eologna, 14. febr s. šef glavnega 3tana M lice je pregledal črne u-ajce. ki so nudile veličastno sliko strnjenosti, zvežban st' in zvestobe. General Galbiati je pričel svoj obisk ob spremstvu poveljnika 4. cone črnih srajc :n za >topn kov vseh cblast s poklonit vijo ob sp minski plošči pidhm v vojni v baziljk: sv. Štefana :n v svet 3Ču padlih za Revolucijo v Domu fašijat kjer je položil lovorjeve vence. Iz Doma fašija je cdšel šef glavneera stana na trg Vittoria Emanuela, kjer so se med tem oddelki p stroj'1'. General Galbiati je pregledal skupine, nakar je vojaški kaplan Milice biagolovil bojne prapore, katere je nato šef glavnega stana izročil na novo stvorjenim cddelkom. Nato je general Galbjati 4zroč 1 34 odlik, vanj za vo-aško hrabrost hrabrim pohabljencem in svojcem legionar je -v, u so padli pri izvrševanju svoje najvišje dolžnosti. General Galb at* je nato na oddelke naslov 1 vzpodbudne besede. Rekel je med drugim: »Značilno je. da smo .e zbrali na tem trgu v tolikem številu in v tako strnionih bataljonih Crnih sra^c navzlic totalnemu sodelovanju M i ce v vojni, ki se bije. Na besedne izjave sovražnika odgovarjamo z dejanji. Povsod. kjer bije srce kakega Ita-lijana, tam je borbeno mesto ln vsaka hiša v Italiji je in bo ostala še bolj trdnjava zvestobe. N* dvema, da bomo premagali sovražnika. Borbena Milica predstavlja enotno volje Fašizma, pevesti domovino k zmagi« Besede generala Galbiatija so vzbudile največje navdušen ie med legi-nar ji, ki so ponovno vzklikali Duceju in tako izražali svojo gorečo in trdnovero ter končno zapeli bojne pesmi in pesmi Revolucije. Obred se je zaključil s pozdravom Duceju. ki ga je odredil Eksc. Galbiati Nato je šef glavnega stana odšel v palačo Daccursio, kjer se je poklonil spominu Fašističnega mučenika Gi"1^ Grf**rdf»T*a *n g-i-nek cvetlic na klop, kjer je junak doprinesel svojo žrtev. sef glavnecra stana MPice je nato ob navzočnosti prefokta, zveznega tajnika in poveltnika teritorialne obrambe v županski dvorani sklicnl k ranortu nai 1.300 ofi-jejo« na npjr?zl'čne;ših odsekih javnega življenja v Emiliji in Romaniji. Vsi ste zaposleni, kakor je rekel general Galbiati, pri dosegi enega samega smotra: Zmage! Potem ko je določil smernice za delo, ki era je treba opraviti, je zaključil Eksc. Galbiati: Ostali boste zvesti patriotični in bojni preteklosti svojega rodu. Po končanem raportu, k1 se je zaključil z najvišjimi ovacijami za DuccSa, je general Galbiati inspiciral protileta'sko baterijo, kjer jo použil obed skupno z vojaki. Popoldne je šef glavnega stana Milice cd-potoval v Cividale del FriuM, kjer si j** ogledal kolegij za otroke Črnih srajc, ki so padle v vojni. Dečkom v koleg'ju j<-prinesel potrdilo stalne Ducejeve ljubezni do njih. * Delo Ital'janskega Rdečega križa na Korziki Rim, 14. febr. s. Javlja se s Korzike, d*, bodo v kratkem otvorjeni štirje ambula-toriji Italijanskega Rdečega križa in sicer v Bastii, Portovecchiu, Aleriji in Vicu. Am-bulatoriji bodo služili četam, na razpolagr* pa bodo tudi civilnemu prebi valstvu. Opremljeni bodo z vsemi potrebščinami ln vodili jih bodo zdravniki specialisti. Na razpolago bodo Imeli motorna sredstva za prevažanje bolnikov in za naglo intervencijo v nujnih primerih. V ambulatorijih bodo na razpolago zdravila za prebivalstvo ln za krajevne zdravnike. Ravnateljstvo te zdravniške službe bo v Basti, kjer bo tudi skladišče za rezervne potrebšč1ne. Na1~r-vo bosta otvorjena ambulatorija v Bastii in Portovecchiu, ki bosta te dni pričela delovati. Prihodnji mesec pa bosta otvorena ambulatorija v Alerii in Vicu. Italijanski Rdeči križ se široko udejstvuje na otoku takoj od zasedbe dalje. List »Bastiu Journal« poudarja v svojem komentarju a karitamem delu italijanskega Rdečega križa na Korziki, da ta ustanova ne pozna narodnih mej v svojem udejstvovanju. Darilo n D>m princese Beatrice R^m, 14. febr. s. »Banca naz'onale flel Lavoro« je izroči'a izreden prispevek 200 000 lir za Dom matere in otroka, ki ga jee Duce ob rojrtvu princese Beat,_,>e Sa-'-oiFke sklenil zgraditi v Rmu in ki se bo imenoval po vzvišeni princesi. General Lukov umorjen Sof ja, 14. febr. s. O umoru generala Lukove se loznavajo naslednje podrobnosti: Preteklo noč se je general vračal domov s svojo hčerko. Morilec se mu je neopazno približal in nanj iz bližine štirikrat ustrelil z revolverjem. Ko se je preprčal, da ;e nje-goja žetev mrtva, je pobegnil. Priča umom je bila samo generrlova hči, ki je izjavila da je Imel morilec Šoferske naočnike. P« -licija je bila kmalu na mestu ln je bl~k'raJa ves okraj. Na mesto umora sta prišla tudi notranji minister in vojni minister. Mnogo oseb je bilo aretiranih. General Lukov je bil vodja združenja legionrjev ln poirtična osebnost prvega re- da. Star je bil 56 let. Nadvse odlična je bila njegova vojaška kariera. Od leta 19S5. do 1938. je bil vojni minister. Prvi dan civilne m?bilizaci]e v Nem« ii Berlin, 14. febr. s. Na prvi dan civUne nobilizacre so nerrške fene pohitele v vpisne urade. Tudi neštete žene preko 45 et so se prostovoljno javile. V Nemč JI opravlja od 45 milijonov žensk samo 9 milijom v svoj popklic. Pri nabiranju m delo v vojni Industriji se bodo upoštevale osebna zmožnosti vsake ženske. Z ukinitvijo nepotrebnih industrij se bcem igriicu porazil 1:0. Fiumana Je igrala doma la odpravila ! Mogliano 1:0. V Trieatu »ta bUt dve tekmi. Vojaški 94. Reparto Je porazil fiumJke I Magazini Generali 3:2, Ponziana pa Pierls : 6:1. V Treviau je domaČi Treviso premagal Ampeleo iz Izole 3:C Hokej: Švica—Slovaška 1:1 Včerajšnji športni spored v Švici je oil v mamenju nogometa in hokeja. Nogometno rgaslto prvenstvo se je kenčalo z nasled- njimi rezultati: Graaahoppers—Basel 2:0. Sankt Gallen—B enna 1:0, Cantonal—Cu-rih 3:2 Uuniine—Nordstern 1:0. Lugano —Luaern 3:1, Toung Pellows—Grenchen 1:0 Tekma med Toung Boys in Servette je bila odgođena. V hokeju Je bila najvažnejša prireditev meddržavna tekma med ftvico in Slovaško Tekma Je .stala neodločena 1:1 (0:1, i :0. 0:0). V začetku so prevladoval: Slovaki, kasneje pa so Švicarji izenačili, tako ia je rezultat odgovarjal medsebojnim močem in igri. Druga atrakcija v hokeju je bila v -C-boto od grana prvenstvena tekma med državnim prvakom Arosc in Davosem. Zmagal je Davos 3:0. Martin Humek i Nedeljski spori Juniorsko tableteniško prvenstvo Ljubljane se je kimčalo z zmago Korotanovega naraščaja — Pokrajinski prvak Štefan Strojnik si je osvojil tudi ljubljansko prvenstvo Ljubljana, 15. febr. V organizaciji SK Mladike je bilo v soboto in včeraj v Mladinskem domu na Ko* deljevem zadnje letošnje tableteniško prvenstvo. Juniorji, ki so se tako uspešno uveljavili na nedavnem pokrajinskem prvenstvu, so se znova pomerili, tokrat za ljubljanske prvenstvene naslove svoje kategorije. Tekmovanj so se udeležili člani Hermesa. Korotana in prireditelja Mladike, ki je poskrbela, da se je prireditev razvijala in končala brez trenj In v popolnem redu. Tekmovanja bo bila razdeljena na tri skupine: moštveno prvenstvo juniorjev, prvenstvo poedlncev in dvojic. Nastopalo je skupno okoli 30 tekmovalcev. V soboto je NJo na sporedu tekmovanje moštev, včeraj pa poedincev in dvojic. V vseh treh skupinah so se najuspešnejše uveljavili ju-norji Korotana. v katerega vrstah igra tudi pokrajinski prvak Štefan Strojnik, S svojo izvrstno igjo si je Strojnik včeraj osvojil tudi ljubljansko prvenstvo poedlncev. Tehnični rezultati v posameznih skupinah so: PRVENSTVO MOŠTEV (tekmovalo je 9 moštev): I. kolo: Korotan I — Mladika IV 3:0, Hermes II — Mladika II 3:1, Hermes I — Hermes HI 3:1, Mladika I — Korotan H 3:1. II. kelo: Korotan I — Hermes II 3:0, Mladika I — Hermes I 3:0. Finale; Korotan I — Mladika I 3:0. Korotan I. je juniorski mo&tvenl prvak LJubljane za leto 1942-43. PRVENSTVO POEDINCEV (tekmovalo je 28 juniorjev): II. kolo: Strojnik—Potočnik 2:0, Kosak —Gregi 2:0, Mlakar—Randero 2:0. Jankov ič—Zavašnik I 2:1, Tušar—Klun 2:1(1), Zavašnik II — Dular 2:0, Ivane—Bajt 2:0 in Meden—Podobnik 2:0. III. kolo: Strojnik—Košak 2:0. Mlakar— Jankovič 2:0(!), Dular—Tušar 2:0 in Ivane —Meden 2:1(!) Finale: l. Štefan Strojnik 3 zmage, 2. Mlakar (Mladika) 2 zmagi, 3. Ivane (Ml) 1 zmago, 4. Dular (K) brez zmage. Štefan Strojnik je juniorski poedlnsld prvak Ljubljane za leto 1942-43. PRVENSTVO DVOJIC (Nastopilo 14 dvojic): I. kolo: Meden—Mlakar: Pogačar—Le-ben 2:0, šircelj—Novak: Strojnik—Dular 1:2, Gregel—Tušar : Zavašnik I. in H. 2:1, Potočnik—Jankovlč : Greg-el—Tušar 2:1. Ffnale: Potočnik—Jankovič : Meden— Mlakar 2:0. Potočnik in Jankovlč sta ljubljanska Juniorska prvaka v dvojicah za leto 1942-43. Livorno zapet sam v vodstvu ker je v Rimu tesno porazil Lazlo, Ambro-siana pa je izgubila proti Bologni—Torino in Juventus zopet bližje vrhu. Peto povratno kolo tekem v italijanskem nogometnem prvenstvu se je končalo z naslednjimi izidi: MIlan: Milano—Vicenza 1:1 (0:0), Benetke: VOnezta—Fiorentina 2:2 (0:1), Torino: Torino—Roma 4:0 (2:0), Genova: Genova—Liguria 2:1 (0:0), Bergamo: Juventus—Atalanta 2:0 (1:0), Rim: Livorno—Lazio 1:0 (1:0), Bologna: Bol o 5 na—Ambrosiana 3:1 (3: D. Bari: Bari—Triestina 1:0 (1:0). Ambrosiana je torej po dolgi vrsti zmag včeraj doživela prvi poraz. Porazila jo je Bologna, dolga leta eden izmed najresnej-#ih \Tsakoletnih kandidatov za prvaka in tudi večkratni prvak. Ker je bil Livorno v Rimu urceš^oiši, je ponovno prevzel sam vodstvo. Ambrosiana Je morala na drugo I mesto, kjer se ji je z enakim Številom točk priključil Torino. Približal se je vo dečim ponovno Juventus, ki je včeraj porazil Atalanto na njenem igrišču. Gostujoča moštva so včeraj odnesla polovico razpoložljivih točk. Med njimi je z najvišjim izidom zmagal Juventus. Bil Je proti Atalanti v obeh polčasih močnejše moštvo, vendar zgodltki niso padli kot zaključek terenske akcije, temveč bolj slučajno. Srečna je bila tudi zmaga Livorna v Rimu. Lazi o včeraj ni igral slabo in ni bil slabši partner. Imel pa je pri streljanju precej smole. Zmagoviti zgoditek je v prvem polčasu zabil desno krilo Livorna Piana. Tretja zmaga gostujočega moZtva je pripadla Genovi. Igrala je razmeroma slabo, tako da je Liguria dolgo držala igro odprto. Zmagoviti zgoditek za Genovo je padel v zadnjih sekundah igre iz prostega strela s kazenske črte. Zabil ga je Trevi-san. Dve tekmi, ki sta važni za razporeditev na koncu tabele, sta se končali neodločeno. Vicenza je dosegla remi v Milanu, kar je zanjo vsekakor velik uspeh, Vicenza je začela že v začetku krepko napadati in s tem je zmešala nasprotnkove vrste. Prvi je zabil zgeditek za svoje barve Milano. Vicenza je izenačila iz kazenskega strela, ki ga je zagrešil vratar Milana. Sodnik ga je poslal v slači lnico. V Benetkah je Fiorentina v prvem polčasu prevladovala. Kasneje je popustila in Venezia je celo prišla v vodstvo. Po hudi borbi se je Fio-rentino proti koncu pcsreč-lo izenačiti. Med domačimi zmagovalci je bil najuspešnejši Torino proti koncu. V obeh polčasih je bil gospdar na igrišču. V prvem polčasu sta zabila zgoditke zanj desno krilo Menti in s:*ednji napadalec Ossola. V drugi polovici je bil zopet najprej uspešen Ossola, zadnji zgoditek pa je poslal v mrežo leva zveza Mazzola. — Zmaga Bologae nad Ambrosiano je zaslužena. Bolognci so bili hitrejši in kombinatorno povezanejši od Ambrosiancev. Rezultat je bil postavljen že v prvem polčasu. Za Bologno so t^li uspešni desno krilo Biavati, leva sveza Nardi in desna zveza Šansone. Častni zgo. djtek za Ambrosiano je iz enajstmetrovke zabil Gaddoni. — V Bariju je bila Triestina zelo podjetna in je zlasti v prvem pol "asu krepko napadala. Uspeh pa je dosegel edino Bari, katerega srednji napadalec De Benedctti je v 10 minuti zabil zmagonosni zgoditek. Stanje je v tabeli divizije A po včerajšnjih tekmah naslednje: Livorno 29 točk. Ambrosiana in Torino 27, Juventus 26. Eo-logna 23. Genova 22, Fiorentina 21, Atalanta in Milano 20, Laz'o 19, Roma, Triestina in Bari 16, Liguria 13, Venezia 12 in Vicenza 11 točk, V diviziji B dva važna remija Obe vodeči moštvi Spezio in Pro Patria sta renrziraii. Položaj se je zato ponovno izboljšal za zasledujoča moštva Modene Pise in Napolija. Tekme so se končale takole: Novara: Novara—Alessandria 1:0. Bu-sto Ars.: Pro Patria—Modena 0:0, Pisa: Pisa—Brescia 2:0, Pescara: Pescara—An-conitana 3:2, Savana: Savona—Spezia 1:1, Cremona: Cremonese—Padova 1:0. Videm: Udinese—Mater 9:0, S1'ena: Slena—Fan-fulla 2:1. Palermo: Palermo—Napoli ol-godena. Stanje v tabeli: Spezia in Pro Patrta 26 točk, Modena in Pisa 25, Napoli 24, Padova 22. Brescia 21, Fanfulla in Cremonese 20 TJdinese in Novara 19. Anconitana in Pescara 18, Alessandria 16. Savona 15, Palermo 1*, Mater in Siena 13. Nova zmaga Pro Gorizic V divizji C je včeraj Pro Gorizia igrala dcnia in premagala močno moštvo Vittoria Veneta 2:0. Pro Gorizia bo kmalu nedo- Ljubljana, 15. februarja Včeraj ob pol petih zjutraj je umrl na svojem domu v Groharjevi ulici višji sadjarski nadzornik g. Martin Humek, pionir slovenskega sadjarstva in vodilni sadjarski strokovnjak. Izgubili smo enega, najzaslužnejših naših mož. ki je s svojim izpod budni m m neutrudnim delom ter svojim globokim znanjem oplodil na izreden način vse naše kmečko gospodarstvo. Slovenski or-ganizarani sadjarji so izgubili moža, ki mu bodo za storjeno pio Ino delo ohranili trajen spomin in ki mu bo zelo težko najti vrednega naslednika. Martin Humek se je rodil 13. januarja 1870 v Gradišču pri Raki. Osnovno šolo je pof=ečaJ v Raki in v Krškem, potem pa je študiral gimnazijo v Novem mestu in učiteljišče v Ljubljani, že v prvem letu svoje učiteljske službe leta 1890. se je Z3čel pečati s saljarstvom, obenem pa tudi 3 čebelarstvom. Obema panogama je ostal zvest vse svoje življenje in se zanimal za nju tudi na svojem novem službovanju v Radečah in pozneje od leta 1895. do 1910. kot šolski upravitelj v Bohinjski EistricL Pokojni pa se ni zadovoljil samo z začetnim znanjem in praktičnimi izkušnjami, temveč se je tu H stalno izpopolnjeval. Po-sečal je daljše tečaje in seminarje na slove čem višjem zavodu za sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo v Geiseilheimu in na vseučilišču v Giessenu. Leta 1910. je nastopil kot sadjarski učitelj službo pri takratnem krenjsikem deželnem odboru. Bilo je to službeno mesto kot nalašč zanj. ki se je lotil novega dela z izredno vnemo in vztrajnostjo. Prepotoval je vso deželo, prirejal predavanja in tečaje ter uvajal svoje poslušnlce s praktičnimi vajami v metode sodobnega sadjarstva. Ker se mu je pa zlelo, da napreduje sadjarstvo kljub vsemu prepočasi, je leta 1913. zičel izdajati strokovni list 3> Slovenski sad jar c, ki ga je sam urejeval, izdajal in mu bil lastnik šte_ vilo naročnikov ^Slovenskega sadjarja« je stalno naraščalo in njegovo delo je rodilo vidne uspehe. Po prvi svetovni vojni se je Martin Humek lotil organizacije sđovenakega sadjarstva. Na njegovo pobudo se je leta 1921. ustanovilo Sadjarsko društvo, ki se je tri leta kasneje preosnovaJo v »Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo«. Humek mu je prepustil tuli svoj izvrstni strokovni list Sadjar in vrtnar«, ostal pa je njegov so-trudnik. Pri društvu se je Humek udejstvoval neprestano od njegovega začetka do leta 1940., ko je že bolehal. V začetku je bil agilen član nacelstva in prvi podpredsednik, zadnjih šest let pa požrtvovalen predsednik. V društvu je bil dolgo duševni vodja m prvi delavec. Uspeh ni izostal. Pod njegovim vodstvom je Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo štelo nad 12.000 članov po vsej bivši dravski banovini. Razen tega je bil Humek tudi odličen čebelar in čebelarski veščak. S čebelarstvom se je bavil zlasti v Boh. Bistrici. Leta 1905. je z odličnim uspehom dovršil na Dunaju tečaj za čebelarskega učitelja. Več let je bil tudi urednik »Slovenskega čebelarjac in podpredsednik Čebelarskega društva za Slovenijo. Slednje ga je leta 1926 imenovalo za svojega častnega člana. Poleg vsega tega ogromnega praktičnega dela pa je pokojni našel še vedno dovolj časa za plodno delo na polju strokovne literature. Njegove knjige in članki so razširjeni med vsemi slovenskimi sadjarji in so za mno^a vprašanja še danes edini vir v slovenskem jeziku. Napisal je naslednje knjige: »Sadje v ga^podinjslvu*, »Sadno vino ali sadjevec«, >-Boj sadnim škodljivcem^. »Dober sadjevec •, »Breskev in marelica«, »Praktični sadjar«. 1Sadni izbor za Slovenijo« in »Domači vrt«. Doživele so po večini kljub visokim nakladam več izdaj. Na stotine temeljitih in času primernih člankov je Martin Humek napisal za »Slovenskega sadjarja«, »Sadjarja in vrtnarja«, »Slovenskega čebelarja« In razne druge liste. Teh člankov je za debele knjige. Ob koncu leta 1933. je Martin Humek prepustil svoja mesta po 26-letnem delovanju mlajšim močem. Vendar se je še vedno oglašal s svojimi prispevki, ki so jih vsi čitatelji »Sadjarja in vrtnarja« z veseljem pozdravljali. Včeraj je neizprosna smrt prekinila tudi to njegovo delo in Martin Humek je zaključil svoje delu posvečeno uspešno življenje. Njegovo smrt obžalujejo tisoči slovenskih sadjarjev, ki mu bodo ohranili večno hvaležen spomin. Pogreb bo jutri ob 18. iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Bodi mu lahka zemlja, za katero je storil toliko kakor le zelo redki njeni sinovi. Žalujočim svojcem naše iskreno sožaijel „Prima linea" Nova Številka glasila Ljubljanske Zveze i borbenih fasijev se zopet odlikuje po pestri in zanimivi vsebini. Obletnici ureditve od-, nosov s cerkvijo je posvečen temeljit ćla-I nek, ki 9 krepkimi potezami podaja razloge za zgodovinsko nujnost sporazuma med odločilnima Italijanskima činiteljema: med cerkvijo in Stranko. Nadaljni Članki se bavijo z ogromnim deležem, ki ga ima svetovno židovstvo na boljseviški revoluciji, z delom v šoli, z zadevami organizacije fašističnega pokreta v naši pokrajini, z rusko filmsko umetnostjo, s koncertom Antonia Janlgra Itd. List je v vsakem pogledu močno razgiban ter je nedvomno že našel obilo prijateljev med naročniki in čitatelji. Spremembe železniškega voznega reda S ponedeljkom 15. februarja bo pričel voziti dnevno redno na progi Ljubljana — Kočevje potniški vlak št. 9317. k: bo odhajal iz L-ubljane ob 16 in prispel v Kočevja ob IS.29, zato pa bo izostal redni vlak št. 9315. ki je odhajal iz Ljubljane ob 14.10 in prihajal v Kočevje ob 16.45. Iz pokrajine Gorizia — Lep ospeh Donadiove dramske skupine. Te dni je gostovala v goriz'jskem Verdijevem gledališču dramska skupina, ki jo vodj Julij D: na dio. Posebno lep uspeh je doživela z uprizoritvijo tr'dejanke Viljema G'aiminija »Sobotni večer«. V vodilnih vlogah so sodelovali skupinski vodja J. Do-nadio sam, nadalje Gualtiero de Angeiis, Silvi j Rizzi, Angelo Sivieri( Franco M ar turano, Flavija della Noče, Lina Paoli, Fran_ ca Mazzoni ter Liza BroggL Pa tudi ostale predstave gostujoče skupme so privabile v Verdijevo gledališče številno občinstvo iz Gorizije ter okelice. — Toto v Gorizijl. Te dni je gostovala v Verdijevem gledališču revijska skup na Toto, ki je s posrečenimi nastopi dobro zabavala gorizijsko občinstvo. Sodeloval je lasten skupinski orkester pod vodstvom maestra G. Palombyja. — Ljudsko gibanje. Na področju gorizij-ske občine je bilo dne 4. januarja pet roj-stevt 4 smrtni primeri in tri poroke. Dne 6. januarja pa sta bili dve rojstvi in dva smrtna primera. Porok ni b'lo. — ponesrečenci 4Sletni Jcsip Pavlin iz Loče pri Moncoroni je padel z lestve in si zlomil desno nogo v gležnju. Na levem ko_ lenu se je ranil pri sekanju drv lTIetni Stanislav Marini iz občine Casteldobra v Colliu. Težak hlod je zgrmel na 481etnega Vitalijana Barbattija, ki ima poškedbe na glavi. Z vrelo vodo 36 je pol4a po vsem telesu štiriletna Lavra Atena iz Gorizije. Ima opekline po obrazu ter obeh rokah. Pri padcu s strehe si je zlomil obe roki ler pc skoval glavo 521etni Franc Jug iz Sal-cana. Levo nogo si je poškodovala v gležnju 311etna Marija Bona iz Salcana. Pri sekanju drv si je ranil levo koleno 91etni Franc Furlan iz Peume. Slična nezgoda se je primerila lTletnemu Stanku Riniju iz Visnovica di Qu sca v Col;nu, ki ima poškedbe na desnem kolenu. Po obeh kolenih se je pobila pri smučanju lSIetna dijakinja Roza d'Osvaldo iz ulice Dante v Gori-zjji. Ponesrečenci se zdravijo v gorizijski bolnišnici Brigata Pavia. Radio Ljubljana Ponedeljek, 15. februarja 1913 XXI. 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v itahjajiščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12: Glasba in pesmi — vodi dirigent Seglirini. — 14.00: Poročila v italijariščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Glasba za godalni orkester. — 14.40: Pisana glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini — 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.15: Koncert Kmečkega tria. — 17.35: Kvartet »Giglio«. — 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini — 19.45: Operetna glasba. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30: simfonično-vokalni koncert vodi diriegnt Berrettoni, sodelujaita sopranistka Lina Pagliughi in tenorist F. Merli. — 21.30: Orkestralno glasbo vodi dirigent Petralia, — 22.10: Predavanje v slovenščini. — 22.20: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. — 22.45: Poročila v itahjariščinl Določitev babiških nagrad V.soki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstvi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, smatrajoč za potrebno določiti višino nagrad za babiška dela in po zaslišanju mnenja Pokrajinskega zdravstvenega sveta, odreja: Člen l. V Ljubljanski pokrajini se ba-bške nagrade za babiško pomoč oskrbo-vankam skupin po členu 2. te naredbe določajo takole« Pomoč pri porodu (največ 24 ur), vštevši 6 obiskov med nosečnostjo in 8 med otroško posteljo, vključeno tudi vso pomoč Sknrpine: zdravniku v izrednih pri- I. II. III. me rih........ 500 300 150 Izredni obiski poleg gornjih, vsak.....15 10 5 Nočni poziv in bedenje od 21. do 7. ure, izvzemši gornjih 24 ur..... 40 25 13 Priprava, bablska pomoč ali pomoč zdravniku prf ginekološki ali od-prnvni operaciji .... 150 100 75 Zdravljenje vagine in iz-oiranje vagine (po zdravnikovem predpisu) ... 10 7 5 Za oskrbovanke v kmečkih občinah se znižuiejeo nagrade za 30*.«, izvzernsi I. skupino. O.-krbovankam vseh treh skupin s 7 ali več otroki se prav tako znižajo nagrade za 20° V Ce gre za pomoč pri nalezljivo bolnih otročnicah. zaradi česar bi bilo babici za določeno dobo prepovedano oskrbovati druge stranke, se nagrada zviša za 35V«. Člen 2. Tri skupine, ki jih omenja prednji člen, obsegajo te družbene razrede: trgovci, obrtniki, zasebni T. skupina: državni umdnki do pete italijanske stopnje. svobodni poklici vobče. trgovci, industrij ci, posestniki; II. skupina: državni uradniki od Šeste do dosete italijanske stopnje, učitelji, mali posestniki, mali trgovci, obrtniki, zasebni uradniki; ITI. skupina: nižji uradniki, delavci, jduge, rramvnVi. mezdn ki vobče Člen 3. Tarifa po členu 1. jc obvezna z« v=e bnbxe. Člen 4. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse druue njej nasprotujoče in i njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko po-k»anno\ Ljubljana, dne 9 februarja 1Q4.1*XXI. Visoki komrsar za LjubHansiko pokrajino: Emilio Grazioli dmitvo sporoča svojim podružnicam in članom, da je umrl naš dolgoletni preža-služnl predsednik in urednik >Sadjarja in vrtnarja«, gospod MARTIN HUMEK višji sadjarsld nadzornik v pokoju Nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti iz kapelice sv. Andreja na 2alah, v torek, dne 16. februarja t. 1. ob 15. url, na pokopališče k Sv. Križu. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! Ureditev delavnih pogojev za pamožno osebje v gostinskih podjetjih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 2^1, glede na odredbo bivšega bana dravske banovine z dne 14. decembra 1940. objavljeno \ Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine .^t. 729/102 iz leta 1940 o minimalnih mezdah osebja v gostinskih podjetjih, smatrajoč za umestno, da se uredijo delovni rogoji osebja zaposlenega v gostinskih pod« jetjih in no zaslišanju prizadetih sindikalnih združenj, odreja: Člen 1 Določbe odredbe bivšega bana dra^ ske banovine z dne 14. decembra 1940, objavljene v Službcnemlishj kr. banske uprave dravske banovine št. 729/102 iz leta 1940, o minimalnih mezdah osebja v gostinskih podjetjih so razveljavljene glede nataka rskega osebja z dnem. ko je stopila v veljavo kolektivna pogodba, sklenjena za to kategorijo dne 22. decembra 1942-XXI. Člen 2. Za druge kategorije v gostinskih podjetjih zaposlovanega osebja, za katere So ni kolektivne delovne pogodbe, ostanejo v veljavi določbe odredbe iz prednjega člena, do* Išier Se zanie ne sklene pogodba. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem r-bjave v Službenem listu za Ljubljansko no» krajino. Ljubljana, dne 12. februarja 1943-XXT. Visoki kom sar za Ljubijan*4io pokrajmo: Emilio Grazioli KOLEDAR Dane«: Ponedeljek, 15. februarja: Pav-stin. DANAŠNJE PRIREDIT V,E Kino Matica: Ciganska ljubezen in Anu- ška. Kino Slojra: Enkrat na teden. Kino TJnrm: Ura sreče. Kino Moste: 2id Silss in Sedem grehov. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Bleiweisova ce%*ta 43; Trnkoczv ded., Mestni trg 4; U star, Selen-burgova ulica 7. V LJUBLJANI, dne 15. februarja 1943. Nacelstva SVD BOLJŠA HTSA — Marička, v boljši hiši se prinašajo pisma na pladnju. — poučuje gospa novo služkinjo. — Kaj tega niste vedeli? — Seveda sem vedela, nisem pa bila prepričana, da to' znano tudi mlioetivi- Razgovor s slikarjem Mitjo švigljem ob priliki uspele umetnostne razstave ▼ R salona Ljubljana, 15. februarja Mladi m priznani slikar ar h. inž. Mitja švigelj je po dvetletnem presledku razstavil svoja najnovejša dela manjšega formata v izložbi Kosovega salona v preholu Nebotičnika. Na ogled postavljene krajine, studije m figuralne kompozicije ki prijetno presenečajo v svoji svtelobi in sončnosti. so vzbudile pozornost in priznanje, ter dokazujejo, da se mladi likovnik lepo uveljavlja na umetnostnem polju. Glede na sedanjo razstavo, ki je njegova četrta, sem ga obiskal na lomu. da bi se kaj pogovorila Našel sem ga med kopico načrtov — tefasičnfll risb. med njegovim ■pokhcrJm« delom. Pogovorili sva se o marsičem, kar za-cva uporab1 jojočo umetnost Zlasti me je ^mima'o. ka' ga •ie napotilo k upodabljanju, fivigelj je izprva nekoliko okleval, a kaj kmalu mu je tekla beseda. _ Težak odgovor 2e v mladih letih me veselilo risanie. zmeraj in ob vsaki priliki, ljudje, dre*, v. Hotel sem podati, pozi, k:r sem videl. Zanima me po;av stvari objekta, barve — tisočere in razno-rstne vtis-? bi ral uresničil. Ne verjamem, a bi mogel ta nagon v sebi zatre* i. Vem, a se tako;' tu pojavi rahločutno vprašanje - posebno pri nekom, ki že ima svoj resni etier« . hltekturo —. ali je za podlago li slikarskemu tzstvarjnju na razpolago lovolj sposobnosti k oni stopnji kakovosti -:i je v tern slučaju vsaj nujno potrebna. in za one S:rš? perspektive, ki naj bi v bodeče opravičile tako početje. Toda poleg tozadevne razsodnosti čutim v sebi tudi dovolj trezne presoje svojih sil, ki se se komaj sproščajo. Kako jih bom obvladal in usmeril, je moja naloga. V sebi čutim borbo k osebnemu, čisto svojemu izrazu, ki bo šele prišel na preizkušnjo. Kajti, da moja poteza s čopičem ne bo ostala pri tem, kar som pravkar pokazal, mi je jasno ko beli \in. Ce se spomnim na vso dobo pravzaprav iz rane mladosti, vidim, da sem se dobro pripravljal v risanju. Dolgo je traja.! o, preden sem prijel čopič. Tehnika ml nI delala hudih preglavic, to so mJ tudi priznali. Vem — tehnika ni vse, toda je neobhodna. Potem barva. T3ko močno dojemam barvitosti (ne le barve kot lokalne definicije in ne barve kot maniro ali modo na platnu) — temveč barvitosti kot nekako izžarevanje, o.mev posameznih objektov, da mnram doseči, da bi to mogel podati. Seveda, marsičesa dsnes še ni, in mnogokrat se pojavijo dvomi. Toda zmeraj premaga sila k novemu preizkušanju. — Evo. Ne vem. če sem znal odgovoriti r*3 Vaše vprašanje. Morda nekoliko. Taka razmotri-vanja — odkrito povedano — niso po volji. Pravite — mnogo samozavesti? Hvala bogu! Na vprašanje, zakaj po dveh letih oimora prav sedaj razstavlja, ml je povedal naslednje: — Da bi to moje delo bilo samo zasebno razvedrilo, ni moj namen, in bi ako tud: zgrešilo svojo pot Tako delo zahteva, da se pokaže in preizkusa na forumu. Razstave pa so tudi zaključki obdobij. Včasih je treba ljudem pokazati rezultat, pa tudi iz tega načeti nove račune. Ker razstave nis. le, la iščejo priznanje javnosti. One tudi mnogo povedo. Nikdar ne stojim tako Jasno in s takim obračunom pred tem svojim delom, kot ob takih pribkah Zato so razstave morda poleg nekega zadoščenja tudi marsikatero spoznanje in dobra Šola. Poleg tega se mi zdi. da mora tudi vsaka raza lava pokazati nekaj več kot prejšnja, vsaj do gotove i obe. Ali sem v tem uspel, bodo vedeli tisti, ki moje delo stalno zasledujejo. Končno pa — razstavi se tudi. da se kaj proda .. Zanimalo me je še. kaj bo povedal o svojem delu in kaj namerava. Med drugim je dejal: — Saj veste, priprave so zmeraj velike treba pa je mnogo časa in mnogo truda žirše delo v za injem času ni bilo lahko izvedljivo, zato je manj slik razstavljenih Druge zopet so bile sproti oddane. Na splošno pa me vsak dan najdete tudi v ateljeju Treba si je znati razdeliti čas. A kar se dela kot takega tiče — motivi in zamisl. se prehitevajo, izpodbuda ne najde dovolj možnosti. Treba je še vse zadrževati, urediti, presejati, dokler ne bo našlo tiste končne poti, ki jo čutim. Danes vidim, kake je treba to in ono. jutri grem v borbo. V sebi vidim jasno, kaj bom hotel po\edaii. S cer pa: Moj čredo so impresionisti. Prisežem nanje! Begal sem dovolj po svetu in lahko rečem, da sem vi lel dom sla vse, kar se je pred kratkim in se danes na polju sikar-stva ustvarja. Zato tudi čisto mirno pri sebi vem, kaj generacija naSih -starih« impresionistov predstavlja. Le težave tega dela — katera umetnost ni težka? — je privedla razne drv.gre smeri, mnoge kot slepe ulice. Da pa seveda tudi impresionizem hoče svoi razvoj, mi postaja jasno. In da je treba novega, mladega iskanja, tudi — Podrobnosti? Naša zemlja je slikovita in polna poezij. Ni treba, da bi iskali pogledov. V zadnjem času pa me zop3t zanima figuralika, človek kot objekt, tudi kot vsebina, kar je mn^go težje, a končno tudi v sproščenem elanu — od tu športni motivi, poleg svoje slikovitosti. A ne sprašujte me po programu. Vidimo se na prihodnji razstavi, kdo ve kdaj. Tačas — delamo! VNE VESTI — Smrt generala Jakoba Testija Rasponi ja. V Bol ogni je umrl divizijski general Jakob Testi Rasponi, ki je pripadal staro-slavnemu rimskemu plemstvu. Bil je vrl bojevnik, ki se je udeležil libijske vojske m prve svetovne, v kateri si je pridobil srebrno svetinjo ter vojni križec. V izpolnjevanju svojih službenih dolžnosti se je pozneje ponesrečil in je znproeil za upokojitev. Užival je v častniških krog.h velik ugled in spoštovanje. — Na polju slave je pade! bersaljer Anton Cosio, po rodu iz kraja Ostiana pri Crcmoni. Bil je na raznih bojiščih, dokler ga ni na tri pol i tansk em bojišču zadela smrtonosna sovražnikova svinčenka. Pokojnik je izšel iz vrst cremonskega G. I. L.-a. — Italijansko Švedska kulturna manifestacija v Stockholmu. V prostorih Kr. italijanskega poslaništva v švedski prestolnici je bil svečan sprejem, ki so se ga udeležili številni švedski pisatelji, založniki, novinarji ter umetniki. Italijanski Kr. min:ster je predaval v švedsčni o kulturnih odnošajih med Italijo in Švedsko. Očrtal je obsežen program kulturnih prireditev in manifestacij, ki bodo te dni v Stockholmu in Gdteborgu na pobudo italijanskih zavodov. V okviru teh manifestacij bo tudi razstava italijanske knjige od najstarejših časov pa do današnjega dne. Po kinogledališčih bodo prvič vrteli nov italijanski film »Železna krinka« Nadalje bodo v obeh mestih poučna predavanja, ki naj pomagajo spoznati obojestranske prJlike. Pa tudi na športnem polju bodo razne prireditve, med drugim preizkus najboljših italijanskih ter švedskih teniških igralcev. Ob sklepu svojega predavanja je razdelil italijanski poslanik nagrade v skladu z najnovejšimi natečaj' za najboljši švedski članek o Italiji ter najlepši fotografski posnetek švedskega fotografa s kakršnim koli italijanskim krajinskim ali življenjskim motivom Med drugim je bil deležen nagrade znani švedski publicist Kunt Beckman, nadalie švedska pisateljica Karin Johnsson. Za najboljše fotografske posnetke je bilo izročenih trinajst nagrad. V imenu vseh navzočih nagrajencev in povabljenih švedskih osebnosti je spregovoril publicist Brckrnann, ki je poudaril globoki smiseL s katerim so Švedi vedno sledili zgodovinskemu, umetniškemu in kulturnemu razvoju Italije ter italijanskega naroda. — Komisarji sindikatov papirne to tiskarske stroke. Zaradi ustanovitve nado- f nalnih sindikatov onih kategorij, ki jih predstavlja Zveza papirnih in tiskarskih uslužbencev, so bili imenovani po korpo-racijskem ministru Artur Carnelutti za komisarja sindikata uradnikov papirne in tiskarske stroke, Ivan Leombroni za komisarja sindikata pol igralskih delavcev, Anton Genesi za komisarja sindikata delavcev papirne in kartotehnične stroke, Aldo Branchi pa za komisarja sindikata fotografskih uslužbencev. — Novi podtajnik v ministrstvu za poljedelstvo fn gozdove. Tnestjnsk vseuči-liški profesor dr. Kar.l Fabrizz! je bil ime-novan za drž. podtajnika v min strstvu za poljedelstvo in gezdeve. Leta 1918. je prispel iz Rima v Trieste, k cr je nromovral leta 1930 za doktorja trgovin' ke in gospodarske vede. Posvetil se je znanstven karijeri ter je p-stal profesor tiestinaks univerze. Triestinsko časopisje prdčrtuje njegove znanstven? zasluge. — Madžarsko odlikovanje bivSemn veleposlaniku Cerrutiju. Madžarski drž.ivni upravitelj N. Hoithy je odlikoval b-všega italijanskega veleposlanika v Berlinu ministra Viktorja Cerrutija z velikjm madžarskim križcem. — Stavil je na napačne loterijske Stf v. fn zadel 95 000 lir. Včasih je pri loterijski igri kor'stna tudi kakšna pometa. O tem se je prepričal med drugim Jak b Veglio iz Vobarna pri Borgomaneru. ki je naročil svojemu smu. naj gre igrat na tri štev. k1 jih je našel na neki beležki svojega umrlega brata. Toda sin s. je napačno zapomnil omenjene štev in se je pri en' od treh štev. zmot:l. Namestu na 81 je stavil na 31. Oče je bil zaradi tega precej nejevoljen, toda kmalu se je pokazala dobra stran sinove pomote. Loterijska sreča navzlic pomot* m izostala. Veglio je lahko svojemu sinu hvaležen, saj je dobil 95.000 lir. — Pet dni nI mogel bI8e. ker ma Je padel ključ sk°zi rkno. o nenavadni zgodbi poročajo iz Luina. 681etn« Pavel Ga-vazzi živi s svojim sinom, ki pa odhaja v bližnje mesto na delo in ki se vrača domov vsako soboto. Nesrečno naključje ie hotelo, da je pri stepanju nanrznega prta padel skozi okno stanovanjski ključ, ki je bil na mizi. Starček, ki stanuje v oddaljenem stopnišču hiše, ni mogel n kogar pri-kPcati. da bi mu prinesel ključ in ^dprl stanovanjska vrata. Revež je moral počakati do sobote, ko se je sin vrnil in rešil očeta iz neprijetnega položaja. K sreči je imel starček Se nekaj živil doma, tako ca »i je lahko skuhal kosile ter večerjo — ITI. razstava gospodinjstva je trtla otvorjena v prostorh Rinascenete v Miia-mi. Razstava ima štiri oddelke «n bo pozneje prenesena tudi v Como, Varese jj Bergamo. — Krst nove opere na odru rimske Kr opere. Prodoren uspeh je žela v rimski Kr operi krstna predstava nove opere G. Dotrpel je naš ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod JANEZ OGRIN vpokojenec drž. železnic Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 15. februarja t. 1. ob 3. url popoldne z žal — kapele sv. Janeza — k Sv. Križu. Ljubljana, Leskovac, dne 13. februarja 1943. Žalujoči: LUDVIK, KAROL, ANA por. URBANCIC, ANGELA por. JENKO* otroci — in ostalo sorodstvo LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI KINO MATICA — TELEFON 22-41 Ova filma dnevno: Ob delavnikih ob 14.30 »Ciganska ljubezen«, ob 16.30, 18.30 »Anuškac Ob nedeljah in praznikih oo 10.30 »Ciganska ljubezen« — ob 14.30. 16.30 in 18.30 »Anuška« Ciganska ljubezen Anuška Odlični igralci: Made-laine Sologne, Jean uallunt. Ciganski orkester in zbori! Hilde lira hI v glavni vlogi. Film pestrosti m dekorja! Dunajski valčki, stare pesmi in plesi! .vLNO SLOGA — TEL t FON il-ju Ce se hoče kdo podučiti, kako more prekaniti gospodinjo, šolsko ravnateljico, da si pridobi deklico, ta naj si ogleda odlično komedijo Enkrat na teden Vera Carmi, Roberto Villa, Carlo Campanini Predstave ob delavnikih od 14.30 dalje; v nedeljo ob 10.30. 14.30 16.30 in 18.30 uri KINO UNION — TELEFON 22-21 Najnovejši film najznamenitejšega nemškega filmskega igralca Heinricha Georgea Ura sreče z Mario Tasnadv, Karlo Eustom in Pavlom Richtcrjem Predstave: ob nedavnikih ob 16. in 18.15 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10 30. 14 30. 16.30. in 13.30 uri Pannaina »Beatrice Cenci« na libreto Viktorja Vivianija. Dogajanje v tej operi se razviia v razpletu pretresljive tragedije iz 16. stoletja. Režija je bila v rokah A. Pic--cinata. Glavni solisti so bili Marjeta Ca-rosio. Antenore Reali in Aleksander Zi-liani Novi operi je sledilo dovršeno irva-'anje novega baleta »Elicna« na glasbo Fianca A:fanaž. — Iz »Službenega Usta«. »S;iiž*reni list za Ljubljansko pokrajino^, kos 13, dne 13. fe-Druarja 1013-XXI. objavlja naredbe Visokega Komisarja: določitev babižkih nagrad, ureditev delovnih pogojev za pomožno oa b-je v gcst:n.-kih podjetjih in popravek (kr. iredbe z dne 23. januarja 10-13-—XXI. t. 4.) — Iz trgovinskega registra. T\an Pielick, trgovina z južnim m domačim 9? d jem ter "elenjavo na "efcelo: Vstopila £ta javna družben'ka Pielick Ivan ml. in Pici'ck Ev-gen. oba trgovca v Ljubi; :ni. zaradi česar je nastal -iavna trgovska družba od 1. januarja 1913. Bese ".Ho tvrdke odslej I. Plehek & Co. — n^rrntin^kl mftefaTK razstavi \i v Ti les tu. Znameniti norentrrisftj sHkar Galilei Ch ni je razstavil sveje slikarske umetnine iz zađnle^ra č"5i v prostorih tne-stjnske galerije. Chini mi v Italijanski ii-Kovni umetnosti svoj slove3, ki si ga je nr*^"b:l s gvoflmi del}, ki so dcžive'.a pre-r.ričlj'v umetn ški usroh na š'Ir'naj tih ve-nez: skih Biennalah. Je tudi scenograf milanske Scale ter je oblikoval številne reprezentančne umetnine za lnd': »Roma« ter »Augustu?*, pa tud: za prcštolno dvorano na italijanskem vladarskem dvorcu — Nem*ki pevci p jo ftaHj&uskim fn nemškim vojakom. V Nerr.":k^m tlemi i v Trietu ie bila pr>rčna ItaJ jansko nem-ška kulturna mr.nif^strelja ki so ji pr\s> sivovali med drijerim general Crrte Kat^za. stopn k armadnoca poveljn;ka Zv?zn; tajnik Spangaro. [talijanski ter nemsicj vojaki in razni odl'čnki. Najpreje je zapela članca bremenske državno opere Lise*oTa Th-mamiiller, ki je izvrstno odnels arijo *Fide!;a<:'. Nato je n°ct_pil bas'st đu'sour-ške oper« Egmont Kceh. ki -e z^et spev z VVagnerjeve opere 3>Tbr-"nnNi-iser>r S Schubertovimj arijam' se ie od1?čno live-^"avil tenorist dess~uske epere dr. H rst Wolf Izvrstne soli te je spretni nI na klavirju maestro P. Trrst. Italijanski n nemški vojaki, ki jim ie bil koncert namenjen so vse-m trem pevcem toplo vzklllcali Pc končanem koncertu sta prfred ln nemSkJ eener^lni konzul v Triestu von Dmffel in v.-dja tr!est:n^ke ficrajevne naredno soc'ad stične skupine dr Pausch na čnst pevcem Tostem in talijanskim ter nemSkfni vojakom pr-^rčen počnstitveni večer v dvom nah Nemškegg doma. — Italiian^ka eacfklOpedlja hOleSvai •ikomu ateneju Ravnatelj madžarskega Itali^nskesra kulturnega zavoda prof Aldo Bjzzarrj je izroči rektoratu kolšvar-ske univerze vs*.1 zvezke Italijanske ^r-klnpedije k! jo ie skupno z drugimi dragocenimi doM podirda rimska ^*Tada kološ varsken^u v.«v»uč*:ISkemu stone-'u KoloSvnr. ski rektor in akademski svet sta izrazila nrof. B'zzarriju s^'or iskreno hvaležn st s Drobno za zadevno sporočilo r:msk: vla li Po prisrčn- italijansko nvsdžar.^ki kulturni manifestaciji je b:!o v velki avli omenjenega vseučilišča predavnje prof Bizznrr'-la, ki ie v tehtnih Izvajanjh razčleni >Ti-chiavellijev pomen, njegovo delj *n miselni razvoj. — Tridesetletnica »Sadjarja ?n vrtnarja« **rav ob izidu jubilejne številke »Sadjarja in vrtnarja« se je med vrtnarji razširila žalostna vest. da je umrl nvhov voditelj ^den največiih sloven=kih sadd^r.^kih stro_ km*niakov in ustanovitelj »S^diaria in vrtnarja^. Na občnem zboru sac. arslrih in vrtnarskih društev so oktobra sklenili, da bodo izdal namestu D05?mezn:h me~°čnIh številk, nekakšen jubiTejni zbornik. Tako ie zdaj izšla trojna Številka, ki vsebuje izredno mnogo tehtr.esn gradiva za sadjar-ie in vrtnarje Na Drvem mestu je jubilejni članek. Na nekatero zanimivo gradivo bomo opozorili še posebej. IZ LJUBLJANE — Ij Pravi pomladni dan. Nekoliko prezgodaj jc postalo toplo, čeprav smo polovico februarja že pre?tali Tako je včera* naivšja dnevna temperatura dosegla že 9.3° Dopoldne je bilo še hladno, saj je utrania minimalna temoeratura znaša'a —4° opoldne je pa začel nenadno pihati močen jug Kljub jugu je pa ostalo pepo]-dne še jasno. Tudi noč* je bila jasna in mračni tlak ni mnogo popustil. Davi je znašal 766 mm, kar je Še vedno nad nor-malo Davi je bilo živo srebro nad ledi-ščem; današnja minimalna temperatura je znašala 0.4°. tako da je bilo že zjutraj priletno toplo Temperatura je še naglo naraščala, ker je bilo sončno —Ij Sindikat delojemalcev go*tin«Ke *tr ke m Trgovinski oddelek PDZ javljata, da se bodo prijave uslužbencev gostinske stroke zaradi dodatne živilske nakaznice 100 g dnevno sprejemale samo se oo četrtka IS t m. med uradnimi urami oa 8 do 12 in od 15 do 18. Miklošičeva certa št. 22/1. — Ij Sadjarska in vrtnarska podružnic* t tubliana I poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže pogreba blago-pokojnegn društvenega predsedn:ka Martina Humcka v torek dne 16. t m. Iz Su^dnie štajerske — Dirigent Max Sch«nherr "0-letn:k. Znan- dirigent in kapelnik Max Schdnherr ie praznoval te dni 70-letnico rojstva Znan jc tudi kot skladatelj in javnost ga dobro po^ia kot enega najvidnejših pred- stavnikov javnega življenja. Tudi njegova dva sinova Max in dr Wilhelm delujeta na glasbenem polju. — Mladinski film v Šoštanju. Veliko je bilo veselje, ko je bila nedavno prirejena v Šoštanju filmska predstava za nemško mladino Pripravljenih je bilo 300 sedežev, prišlo pa je nad 400 fantov in deklet, ki jim je f;lm »Jakko« zelo ugajal. — Socialno skrbstvo v P*u.hi. Lnl je bilo potrošenih v Ptuju za socialno skrbstvo 191.000 mark. GLE*W IŠČE D R A M A Ponedeljek. 15 februarja: zaprto. O V E R A Ponedeljek, 15. februarja: zaprto. Torek. 16. februarja ob 17: Beg Iz ReraJa, Red B. I Sreda, 17. januarja, ob 17: Sestra Angel!-ka. — 7. simfonija. Red Sreda. »♦♦Ht«»M»«*n ♦ i ' ***!>»>' t«i«*MM Inseriraj v SLOV. NARODU! Izpred okrožnega sodišča Obtoženec, ki sj njegove specialitete prevare je bil zbsojen na eno leto robije — V petek Ljubljana. 15 februarja. V Vevčah rojem 381etni samski mehanik ^ofer Stanislav Trost jc bi že dvakrat kazno* van zaradi pre\ar V petek je pri>cl ponovno na zatožno klop. ker 03 je državni tožilec tožil zaradi petih prevar ki jih je izvršil v nduj% dveh letih Glede na ponavljanje je obtožnica zahtevala naj sodniki kaznujejo Trosti kot ^brtneea izvrševalca prevar po § 337. kaz zak Senatu ie predsedoval s o. s Rajko Ledcr-has kot votnnta pa sta sodelovala s. o. s. Ivan Kralj m Jos'p RaričeMČ Obtožn:co Te zasto-na? državni toždec Branko Gostu Obtoženi Tiost je nastopal zelo izzivajoče n £«a je mora' predsednik vcokra* osti o ukoriti Z motivacijo da se njemu nić ne verjame, je odklonil v<=ak z320vor »Ali se mi splača odgovarjati, kar brez mene opr.ivte« ie zaključil n sedel o3 zatožno klop Pred^edn'k je narekoval nje» gervo izjavo v zap'snk nato pa začel č:tati ntec!ov zagovor pred preiskovalnim scdn;kom 'n zasliševat: pr'"če. Državni rož-lec 'e drdžd Trosta da je 22. no* vembra s rrcvarr,;irJ namenom izv;'b i od Anice Cirmanove 100 din. čc^ da i; bo dobavil Senc:na Obtoženec se je zagovarjal zelo za-gonetno in skuhal dono\cdat? da ie imel neki vt. kjer bi mr.oci v škof jt Lrki dob t? benen Bil je ushižben pri :tabu za utrjevanje bivše rttgosfovanske vojske Tidil je. da je unel dobro vol o mora! pa jc L'uMiano prehitro za« Dusttti m tako ni mogel dobavit ben^na Cir-marova. zaslišana kot priča, je povedala, da (brezenca prej sp'oh ni poznala Ko ie prišel ni b:lo njenega moža doma. Predstavil se je za Staneta in rekel, da na mož dobro pozna Zato mu jc tudi zaupala. Ker so bencin potrebovali. &n je bila pripraviiena kupit-* večjo količino. Trost ie zahtevat naj mu da nekaj na račun za nabavo kant. Daa mu je 100 din. Oblubil ie. da bo *c isti večer nnnesel bencin in £ja ie čakala pozno v noč. B lo pa ni ne Trosta ne bmci.a. Dnicjo prevaro je Trost zagrešil 25. februarja 1941 na škodo Marije Lasanove. P mudil j« ie v nakup večjo količino stare pnevmatike. Lasanova je na kunčjo pristala Posodila je obtožencu, k^ je mrdtcm zajede1 n zapil v n:eni gost !ni za 180 d:n raznih dobrot, kolo. da bi sel po pnevmatike. Trosta pa ni bilo več -•azai. Ccz neka i dni jo je polic ja obvestila, da se ie kolo na:lo na Igu v nek' costilni kjer VABILO na :ivzr. REDNO SKUPŠČINO Zadružne hranilnice zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani ki bo v torek 16. februarja 1943. ob pol 5. uri popoldne v zadrugin'h uradnih prostorih Dalmatinova ulica štev. 6 s sledečim dnevnim redom: 1 Otvor;*ev in konstituiranje skupščine. 2 Poročilo a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora. 3 Branje revizijskega poročila. 4 Sklepanje o letnem sklepnem računu, o kritju izkazane zgube in podelitev razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora. 5 Sklepanje o prestanku radruge. 6 Volitev: a> dveh članov upravnega odbora odnosno 4 likvidatorjev, b) enega člana nadzornega odbora in enega namestnika. 7 Predlogi in pritožbe. 8. Določitev: a) vsote do katere se sme zadruga zadolžiti, b) vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti, c) najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga podeliti posameznemu zadružniku. 9. Slučajnosti. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo v petek 5. marca 1943. ob pol 5. uri popoldne druga, na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 39 pravil sklepala veljavno, ne glede na število navzočih zadružnikov. Letni sklepni računi so razgrnjeni na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerim jamstvo še ni prestalo, v poslovnih prostorih zadruge med uradnimi urami. <4a je Trost zastavil za zapi tek. Kolo je Lnsa-nova dobila vrnjeno OboženCC ic /an kal, da b: imel namen kolo odpel jati in i«, trdil da ;e bi! pri Lasanovih zelo domač in da si je kolu že večkrat izposodil. O inkrimnir.'n priložnosti, da je dobil delo v nekem kram blizu I^.i. Kolo je pusti! na l^u ker pa naprej /aradi hr * bovi tega terena n: mogel več uporabi iati Imel Ca je namen vrniti Lasam ra jt* vse njegove, navedbe zan kala in izpoveda.a tako. kakor ie navajala obfožmca CJ'ede neplacanegi zap;tka pri gostilničarju na Ifju. pn katerem ic puttfi omenjeno kolo, jc obto/emv ' .jm!. d i ca je kasneje plačal. Nadalje ca ie ariatul to/ilec to/il. ker ie decembra 1041 skušal v Dev;H Mariji v Polju izvab:ti od posestnika P 1000 Rt /a uporuAc m sc pri tem ikliccval na to. da mu ie ie neki znance nmin-cnrc-i posestnika dal v st; rnnu"i r><10 lir. Izkazalo se Je. d.i je bilo te eatr$e**njc lažno tn da je Trosi h< te1 d. bit; đenar ease. Pri posestn'ku P je nastopal ze!o cr< z« ce. ta« ko da je P. ki p n |ni1 pred nj'm. Pomirila ga je ntka sosed k ic Trosta poznala. Zadnjo in najpr'o prevaro je Stare Ttoaf zecre;i! na škodo Trne Havličk< Vt k: j; ic izvabil 450 lir Ko ie b;! i/pu;J.: '/ 1 1; se je zglasil pri njej in zatrjeval da k bd v zanoru skupaj z ajenitn bratera Vdctorjem. Zahteval je 500 'ir in obljublja* da bo ipeasil Viktorja iz zapr.Ta Bil ie zelo egof« rca la lako mu je Ilavličkova na^cd!.i teT -/ročila \ se s\(»ie nrihranke v znesku 45«» lir. D.iv je obljubil, da bo pri-cl v nekaj dneh povedat, kako so *>in-tervencie« uspele. Ca ,r ^e£ blizu, Ko ie nekoč srečala >:\ ilja M . ki sc je ob obisku Trosta pri Havličkovi pri slednji mudila in pa vprašala kako jc z zadevo je robato odvrni, da njo nič ne brica. Dala ga je nato aretirati. Izkazalo sc ie tudi. da je omenjen' Viktor prepovedal, da bi dali za sfatertencijes kakršen koli denar Žal je njegova prepoved lettro pre* nožno dosegla. Ko je predsednik predoćil obtožencu da ie nanravif zelo grdo dejanje, ko je prevari Hav-ličkovo za njene edine prihranke, in Ca spni Saj ali namerava kdaj povrniti emogoč;ti. da bi se razvih' v ne-vamoi>oin ob^eau. Le v ča=m cve*enia in pri češnjah, ko je dozorel sad. poč:va škropil n: ca. sicer pa zalezujemo z njo ve^^o bolezni in škodljivce, čim se pojavijo. Proti sado:m boleznim in škodljivcem je škropljenje najučinkovitejše, če ca npr vimo n pravem Času Mnogi ne vedo. kdaj bi ^kropili na primer nrotj kaparju, listnim ušem. cosenicam itd., da bi imeli največ usT>eha. Važno ie tudi vedeti, da ne zatiramo v: pa še raja žvenlenoapneno kvašo v razmerju 1*40. D-uca nadlega, k se pojavi v tej dobi. nexakc v <^cdi razv>»a in odpiranja brsen;-cam Proti slcdnnm n iaix Ičnemu za vi i a ču ;k-onimc med razvijanjem s«id'a dvnkrit lahke Ko se napenja brstje napadata hrukc ka par m škrlup. Proti njima uporabimo ista sred* stva in v istem razmerju, kakor smo navedli za jablano. Tudi pri hruški moramo raztopino prct: škrlupu med razvijanjem cvetnih popkov omiliti. V drugi razvojni dobi se začenja boj prot: 1 stnim ucm m gosenicam. Proti liernim osem škropimo do dazoiUve sadja s presledkom med razvojem cvetnega popja cvetenja. Gosenice zatiramo edino še ** prvi dobi po od* cveten u Proti listnim ušem uporabljamo raztopino mazavega mila in tobačnega izvlečka, proti gesen cam pa arzenovo kvašo, kakor seno op:saTi pri jabTanah. Takoj po odevetenju se začenja tudi pri hru-"k: h boj proti zavijaču m njemu podobnim ^kodliivcem. Najučinkovitejše so arzenove kva* še. kakor smo jih navedli zgoraj. Škropljenje breskev Še v z mskem času zatiramo na breskvah s škropljenjem kaparja in jajčec listnih uši. Za oboje uporabljamo žveplencapneno kvašo v razmerju 1:3—10 To zatiranje traja do srede debe, ko sc napenja brstje Pozimi m potem do cvetenja nastopamo tudi proti nevarni bolezni, ki je že mnoge sadjerejce priprav la do tega, da so zgubili veselje dc gojitve breskev. Mislimo na kedravost Proti njej prporočajo 1—2" ono bakrenoapneno kvašo ali žvepleno-anneno kvašo v razmerju 1:3—10. Kasneje v dob: pred cveten icm cnvlimc raztop no in upo-r:.bljamo lf* do ^s"/o bakrcnoapneno kvašo ali žvepenoapneno kvašo v razmerju 1:40. V drugi dobi se pn breskvah začenja bej proti skrlunu Postopamo enako kakor pr: ko« dnavosti. Nap'ej uporabi;amo močnejšo raz-tr.n;no. med razvijanjem cvetnega popa pa jo omiMmc. Skrlup zat ramo tudi po cvc*eniu. ko "kropimo sad. t k-sne je. ko- smo ^dje že po* brali V tem časa uporabljamo seveda zopet nr >nj'š-- raztop:no Ko se odnra brstie in se razvijajo cvcfn; por«k; nanadaio b'eskvc tud: listne uši m go-sen:ce Proti prvim uncrab'jamo isto sredstvo. '-■ -iker smo ga navedli za jablane in h-u:ke Enako tudi nrot gosenicam Med eveteniem nc "k-n::no. na laljujemo na no odevetenu ko sc ie sad /e nrecc' raz - d f.^tne u^i zatiramo ~:d" potem, ko smo sadje že obrali Tri opice 4P-i\ SV*. Kič slsbe^a p^lislat slabega gJeđnti Ob vznožju gore Nantai. 150 km od T' kia, stoji med krasnimi svet SCI sv< tega mesta Xikko navadno pc slopje. N"ad vho-dom je pritrjen obledel lesores. n ljajcč tri op^ce. Prva si krepko za ti h ušesa, druga si z obema rokama V'C\ u ( tretja si pa zakriva oči Sk raj vrak Japonec pozna ta lesores in če poroma v Nlkko se takoj napoti k p »ffop'u. kjer je ta znamenitost pritrjena nad vhodom. šele iz občevanja z TaponcJ tu.ee zve kakšen je pomen treh opic na les rezu v mestu N:kko Opice izražajo to. kar je vsakemu Japonca skoraj že prirojeno namreč nič slabetra poslušati, nie slabega govoriti in ni^r slabega gledati, če človeK ntc slabe.ua ne sliši, mine vese'j : stejra, ki slabo govori c>e človek nič slabega re gnvo-li. izgubi dotični, ki opravljivce la j po iuš i. izgubi dotični, k- opravljivce rad posluša to priliko. In če človek noče videti nie grdega se izogiblje tistih, ki bi radi kaj grdega pokazali, ali prikazali kot lepo. Modrost treh >pie na lesorezu pa gi e še dalje. Ce že kaj slabega slišimo ali vid mo. ne smemo vsaj govoriti, da bi aas ljudje pri tem videli, sicer bi nam lahk-> cčitali, da smo slabo namenoma gledali ali poslušali. Temu bi se lahko seveda izognili, če bi protestirali. Toda v ton* primeru bi mo-i ali sami grdo govoriti. Tega pa tudi ne smemo. Vse slabo in grdo ima to lastnost, da se širi potom vseh čutov, dočim se lahko dobro in lepo samo uveljavi, lS5e -in grdo daleč naokrog opoie, ker samo po i dovolj trdno in odporno Če si to-Ijudje zatiskajo ušesa, usta in oči. nima en-do in slabo nobene moinosti, da bi se širilo. Zakaj so si Japonci izbrali prav opice za aosllke te svoje globoke ža>-jcnjske mo-irosti ? Opica velja v vsej Aziji za sv ti žival. To izvira najbrž še iz pradavnih ča-sod, ko so se ljudje bali opic zaiadi nji- -9 nič zZzli>z'£'3L ^sv^rlti in nič nove podobnosti človeku. V Indij; se je prl-Sila temu strahu še vera v preseijeva-luš. Ljudje so verovali, - h je po več sto epic. Pogosto navele opice na kolodvorh na vlake, prebrskajo vse vagone in pokradeno potn'kom kar do-sežejo V mnogih mestih hodijo op ce po ulicah kakor pri nas psi. Na Japonskem je pa udomačena samo ena opica, in sicer inuus sper o>us z rdečimi lici. Ta opica je precej redka žival in zato se tembolj ceni. Duhovna higijena, ki jo doseže človek po zgledu treh svetih opic. upodobljenih na lesorezu v mr>»u X kko. ima čudovit učinek Menda ni dežele na svetu, k^r bi bili ljudje tako vljudni, kakor so Japonci. Ker noče^ govoriti nič slabega ali grde-I ga. se vedno in povsod izražajo v lep"h besedah. Japonec ne pozna nobene trde ali i grde besede Posledca tega je. da svoje I ravnanje več noma dramatizira. Marsikaj, kar bi se dalo urediti z besedo, se mora urediti z dejanjem, pogosto z obupnim dejanjem ^ Japonci ne raznašajJ obrekovanja Ce kaj slabega ali grdega slišijo, ohranijo to zase. Tudi če sliši Japonec obrekovanje c sebi. ne misli na raa?Čevanje. Japonec je človek vesti. Be-eda mu ne pomeni mnogo, pač pa dejanje. Tri svete opice v me- 1 > -'♦l*a V prednji postojanki na vzhodnem bojišču, ki Jo drže italijanske čete sru N:kko so poosebljenost japonskega sa- mopremago\'snja. Noben Človek na svetu se tako krčevito ne drži strogih oblik občevanja kakor Japonec. Japonci so po naravi mehki ljudje, ki si pa nalagajo trdote, kakor le redko kdo na svetu. In te trdote bole mehkega človeka bolj. kakor notranje utrjenega. In te preteče bolečine silijo občutljivega človeka na pravo pot. Velika invcstrclfe v Argentini Argentmska vlada po'aga zdrj veliko važno t na javna dela. zlast na gradnjo cest in mostov. S tem hoče obenem p -vzdignit poljedelstvo jn industrijo, ra tudi tujski premet. V severni pokraj;nl Tucum:n brsta zgrajena dva velika nasipa. Strcški bedo znašal 18 odnosn 14 milijonov pezov. Nasipa bosta velikega pomena za poljedelstvo n industrijo, cb-enem ae bo pa prid b lo mnogo redovit ne zeml e. da bo dovolj prost ra za nove naseljence. Nas.p^ bosta zadrževala 400 milijonov m': vode. V načrtu je tud več no-Vih zdravstvenih ustanov v Buenos A,resu i in drugih večjih mestih. Stroški za ta deia b do zn"šal 800 miljonv pezov. Za nove elektrarne in naprave za umetni namakanje zemlje je določen h 650 milije nov. Obenem z že začetimi javnimi deti, med katerimi so grj Inja bolnic v Buenos Aireau v mestu Rosar o de Santa Fe in drug h večjih mest h, se bo p"rabi!o za javna dela nad 4000 mriPjon.v pezov. Vsa ta velika delavnost jc v rokah odbora za ■ kocrcijnacljo javnili d?l. Tako bo lahko Ar-! gentina v zn tnejši meri -zkoriščala svoja [ ogromna naravna b gastva kakor jih je d slej. če bi ggsgggtfla faira V pradavnih časih so videli ljudje v solnčnih in lun n;h mrkih strašno borbo med obema neb2~ruma teie>oma. Mnoši ; ljudje so ver vr i da b. bilo konec naše [ zemlje ali pa. da bi io vsaj zade'a strašna i katastrofa. Če bi se solncu posrečilo »po-I zreti« iuno. Zato so s" na \Tse načine pri-zadevali vzpodbuditi luno k čim ^ečjl bojevit osti in odporu proti njenemu naj-hujšemu sovražniku svincu. Ljudje so na ves glas kračal in razbijali po raznih posodah, da je bil hrušč čim večji. Tako ?o mislili da jih luna s'iši. in da bodo njihove želje 'zoo'njene. Pri nekaterih divjih plcmer;h se je ta pvastar običaj ohranil do naših časov. Qc±e elvil s?a Elzaskem Elzaška Ima dalje časa nemško kazensko pravo, zdaj je bi pa storjen na polju izenačenja zakonov mv korak naprej. S 1 januarjem 1843 s*o>pi namreč po odredbi šefa civilne uprave z redkimi izjemami v veljavo celotno nemško pr: vo. v kolikor gre za državna pravo. Z uvedbo civilnega zakonika zgubi veljavo francoski code eivil. v koVkor so sodišča po njem sploh še postopala. Razveljavi] esse zakettske zveze Rumumia je s posebnim zakonom uredila vprašanje. katere zakonske zveze cklenjene pod sovjetskim režimom v pr-ključenih pokrajinah so veljavne. Pod -ovjet-k-im re/'mom sklenjeni zakoni bo-io priznani samo. če so pravilno vpisani v uradne knj^e Konkubinati, ki iih je iovoljeval sovjetski zakon tudi brez uradnega vpisa, ne bodo pr:znani. ker nacorc-rujejo rumunskemu pojmovanju morale. Tudi sovjetska ločitev zakona ne bo priznana. Će so se pa ločenci ta Čas zopet poročili, velja zadnja zakonska zveza. V zrcalu anekdot Kainz Slavni dunajsk; igralec Ka'inz je prišel uekor v monakovako gledališče, kjer so ga prosi!i. naj se vp še v tako rvnno zlato knjigo. Ko je odnrl stran V:jer naj bi e»e bil p dp:. al. je opazil podpisa dveh svojih tudi sloveč h tovarišev, K.ajnz je preč ati: — M je živi;, nje umetnosti — Adolf Sonnenth i J. — M življenju — Ernest Posart. Kainz je pa napsal spodaj — Gorje t.-t asu. ki laže! — in se ptxl-pisal. Clc^enceau Ko je postal Clemeneeau prvič minister, se je hotel osebno prepričati o govrieah, da prihajajo urainikl prep-zno v pisarne. Nekega jutra je odšel ob osmih s Sefom kabineta pogledat, koliko je resa ce rta tem. Vstopil je v pivo pisarno: nikogar. Vstopil je v drugo. tretj\ četi to in peto — vse prazno. Sele v šesti je našel za mizo spo^egn uradn:ka. Sef kabineta ga je hot<*l zbuditi, toda Clemeneeau ga je zadržal in mu zase* petal na uho: — Nikar ga ne budite, ker bi Se ta odšel. Ade!a Sandrock Pokojna filmska igralka Adela Snndrork se je peljala nekoč ko je biia še mlada, na počitnice. V ;stem kupeju se je poTJal s*imo šc neki mladenič, ki jo ie skrvaj sramežljivo pogledoval Mladenič ji ]e bil všeč in rada bi se bila seznan la z n^im, pa ni imel ponuma ogovoriti jo. Končno se ji je zdelo vse že preneumno in z odločnim glasom mu je dejala: — Fant. opozarjam vas. da bom morala čez pol ure Izstopiti Frank WedeVind Neka dama Je prosila pisatelja Franka VVedekinda, n3j b: posredoval pr neki koncertni agenturi za prired tev klavirskega koncerta, ki b na njem prvič nart koncertni agentur' je nar čil na,manjšo dvorano, kar so jih imeli na razpo'ago. Ko je prišel povedat dam o upehu SVOJej posredovanja, se je zanimala tudi za dvorano. — Najel sem na;*bt'l'še. kar sem ma^al« Manjše d v. rane n so imeli — je odgovo"Q \Vcdekind. — Zakaj ste pa najel' najmanjšo dvorano? Bolje bi bilo. če bi bil najeli več;'o. — Gospa, to sem storil v vaš- korist. V manjši dvorani bo manj lud- si š lo, čc^a vsega vaša hči ne zna. — je odgovoril Wo-c'ekind smeje. Arthur Schn'tz'er Nek; mlad knj ževnik je potožil Arthur-ju Schnjtzlerju, da ga pogosto mučijo teJL ke sanje. — Ce pomči dolgo delam, ne morem zaspat' ali pa spim zelo nemirno, — se ie pr toževal mladenič. — — Tu p: moč ne bo težka, — ga je potolažil Schnitzler. — Jaz bi vam .»vetov.d. da tisto, kar vsak večer nap šete, pr««d spanjem prečita te. To vam bo gotovo pomagalo, da boste takoj zaspali. MED PRIJATELJICAMI — Mar se ne zdim v tej obleki deset let mlajša ? — Seveda. A koliko si stara? — Osemindvajset let. — Seveda — v tej obleki. GEORGES OIINET: @ PRODAJALE«! STRUPOV ROMAN Grad sam ga v začetku ni prav nič zanimal. Kupil je bil to posestvo samo zato. ker se mu je bila ponudila ugodna prilika za zgraditev nove tovarne, ki bi imela tovorno pristanišče na reki in s pomočjo žične železnice zvezo z železniško progo iz Pariza do Lyona. S tem bi se mu zelo približala Bourgogne kot ugodno vinsko tržišče in francoski jug kot enako ugodno tržišče raznih vrst cenenega žganja. Ko je pa s svojo ženo posetil ta sijajni grad Goumeville, je izrazila madame Vernier željo, da bi preživela tu poletje. Vernier, ki je sam nadzoroval gradnjo no e tovarne, je bil s tem zadovoljen in tako je uboga, hirajoče žena životarila Sest mesecev z malina, dveletnim Kristijanom v tem mirnem, slikovitem kraju. Tc so bili zadnji prijetni trenutki njenega življenja. Zdelo se je. da ji zdrav gozdni zrak vrača nekaj življenjske sile in veselja. Potem se je pa vrnila v AubcrvHe, kjer je legla T bolniško posteljo, iz katere ni več vstala. Vernier, ki ni slutil te katastrofe, je bil ves iz sebe, ko mu je umria žena. To ni bil solzav mož, v svojem srcu ni nosil tiste nežnosti dc žene, ki povzroči ob tako nagli izgubi popoln možev obup. Znal je pa ceniti Felicitino udanost in plemenitost. Požrtvovalno je delala z njim. ko je polagal temelje s/ojoga bogastva Objokoval jo je. kakor bi bil objokoval izgubo zvestega tovariša. V zasebnem življenju je pa ni pogrešal. Praznino je bila zapustila samo v njegovem trgovskem življenju. Toda prezaposleni ljudje ne morejo podaiševati svoje bolesti po mili volji. Vernier je imel že preveč trgovskih poslov na vratu da bi se bil dai motiti svoj m solzam. Oblekel je žalno obleko in se z vso vnemo lotil dela. Prav tisto leto je odločilo o bodočnsti nje^ove^r podjetja. Spretna in neprestana reklama v dnevnem tisku vsega sveta je bila prinesla Vernier-Mareui-lovim likerjem slavno ime enkrat za vselej Prodaja je bila silno narasla m blagajna je delala že z milijoni. Tedaj si je Vernier izmislil kombinacijo, ki ga je čisto naravno privedla na misel ustanoviti lastno banko. Bil je v stalnih stikih z vinskimi vele-trgovci na jugu, od katerih je kupoval ogromne množine žganja, iz katerega je izdeloval svoje likerje. Pri teh poslovnih zvezah je pogosto naletel na vinogradnike, ki so bili zašli v denarno stisko in ki so mu ponujali, vso svojo lct:no. Ni Je potreboval, toda denar jim je rad posojal. V Moretu je dal zgraditi veliko skladišče, potem je pa proti zastavljenem letinam posojal denar vsem vinogradnikom v Charente. Prav kmalu je opazil da je posojanje denarja mnogo donosnejše od prodaje likerjev. In tako se je njegov sistem posojanja proti blagu kmalu izpre-menil v ogromno oderuško podjetje. Obvladal in vodil je ves trg opojnih pijač. In ker so se njegovi trgovski posli širili z neverjetno naglico, je najel v Parizu v ulici de Chateaudun najprej pritličje velike hiše, potem je pa razširil svoje podjetje v prvo nadstropje Mareuil mu je pri tem pr dno pomagal. Ta bivši reklamni agent neznaten človeček, ki je begal dolga leta po pariškem tlaku na vse strani, večkrat blaten liki kuža, da je le zasluži deset frankov dnevno, je zdaj dokazal, da je izvrsten in bistroumen finančnik Razširil je Vernierove špekulacije tudi na olje in moko. V Levantu je ustanovil zbiralnico žita in dobil v svoje roke proizvodnjo olja vse Sicilije. Uvažal je kopro in kokosove orehe in vplivu finančnega doma Vernier-Mareuil je odprl tudi Indijo, končno pa še ves Daljni vzhod. Izdelovanje likerjev je bilo zdaj samo še postranska panoga in gotovo ni bilo tako važno, kakor drugi trgovski posli tvrdke Vernier-Mareuil. Toda Vern er je bil še vedno navdušen za svojo prvotno stroko, ki je bila vir njegovih prvih uspehov. Kak ^r v Aubervilliersu tako tudi v Moretu ie poveril zdaj inženjer jem vodstvo vse proizvodnje Vendar so pa bili trenutki, ko ga je zapeljala radovednost in ob takih prilikah je navadno odšel v svoje ž