JULIJ JI S 18 T Katnilij 19 S Vincencij Pavi 20 C Elija 11 P Viktor + i£_£_Marija Magd. « N 8. pobink: S P Kristina 25 T Jakob 26 S Ana " C KriStof, mu?. J Inocenc + 29_S Marta_ £ J- BobTnki " P Ignacij g amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!, GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) (NO.) 138. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 20. JULIJA — THURSDAY, JULY 20, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII, izave "mirovne fronte" odločno zanikajo, da bi se z Nemčijo vodili kaki tajni razgovori za mirno predajo Gdanska. — Domneva se, da je te govorice spravila v svet Nemčija, da izpodkoplje nje zaupanje v Anglijo. London, Anglija. — Iz treh Pfestolic, namreč Londona,Pa-riza in Varšave, so se ta torek "ločno zanikale govorice, da 1 se z Nemčijo vodila kaika ajna pogajanja za mirno pre-J*aio m'esta Gdanska. Kako so 6 govorico prišle med svet, ne nihče, toda razširjale so se . vso resnostjo in pri tem se skrivaj namigavalo, da bo fšlo kmalu do novega Mona-' ova. Z gotovostjo pa se do-neva, da so se zajpočele v ! ertlčiji sami, kajti ravno tam Jvn Pa v Italiji se jim je posve-Cal° največ publicitete. Nasprotno pa je resnica, da Se vršijo te dni med Anglijo Poljsko važni razgovori. v^kor je bilo že poročano, je °easno obisku v Varšavi j^&leški general Ironsides, vr-ovni poveljnik britanskih ^komorskih čet, in že sama r'avZoČnost te visoke osebnosti c°kazuje, da mora biti zveza j^d Anglijo in Poljsko zelo estla; razumljivo je namreč, UPOR PROTI ITALIJI da Se bodo at-madne osebnosti ^zgovarjale o vojaških in a>nbnih zadevah; te zade-Pa se ne razpravljajo med eina' državama prej, dokler ^ed njima popolne diplo- °br; Ve dv< ni ^atske in politične enotnosti. .n' kakor se trdi, se obnaša-0 Poljaki proti gen. Ironside Hi spremstvu kot enemu svojih lastnih Med drugim mu razka-svoje tovarne za orož- njegovemu aPram ^OŽ. Zuiej0 Je i 111 municjjo, do katerih ima '6 Malokdo dostop, tujezemec Pa sPloh ne. Razvidi se iz tega, da ima-0 Poljaki v Anglijo neomeje-Zaupanje, in tega bi gotovo se kazali, ako bi le količkaj cUmili, da jih namerava hamberlain pustiti na cedilu, Jvak°r je lani Cehe. Sklepa se lahko, da so govorice o ^h pogajanjih z Nemčijo sami spravili na dan, Qlez dvoma z namenom, da ^Jejo zaupanje med držaji "mirovne fronte;" ako Se jim to posrečilo, bi Polj-ko bi mislila, da je izda- MESTNI ODBOR POSREDUJE Med CIO in Packing družbo pride do pogajanj. Chicago, 111. — Mestni pododbor za delavske zadeve je posredoval, da bo prišlo do se-stajnka med zastopniki Armour Packing družbe in zastopniki CIO unije v svrho sporazuma, da se prepreči stavka, s katero je unija zagrozila. Ta sestanek se bo vršil v četrtek. Kakor je bilo že poročano, je CIO napovedala borbo tej družbi in trem drugim na svojem zborovanju zadnjo nedeljo. -o- S ČOLNOM PRIŠLI PREKO ATLANTIKA New York, N. Y. — Semkaj, so prispeli te dni trije Švedi, ki so napravili pot iz svoje domovine preko Atlantika na način, ki je zajhteval dokaj ko-rajže. Pripeljali so se namreč z motornim čolnom, 33 čevljev dolgim. Eden je star 44 let, drugi 34 in tretji 22. Čoln, katerega motor ima deset konjskih sil, napravi na uro sedem milj. Za pomoč so imeli tudi 1 jedro.Pot jih je vzela 37 dni. -o- N AZIJI ZAHTEVAJO NEMŠKE GOZDE Praga, Češka. — Lastniki gozdov na Češkem so prejeli od nemških oblasti ukaz, da morajo tako pospešiti produkcijo lesa, da bo treba, ako se povelje izvrši, posekati 50 odstotkov več dreves, kakor pa bi se jih moglo nadomestiti z cloraščajočim drevjem. Določene pa so visoke kazni, ako se ukaz ne bo izvršil. Nad polovico lesa je namenjenega za Ne!m'čijo. --o- HITLER SE KLANJA Tirolski Nemci se upirajo izgonu s svoje zemlje. Pariz, Francija. — Potniki, ki prihajajo iz južne Tirolske, ki je po vojni postala italijanska provinca, pripovedujejo, da je med tamkajšnjim nemških prebivalstvom v teku gibanje, ki ima značaj pravega upora. Kakor je bilo že poročano, sta Hitler in Mussolini med seboj sklenila kupčijo, po kateri se je Hitler popolnoma odpovedal tej provinci v nadomestilo za italijansko zavezništvo. Po sklenitvi tega sporazuma je italijanska vlada odredila, da se imajo Nemci odpraviti iz te pokrajine; tisti, ki žele, se lahko izselijo v Nemčijo, ostali pa bodo premeščeni v razne kraje širom Italije. Prebivalstvo se je temu ukrepu ogorčeno uprlo in izjavlja, da se drugače ne bo podalo kakor le sili. Italija je ta upor pričakovala in tako je ukazala, da morajo vsi tuje-zemski turisti zapust.iti to provinco, brez dvoma zato, da ne ^bodo priče nasilju, ki se utegne izvajati nacl prebivalstvom. PREVEČ JESTI JE VELEIZDAJA Berlin, Nemčija. — Prof. Wirz, eden članov sveta za narodno zdravje, jo v govoru, ki ga je imel v ponedeljek v Stuttgartu, povdarjall, da je preveč jesti obsojanja vredno iz dveh ozirov; škoduje namreč zdravju,obenem pa se lahko smatra kot nekaka vele-izdaja, češ, da brezpotrebnp uničuje živila, ki jih Nemčija trdo potrebuje. SESTANEK PRI PREDSEDNIKU Trije voditelji republikancev povabljeni od predsednika k razmotrivanju o nevtral-nostnem zakonu. ^ _ , Opeharjena delavka Washington, D. C. — Pred- . . .. p sednik Roosevelt skuša z vso ^an\3 "TI ^JZ vztrajnostjo, da izsili od kon- tekh torek je prijela kranjska gresa, da še tekom letošnjega + 29 . le«e*a brdZP°" razveljavi sedanji Eelne^a tesar-ia K Iz Jugoslavije Brezvestno dejanje 29 letnega moškega, ki je osleparil marljivo delavko za vse njene prihranke 20 letnega dela. — Vloge v denarnih zavodih so začele naraščati. -— Smrtna kosa in drugo. MUSSOLINIJU Berlin, Nemčija. — Da na zunaj pokaže, kako iskreno prijateljstva goji do svojega *n osamljena, brez odpora I tova|riša-diktatorja, je Hitler in dovolila Nemčiji, odločil, kakor se je v ponede- VLAK TREŠČIL V AVTO; PET UBITIH Joliet, 111. — V bližini El-wooda, devet milj južno od Jolieta, je zadnji ponedeljek popoldne zadel neki vlak Alton železnice v avto, v katerem se je vozilo pet ljudi. Ko-lizija je bila tako silna, da je bil avto skoraj docela razbit in je njega ostanke vlak porival pred sebbj 1000 čevljev daleč, dokler se ni ustavil. Vseh pet oseb je bilo ubitih in štirje od teh so bili člani ene družine, namreč 35 letni Ray Gadberry, s svojo ženo in malo hčerko, ter njegov oče in poleg njih neka starejša ženska. Usoda je hotela, da je Ray izostal ta dan od dela pri WPA, kjer je bil zaposlen, in sicer zaradi dežja, ter se je družina odločila, da bo šla k očetu, da jih ta vzame na za- KRIZEMJVETA — Praga, Češka. — Slavni slikar Alfonz Mucha je preminul zadnji ponedeljek v starosti 79 let. Mož je bil navdušen češki patrijot, ki je napravil število znamenitih slik iz češke zgodovine. Tudi načrt za prve čehoslovaške bankovce je bilo njegovo delo. — Riga, Latvija. — Izgnani albanski kralj Zog in kraljica Geraldina sta pretekli ponedeljek odplula od tukaj na *korveško, od koder bosta odpotovala v London. Semkaj sta prispela v četrtke zadnjega tedna, in sicer-iz Rumunije. — London, Anglija. — Vlada, bo predložila ta teden parlamentu načrt za strogo odredbo, da se napravi konec terorizmu z bombardiranjem. Pri tem se bo ukazala razpustiti neka organizacija, kateri se pripisujejo ti čini. -o-- PROHIBICIJO SI ŽELI NAZAJ Lansing, Mich. — 80 letni governer tukajšnje države, L. D. Dickinson, se je v ponedeljek izrazil, da po njegovem mnenju postaja prebivalstvo zopet naklonjeno prohibi-ciji in, da utegne on pričeti delovati na1 to, da se ta uvede vsaj v Michiganu; v ta namen utegne povabiti razne cerkve, naj sodelujejo z njim, da se prepove prodajanje pijač. Governer je bil prej predsednik protisalunske lige v Michiganu. bavno vožnjo. S te se niso več vrnili. vožnje pa zasedanja zakon glede nevtralnosti Zed. držav in sprejme namesto njega predlog, ki ga je on zamislil in po katerem bi bilo Ameriki dovoljeno, prodajati boju-jočim se državajn vojne potrebščine, ako 'bi te same prišle po nje in jih v gotovini plačale. Da doseže ta svoj cilj, se je odločil predsednik za nenavadno pot. Ker ve, da z apelom na pristaše svoje lastne stranke, demokrate, rte bo nič dosegel, ker je ravno s pomočjo teh njegov predlog propadel v obeh zbornicah, se je obrnil na voditelje nasprotne, republikanske stranke. V to svrho je povabil k sebi na konferenco, ki se je vršila v torek zvečer, poleg demokratskih voditeljev tudi tri voditelje republikancev, namreč senatorje Boraha, McNary in Austina. Vsi trije so se tudi odzvali. S to potezo skuša predsednik očividno spraviti zadevo nevtralnosti s političnega polja in ji vtisniti značaj narod-negaj interesa, češ, da je to v nujno potrebo Amerike same in, da republikanci nosijo pri njej enako odgovornost kakor demokrati. -o- SLOVAKI HOČEJO OSTATI SAMI Bratislava, Česoslovaška. — Slovaška policija je za'dnji ponedeljek aretirala 12 fantov, starih 18 do 20 let, ter tri delavce, in sicer zato, ker so lazdajali letake, na katerih se je priporočalo Slovakom, da naj delujejo za združitev s Čehi." -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' zasede Gdansk. a tudi Italijani z vnemo n ®|rJajo te govorice o mož-novega Monakova, za to n dovolj povoda. Sedanja j_aPetost glede Gdanska je ^mreČ Italiji kaj malo všeč. ..^vnost neumno se zdi ita-Jatiskemu ljudstvu, zakaj bi 0 moralo iti v vojno za to j^to.v katerem ni popolnoma c interesirano irr za katere-. Prej večina niti vedela ni, kje obstoja. Ve pa, da v jJno bo moralo iti, ko je z ,v^ijo v tako tesni vojaški da pomeni vojna za eno j H> tudi vojno za drugo. JanUmljivo Je zato' da itali" ]litJka vlada skuša po'magati tla*- U' da si na lep in miren s- c.ln Pridobi Gdansk,, kakcy tak6 ?ridobil Sudete, ter se iz°gne vojne, ki bi bila /talijanskem ljudstvu kak MORNARIŠKI TAJNIK *NA ZADNJI POTI vse tor popularna. ljek objavilo, da se trg, ki se je doslej nazival Adolf Hitler Platz, prekrsti v Mussolini Platz. Dalje se bo zgradil tudi nov kolodvor, ki bo istotako nosil Mussolinijevo ime, ter enako tudi ulica, ki bo vodila od tega kolodvora do omenjenega trga. -o- TURČIJA IZRAŽA ZAHTEVE Istanbul, Turčija. — Neki tukajšnji list je zadnji ponedeljek priobčil zahtevo, da Italija vrne takozvane Dode-kaneške otoke, ki leže ob turški obaji, njih zakonitim lastnicam, namreč Turčiji in Grčiji. Neki drugi list pa je v istem duhu povdarjal, da naj države "mirovne fronte" ne čakajo samo na obrambo pred faišističnimi državami, marveč naj tudi satne dvignejo razne zahteve proti njim. Pogrebni sprevod mornariškega tajnika C. A. Swansona, ko je bilo njegovo truplo peljano na topniškem vozu v Washingtonu iz vladne palače na Union kolodvor in od tam z vlakom v Richmond, Virginia. Franca, po rodu iz Rovt pri Logatcu, ki je sedaj nad eno leto živel v Stražišču na račun 40 letne delavke Tončke T.iz Stražišča. Tončka T. se je šele pred enim letom spoznala s Francom, ki ie začel prihajati na njen dom in ji kmalu obljubil zakon. Franc K. tega seveda, ni mislil resno, pač pa mu je šlo za to, da bi izvabil od delavke denar. Tončka si je namreč s težkim delom na žagi in z varčnostjo v teku 20 let spravila skupaj 9000 din, katere je skrbno hranila za starost. S svojim namenom je prišel Franc kmalu na dan, prosil jo je, naj mu pomaga, ker je brez posla, češ da bo itak kmalu dobil službo pri avtobusnem podjetju, potem jo bo pa preskrbel za. starost s tem, da jo bo poročil. Tončka je verjela svetim obljubam in mu v presledkih dajala denar. V nedeljo sta šla Tončka in Franc v Maribor na dvodnevni oddih, kjer sta se po raznih lokalih prav dobro zabavala, seveda le na Tončkin račun. Med najboljšim razpoloženjem drugega dne zabavnega potovanja ji je Franc v šali vzel 1000 din in jih obdržal. Kmalu nato se je že manj veseli par vračal domov. V via ku je Tončka potožila svoje mu fantu, da sedaj nima več denarja in da mu je v teku leta,kar se je poznata,zdajala ves svoj zaslužek, t. j. 9.000 din. Prosila ga je, naj si takoj poišče službo in jo poroči, kakor je obljubil. Franc se je po teh 'besedah ves izpreme-r.il. Brezvestnež se ni oziral na njene tožbe in ji je trdo zabrusil v obraz, da je ne bo poročil, ker je prestara zanj. -o- Zaupanje v denarne zavode narašča Ljubljana, koncem junija. — Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri njenih 29 samoupravnih hranilnicah v mesecu maju za 431.953 dinarjev in so dosegle 1,115,887-203 din. Vloge na knjižice so narasle za 2,3 mili j. din na 656,8 milij. din, vloge v tekočem: računu pa so se zmanjšale za, 1,8 milij. na 459 milij. din. Število vlagateljev na knjižice se je povečalo za 19, na tekoči račun za 23, skupno število vlagateljev pa za 42 na 131.701. Porast se kaže pri vlogah na knjižice pri 8 hranilnicah, pri tek. računu celo pri 13 za-vod,ih, skupne vloge pa so narasle pri 11 hranilnicah. Število vlagateljev je naraslo pri 8 hranilnicah. | Ti podatki kažejo, da so se [vlagatelji, ki so bili v aprilu dvignili 36 milij. din več, kakor so vložili v hranilnice, pomirili in pričeli svoje vloge zopet vračati hranilnicam in denarnim zavodom, zlasti tudi, ker so spoznali v aprilu, da so jim njihove vloge bile vedno na razpolago. -o- Nesreča Težke poškodbe je dobila Helena Grum, žena posestnika iz Slap pri Devici Mariji v Polju, ko se je peljala na visoko naloženem vozu sena. Voz se je namreč prevrnil in ženska je v velikem loku zletela v neko ograjo. Odpeljali Ko jo v ljubljansko bolnico. -o- Smrtna kosa V Klečah pri Dolu je u'mrl Ivan Gostilničar, ugledni posestnik in gostilničar. — V Ljubljani je umrla Marija Pla-ninšek, rojena Daneš, žena trgovca. — V celjski bolnici je umrla Antonija Vidrih, po-sestnica iz Sv. Jedreti pri Žalcu stara 47 let. -o--/ Nova cerkev Salezijanci bodo gradili v Podsusedu pri Zagrebu veliko cerkev, ki bo stala na hribčku. V zvezi s cerkvijo bo tudi gimnazija, ki 'bo nastanjena v novem modernem poslopju. Poleg gimnazije bo tudi najmodernejše otroško igrišče. •-o- Tatica v omari V predsobo stanovanja gospe Pavle Roštok v Celju se je priklatila nekega večera neznana ženska in se skrila v omaro. Na srečo je gospa dobila žensko še o pravem času in jo .pregnala. Je bila to neka Jožefa F.,katero so še istega večera prijeli policaji v neki gostilni v Liscah. --o—— Nesreča delavca V- celjsko bolnico je bil pripeljan 45 letni progovni dela-, vec v kurilnici Jurij Zibert. iz Bevškega pri Zagorju. Žibert je v prostem času splezal na lipo, da bi nabiral lipovo cvetje za zimo. Revež je pa z višine padel na tla tako ne-.srečno, da si je večkrat zlomil obe nogi in dobil tudi hude notranje poškodbe, katerim je v bolnici podlegel. -o- Prometna nesreča Na brežiškem mostu se je zgodila huda prometna nesreča, katere žrtev sta postala 72 letni Martin Kožar, posestnik iz Vel. Malenc, občina ča-lež pri Brežicah, ki je dobil močne poškodbe na glavi in nevarne notranje poškodbe ter posestnik Martin Baškovec iz Mrzle vode. Do nesreče je prišlo, ko je neki angleški izlet-l ik, ko je spoznal, da je zašel s prave poti, vozil svoj avto nazaj in sta se pri tem splašila konja, s katerima sta se peljala omenjena kmeta. TOnmS" Amerikanski Slovenec Prvi in mieitamjfr sloven*M list v 'Amvriki. Uit*nOvl]en let« J»B1. ' Izfoja vnk dan ražua nedelj, Vrijkimr In flmnrov po praznikih. Izdaja In tiska: (EDINOST PUBLISHING CO. Nfflfov HWdMSfvit fh uprave: 1849 W* Cermak Rd., Chicago JcfeftXi: CANAL 5841 KlDfoaainaJ -- Za četo telo___,_$5.00 Za fiftl feta ............■....»,., 2.SO Ba &Ot teta -------------1.50 Za CKteStfo. Kanado fr Eyropo: _ Za c*lt> leto ...........................$6.00 Za pol leta ................. ....... 11 ,. 3.00 Za octll lom____1.75 PosaflWOTta Številka _ 3c first and the Oldest Slovene Wetospaper in America* Established 1891, Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holiday* Published by J EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 55*4 subscriptions For One year ......... Fbr half a year__— For three months - Chicago, Canada and Europe: F«r one year _$6.00 For half year __ 3.00 For three months ......................1.75 Single copy Dttpts! varnega pomena «4 hitra objavo morajo biti doposlani na uredništvo ▼aaj , Illinois, under fhe Act 1925, at the post office at Despite advances in the reduction of poverty, the elimination of slavery, the improvement of health and prolongation of life, Dr. Sorokin asserts there is no real peace nor happiness among men and widespread cruelty exists among governments. The blame he places on the lack of recognition of man'e true value. We must return, he declares, to the rational recognition of supersensory values. Ultimately all this goes back to the restoration of God to His true place as the center of man's moral universe. Until this has been done in individual and national life, man will not be truly happy. Only God can give man his sense of personal dignity and value which is the essential foundation of peace and all lasting culture among men and nations. Naši slovenski liberalni, svobodomiselni, socialistični, komunistični in antifašistični krogi radi gledajo na — Rusijo. Tu pove pravi ruski in slovanski učenjak, odkod vsa sedanja mizerija na svetu, in prikaže v ti prav malo veseli luči tudi sedanjo "Rusijo". Tu imate nekaj pristno ruskega in slovanskega, in imate lahko tudi — resnico, ako ne zaprete namenoma svojih oči. Malo le je o — Rusiji, pa je lahko dosti. POZDRAVLJENI MED NAMI! J. M. Trunk: Nekaj o Rusih Od nekdanje Rusije je ostalo le ime. Za caristično Rusijo nihče ne bo točil solz, z njo pa je izginila tudi slovanska Rusija, in je ostalo od nje le nekaj na sebi brezpomembnih številk slovanskih Rusov. Ako se govori še o Rusih, so to večinoma le "Rusi", in prav ti "Rusi" se krčevito držijo teh imen. Kadar izpremenijo imena, si nadejajo skoroda izključno le — ruska imena (Dašively—Stalin, Finkelstein—Litvinov, Ginsburg—Krivitzky . . .) O slovanskih Rusih je v Ameriki komaj kak sled, dasi je precej neke "ruske robe". Kakšne? Imamo igralce, ki niso ravno slabi. Ruska imena (Tamirov .. Ratov ..) in omenja se, da so "Russians", ampak večinoma so — Judi. Kak ruski aristokrat se prikaže v vlogi podleža ali duševnega reveža, bedaka. Ruska umetnost (godba, ples, pesem . .) je predmet travestije, smešenja (Ritz Brothers). Razstava v New Yorku. Nad vsem dominira. Baje je grandi-ozna. Ali je — ruska? Pristno komunistična je, in Jud se počuti tam, kakor doma. Recimo, da so slovanske ruske mase komunistične. Tu je izjema. Na raznih koncih in krajih grmijo zoper fašizem, nazizem, rasizem ... prav, ampak pri ruskem komunizmu izgubijo dar jezikov, in to prav v vsi amerikanski javnosti, in če kdo cika na to, da bi utegnila biti ta komunistična roba — judovska, boga-mi, se pritožujejo nad — antisemitizmom, in vse je le — rusko. Lahko trdim, da je slovanska Rusija izginila. Naletim pa le tudi vsaj na eno svetlo točko. Pristen slovanski Rus je dr. Pitirim Sorokin, predsednik oddelka za sociologijo na univerzi Harvard. Sedanji "Rusi" so hoteli tudi njega "likvidirati", pa so imeli le nekaj rešpekta pred njegovim slovesom, in tako je prišel sem v Ameriko. Nedavno od tega je predaval v Wash-ingtonu, D. C., in naj sledijo njegova izvajanja, kakor jih vidim v poročilu, dobesedno, ker kažejo v svetli luči — ruskega in slovanskega učenjaka. Dr. Sorokin je rekel: "The twentieth century has been the bloodiest century of twenty-five centuries studied. Its wars killed and wounded more human beings per million of the population than any of the preceding twenty-five centuries. It has had more bloodly revolutions with a greater number of victims than any of the preceeding twenty-five centuries, with perhaps the exception of one. Instead of bringing man to a state of perennial peace, ilistead of making sacred the inviolability of his life and dignity, our homo-centric culture treats him more cruelly, kills, tortures and mutilates him, to an extent unprecedented in all the preceeding twenty-five centuries. No further evidence of the reality of the sinister aspect of our culture is needed." Zadnji petek sta nas obiska la preč. g. Jožef Oven, ki je beneficiat v Št. Vidu pri Stični in pa preč. g. Julij Slapšak, pomožni župnik pri sv. Lovrencu v Cleveland, Ohio, ter glavni tajnik Baragove Zveze v Ameriki. Preč. g. Jožef Oven je nam povedal veliko zanimivega iz domovine. V našem uredništvu se je posebej zanimal odkod in iz katerega rodu prihaja urednik našega Hsta, ker ima isto ime Jerič, kakor se je pisal ustanovitelj prvega slovenskega dnevnika na slovenskih tleh, namreč "Slovenca" in prve slovenske knjigarne v Ljubljane preč. g. Jožef Jerič, župnik, ki je pred kakimi petdesetimi leti umrl. Ker je bil župnik Jerič, rodom iz Št. Vida na Dolenjskem in oče našega urednika pa iz Trebnjega je možno,da vodijo pota v eno skupno rodovino. Preč. g. Oven je obljubil, da bo to ugotovil, ko se vrne v domovino iz farnih zapiskov. Asserting that even modern art and amusements do not make men happy, despite their vast material advantages, Dr. Sorokin said: "Our contemporary art mortalizes the immortals, covers them with dirt, and exhibits mainly the mediocre, prosaic and especially the debasing types of human beings and events. Even when it t&kes something heroic, it debunks it to such an extent that nothing noble is left in it. In addition, it is sexually crazy and often sadistic. "The 'We Kiss and Angels Sing,' 'Heaven Can Wait,' 'This Is Paradise' of the crooners are examples. To be brief, contemporary art is largely a museum of human pathology. It is centered around the police morgue, a criminal's hideout, or the sex organs; it lives and operates mainly in the region of social sewers. To this extent it is an art of man's debasement and vilification. Thus it debases itself, and prepares its own downfall as a great cultural value." Dr. Sorokin asserted that the same dualism pervades ethics and politics: "As a result man is degraded to the level of a mere plaything. If he is useful for a given individual or group lie may be granted some value and decent treatment. If he is harmful, he may be removed and liquidated." _______ KAJ NOVEGA MED ROJAKI V INDIANI Indianapolis, Ind. Že dolgo časa ni bilo videti nobenega dopisa iz tukajšnje slovenske naselbine. Vzrok je menda ta, ker je prevroče, saj toplomer večkrat kaže nad 90 stopinj vročine. Da se malo ohladimo, radi tega večkrat pohitimo v prosto naravo, da se tam naužijemo svežega zraka pod košatimim drevjem, kjer se vrše prireditve ali pikniki skoro nedeljo za nedeljo, katere prirejajo razna društva. Tako je tudi društvo sv. Jožefa št. 45, JSKJ sklenilo da kot navadno druga leta priredi svoj piknik v nedeljo 30. julija na Otays Farm na Heighschool Rd. Tukaj je novi prostor in j ako primeren za take prireditve. Prav uljudno ste vabljeni rojaki in rojakinje, da se tega piknika udeležite. Avtomobili bodo na razpolago in bodo čakali pri cerkveni dvorani in na Warman Ave. na vogalu 10th St. od 10 ure zjutraj naprej. V slučaju slabega vremena, se vrši zabava v cerkveni dvorani, kjer društvo zboruje. Naznanja se javnosti, da se pripravlja večja skupina naših rojakov in rojakinj na izlet, to je, da se bodo udeležili slav-nosti blagoslovitve novega poslopja KSKJ v Jolietu, Illinois., ki bo 23. julija, to je prihodnjo nedeljo. — Ob enem imamo namen poromati tudi na ameriško Brezje v Lemontu, 111., da vidimo, kako naši čč. oo. frančiškani napredujejo z zidavo novega semenišča, da se ob enem tudi poklonimo M,arij i Pomagaj in se ji zahvalimo za več uslišanih pro-šen ter jo ob enem prosimo nadaljnega varstva. — Ako je še katerj, ki se še ni odločil pridružiti se naša skupini, naj se odloči sedaj in se naznani pri Mrs. Jennie Gerbeck na 718 N. Holmes Ave. — Opo zarja se vse izletnike, da bo dite točno ob 2 uri zarano pri , Odlični gost preč. g. Jožef Oven in preč. g. Julij Slapšak odhajata na obiske in potovanje v Colorado, Wyoming,Calif ornijo in druge zapadne države in se vrneta čez nekaj tednov nazaj. Z preč. g. Ovenom so prišli na| poset svetovne razstave in domačih še naslednji: preč. g. Vik'tor Demšar, spiritual v Škof j i Loki, potem g. Ivan Hu-bad, lekarnar iz Škofje Loke, potem g. Vinko Pire, industrijalec iz Lipnice pri Podnartu, potem g. Zdravko Omerza, učitelj gluhonemih v -Ljubljani in ga. Frances Šteh iz Cer-nomlja. Vsem došlim gostom iz domovine želimo, da se počutijo med nami v Ameriki domače ter da bi imeli obilo užitka med nami. Želimo jim, da ko se bodo vračali nazaj v domovino, da poneso seboj najlepše in kar čimbolj prijetne utise! Dogodki 1 med Slovenci po Ameriki ' cerkvi, kajti ob tej uri odide bus proti nameravanemu cilju, da ne bo potem kake zmešnjave. Frank Urajnar, zast. -o- TU IN TAM PRI SORODNI. KIH IN PRIJATELJIH Kenosha, Wis. V spremstvu mojega sina, sestrične Johane Krumberger in njenih dveh sinov smo se 27. maja podali na potovanje proti vzhodu. Ker sem na tem potovanju videla veliko reči ki so me zanimale, hočem nekoliko to opisati. Naša prva pot je 'bila v Gi-lard, O., k moji sestrični Kate in John Anžiček, ki so naštelo ljubeznivo sprejeli in postregli. Prišli smo tja okolu 6 ure zvečer in že nas je čakala okusnai večerja v Sloven skem domu. Ta dom, je zelo moderno in dobičkanosno urejen in bi se s takim domom postavila vsaka večja naselbina, če bi ga imela. Girardča-ni so lahko ponosni na ta svoj Slovenski dom. Imeli so seveda veliko neprilik in nasprot-atva, pa so vse srečno pre'ma-galji in sedaj ko so vsi skupno združeno okrog tega; doma, so srečni in zadovoljni ter napredujejo, za kar jim vsa čast. Žene imajo svoj gospodinjski klub in se zelo veliko trudijo ob. raznih prilikah ter tako mnogo pripomorejo do lepšega uspeha. To se mi je zelo dopadlo in ka!r zaželela sem si, da bi mogla med njimi o-stati in z njimi sodelovati, toda treba je bilo to misel opustiti. — Na dan kinčanja grobov 30. maja šrrio se podali proti Clevelandu, da tam obiščemo nekatere rojake Vrh-ničane. Moja sestrična nam je najprej svetovala, da si ogledamo Kulturni vrt in smo ga tudi res obiskali, za kar nam ni bilo prav nič žal. TG" je vrt, ki vsemu svetu pravi, da naš n»;rod še živi in še pozni Ame-rikanci se bodo spominjali še dolga leta. Vidi se, da je ta stvar stala veliko truda in požrtvovalnosti, predno je bilo vse to tako zgrajeno in vreje-no. V r t je vreden, da ga vsak slovenski rojak obišče kadar pride v Cleveland, ali potuje skozi mesto. Kolikor mi je znano, se je za ta vrt največ trudil Anton Grdina in njemu gre tudi pri tem' največ ahvale. Mr. Grdina se vedno veliko žrtvuje za naš narod, zato smo mu mi vsi lahko najbolj hvaležni. Vsa čast takemu možu. — Potem smo si o-gledali prekrasno slovensko cerkev sv. Vida, kar je zares nekaj prelepega za Cleveland. Slovenci, lahko ste ponosni na tako cerkev. — Namenili smo se obiskati nekatere slovenske rojake, toda brez naslovov ni mogoče nobenega! najti. Jaz stem na'm'eravala obiskati nekdanjo mojo prijateljico Jero Zamejc, katero smo le nekako slučajno našli, ker živi blizu cerkve. Bila sem prav vesela, da sem vsaj njo našla. Obe sve namreč služili na Vrhniki pri mojem stricu Jurc,i in sve si imele veliko povedati in si potožiti svoje težave. Meni je namreč umrl mož 17. marca, njen je pa že dalje časa bolan. — Proti večeru smo se zopet vrnili v Girard, ki je kakih 60 milj od Clevelanda in potem 2. junija nadaljevali pot proti Detroitu, Michigan, k mojemu bratu Antonu Jur-ca, kjer smo bili zopet gostoljubno sprejeti. Tahi smo o-stali samo dva dni, ker nam čas ni več dopuščal in si ogledali veliko mestnih zanimivosti. Bili smo tudi v narodnem domu, ki je tudi prav lepo vre-jen. Najbolj se mi je dopadlo balinahje in še jaz sem šla ba-linat, čeprav te igre nič ne razumem, so mi vendar rekli, da je bilo dobro. V soboto bi si radi ogledali zverinjak, toda naš je dež prepodil z vrta, V nedeljo zjutraj smo se namenili iti v slovensko cerkev k maši, pa nam nihče ni vedel povedati katere ure so sv. maše in tako smo prišli prepozno Pa smo si rekli: Nedelja je in nekam moramo iti. Tako smo se odpravili v Royal Oak, Mich., Shrine of Little Flower, kjer ima sloveči Father Coughlin svoje radio govore in ki veliko koristnega pove. Je tam krasna cerkev in jo je zares vredno iti pogledat. Veliko ljudi kritizira Father Coughlina in pravijo, da ga ni vredno poslušat. To so večina taki, ki ga nikoli ne slišijo in niti ne vedo, kaj govori in zakaj se bori, niti kaj so njegovi principi. To so pač oni, ki so proti njemu. Prepričana pa sem, če bi ti brali njegove dopise in poslušali njegove govore, bi vse drugače mislili o njem. Pred odhodom iz Detroita nam je brat nasvetoval, da bi si ogledali Fordovo bogastvo, ki se imenuje Ford Village, kar je vredno, da si človek o-gleda, da vidi, koliko en človek premore, medtem ko drugi še svoje strehe nima. Nje govo posestvo m'eri nekako 82.000 akrov, brez njegovih tovarn. To je zares ogromno bogastvo. — Tako ta svet obstoji že od nekdaj, da eni po-edujejo preveč, drugi pa ni- Vile rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. E. Kovačič na East 70th Street so te dni povasova-le radodarne vile rojenice in jim pustile za spomin krepkega fantka. Na obisku Ely, Minn. — Mrs. George Markovich iz San Francisco. California, je gostovala t'ukaj na Elyju pri sorodnikih in prijateljih in je dne 17. julija zopet odpotovala nazaj v sončno deželo k svoji družini. Prijateljice so ji priredile prav le" po odhodnico, na kateri se jih je zbralo 75 po številu. Mrs. Markovich je s svojo družino zapustila Ely že pred 30 le*' in odšla v sončno Kalifornijo-— Prijatelji ji žele veselo sni* denje na njenem domu! Rev. P. Petrič v So. Chicagi So. Chicago, 111. — Pretekli teden se je mudil za par dm v tukajšnji naselbini Rev. p. P; Petric, ki je bil svoj čas tnkaj za pomožnega župnika. Father Petric se nahaja v Johns' town, Pa., pa je imel nekolik0 počitnic in je prišel sem obiskat svoje dolenjske prijatelje in znance. Žalostna vest Warrensville, O. — Tukaj-nji rojak Anton Turk je Pre* jel iz stare domovine žalostno sporočilo, da mu je ' v vas' Planina, fara Sv. Križ pri Ko* stanjevici na Dolenjskem,um brat John Turk v starosti let. Podlegel je pljučnici zapušča osem otrok, sestro, zgoraj omenjenega brata. rl 51 in in Jubilej Milwaukee, Wis. — Srebtm jubilej sta pred kratkim slav1' )a na svojem domu v krogu številnih prijateljev daleč znana in spoštovana Mr. in M1"®* Joe Marn na 1101 South 2nd St. , Vesel dogodek So. Chicago, 111. — Pretek'1 ma niti za vsakdanje potrebe. leden gQ yile rojenice obiski Pred zaključkom se lepo za hvalim vsem Girardčanom za prijaznost in lepo odhodnico, ki so nam jo priredili na večer pred odhodom, kar je zasluga moje sestrične Mrs. Anžiček, za kar ji še posebej lepa hvala; in njenemu možu Johnu. — Tudi hvala mojemu bratu Tonetu in njegovi ženi Mary za vso postrežbo. Tebi dragi mi Amer. Slovenec pa veliko naročnikov, vsem rojakom po Ameriki pa pozdrav. fT¥TT: f Fr. Robsel POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. mlada zakonca Mr. ,in Joe Golob na 9537 Ave. M- 111 jim prinesle v dar sina pi"v°' rojenca. Srečna mati je hcl Mr. in Mrs. Lonchar iz Chicft' ge. Zabava Joliet, 111. — Morda še ^ ne veste, da bo v četrtek 2 ■ julija zvečer ob 7:30 vel*® zabava na farnem parku. Ke bo ta dan ravno god sv. Eb-^' bomo tudi, kakor pravijo, la«1. ko pokali, kakor Elija. Pa -------- —- .. _ rgg druge zabave bo veliko m v to je brezplačno. Glede dr ' gega se pa dogovorimo tam> bo vsem O. K. — X. i-o- Predstavite vašim ljem "Amer. Slovenca" in J1 ga priporočite, da se nanj roče! TARZAN IN SLONOVI LJUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs Toda Tarzan, se hijen ni bal. Neustrašeno je stopil naprej in krvoločni živali, ki sta preiali na mrhovino, sta renčaje druga za drugo izginili v džunglo. Ko sta zverini odšli, je Tarzan rtameril korake proti globoki jami, v kateri je ves onemogel stal slon, ki si ni mogel pomagati, _____________ Koža je le se ohlapno visela na njem, kar je bilo znamehje, da je moral ži dolgo časa biti tukaj. Trava in korenine okolu jame je bilo vse poje-deno, s tem si je slon Tantor tešil glad. Toda mnogo huje se je oglašala žeja. Tarzan se je pomilovalno sklonil k njemu in mu začel prigovarjati. Mehko je govoril Tarzan živalsko džungelsko govorico, kot se je bil naučil v džungli. Taintor morda ni vsega razumel, toda spoznal je, da je našel prijatelja. Ker je pa Tarzan vedel, da slon rabi več kot samo pomilovalne besede, se je odpravil da poišče kako močno bambusovo palico. Ko je Tarzan našel primerno veliko in debelo bambusovo palico, je šel z njo k slonovi jami in poskušal s tem nenavadnim orodjem razrivati zemljo in napraviti nekako pot, po kateri bi naj slon prišel na prosto. Bilo je to delo usmiljenja, ki je bilo pozneje Tarzanu obilo poplačano. Ursa t " AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 20. julija 1939 Četrtek, 20. julija 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC strnil 3 l r- AD ACTA kako je avstro-ogrska napovedala srbiji vojno Reminiscence ob 25 letnici sarajevskega atentata STOLETNICI BASEBALLA Nedavno je minilo 25 let, odkar So Počili streli v Sarajevu, stre-' ki so sprožili svetovno vojno, a hkratu tudi utrli pot do enega ^rned najpozitivnejših ciljev yrahotnega obračunavanja med dvema sistemoma: do zedinjenja r^h jugoslovanskih narodov. p r e d 25 leti je padel v 0si'čju bodoče Jugoslavije člo-Vek in simbol. Danes, četrt sto-et;ia po dogodku, nam je 28. ju-1914. zrasel v največji mej-n'k naše zgodovine, odnos do simbolov je ostal. V človeku *rancu Ferdinandu je padla žr-tev; v Habsburžanu je padel Slmbol. Tragika človeštva je, da simboli nujno in neločljivo združeni z ljudmi. V današnjih ?tleh nam resničnost teh besed Se Prav posebno živo prodira v zavest. .dogodke 28. junija 1914. in Mihove notranje in zunanje )7r°ke je zgodovina osvetlila že 2 v«eh strani. Manj znane uteg-nejo biti našim bralcem nekate- prekinitev diplomatskega razmerja, nikakor pa še ne vojne. Avstrija je morala Srbiji uradno napovedati vojno. A kako? Nikogar ni bilo, ki bi srbski vladi izročil vojno napoved. Avstrijski poslanik ni bil več na svojem mestu, most med Beogradom in Zemunom so bili pa že spustili v zrak. Pokazalo se je, da režija avstrijskega zunanjega ministrstva le ni bila tako dobra, kakor bi človek pričakoval iz dolgih priprav. Kaj zdaj? Diplomati na Ballhaus-platzu (v zunanjem ministrstvu) so si belili glave in naposled se jim je zdelo, da so uga nili modro in moderno pot: sklenili so namreč, da bodo vojno napovedali brzojavno. Ta brzojavna vojna napoved je sestavljena v francoščini, ima kakšnih 150 besed in se konča takole: L' Autriche-Hongrie se consi-dere done de ce moment en etat de guerre avec la Serbie. Berch ^Podrobnosti iz dni, ki so sle-(told. (Avstro.Ogrska -torej mi-cilli- V naslednjem priobčujemo, sli, da je od tega trenutka v voj-2animivo zgodovinsko reminis-|nem stanju s Srbijo. — Berch- SPOMINI na vojaško službovanje v jugoslaviji pred 15 leti. * Piše John Strah, Eveleth, Minn. N Amerika je pred kratkim obhajala stoletnico, kar se je prvikrat igrala zdaj tako priljubljena igra baseball. V proslavo tega dogod ka so se v "rojstnem mestu" baseball a, v Cooperstown, N. Y. zbrale prominentne osebnosti v tej igri. Gornja slika kaže od leve na desno: Mike Kelly, komisar Lan- razne dis, Walt. Reuther in Joe Haus ir. Ce«co izpod peresa dunajskega u°Pisnika praških "Lidovih No-).ln" iz časov, ko je bil ugledni teški dnevnik še to, kar pove Vegovo ime. * ....... " Načelo se je, kakor vemo iz Svetovne zgodovine, tako, da je Vstro-ogrski prestolonaslednik rjac Ferdinand kljub svarilu ekega dobrega poznavalca polipih razmer na bližnjem Balonu odpotoval v Bosno, da se ^eleži manevrov. In še več: «ne 28. junija, na srbski narod-11.Praznik Vidov dan, je hotel Rediti v Sarajevu, glavnem genskem mestu, veliko voja v ° parado, da bi mali, neposlu-Srbiji pokazal vojaško moč ^absburške monarhije. Srbski Rajski poslanik Jovanovič je pkaj tednov pred odhodom Janca Ferdinanda še enkrat J^i! dunajsko zunanje mini-. rstvo. Sporočil Je, da namera-nezadovoljni bosenski Srbi ^Praviti na Franca Ferdinan-11 atentat, če pride v Bosno. j0 5anc Ferdinand se je s ,svo-v Zeno, kneginjo Hohenbergo-dojeno Chotkovo, kljub temu Mjal. 3e br: RAM — BRZOJAVKA 0 kil naslov uradne bosenske J^ojavke, l^i je nanjo 27. junija jj .4> Franc Ferdinand v Ilidži * Sarajevu lastnoročno s čr-0ln napisal zadnje vojaško r°Čilo v svojem življenju. Najino je bilo cesarju Francu iv5U' Franc Ferdinand je po-jj,,cal o vremenu — to je bilo za Jožefa zmerom zelo važ-da namreč dežuje in da str'tam gosta niegla in da so več az presenetili snežni zameti. 1 a "stanje čet, njihova izvež-v l0st in sposobnost so odlične, SHlG(3tle pohvale". Tako je napi-g, ,v tej brzojavki, shranjeni v ca >n^runnskem muzeju Fran-^ J.°žefa. V zadnjem stavku je SaPlSal: "Jutri se odpeljem v p, rajevo, zvečer ranc." se pa vrnem. told.) Brzojavka — uradna številka 3523, je naslovljena na "ministrstvo zunanjih zadev v Beogradu, Nišu ali Kragujevcu". Na Ballplatzu so namreč domnevali, da se je srbska vlada že izselila iz*Beograda, ležečega tik ob avstro-ogrski meji. Da bo naslovljenec brzojavko zanesljivo sprejel in da bo srbska vlada za gotovo izvedela, da je gospod grof Berchtold od tistega trenutka sovražnik Srbije, so na brzojavko razen "Beograda" napisali še dva druga naslova; na Dunaju so namreč menili, da ni1 srbska vlada zbežala pred zmagoslavnimi avstrijskimi armadami samo v Kragujevac, tem. več še dalje proti jugu, v Niš, t. j. skoraj do takratne bolgarske meje. Vojno napoved so z Dunaja odposlali 28. julija 1914. ob 10. uri 55 minut. Uradnik Hellerich, ki se je podpisal na blanketu, je besedilo pretipkal v 15 minutah in vestno zabeležil čas: 11 in deset minut. Zdaj je bilo vprašanja, kako brzojavko odposlati, če so brzojavne žice med Ogrsko in Srbijo slučajno spustili v zrak? Tudi to vprašanje je temeljito belilo glave na Ballplatzu, dokler se niso naposled zedinili, da bodo brzojavko poslali najprej z Dunaja v Črnovice v Bukovini, takratni najvzhodnejši avstrijski deželi. V Črnovicah naj bi jo oddali naprej v Bukarešto, takratno prestolnico nevtralne države, od ondod naj bi pa romala dalje v Srbijo. Tako se je tudi zgodilo. Medtem je pa iz domnevnega vojaškega sprehoda avstro.ogrske velesile nastala svetovna vojna. Po delni mobilizaciji 25. julija je moral Franc Jožef dne 31. julija podpisati nov dekret s tole vsebino: "Odrejam splošno mobilizacijo in vpoklic črnovojnikov. — Franc Jožef." Medtem so že na vseh bojiščih = KAJ SE SLISI PO SVETU? SREČNO NAKLJUČJE Pariški listi ugotavljajo, da je zahtevala nesreča podmornice "Phinix" 71 pomorščakov. Število žrtev pa bi bilo še večje,'da se ni v Sajgoonu zakasnilo sedem mornarjev, ki so tudi spadali k posadki, a se niso pravočasno vkrcali na la|djo, zaradi česar je podmornica odplula brez njih. -o-- METUZALEMI 100 letni strojevodja John Horan se lahko ponaša s 83 leti služfbe pri železniški družbi Milwaukee Railroad. Ponosen je na to, da je oprvaljal to službo že tedaj, ko sedanjega ravnatelja družbe sploh še ni bilo na svetu. 111 letni grški kmet Panelio Velmos prepotuje vsak dan 25 krrf, da proda v mestu jaj ca in kokoši. Mož je še danes strasten plesalec, ki mu ne uide nobena vaška veselica. je ei dan ob 4:20 popoldne1'pridno streljali; bil je namreč ^Prispela v cesarjevo vojaško\že avgust in Nemci so s kršitvijo iavi*110 na dvor državna brz0" b*I * 6819- Obsegala je 199 poročil 1 njegove oddana je bila pa v Sara. * °b 2. uri. V njej je feld-j^žmoster (topniški general) j» lQrek, guverner Bosne in Va ^Ce8ovine, ki mu je Prinčipo-r°ela le slučajno prizanesla, smrt prestolonasledni-žene. Se .ie zgodilo odtlej pa do |uli3a 1914., je znano. Du-V0j vlada se je odločila za r°cil°; avstriJ'ski poslanik je iz-bii srt)ski vladi ultimat in do-Voii- OVor> ki Dunaju ni bil po ?.vev' Zato je 25. julija ob 6. t)Ust?r z vsem uradništvom za-I0 I beograjsko poslaništvo. e Pravno pomenilo samo nevtralnosti zasedli skoraj vso Belgijo, toda v cesarskem in kraljevem zunanjem ministrstvu na Dunaju neki referent ni imel mirnih noči. Na njegovi pisalni mizi je ležala strogo zaupna listina, z naslovom "Vojno stanje s Srbijo" in ta listina ni imela, če govorimo v pisarniškem jeziku, nobenega pravega konca. Vojna napoved Srbiji je bila odposlana, čeprav po ovinkih, a vendar po vseh pravilih, a na Dunaju še zmerom ni.bilo nobenega potrdila, da jo je srbsko zunanje ministrstvo zares sprejelo. Razburjena vprašanja so švi gala po žicah v Črnovice, kjer so že slišali grmenje ruskih to- pov, od ondod pa v Bukarešto in iz Bukarešte v Srbijo. Avstrijski poslanik v Bukarešti grof Czernin je šel osebno priganjat romunsko poštno upravo. Tam so mu stymo zmajevali z rameni: toliko neprijetnosti zaradi ene same brzojavke, vrhu vsega še brezplačne! Toda grof Czernin, poznejši avstro-ogrski zunanji minister pod cesarjem Karlom, je bil trdovraten človek. Njegov predstojnik grof Berchtold je 11. avgusta — na vodu 220 — naposled vendarle dobil tole brzojavko: sze wien fr. niseh 33 23 1 10 dewie urgent votre telegramm no 3523 du 28 8 pour belgrade a ete remis au minister des affaires etran-geres le meme jour a 1 h 20. (Prosto prevedeno: Vašo brzojavko št. 3523 z dne 28. julija, poslano v Beograd, je sprejelo ministrstvo za zunanje zadeve isti dan ob 1.20.) To se pravi, da je srbsko ministrstvo za zunanje zadeve vojno napoved dobilo 28. julija popoldne ob 1:20. Gospod referent v dunajskem zunanjem ministrstvu, ki je medtem napišal že učeno razpravo, z neštetimi dokazi iz zgodovine diplomacije od časa Karla Velikega dalje, da je vojna napoved tudi brez potr dila veljavna — je lahko mirne vesti zaprl svojo mapo in jo o-premil z odrešilno pripombo "ad acta". Svetovna vojna, ki je k njenemu spočetju tudi on prispeval po svbjih skromnih močeh, ni imela nobenp birokratske napake več. Prišla; je,. Bog bodi zahvaljen, korektno in veljavno na svet. . . - 105 letna Magdalena Nied-ialkova iz nekega kraja pri Lvovu je stopila v petič pred poročni altar. 100 letni Turek Ferid Bej je prišel na sodišče v Carigradu in je zahteval, naj ga ločijo do desete žene . . . da bi se poročil z 19 letnim dekletom. ' 106 letni Jim Claders iz Mi-chigana je P r a v a uganka znanstvenikom in ^zdravnikom, ki si ne morejo razlagati, ka-' ko je mogoče, da možakar .".ploh še živi, ker je od svojega 30. leta dalje skoraj vsak dan pijato — toda pošteno. -o- ŽENICA IMA KORAJŽO Chicago, 111. — Nekateri ljudje še vedno tako malo zaupajo aeroplanpm, da se boje celo stopiti vanje. Vse drugačna pa je Mrs. Virg. L. Pfu derer iz Riverside. Ta ženska je že dosti prepotovala in zdaj se je odločila za potovanje okrog sveta. Vsa druga prevozna sredstva pa so ji postala preveč počasna in tako se je odpravila, da bo to pot naredila z aeroplanom. Ni pa to kaka mladenka, marveč stara mama pri 72 letih! V ponedeljek zjutraj se je na chi-caškem letališču dvignila v zrak na pot, ki jo bo vodila v vse znamenitejše kraje okrog zemeljske oble in ki bo trajala 33 dni. Kakor je preračunala, ne bodo stroški znašali več kakor $1,969.36. Sama trdi, da bo ona prva ženska, ki bo z letalom napravilla to pot, dočim pravijo uradniki aero-planske družbe, da bo gotovo najstarejša, ako že ne prva taka ženska. -o-- i'i)"t»»»«t»»T«»»»v >»t»»atiiy 1. DENARNE POŠILJAT VE nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj lo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.30................ 100 Din Za $ 4.50................-200 Din Za $ 6.60................ 300 Din Za $10.25................ 500 Din Za $20.00................1000 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE:, Za $ 6.30................. 100 lir Za $12.00................. 200 lir Za $29.00,....___________ 500 lir Za $57.00.................1000 lir Vse pošiljatve naslovite na: john jerich 1849 W. Cermak Road, I CHICAGO. ILL. ZAKONI NA JAPONSKEM Japonski cesar je pred kratkim v svoji palači sprejel v | slovesno avclijenco večje število zakoncev, k,i sd poročeni že nad 70 let, pa se še vedno počutijo srečne v zakonskem "jarmu." Bila jih je cela množica in vsi so zatrjevaili, da medsebojna nagnenja še niso ugasnila. Pa tudi po drugih deželah je dosti dokazov za trdnost zakonske vezi daleč v stara leta, do smrti. O nekem velikem ameriškem državniku je znano, d,a je vsako popoldne, ko je ura udarila tri, v pisarni pohitel k oknu, da je mogel z robcem preko trga pozdraviti svojo ženo. Tudi znani amerikanski humorist Mark Twain je bil zelo nežen zakonski mož. V pismu nekemu prijatelju piše: "Sladkorju v kavi bi se odpovedal, če bi žena tako želela, nogavic ne bi nosil, če b,i rekla, da! se to ne spodobi." -o-- NEMŠČINA NA SLOVAŠKEM Ministrski svet v Bratislavi je sklenil, da se mora v slovaških šolah posvetiti največja pozornost učenju nemškega jezika. Ta ukrep 5e bil potreben zaradi tega, ker so nekateri slovaški starši v strahu,da se njih otroci ne bodo naučili dovolj nemščine v narodnih šolah, začeli vpisovati svoje otroke v nemške šole... I (Dalje)' Torej točno ob 5. uri vsaki dan, se celi polk uvrsti tako kot za odhod pred kasarno. Nasproti vsake čete stoji dežurni (dnevni podčasnik) nasproti vsakega bataljona batalj. dežurni in nasproti celega polka na vzvišenem prostoru dežurni oficir (čin od poročnika do kape-tana I. clase). V sredi polka se zbero vsi de' bušari i trubači (bobnarji in trobentači) celega polka. Sledi povelje dež. oficira: Vojnici pozivam vas k molitvi. Nato bobnarji in trobentači "zasvirajo" prav lep komad a celi polk stoji v poziciji "mirno"! Ko isti od svirajo se povelje glasi: Kape skini in moli. Nato vsak dežiu--ni izmoli na glas očenaš, vsak vojak pa seve na tihem, ako sploh moliti hoče. Na to se spet glasi povelje: pokri se in trubači zasvirajo lep komad v znamenje, da je molitev izvršena. Nato sledi: "volno" (razhod). Navzoč pa mora biti vsak vojak brez izjeme razen tistih, ki so v redni dnevni službi kot straža in bolniki. Kdor se torej neudeleži običajne molitve, ga brez ugovora zadene ka-£en 10 dni strogega zapora, kar pomeni, da mora svoj rok za 10 dni nadaljevati. Po izvršeni molitvi sledi spet čorba. Po večerji je vojaštvo prosto do 8. ure zvečer. V vsaki četi je starejši dežurni, kateri vrši službo do 12. ure ponoči in mlajši dežurni pa od 12. ure naprej. Poleg teh dveh so določeni še štirje nočni stražarji v vsaki četi nazvani požarni. Ti požarni imajo dokaj čudno nalogo. Ko pride 8. ura se vojaštvo sprema na spavanje. Vsak se razpravi in sede na posteljo. Požarni se razdele v dve skupini, torej -2 in 2. Prvi ti podstavi ^od noge veliko skledo vode in noge umije in drugi ti jih zbriše in tako naprej dokler niso vse noge umite. Ob 9. uri zasvirajo trubači za spavanje in tišina nastane v sobi. Dvakrat do trikrat na teden se pa tudi vrši pregled nog. Ta "komisija" pa sestoja navadno iz treh kaplarjev V splošni tišini se kar naenkrat glasi najbolj zločestega ka-plarja povelje: noge za pregled V hipu se pokaže do 250 bosih nog izpod odej. izmenoma udeležiti sv. maše, eno nedeljo v grško-katoliški, drugo nedeljo v pravoslavni cerkvi. (Rim.-kat. cerkve tam ni.) Tako zahtevajo voj. predpisi pod kaznijo. Sicer pa je vstop v eno ali drugo cerkev svoboden tudi privatno. Tako je torej tudi vojska (vojaštvo) uradno zastopana pri verskih obredih. Opoldne vojak dobi predpisa- , no, že omenjeno borno hrano in na mesto na odmaranje se povelje nekako drugače glasi, nego druge dneve. "Izlazi na polje" i traži vaške i ubijaj. Hote ali nehote brez izjeme mora ves polk oditi v kasarski vrt, kjer se vojska posede, izvadi košulje in prav pridno obira nadležno golazen. Ne toliko iz potrebe, pač pa več za zabavo in kratek čas. V nedeljo popoldne je tudi si oboden izlaz v mesto, kar pa tega nismo bili kaj veseli hoditi po mestu, ki izgleda kot najslabša in najrevnejša slov. gorska vas. Ulice vijugaste z okroglimi jezerskimi kamni tlakovane in nevajen človek v "cokulah" mora dobro paziti da si uprav na glavni ulici nog ne polomi. Zraven tega so pa še posamezni bloki z posebnim zidom obzidani tako, da sploh se hiš ne vidi nikjer, le sam vnanji zid — ograja. Kakor znano, je bilo to mesto leta 1912 še turško. Istega leta so šele Srbi zasedli to mesto. Zasedel ga je isti polk v katerem sem jaz služil, torej 30. pešpolk in pri tem tudi zgubil svojo zastavo. Torej ta polk nima svoje lastne zastave in je tudi imenovan ka-znilniški polk. Zastavo smo sicer imeli, a je bila last bivšega avstrijskega domobranskega polka štev. 27. Onienibe vredno, da ta zastava je bila enkrat lepa, a točasno je pa izgledala kot navadna cunja, noben znak in noben napis ni bilo mogoče razločiti, vse je bilo sestreljeno kar znači, cla je bila v "številnih in težkih bojih. Stopimo malo torej v mesto. Prebivalstvo istega govori albanski jezik in le redki so, ki za silo lomijo srbski. Civilisti so so nas tudi izogibali in vzrok tega je, ker smo jim Slovenci in Hrvati bili Švabe še izza svetovne vojne. Torej so se nas izogibali še tedaj, akoravno smo bili tedaj že uradno priznani kot en narod, Prvi kaplar nosi svetilko, dru- so oni nas nazivali, zločeste. Na- gi je preglednik; če so noge či-' ste in če niso mu prisodi kolikor že zasluži, tretji pa z opa_ sačem meri kako dolge prste ima kateri. Torej tako se vrši pregled nog in obenem se disciplina vteplje tudi v noge, ne samo v glavo. Omenjeni požarni imajo pa še drugo nalogo. Po končanem umivanju nog, prvi nastopi ob 10. uri in stoji na straži v sobi do 12. ure in drugi od 12. ure do 2. ure itd. Vsako noč so pa se-, veda drugi, torej po rednem spisku. Vsaki dan 6 'mož, prvi je starejši dežurni, drugi mlajši in ostali štirje požarni. Dolžnost požarnega je, da čuva da se kje ne sjeti požar (ogenj) in ako se kdo izmed vo- Povubimo vas, tla si ogledate naše garaže, predno kako kupite. Nizke cene zaprtih porčev in letnih domov. £ UGODNI OBROKI. KAREL KAFKA, poslovodja___ CITY WRKG. & LUMBER CO. »T Odprto ob nedeljah 10 do 4 sprotno pa moram priznati, da so tam prebivalci tudi uljudni. Na primer da srečaš Mace* donca, slučajno, na polju ali kjersibodi, te uljudno pozdravi in vpraša: "Piješ tutum bre?", kar pomeni v slov. jeziku, kadiš tobak brat? Ko mu pritrdiš, jeste bre. (Da brat) ti ponudi najfinejšega macedonskega domačega tobaka (nazvan tudi Hercegovski tobak) kolikor Bi ga poželiš, seve uljudno eno, dve ali pa tudi več cigaret. To je njih običajna uljudnost in ti hoče s tem pokazati, da se zaveda da sta si res brata. Smrtno te b•> pa zasovražil, ako mu tobak odkloniš. (Op. ured. — Urednik bi potem ne bil za Albanijo.) Za slučaj, da nisi kadilec, mu tega jakov razkrije v spanju, da iste- nesmeš odkloniti, ampak opro- ga spet pokrije. Za dežurnega ni sedaj potrebno da nosi čin, vsak navadni vojak mora to dolžnost vršiti, kakor tudi dolžnost komandira straže. To je torej vsakdanji program razen sobote in nedelje. V soboto dopoldne vežbanje samo dopoldne. Ob eni uri odhod na pranje v potok Bistrico, kateri teče skozi mesto Prizren. Kakšno je vojaško pranje*lah-ko vsak zna, da je prav enostavno. Košuljo in gače vrže .v vodo, potegne ven, ovije in za 15 minut je suho. Evo ga fanta, kako se je opral. Bolje rečeno, lazice so se otresle prahu. V nedeljo prosto vsake vežbe, le vsako nedeljo se mora po ena četa stiti se mu moraš, da nisi kadilec in pri tem moraš vseeno poseči po ponujeni stvari, kar ti ob še tudi naprej žuborel, da, vzemi in daj svojemu bratu (tovarišu) če kadi. (Dalje prih.) -o—— OLIMPIADA L. 1944 Mednarodni olhn'pijski odbor je sklenil, da bo zimska elimpijada 1. 1914 v Gar-miseh-Partenkirehenu namesto v St. Moritzu, to pa zaradi tega!, ker je St. Moritz zavrnil organizacijo smuških tekem. Olimpijada 1. 1944. bo v Londonu, zimska olimpijada istega leta pa v Cortini d'Ampezzo. 0001010101000153484853020001010123484801020200010001000202020101000102000153010202020002000201010102020102020002010200024823484853234801020001020002020202304802000202000202020101000202010200000202232301 Strah 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 20. julija 1939 "Podkrnoški gospod Dolores Vieser: — ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj. Lenart poskuša potegniti noge k sebi, toda ena noče, je mrtva in toga kakor mo ker les. Toda on noče tu ležati med pobitimi pesjani, ki tako diše po krvi, da čuti prav, doli v grlo —. Ne more! Proč mora — proč odtod — daleč proč —. Srce Lenartu skoraj zastane od bolečine, ko zasadi zabrekle prste v votlo vrbo-vo deblo in se trudoma upre obenj. Ko končno omahujoč sloni ob drevesu, se mu dela črn svet pred očmi. Oklep mu stiska prsi in koleno ga boli. O Bog! kakor pijan tiplje po odlomljenem jelševem debel-cu in se s težavo opira nanj. Traja dokaj Časa, da se mu polagoma dvignejo megle od oči in se šumenje udiši v rahlo petje. Zdaj si upa korak od drevesa. Obrne se proti lokam. Tam vidi, da leži med jel-ševjem še dosti mrličev, in se zgrozi. Pisani turški jopiči in rjavi usnjeni suknjiči so videti v temi vsi enako črni; le po bleščečem orožju jih je razpoznati. Kose so imeli njegovi ljudje, ko so odrinili z njim — ali ni bilo pred tisoč leti? Zdaj jih leži tukaj mnogo od njih, od Podkrnošanov, mrzlih in otrplih. On sam pa je poklican — pred sodbo! Kdo le neki ga kliče? Lenart se zježi od groze, strese bedasto glavo, se mrzličavo nasmehne. "Grem — rajši — proč," zabeblja hri-pavo in poskuša odšepati med mrliči. Zdaj pa zdaj se zadene z jelševo palico tega ali onega, toda vsi so tako grozljivo tiho. Lenart čuti, da ne bo prišel daleč. Mrz lica ga stresa, toda čuden, strahu poln nemir ga sili, da stopa naprej, pa.ga vsak korak bolj zaboli, dokler ne pride iz raz-drapanih, parečih se lok in more pogledati čez polja. Tu je zrak manj dušljiv, videti je daleč naokrog, kako gore vasi. Tiho in jasno stoje plameni v zahajajoči noči. Lenart je pozabil, kako vse se imenujejo sela. Toda zdaj se spomni, da so jih zažgali Turki — in da bi bil on moral zadržati Turke. Ni se mu posrečilo — zakaj ne? Mu je, kakor da je sam kriv — toda kako? Razglabljajoč se zavleče do orehovega drevesa, ki stoji samoten sredi polja. Toda ko se hoče tamkaj odpočiti, opazi, da hite iz dalje proti lokam ljudje; tako si ne upa leči pod drevo. Srce mu polje vedno bolj divje in misli vrtajo vanj vedno ostreje. Je, kakor da svetijo požari neusmiljeno v njega samega. On se pa noče predati rdečemu žaru — noče misliti — noče, da bi ga kdo videl! V omamici svojih bolečin ve samo to, da je zdaj vsega konec: bitka je izgubljena. Počasi se vleče' Lenart iz sence drevesa tja do potke, ki pelje v Gore, ki se dvigajo blizu in tolažilno pred njim. Vleči mora ranjeno telo kakor neznansko breme za sabo ia vendar ga žene in sili nekaj temnega tja do gozda — ima občutek, kakor da je volk, ki bo izkrvavel, ki hoče miniti v najskritejši votlini. Ognjeni žar zašije zdaj tako svetlo, da vidi Lenart zemljo, od tisoč kopit raztrgano, in opazi mrtvo dete, čigar nago tru-pelce leži kakor kos prosojnega voska na črnem, razteptanem polju. Polagoma začne prisluškovati blodnemu kričečemu dekliškemu glasu. Prihaja od bližnjega skednja, vreščav in proni- kav, venomer isti grozni zvok, ki iz njega n'e zveni nobena stiska in noben obup več — samo še blaznost! "Molči, molči —šepne Lenart in se stisne v senco prvega leščevja, ki obroblja gozd. Tukaj niso videti goreče vasi več tako blizu, toda kričanje ga zasleduje še zmeraj. On pa si želi miru. Zavleče se do potoka in vidi tam, kako se odpira podkrnoška globel, temna in šumeča. Tedaj prikima in se trudi z rokami in nogami vedno globlje v skale, dokler mu ne prereže slap ozke steze in se rjavo kamenje visoko in viseče nagrmadi okrog njega. Zdaj je okrog Lenarta tema. Ognjeni žar rahlo barva samo še nebesno progo med skalnimi stenami in kričanje se potaplja v šumenju vode. Lenart zaječi in telebi na sprano kame-nitno škril. Zdaj ima mir--- f:* Mir. Kako to dobro de! Začuti, kako mu prodira vlažni hlad kamena skozi lase in zazna, da se mu razprostira pod ranjenim kolenom mahovita blazina. Zdaj pa zdaj mu zaveje kakor dih nežen pajčolan čistih vodenih kapljic čez obraz, da ga kar zaščemi. S težko, tipajočo roko si odpne na pol porezane zapone pri oklepu in odrine železo, kolikor pač more. Nekaj mu teče mehko in toplo po roki. "Kri," pomisli, toda ne pogleda več po nji. Temno šumenje in trdna tema ga od-neseta zibaje proč prav blizu k odprtim vratom. Lenart se dolgo pogovarja s starim možem, ki ga je moral svoj čas dobro poznati. Govorita o vsakršnih modrih rečeh, toda, ko ga hoče vprašati po globoki u-ganki, ki je o njej skrivaj /razglabljal že tisoč let, mahoma zazna, da je sam. Cisto sam v globoki, rjavi globeli, ki jo zdaj napolnjuje svetal, nežen odsev; iznad skalne poke zgoraj se blešči nebo kakor plošča iz tolčenega srebra. Cez rjavi kamen curlja proti potoku ozka, temna stružica. "Moram le biti močno ranjen," si misli Lenart in gleda za časek, kako se valčki, ki perejo kamen, rahlo rdečijo. Misli so mu zdaj popolnoma jasne in čudovito lahke. Srce mu polje od groze in žgoča žeja mu trga ustnice. Je pa tako slab, da komaj še potopi roko v hladno vodo; ne more je dvigniti do boka, kjer mora imeti veliko rano. Drget ga spreleti. Kaj le je to? Ne zmore —. Svoj živ dan je vse zmogel, kar je hotel. Najtežje orožje, najbolj divje konje. In zdaj kot bi trenil — ničesar? Roka, ki je zdrknila proti vodi, se noče dvigniti, noge so težke in mrzle kakor svinec. Kaj je to? "Moj Bog, kaj je to?" Z vso silo se hoče vzdigniti, pa se le trudno, nadložno zgane. '(Dalje prih.y TO IN ONO IZ DOMOVINE Pokošeno seno kurijo V Slovenskih . goricah so morali pokositi travo, ki je na poplavljenih travnikih silno trpela. Trava je bila vsa po-blatena in so morali kmetje sedaj to seno pokuriti tega bo v Slovenskih veliko pomanjkanje zimskih mesecih. Zaradi goricah sena v Usoden padec Ko se je peljal 36 letni cin-karski delavec Martin Pan-gerl iz Začreta z vozom po cesti in je hotel med vožnjo skočiti z voza, je padel tako nesrečno, da se je močno poškodoval in so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. Slovenec ubit v francoskem rudniku V Severni Franciji (Pas de Calasis) Minnes de Dourges, k,i je središče slovenskih izseljencev, se je zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje 38 letnega Ivana Čiča, doma iz Št. Jurija pod Ku-mom. Kakor vedno, se je tudi onega usodnega dne ves vesel podal na delo v rudnik, kjer ga je zadela nesreča. Sumijo, da je moral Čič v jami razdeljevati kamenje, pa je nastala eksplozija, ga na mestu ubila in strašno razmesarila. Tovariš, ki je z njim delal, je pa dobil hude poškodbe. Zapustil je vdovo in 2 letno hčerko. Voda odnesla most Iz Žužemberka poročajo, da je narastla Krka zaradi rriaj-niškega. deževja podrla Roj-čev most nad Žužemberkom. S tem ni prizadet samo lastnik, ampak tudi vsa bližnja in daljna okolica, predvsem Bud-ganja vas, vsa šmihelska župnija in velik del'hinjske in am-brušlce fare. Obsojen Na eno leto robije je bil pred celjskim sodiščem obsojen 34 letni delavec Franc Žičkar iz Spodnje Iludinje pri Celjii zaradi številnih tatvin in vlomov. Pisano polje 3iriti(iiiMrc^fniiiiriMiC3iiMiitiittrr3iiiiiiiiTiirc3[T[iiirt(iiir3MniiiEnnc3Hiiii)itMic3iiMiiui[u-3iiMiiiiiHic3iiniiičniic3iiiiiiu Piknik ki ga prirejate bo uspel, če ga § □ dobro razglasite v javnosti po- j tom oglaševanja v T0&T Amerikanskem Slovencu I Slovencem, Hrvatom in vsem Jugoslovanom j t»»»»»f»»WW > ki potujejo skozi COLORADO SPRINGS, Colorado, se priporočamo s svojo dobro urejeno GOSTILNO in RESTAVRACIJO, kjer servi-ramo vedno sveža in okusna jedila, pripravljena J po ameriškem in domačem evropskem okusu. MILTS CAFE & BAR M. T. KANCIYANCICH, lastnik 7 East Bijou Street -:- Colorado Springs, Colo. Telefon: Main 1190 Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nai podnevi In penoSL Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Re*. M80-W ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK KAMERI KANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. **e' tailed information on the murder of 236 priests in Madrid was obtained..." Vseh sodni j a ne more dose-či, pri morijah v zaporih je sklicevanje na civilno vojsko !e pretveza, nekaj krivcev .ie prijela sodnija, vse krivce bo pa prijel šele sodnji dan. You bet, da jih bo prijel. -o-- PALEC MU JE REŠIL ŽIVLJENJE Neki mlad francoski kme* iz Digneja, katerega je vsekala kača strupenjača, je ime' toliko hrabrosti, da si je s sekiro odsekal palec na levi roki in si na tal način rešil živ' ijenje. mailing g r« Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1 DR.JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue jjjj Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. 'l zjutraj do 8:30 zvečer. ^miiHiiaiiiiHiiiiHiiniaiiiiBiiiaiiiiiBiuiiiBiiiiiaiiii*111"*^ 'ŽIVI IZVIRI' je krasna knjiga, ki govori o trdnem Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsak^ ga zanimati. Spisal jo je znani sloven^ pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knji*0 "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani,"tiskana na fineJl5 knjižnem papirju, platnice klasično modef' no opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1049 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois