X. J*£ 3tcc?i^0Ćiz a listu : Celo lato 35 din., pol leta t, četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: teto 65 din. Wweraii di oznanila se ijo po dogovora; pri večkratnem anju primeren popast. Upravniätvo naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon interarban štev. 115 NOtlTIČE* UST M SLOVENSKO Roraèha cesta štev. S. I uredništvo« ai motu govoriti vsek émm mmo od 11. 4» 12. ure dopoldne. lUkaptri se mi ' Nezaprte reklamacij* so poštnine Telefon interarban štev. 115. A*B, itov. Manibop, dno 8. oktobra isaa, Lietmte XIV. Nema i — ima para! Živimo že četrto leto v skupni jugoslovanski državi. Že večkrat se je razmotrivalo po časnikih o tem in onem. kako bi bolje zadovoljili troimenski narod, kako bi zboljšali naš denar. Pa žalibog, da se je dosedaj še le malo storilo ali pa bolje rečeno sploh nič. Nasprotno sejejo še večjo nezadovoljnost s sedanjim režimom, še vedno večje gorje. Da, prišlo je tako daleč, da naši kapitalisti, ki so bili pred vojno navadni obrtniki, neznatni trgovci, so med vojno mirno posedali na svojih domovih in so grabili ogromne dobičke kot razni komisijonarji, zalagale! armade in najhujši rekvizi-torji. Nosilci teh častnih «šarž« so sedaj najhujši demokrati-centralisti in največji državotvorci, domoljubi države, sol Jugoslavije, a drugi, ki so med vojno prelivali kri, bili zasmehovani radi narodnosti in še celo v zaporih, so sedaj kratkomalo protidržavni elementi, rušilci države, za katero so preje trpeli. Dogaja se, da se ti «osoljeni« Jugoslovani sedaj posmehujejo nam, če moremo delati, bodisi duševniJ ali telesno, jned tem pa mirno drže roke v žepu na svojih krivično pridobljenih milijonih, se zabavajo pri bogato obloženih mizah in nam pa vlada niti ne da tega, kar nam gre in kar zaslužimo, da bi se vsaj vsak dan mogli stanu primerno nasititi. Finančni minister poje zmiraj isto pesem: nema para, in nas na vse mogoče zvijače tolaži, češ, bo že boljše. Mi pa odgovarjamo: Ima para! Koliko tiso-čev kapitalistov poseda krivično nagrabljeno premoženje, isto vršijo še nemoteno naprej na račun države :n davkoplačevalcev; še venomer si polnijo svoje velikanske žepe in odirajo revhejše sloje. Bilo bi zelo umesi no, da bi se tem ljudem njih krivično pridobljeno premoženje odvzelo v korist državi. Po tem načinu bi zadovoljili večino naroda, valuta bi se gotovo izboljšala in inozemstvo bi imelo gotovo boljšo zaupanje v našo nadepolno državo. Politični položaj. Naša država se je sporazumela z Italijo. Dne 4. t. m. je naš poslanik Antonijevič podpisal v imenu beograjske vlade konvencijo o izvršitvi rapallske pogodbe. Od Italijanov je podpisal sporazum g. Tosti, podtajnik zunanjega ministrstva. V roku petih dni morajo izpraz niti Italijani tretjo dalmatinsko cono. Komisija za razmejitev reške države se sestane dne 12. oktobra t. 1. v Opatiji. Kaj dela vlada? Na zadnji seji ministrskega sveta so ministri sklenili, da se skliče narodna skupščina za 17. t. m. Na seji narodne skupščine 20. t. m. bi se naj izvolil novi predsednik parlamenta. Al;o bo med tem časom dosegel v demokratskem klubu Pribičevič premoč, potem nikakor ne bo več izvoljen dr. Ribar, ampak Pribičevičejanec dr. Edo Lukinič. Kot drugi kandidat se imenuje tudi Žarko Jakšič. Seve bodo zahtevali tudi radikali mesto predsednika narodne skupščine za se. Ministri so se tudi odločili, da pošljejo v Prago k štiriletnici osvoboditve čehoslovaškega naroda stud ministre in 40 narodnih poslancev. Drugi ministri pa bodo v tem času odpotovali v Kumanovo, kjer bodo slavili desetletnico zmage nad Turki. V Beogradu bosta ostala samo dva ministra in sicer: dr. Ninčič in Timotijevie. Ninčičeva kandidatura za svet Lige narodov. Poročali smo že, da je dr. Ninčič propadel kot kandidat v svet Lige narodov in da so se beograjski vladni listi, ki so prinašali to izvolitev kot gotovost, hudo blamirali. Izid volitev je bil tale: Svet se je spopolili! z zastopniki Brazilije, Belgije, Kitajske, Španske, Švedske in Uruguava. Dr. Ninčič je dobil vsega skupaj 15 gla sov. Proti njegovi izvolitvi so bili vsi angleški domi-niji, baltiške in skandinavske države ter zastopniki vseh drugih držav, ki so izven antante, zanj pa Češka, Romunija, Poljska in tudi Francija ga je podpirala. Ultimat zemljoradnikov vladi. Zadnja seja zemljo-radniškega kluba je bila zelo burna vsled ogorčenja proti vladi. Razpravljali so o položaju v Dalmaciji. — Vlada je 4. septembra izdala naredbo, da morajo vsi kmetje svojim lastnikom povrniti dohodke od prevrata naprej. Glavni odbor je razpravljal o tem in sklenil, :da stavi vladi ultimat, da se naredbra takoj prekliče, sicer bi zemljoradniški klub korporativno izostal od parlamentarnih sej. O agrarnih nemirih v Dalmaciji smo že govorili. Demokrati so ljudstvo najprej mamili z obljubami, danes pa nastopajo z največjim nasiljem proti kmetom, ker niso hoteli v njihov tabor. Dalmatinske ječe so prenapolnjene ib vsem priganjačem režimskih strank je današnje stanje dobro došlo, da se znašajo nad svojimi političnimi nasprotniki. ’ Vojska je prva. Vlada ve, da je dobro v kalnem ribariti. Skrivaj se delajo razne vojne nakane in visoki vojaški krogi se hočejo okoristiti z velikimi krediti, na katere že" delajo ogromne dolgove. Za oboroževanje zahtevajo eno milijardo dinarjev, češ, moramo Jjiti pripravljeni, ne vemo, kaj pride, da ne bo narod soodloče-val, bode pa že vlada preskrbela. Finančni minister je že odobril JO milijonov dinarjev za draginjske doklada oficirjem. Seveda: ne vemo, kaj pride in oficirji morajo ostati zadovoljni. Uradnikom pa nič in tudi pri dajatvah iz državnega posestva Belje pridejo še le za vojaškimi konji na vrsto, če bo potem še sploh kaj ostalo. Jugoslovansko-rumunska komisija za cerkveno-šolska vprašanja se je sestala v Beogradu in sklenilo :-e je, da se sestane ožja konferenca, ki naj pripravi ves materijal iti ga, predloži komisiji v rešitev tega vprašanja. Po svetu. Konferenca med angleškim in turški mdelegatom v Mudaniji se je že pričela. Kakih važnih razgovorov še ni bilo, ker še ni dospel na konferenco grški delegat. Angleške zahteve na konferenci v Mudaniji. Turki se morajo umakniti iz nevtralne cone v tako oddaljenost od angleških čet, .da teli ne bodo mogli več vznemirjati. Angleška vojska ostane na istočni obaii Dardanel. Trakije ne bodo Grki tako dolgo izpraznili, dokler ne odgovori angorslca vlada na zavezniško noter. O upravi v Traki j i je sploh na konferenci v Mudaniji nemogoče razpravljati, ker je to zadeva in kompetence edino mirovne konference. Turške zahteve na konferenci v Mudaniji so sledeče: Ustanovitev demarkacijske črte, Angleži morajo izpraznili istočno obalo Dardanel, oziroma smejo ob tej obali vzdrževati le malenkostne čete; Grki morajo izprazniti istočno Trakijo; v Trakiji se mora organizirati lokalna uprava s turško žandarmerijo. Kemal-paša je koncentriral svojo vojsko in sicer 70.000 mož in 40.000 rezerve. V slučaju, da bi izpadla konferenca v Mudaniji neugodno za Turke, bi Kemal-paševa vojska takoj navalila na Angleže. Situacija pri Čanaku in Čataldži. Turške čele so se pri čanaku potegnile tako daleč nazaj, da so oddaljene od Angležev že nekoliko milj. Grki zbirajo na črti Ča-laldža vse razpoložljive čete, da sé branijo na tej črti. Pažnja turških krogov pa je osredotočena na dogodke v Trakiji. Kemal-paša je izjavil, da ne bo mirovala njegova vojska tako dolgo, dokler ne izpraznijo Grki Trakije. Ako pa pride do zopetnih oboroženih spopadov, morajo biti boji končani pred začetkom zime. Za fronto popravljajo Turki s pomočjo grških ujetnikov pota in ceste, katere so uničili Grki pri umiku. Ruska — oborožena pomoč Angori. Rusija dela voj -ne priprave in se je odločila, da pomore angorski vladi z oboroženo silo, ako velesile ne bi izpolnile vseh zahtev Kemal-paše. Javljajo tudi o velikem gibanju ruskih čet na Kavkazu. Rusi so zopet poslali novo noto Angležem, v kateri protestirajo proti zatvoritvi Dardanel in Bospora c Ì strani Angležev. Obligatna vojna dolžnost v Rusiji. Vseruski komunistični izvršilni odbor je odredil, da bo trajala obli gatna vojna dolžnost od 20. do 40, leta. Aktivna služba pri pešpolkih in konjeništvu bo trajala 18 mesecev, p; i ostalih četah 30 mesecev, pri mornarici pa 4 leta. Zdravstveno stanje Rusije. Dr. Nansen razglaša re -zultat sanitarne konference, ki se je vršila v Varšavi. Konferenca je dognala, da je bilo-minulo leto v Rusiji 30 milijonov ljudi bolanih na pegavici, 10 milijonov na povratni mrzlici in 2 milijona na kugi in koleri. Naj ■ več smrtnih slučajev je zahtevala pega vica in sicer, nacl 3 milijone. Bolezni še do danes niso prenehale in se širijo najbolj po Ukrajini, kjer še narod sedaj gladuje. Velika nevarnost obstoja, da se razširi pegavica tudi po Poljski ter Rumuniji in od tamkaj po ostali Evropi. Nansenov pomožni odbor bo razširil svoj delokrog tudi na pobijanje in zajezitev kužnih bolezni. Po zapadnem delu evropske Rusije je divjalo silno neurje. To grozno neurje je popolnoma uničilo setve v saratovski in balaševski guberniji. Radi te nezgode grozi zopet glad Ukrajini. Grki se pripravljajo na volitve. Novi grški kabinet se je odločil, da razpiše volitve tekom 6 do 7 tednov. Politične stranke so se začele pripravljati na volitve n obelodanile svoje programe. Vse stranke enoglasno zahtevajo, da ostane Trakija Grkom in da se zboljšaj ) odnošaji Grčije napram velesilam. Edino pristaši Ve~ nizelosa zahtevajo po programu republiko. Dasiravn • se še sedaj ne da prerokovati, s kakim rezultatom bodo končale volitve, se vendar zamore računati, da se b : izjavila večina naroda za monarhijo, ker kralj Jurij je jned ljudstvom baje zelo popularen. Sodba o državni administraciji. Beograjski časnik «Demokratija« navaja celo vrsto primerov nesposobnosti ter korupcije in izreka svojo sodbo o državni ad ministraciji tako-le: «Naša državna administracija v glavnem prenešena iz Rusije, ima vse odlike ruskega nereda in konfuznosti, s čimur se je stari ruski režim posebno odlikoval. Mogli bi navesti tisoč primerov v dokaz, da je naša državna administracija tako nerodna, tako okorna, zastarela, da omogočuje zlorabe in razne neumnosti nesposobnih urdanikov in da bi se v njej kulturen človek, naučen na evropsko discipline, red in točnost, sploh ne mogel znajti.« — To je vse res, mi to že davno poznamo, povedati pa moramo, da je «Demokratija« glavni organ demokratske stranke, tri je mnogo pripomogla do take državne uprave. Pametna beseda. Dr. Niko županič je objavil v «Slov. Narodu« daljši članek, ki vsebuje zelo pametno stališče o vprašanjih bližnjega Vzhoda v sledečih odstavkih: «Na vsak,način moramo spremeniti našo politiko napram Bolgariji, ker kar ona danes dobi, to bo-v bližnji ali daljni bodočnosti naše, to bo jugoslovansko. Bolgariji bi bilo treba dali vzhodno Trakijo z Jedrenjem (Arianopel) do črte Midia—Enos, ki ji je prisojena po londonskem miru (1913), Carigrad pa in morske ožine naj balkanski narodi skupno upravljajo tako, da bodo pristopne celemu svetu, posebno pa Rusom«. — To stališče smo mi vedno zastopali in branili, «SL Narod« pa nas je zaradi tega sumničil in psoval. Z zadovoljstvom torej ugotavljamo njegovo spreobrnitev in samo še želimo, naj bi več ne hujskal javnosti proti Bolgarom, kakor to delajo velesrbijanski listi. Obsodba Pribičevičevih fašistov. Omladinci, or-junci ali fašisti so začeli v Subotici izdajati svoj list. ter mu nadeli ime «Princip« po vidovdanskem atentatorju v Sarajevu leta 1914 Gavrilu Principu, sedaj pa prinaša zagrebška «Slob. Trinuna« to-le pismo: V Subotici je začel izhajati nek odvratni listič pod imenom «Princip«, vzetim po svojem pokojnem bratu Gavrilu Principu, kakor izdajatelji sami naglašajo v objavi. Ne vem, odkod jemlje ta gospoda toliko predrznosti, da jemlje ime mojega pokojnega brata za list, ki. prinaša take stvari, da dela sramoto celemu našemu narodu. Ker je ta list glasilo ljudi, ki hočejo na vsak način in tudi s silo obdržati ta režim, ki je jasno in izrazilo protinaroden, ker je naperjen proti kmetskim slojem, za katere je moj pokojni brat svoje življenje žrtvoval, smatram za potrebno in pravično, sporočiti tej pod-' kupljeni gospodi, naj se ne poslužuje, tega imena ter ne. blati ono, za' kar se je njegov nosilec boril. Ako gospoda temu ne zadovolji, bom prisiljen poslužiti se sodnijskih potov, da ohranim svetu spomin svojega brata in čast svojega priimka. Motijo se gospodje, ako mislijo na tak način širiti jugoslovanstvo po domovini. Delajo mu največjo škodo. — Bos. Grahovo, 2. 10. 1922. Nikola Princip, cand. med.« — Če bi nacionalni revolucijonar Gavrilo Princip ostal pri življenju, bi bil pred fašisti in režimovci gotovo tudi eden od «an-tidržavnih elementov«, ker je pa mrtev in s» ne more braniti, ga proslavljajo, da lahko njegovo ime in njegovo smrt izrabljajo v svoje sebične svrbe. Uradnik opisuje svojo «sijajno« plačo v Zagrebs-* kem «Hrvatu«: Prejel sem 5048 K plače. Sedaj se pa vpraša, kako naj razdelim ta denar, da se ne preobjem. Za sobo plačam 1200 K. Pravijo, da je to še zelo dobro in zelo po ceni. Imam hvala Bogu še zdrav želodec in prenesem obed in večerjo za 1800 K. Na zajutrek moram v kavarno in to me stane mesečno okrog 500 K. Moram tudi v kavarno, da berem liste, da vidim, kaj bo s povišanjem plače itd. Če vsak teden menjam perilo, kar gotovo ui razkošje, moram na prvega odšteti perici 250 K. Sedaj bi hotel nadaljevati, pa me že prekine gosp id minister: «Pa to je vendar sijajno! Prejeli ste 5048 K, izdajate po 3750 K, ostane vam torej še 1298 K naše danes že zelo popravljene valute. Vi se pritožujete? ia zaiiaj neki? Vi imate stanovanje, obed, večerjo, zajutrek, liste v kavarni, perilo vam je oprano — kaj potem še hočete? Prihranili bi si lahko, pa vpijete in vpijete!« Ali ne smete pozabiti, g. minister, da moramo biti mi uradniki tudi oblečeni! Vsaj po zimi. A evo, zima prihaja. Mi navadni uradniki rabimo na leto gotovo dvoje oblek. In to je najmanj 9000 K, na mesec bi odpadio 750 K. Da se perilo menja, je treba kupiti na leto najmanj troje srajc in ravno toliko spodnjih hlač. Seve spodnjih hlač nikdo ne vidi. potrebno pa je, da se nosijo, posebno uradnikom, ki z dolgim sedenjem toliko zgornjih raztrgajo. Poleg tega so potrebni trije žepni robci — vsaj med ljudmi tostran Save — in troje parov nogavic. O luksusu pri teh stvareh ni niti govoia. in vendar stane vse to okroglo 2400 K na leto, ali 200 K mesečno. Tudi dva para čevljev potrebuje uradnik, petem popravila, po najnižji ceni bi bilo to letno 1400 K ali nad 120 K mesečno. Ovratniki, ovratnice niso bas neobhodno potrebne, po pravilih in navadah se pa le nosijo in mora se zopet za to mesečno preliminirati 30 K. Raznih drobnarij se niti ne računa. Običajno je, da se človek, pa če lii bil tudi državni uradnik, enkrat na mesec okoplje, da se dnevno umiva, da si zobe čisti itd. in to bo stalo mesečno najmanj 50 K. — Če si predstavimo tako «nališpanega« uradnika, vidimo, da sc iv razlikuje dosti od — barabe. Če je uradnik še tako sla bo oblečen, slabo branjen, res brez najpotrebnejšega, potem mu od «sijajne« plače toliko ostane, da lahk * posluša nasvet nekega humorista, ki je odgovoril urad -niku na vprašanje, kaj naj počne z preostalimi kronami svoje plače: «Kupite si vrv! Pa hitro, da se ne podraži!« če misli kdo od visoke porte, da je uradniško življenje dobro, naj si samo ogleda, kako izrabljajo u-radniki obligatni dopust ob sobotah, ko jim žena pen-, perilo. — «Ali je vaš mož bolan?« vprašuje soseda s>-sedo. — «O ne!« — «Pa zakaj potem leži?« — «Veste, mi imamo danes perilo.« Na to. kar uživa visoka 't vladna gospoda, uradniška raja niti ne misli, niti na najmanjši del od tega in pri toliki skromnosti jo mi nister postavlja v zadnjo vrsto — za vojaškimi konji. Dnevne novice. Glede dijaških štipendij in menz so poslanci Jugoslovanskega kluba Puljič, Dulibič in Pušenjak sta vili na ministra za prosveto nujno vprašanje, v katerem zahtevajo otvoritev akad. menze za visokošolce v Zagrebu in Ljubljani in izplačilo štipendije do 25. t. ni. Ob enem so zahtevali, da ministrstvo objavi rešitev o podelitvi štipenuij, da se v bodoče visokošolci vedo ravnali. Dijaške podpore, kakor vse drugo se delijo pod roko. Znano je že, da na Dunaju in po drugih mestiti tujci takoj ločijo med študenti Jugoslovana od Srba. Prvi je uboga para, drugi pa po večini dobro živi. In koliko se izda «podpor« sinovom bogatih porodičarjev, ki šetajo po celem svetu! Ni čuda, da je nekdaj rekel neki srbski književnik, ko so ga vprašali, kako bi bil najrajši oskrbljen: «Da mi je biti le sin kakega vladnega poslanca!« Taboritom se mešajo pojmi. V včerajšnjem «Ta-borovem« uvodniku stoji tiskano: minister Žerjav je najdelavnejši v vprašanju prehrane in valute. Da, da. znani Agromerkur je res tudi kot minister najdelavnejši v vprašanju najogabnejše koritarske prehrane svojih najožjih policajdemokratov. V vprašanju valute je dr. Žerjav verziran, to je dokazal pri svoječasni potvorbi menic in v zadnjem času pri Jadranski banki z raznim dviganjem črnin fondov. Nadalje piše «Tabor«, da je poslanec Reisner najdelavnejši kot glavni redakter uradniške pragmatike — z lepimi uspehi. O, da. da, ..... obljubil je g. Reisner uradnikom že davno nebeško mano, a dobili so glad in draginjo.... Uradniška pragmatika pa še visi visoko v zraku. Opomin, prošnja in zahvala. Ravnateljstvo Dijaškega semenišča je bilo meseca avgusta razposlalo pi ;-mena vabila bivšim gojencem, (ki niso postali duhovniki) tega zavoda, naj bi prispevali k inštalaciji električne luči v semenišču. Nekateri gospodje (doktorji, profesorji, svetniki, ravnatelji, ministri itd.), so se sicer odzvali temu pozivu, toda ogromna večina pa sploh ni nič reagirala. Za zdaj še ne objavimo imena dotičnih gospodov, ampak jih še enkrat lepo prosimo, naj se tudi v dejanju hvaležni izkažejo za one dobrote, ki si jih uživali v Dijaškem semenišču. — Do danes se je nabralo 21,000 kron, precejšnja svota, toda inštalacija stane 76.000 kron, torej še veliko manjka. Semenišče samo ne more plačali, ker zdaj nima premoženja. — Izmed č. duhovščine so darovali gg.: dr. Jerovšek 3200, /upnik Vogrin 1000,- nadžupnik Jurko 1000, dr. Hon-njec 1000, dekan Stergar 1000, in dekan Čižek 1000 \. Gg. darovalcev laikov ne imenujemo, mislimo namreč, ila jim je to ljubše, ker niso vsi pri naši stranki; vsem pa kličemo Bog plati! Zopet ena 'pridobitev. Iz Guštanja nam poročajo: Kakor znano, je naša prej nemška posojilnica prišla v slovenske roke. Zadnje dni se je pri zadrugi mudil revizor iz Maribora, ki je uredil račune in ugotovil, da posojilnica stoji dobro in je vestno urejevana. Novi odbor sestoji iz zanesljivih, poštenih mož vseh stanov in poklicev, ki nam dajejo najboljšo garancijo za pošteno in dobro vodstvo. Kmetje in delavci, oklenite se vašega . avoda s polnim zaupanjem in se v stiski vedno obračajte do posojilnice in nalagajte pri njej svoj odvisen denar in prihranke. Denar je pri posojilnici varno naložen, se dobro obrestuje in vam je v potrebi vedno na razpolago Zavrnjen protest. (Dopis iz Oplotnice.) Preti nedavnim časom je naš občinski odbor izvolil reklama-i ijsko komisijo. Ker so naši špeeijal-, oziroma socijat-demokratje sija jno propadli, so ogorčeni zapustili ob-t insko pisarno; se vsedli in napisali protest ter ga postlali ira okrajno glavarstvo. Svesti si zmage, so komaj pričakovali dneva, ko bo odgovorilo okrajno glavarstvo. Toda kakšno razočaranje! Okrajno glavarstvo je odobrilo, oziroma potrdilo izvolitev in .njih ogorče :i protest zavrnilo; Kdor se zanima za dolge nosove, naj si jih ogleda pri naših socialdemokratih, šmentana «mola! Ribolov na račun invalidov in drugih siromakov. Tako samooblastnih in egoističnih gospodov pač menila nima Jugoslavija, razven v spodnjih pokrajinah, kakor so ti doktorji itd. pri ribarskem društvu v Mariboru. Vzeli so v najem ribolov ptujske grajščine za tako smešno ceno, da se prav zares čudimo. Kako je zi-moglo pristali .na to ptujsko okrajno glavarstvo, pač ne razumemo..V Ptuju ali gospodje ne berejo «Uradnega lista«, ali pa so jim naredbe postranska stvar, drugače si ne moremo tolmačiti te zakotne kupčije, ki se je zgodila na škodo invalidom. Niti ena točka v «Urad, listu« od dne 4. aprila 1921 se ni upoštevala, ni čudno torej, ako še je nje zopet opeharilo. Ali ne pripada po tej in poznejših naredbah lov, ribolov edino le invalidskim organizacijam? Ko bi ta lov prišel v last invalidske organizacije, gotovo ne bi bilo toliko sleparij in zapostavljanja, kakor je sedaj. Mariborski gospodje ; a smatrajo ta ptujski ribolov’ od Hintze pa do Bozlo edino samo za svoj monopol. Kljub temu, da je najemnina tako mala, pa nobenih režij, navijajo cene kar Sam onim ribičem, kar jili še imajo, prav po verižniš-kem receptu. Seveda donašajo ti tisočaki le onim v Mariboru dobiček. Delajo pa to z namenom, da se odkrivajo še teh malo ribičev, kar jih je včlanjenih pri tem društvu, da bodo potem sami gospodarji in najemniki, l ake cene si zamore misliti le dr. K. in drugi, ker tem i ese. Koliko kmetskih siromašnih družin se je poprej j reživljalo z ribami, kako dobrodošle bi jim šele da- nes bile pri teh neznosnih cenah. Na to se ne ozirajo gospodje doktorji, ampak na svoj lastni žep in stan. Gospode poslance opozarjamo na ta zelo velik nedosta-tek. da si natančneje ogledajo to delniško ribarsko društvo ter storijo korake, da bodo deležni tega naravnega dara, kojega je Bog vstvaril za vse, pa ne samo za Ma riborčane, kakor si ti predstavljajo, tudi drugi, posebno siromašni sloji. Če se jih bode za ušesa prijelo, se bodo sicer izgovarjali, ..a gojijo ribe in da je treba o-mejiti ribarjenje s čerami; vendar se na take izgovore nemore polagati nikaka važnost, ker se gojijo in nasajajo postrvi in sulci o potokih na in ob vznožju Pohorja, to je v neposredni bližini. Na tak način gojijo ribe le za sebe in sicer le za privilegirance. Za ptujski okraj pa ne storijo nič. Tam se pravi samo plačati, ker laico smo mi v Mariboru sklenili. Tam se lovi lepo naprej tudi s trauperji, za Ptujčane je pa,seveda izjema. Tem so potekle karte dne 1. oktobra, drugih še začasno najbrž ne dobijo, ker bodo itak izstavljene že koncem novembra ter v nezamero s I. oktobrom datirane, To je en lep primer, kako postopajo ti mariborski gospodje Nemci in nemškutarji s slovenskim prebivalstvom ob Dravi ter s temi ribiči, kar jih še imajo včlanjenih, hden se je že naveličal teh vodnih sekatiir ter jih za slovo primerno podučil, da šport ni za verižnike in za egoiste. Za to zadevo se bomo zanimali ler prosimo ob enem še naše poslance, da vse potrebno podvzamejo za ljudstvo in invalide ob Dravi, kojo ima gotovo večje pravice do ribolova, kakor pa razni 'gospodje a la dv. K., G. in drugi. — Bivši ribič. Ptujski okrajni zastop ima dne 19. oktobra 1922 >d 9. ure zjutraj naprej na sejmišču v Ptuju licencovanje in premiranje plemenskih bikov od 18 mesecev starosti navzgor. Premije so zelo visoke in sicer so najmanjše 600 K, najvišje pa 2000 K. Pohline se bodo plačale vsem kmetovalcem, kakor tudi vprežne premije licencovanim lokom. Novice od Sv. Jederti nad Laškim. Umrl je lukaj • šnji nadučitelj Jakob Pukmeister, 53 let star. — Zlato poroko sta obhajala rudniški oskrbnik Mihael Babič in ženk Marija, rojena Štih, v krogu svojih 62 potom cev. Bog ju živi in ohrani! Preganjanja dalmatinskih kmetov. Protest zemljo-radniškega kluba radi nezakouitosti oblasti v Dalma ciji so izzvala zadnja poročila, ki presegajo vse, kar se je dosedaj čulo iz Dalmacije. Naredba o naknadnem plačevanju in iztirjavanju najemnin se izrablja na skrajno divjaški in brezvestni način. Seljakom se s pomočjo žandarmerije nasilno odpirajo shrambe ter ves živež odnese, iz hiš se pa pobira tudi zlatnina, odeje, orodje, sodi in-sploh vse, kar je nekaj vredno. Hiše so v pravem pomenu besede no gola izropane, na večjih krajih so pa žandarji tudi ljudi pretepali ter čelo žene posiljevali. Več talcih slučajev navajajo natančno poročila na zemljoradniški klubj Za primer: V Slivnem so kmetje že pred več meseci dobili od nekega veleposestva kos močvirja, dodelitev se je sodnijski potrdila in izvršila, ker se je tedaj še splošno postopalo v duhu vladnih obljub in kmetje so začeli močvirje sušiti ter spreminjati v plodno zemljo. Po novi naredbi se je pa veleposestnik osokolil in nekega dne je seljake, ko so ravno delali na močvirju, napadel s svojimi ljudmi iz zasede. Streljal je na nje in seljaki so se zatekli po pomoč k oddelku pogranične trupe, ki je bil v bližini. Napadalci so sicer zbežali, vrnili so se pa kmalu nato z žandarji, ki so započeli pravo bitko s kmeti. Nekaj je ranjenih, mnogo zaprtih in vso delo na močvirju je u-ničeno. V Bostilju so dolgo čakali na povod seljàskega preganjanja in ko je neke noči na čolnu ob obali na stala slučajna eksplozija, so radi tega zaprli brez vsake preiskave nad 30 kmetov in še vedno goni jo nove v zapore. Ves pogrom je naperjen proli zemljoradnički stranki. Njeni listi se ne smejo prodajati in raznašati, v uredništvih «Primorskega Glasnika«, «Težačke Sloge« ter v čitalnici na Lučcii in v Splitu so se izvršile preiskave, kakor da bi se v njih skrivali najhujši zlo činci. Po preiskavah, ki so bile seveda brezuspešne, so policaji zastražili vhode in izhode vseh teh prostorov in nikogar ne pustijo ne ven, ne noter. Dalmacija izgleda, kakor da bi bila v obsednem vojnem stanju, ali pa pod tujo, sovražno okupacijo. Prehrana v Črni gori. Po gorskih krajih ni več hrane ne za ljudi in ne za živino. Prej strašna suša, potem kar na enkrat nevihte, ki so uničile še to malo, kar je obrodilo. V narodu vlada strah pred nastopom zime, ko je Črna gora še bolj kot sedaj odrezana od ostalega sveta. Prehranjevalna kriza traja že leta in leta in lahko si mislimo, kako huda mora biti, da je že lani v marcu začelo ministrstvo za socijalno politiko, ki- je prevzelo zadeve razpuščenega ministrstva prehrane, razmišljati o prehrani te pokrajine. Toda dosti ni storilo, nabavilo je sicer nekaj koruze in še to je podražilo za 2 odstotka, ker jo je dovažalo preko Bakra in ne preko Bos. Broda in Zelenike. Nekaj časa j,e bil v ministrstvu socijalne politike poseben oddelek za oskrb >-vanje črne gore, pa se je tudi kmalu razpustil, škoda ga ni bilo, demokratski uradniki tega oddelka so izrabili še to malo, kar je vlada nakazala, za svojo strankarsko agitacijo, svoje ljudi so napasli, vse druge >i pa pustili brez pomoči v najhujši revščini in bedi. Na rod je že davno spoznal, kake namene imajo oblasti in uradi ter kaj se lahko od njih pricatcuje. Sedaj pa «oskrbniki« Črne gore iz socijal-političnega ministrstva tudi svojim ljudem nimajo kaj deliti. Dva mesca so že vsi magacini v Črni gori prazni. Nujno bi bilo potrebno, da se Črni gori pošlje najmanj 2090 vagonov koruze. Vlada se je nekaj zganila. Te dni pošlje v Bar 200 vagonov, preko Zelenike obeta tudi dve sto, kaj Je z 1600 vagoni, pa niti ne pove in ne obeta.' Naročila blaga v inozemstvu po 2. septembru lft22. -— Za blago, naročeno po 2. septembru se ne sroe, dokler ne izide nov pravilnik za promet z devizami in valutami, izdajati odobrenja za nakup deviz ali za uvoz. Pričakuje se, da se v novem pravilniku spremene pogoji, ob katerih se bo smelo izdajati odobrenja ter da se tudi omeji blago, za katero se bodo smela izdajati, če bi torej tudi bila' naročila, v tej prehodnji dobi dovoljena, ne bi bila priporočljiva, ker se ne ve, ali bo po novem pravilniku moči dobi odobrenje j za nje. Zategadelj se tvrdke opozarjajo, da v lastnem inte-I resu opuste vsako naročilo blaga v inozemstvu in po 2. I septembru že dana naročila stornirajo. Izjeme veljajo sa-I mo za neodložljive potrebe industrije; o tem odloča geoe-; ralni inšpektorat ministrstva za finance, na katerega se je ! obračati po krajevno pristojnih deviznih odborih. Znižanje taritov za prevoz sena in slanic iz Srema v Slovenijo je zahteval poslanec Jugoslovanskega kluba g. Pušenjak pri železniškem ministrstvu in nato pri poljedelskem. Zvedel je. da so znižani tarifi dovoljeni, vendar je treba za železniško ministrstvo izdelati neke formularje za občinske in kmetske organizacije. Nato je poslanec Pušenjak posredoval v poljedelskem ministrstvu in opozoril, da se morajo ti formularji takoj 1 izdelati, ker je za prevoz sena in slame že vse pripravljeno. Bitka med vojaki in detektivi. Osječki listi poro-! čajo, da je v noči koncem pretečenega tedna prišlo v Osjeku do prave bitke nied neko vojaško patruljo iu med detektivi, ki so zaustavili pijanega in razgrajajočega vojaka.. Vojaki so potegnili bajonete ter pognali detektive v beg, potem pa še streljali za njimi. Nekaj detektivov je ranjenm. Po «bitki« so se vojaki razkropili po gostilnah ter delali razne izgrede. — Lep red iu mir in šč lepša vlada, ki ga s tolikimi izjemnimi zakoni vzdržuje. Dva uboja iz osvete. Na potu, ki vodi iz Kuštanja v Crkveno Brdo, sodni okraj Križevac, so našli mrtvega seljaka Franja Šačarič. Šačariča je počakal v zasedi seljak Nikola Stjepanovič iz Cerkvenega Brda in ga ubil iz osvete. Seljak Milovan Božinič iz Poduma, okraj Otočac je šel okoli polnoči na kolodvor Lešce. Na potu med selom in kolodvorom je nenadoma počila puška, Božinič se je zgrudil smrtno zadet in izdahnil. Uboj je izvršil seljak Rukavina z vojaško karabinko. Božinič je postal smrtna žrtev osvete. Iz osvete umorila zeta. V Brestaču, sodni okraj Novska, je neka Mara-Kovačevič iz osvete usmrtila svojega zeta Mijo Kovačeviča. V spanju mu je s sekiro razklala glavo. Razbojnika kot zaudarja. V Malem Glogovem, sodni okraj Gračac, sta prišla v hišo seljaka Jurija Drobca dva moža v vojaških uniformah. Drobcu sta iz -javila, da sta žandarja in sta od njega zahtevala, naj jima izroči vojaško puško, ki jo ima v hiši. Drobec je našemljena žandarja zagotovil, da puške nima, nakar sta žandarja začela s hišno preiskavo in mu pri tej priliki izmaknila 6720 K. Drobec razbojnikov ni spoznal, a sumijo, da sta prišla iz Dalmacije. Nogo si je zlomil. Predsednik rumunske delegacije na kongresu veteranov svetovne vojne v Parizu, Jan-kulesko, je padel pod tramvaj in si zlomil desno nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Iz Maribora. PROSLAVA PETLETNICE KREKOVE SMRTI. Ob petletnici dr. Krekove smrti bo imela mariborska krščansko-socijalna mladina skupno sv. mašo in slavnostni cerkveni govor v nedeljo, dne 8. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru. Orli in Orlice, se udeleže sv. opravila obvezno in z znaki. ~-Na fantovskem sestanku v petek, 6. t. m. zvečer of) pol 8. uri v dvorani v Lekarniški ulici bo govoril o življenju in načelih dr. Kreka br. prof. dr, Jeraj. Udeležba obvezna in dostopna tudi Orlicam in dr. Krekovim častilcem sploh. Bog živi! Krekovo petletnico proslavi Orel in SKSZ v nedeljo ob pol 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Alojzija v M rifiorii s slavnostnim govorom s le. g. stolnega kanonika dr. Vraberja in s sv. mašo. Vabimo mladino in vsa krščansko-sociaina društva v Mariboru in okolici, da se v polnem številu udeleži sv. opravila v spomni našega vzvišenega vzornika! Bog' živi! — Orel Maribor- in Odbor SKSZ. Orel Maribor. Nocoj, v petek, ob pol 8. uri, prvi fantovski sestanek s proslavo Krekove petletnice iu drugo. Pridite vsi polnoštevilno in obvezno! Krščan -sko-socialno misleča mladina sploh dobrodošla! B >g živi! — Predsednik. Kako postopajo demokratske banke. Že lani je mariborska Občina zahtevala, naj si banke v Mariboru zgrade poslopja za svoje poslovne prostore in za stano-: vanja svojim uradnikom. Ljubljanska kreditna banka ; in Jadranska banka sta se izgovarjali, češ, da itak v Ljubljani zidate svoji palači. Zadružna gospodarska banka, ki istotako v Ljubljani gradi svoje poslopje, je takoj ugodila zahtevi mariborske občine, uvidevši našo strahovito stanovanjsko bedo, in začela zidati. Poslopje bo že letos pod streho. Izgovor demokratskill bank, že sam nasebi brez vsake podlage, je v tem dejstvu popolnoma ničevem Mestna občina, da ublaži socialno bedo in zlomi odpor bank, ki imajo milijone na razpolago za sumljive kupčije policajdemokratov, je sklenila s 1. oktobrom t. 1. pognati iz aasebnih stanovanj vse bančne uradnike ter na ta način prisiliti njihove poslodavce na zidavo uradniških bančnih poslo-I pij. Dr. žerjav, minister za socialno smrt, pa je sistiral odlok mestne občine, dasi ga je vlada že potrdila, češ, : da tak sklep ni potreben z ozirom na to, ker bo novi , stanovanjski pravilnik — če sploh izide — šele določil ■podjetja, ki morajo zidati v smislu čl. 24. Ljubljanska kreditna banka, ki se je na ta način.prva izmuznila iz obveze, je takoj odpravila hotel in restavracijo Union, češ, da potrebuje hotelske prostore za svoje uradpištvo. Splošno pomanjkanje primernih prenočišč bi '-moralo mestno občino zganiti k protestu proti tej nameri, le se pa ni zgodilo. Kreditna banka je zato napravila v svoji predrznosti še korak naprej in nastanila v svojih gostilniških prostorih veletrgovino sedmograškega Ži da Hosnerja, ki se je med vojno priselil v Maribor brez vsakega,premoženja, dočiiu razpolaga sedaj vsled 'naklonjenosti bivših avstrijskih oblasti in sedanjih poli jcajdemokratskili mogotcev z milijoni priveriženega de-: nar ju. Še več. Banka mil je celo odstopila lepo stanovanje v 1. nadstropju. — Tudi Trgovska banka je za-; pria bivši hotel «Stadt Vv ien«, češ, da ga preuredi za stanovanja. Ali so se mar zaklele polieajdemokratske banke, da z ovirami v tujskem prometu gospodarske uničijo Maribor, ki ima krasno bodočnost pred seboj ? Baz ven «Merana« ni v celem Mariboru nobenega bolj -šega hotela, pač pa nekaj zasteničenih in zanemarjenih «sob za tujce,« Ni čudo torej, če se tujci izogibljejo Maribora, dočim se je prej marsikdo, ki je potoval mirno. ustavil tukaj in prenočeval. To so posledice žcr-Ijavščinc. Pritožbe o pomanjkanju stanovanj, Z. ozirom na apel na uradniške in delavske organizacije prihajajo v |Mar-Stan vprašanja, če se smejo s pritožbami oglasili tudi vsi oni, ki niso člani le ali one organizacije. Po .sporočilu vodstva Mar-Stana, je Mar-Stan brezplačno I na razpolago vsakomur, kdor ima vzrok za pritožbo j n S komur je sicer znano, da se stanovanjska beda zlorab-I ijä po bogataših in takih temnih eksistencah, ki ne spadajo v Maribor. Kratkoinalo vse, kar se nanaša na stanovanjsko bedo in kar bi jo znalo »lajšati, vse to-.zadevne prošnje, pritožbe, nasveti in predlogi naj se , predložijo pismeno ali ustmeno vodstvu Mar-Stana. --Edini pogoj, ki se od vsakega zahteva, je odkritosrčno :t in točnost v navedbah. Stanovskim organizacijam, } (uradniškim in delavskim) je prosto na razpolago, da se I priglašajo v imenu svojih prizadetih članov, ali da nakažejo člane, da se sami zglašajo. Tako je podana vsa-I komur prilika, da se zaneslijvo ugotovi stanovanjska beda in da se jo tudi na tej podlagi uspešno pobija. Wranglovci v Mariboru. Iz zanesljivih virov smo i zvedeli, da je v Mariboru naseljenih po zelo udobnih j Stanovanjih najmanj 100 Wranglovcev. Ti ljudje sta- ■ inijejo brez stanovanjskega nakazila, kar tako pod ro I ko so dobili stanovanja. Gospodu županu kot pred-! sedniku stanovanjskega urada bi priporočali, da 'e I malo bolj zainteresira za te Wranglovce, ki odjedajo I stanovanja drugim poštenim rodbinam, ki imajo pra-§ vo, da stanujejo v jugoslovanskem Mariboru. Pred I kratkim so pisali listi, da je Beograd za Petrograd mi I največje rusko mesto, a kmalu bo Beogradu sledil naš Maribor, ako tega. ne bo preprečit stanovanjski urad. Zopet dober primer nad vse umnega državnega gospodarstva. Od tukajšnjega trgovca z usnjem čujemo, I da mora plačevati kilogram usnja po 500 K, usnje iz Češke bi pa stal kg samo 370 K in bi ljudje prišli tudi j cenejše do čevljev in podplatov. Vse je preračunal, na-1 ročil je usnje, sedaj mu pa leži na carini, ker je zopet s neka naredba, da se za naročila v inozemstvu, izvršena v- tem in tem času, ne dobi «odobrenja.« Usnje leži torej na carini, ker ni «odobrenja«, dobre in cenejše trgov-? skc zveze se razbijajo, blago se podražuje od dneva do j dneva in vse posledice konfuzno pomešanih « odobren j-in «neodobrenj« padajo z največjo težo na najrevnejše sloje. ■ - . O Voglarjevem učiteljišču slišimo iz vrst učenk ■ razne pritožbe. Tako na primer celo učiteljišče nima ■ glasovirja, dasi je glasovir obvezen .predmet za ženska • učiteljišče. Tudi hospitacije in praktični nastopi, ki s » bistven in brezpogojno potreben del vsakega učitelji-! šča, se ne vršijo. Gotovo je bil Voglar imenovan za ; ravnatelja radi tèga, ker je povzdignil ta zavouna balkanski nivo in povrh rabil ravnateljevo pisarno kot uradni tajniški lokal za demokratsko stranko. Sicer pravi pregovor, da roka roko umiva, v tem slučaju sta umazani ostali- obe. Afera dr. Lemež proti primariju dr. Černiču radi razžaljenja časti, o kateri je «Straža« svoj čas poročala, e se je danes končala pred tukajšnjim sodiščem. Prima -j rij dr. Černič je bil oproščen. Nezaslišano divjaštvo. Gostilničarka Moder v Stu deneih pri Mariboru je priredila «vinsko trgatev«. — Prišlo je tudi nekaj vojakov iz inž. podoficirske šole, ki so zaradi nekega dekleta izzvali prepir in pretep. Ko so bili postavljeni pod kap, so potrgali pri vrtovih late in se vrnili v gostilno. Ker jim pa tudi to ni po magalo dosti, so se oborožili s puškami in bajoneti, zastražili vso izhode in vdrli v gostilniške prostore. Gostje so se ražbegli po zasebnih stanovanjih y,hiši in se poskrili v podstrešju. Gostilničarki so vojaki-divjaki napravili zà 4000 K škode in šele glas, da prihajajo o-Tožniki, jih je razgnal. Orožništvo je takoj upeljalo poizvedbe, Dne 4. t. m. je službo vršeči orožnik, najbrže v dobri veri, da sme zasledovati vojaške krivca tudi politična oblast, katere organ je orožništvo, odšel tudi v vojašnico, da tam nadaljuje poizvedbe, častniki in podčastniki šo ga pri tem ovirali, kljub temu pa je orožnik dognal nekatere krivce in odvzel nekemu vojaku tudi nož, s katerim je bil ranjen eden gostov. Kapetan pa je pustil orožnika in neko civilno pričo razorožiti, odvzel mu je dokumente ter nož («corpus delicti«), ju dal zapreti in zastražili. Orožnik in priča sta bila zaprta od pol štirih do pol desetih zvečer. Preiska va bo vsekakor dognala pravo dejansko stanje, dotlej se pa vzdržujemo vsakega komentarja. «Slomšek«, društvo mariborskih bogoslovcev, ima v nedeljo, dne 8. I. m., ob 13. uri popoldne v bogosloV-ski čitalnici svoj redni le Ini obni zbor. Velika predilnica in tkalnica v Mariboru. Velika češka predilnica ustanavlja v Mariboru poleg predilnice tudi tkalnico za platno in sukno. V Maribor so že došli stroji in češki delovodje. Ko bo pogodba perfektna, objavimo podrobnosti. Abrahama je videl. G. Anton Sepie, davčni nad-upravitelj, je obhajal dne 4. oktobra svojo 501elnico. vi. Sepie je poznan kot nepristranski uradnik, kateri gre l judstvu z nasveti na roko. Naše čestitke! Bučno olje stane v Mariboru liter 43 dinarjev. — Vzrok draginje domačega jedilnega olja, ker je vlada dovolila izvoz bučnic (bučnih jederc). Italijani pokupijo v Medjhnurju vse bučnice in mi trpimo pomanjkanje in draginjo olja. Novi mošt-portugizec plačujejo mariborski vino-Iržei vinogradnikom po 14, 15 do 18 K liter. A v raznih gostilnah se ga toči po 36, '40 in celo po 48 K. ,1. Vesenjak: PREMALO OPAŽENA KNJIGA. V lisku in založbi Cirilove tiskarne v Mariboru je izšla letos poleti knjiga bogoslovnega profesorja dr. J. Jeraja, tVzor-človek, ali osebnost kot ideal«. V kolikor /.a-morein in imam priliko opazovati zanimanje za to knjigo v slovenski javnosti, dobivam vtis, da je knjiga šla nekako premalo opažena mimo nas. Ali naj pripišem to skromnost reklami, ali neobičajnemu času njenega «poroda« —, vroče velike počitnice! — ali pa tudi bolj slabemu gmotnemu stanju čitateljskega kroga, se odteguje mojemu opazovanju. Najbrž učinkuje vse skupaj. In vendar je knjiga vredna, da ji posvetimo več paznosti ter jo ponesemo med svet. Poglejmo okrog sebe, opazujmo ljudi, «osebe« in «osebnosti, ter njihovo življenje, delovanje in nehanje! Ali ne razodevajo vsi s svojim dejanjem resnice, izražene od Jeraja in tudi drugih z besedami: «Sredi modernega življenja in najvišjega razvoja kulture stojimo pod močnim vtisom praznote duševnega življenja«. VI. Levstik je dal temu duševnemu stanju nazornost z verzi: «Življenje vse je mozaik laži in vsa modrost je slaba le metoda, goljufa samega prevariti, prevražiti vseh zlodejev gospoda in laž laži z lažjo očarati«. To praznoto izpolniti, dati življenju poedinea in celoli vsebino, smer in cilj, je namen Jerajeve knjige Ako hočemo dvigniti celoto, moramo predvsem dvigniti osebo, poedinea ter ga prožeti z novo vero v življenje, to je vodilna misel knjige Jerajeve, ki se nam kaže s tem kot filozofski pedagog. Avtor je izrazit zastopnik individualizma. ki je danes tudi v protikrščanskem taboru očividno v zmagoviti ofenzivi proti materijal, socijologom, kakor je Giimplovicz in enaki in kakor so drugi zastopniki teorije o rasah. Jeraj je temperamenten oznanjevalec svojih nazorov rijo moderni filozofi in pedagogi ter od vseh osebnosti in vseh struj neomajeni ter nedoseženi liaiiki in temelji krščanstva. Osebnostna etika je združena pri njem s krščansko moralo v harmonično celoto. V uvodu nas s par potezami seznani s posledicami intelektualizma, panteizma, naturalizma, socijalizma in komunizma, potem prične svoja pozitivna izvajanja. Naj navedem glavne naslove odstavkov. «Osebnostni ideal«,. «Duševna veličina«, «Duševna svoboda«, Osebnost in individualnost«, «Osebnost, samonamen«, «Osebnost relativen samopomen«, «Tostranski in onostran-ski ideal osebnosti«, «Cerkev in osebnost« in «Kristus, pra-vzor osebnosti«, tvorijo vsebino razprave, ki obsega osemdeset tiskanih strani velike osmerke. Jeraj je temperamenten! oznanjevalec svojih nazorov in v svojem ognju učinkuje prijetno, prepričevalno. V debati napram onim, ki jih v obilni meri citira, naglo in ostro sprejema in odbija nazore in nauke. Knjiga je očividno vzrastla iz razprav in govorov, ker odkriva v svojem načinu pripovedovanja v vsakem odstavku govornika, ki išče in najde efekt. To je njena dobra in tudi njena slaba stran. Gotovo je tudi, da je na pisatelja močno učinkoval sloviti učenjak Foerster. Upajmo, da 'bo dalo občinstvo s pridnim nakupovanjem knjige priliko, da v drugi izdaji nekatere odstavke še razširi, poglobi in opili. Knjiga je krasen plod vzgojitelja-misleca, ki ima voljo in tudi zmožnost, osvojiti ter voditi mlade moči, ki dozorevajo za življenje. Jeraj je pedagog po svojem srcu in razumu, zato opozarjamo na njegovo knjigo posebej resno, zrelejšo mladino, ki tava in išče ali hoče opore za pozitivno svoje naziranje. Priporočam toplo knjigo tudi vsem mla-dinksim organizatorjem in pridigarjem. GLADIATORJI. (155. nadaljevanje.) Njena tla, njen strop, in njene stene so bile iz golega kamena. Le v tem prostoru je bilo postavno dovoljeno, izreči smrt nad tistimi, ki jih je sanhedrin obsodil. ■ Sodniki so stopili v krog, sredi med nje pa se je postavila straža s svojima ujetnikoma, z obrazi proti predsedniku. Ta se je sklonil, pobral peščico prahu, ga stresel v zrak in dejal: »Tako je vajino življenje razsipano v vse vetrove in vajina kri naj pride nad vajine glave! — Ti, Kalha, sin Simeonov, sin Manahemov iz hiše Manahemove, in ti, pogan, ki se imenuješ Eska na pismu, meni izročenem, — vidva ostaneta v rokah vame straže, dokler ne mine jutrišnji dan, ki je sobotni, — in ob zori prvega dneva v tednu bodeta kamenjana v zunanjem tempeljskem dvoru do smrti — in tako se naj zgodi, in še huje, onim, ki so krivi bogokletstva v navzočnosti sanhedrinaf« In obrnil se je k Eleazarju, ki je z nepremičnim, kamenitim mirom zrl_na odurni prizor. »Ti pa, Eleažar, sin Manahemov«, mu je rekel, »tvoje ime je še vedno neomadeževano v narodu in tvoj prostor še vedno med tvojimi brati! Pričevanje nazarejca je neveljavno in razen teh dveh obsojenih in zavrženih ljudi še ni nihče nastopil, ki bi bil pričal zoper tebe. — Da ti nimaš deleža, moj brat, s'temi bogokletniki, tega ti pač ni treba niti povedati članom sanhedrina!« Z bledim, prepadlim obrazom je Eleazar strastno divje pogledal po zbranih, si zavihal rokave svoje obleke, si mel roke, kot da bi si jih umival, in je rekel: »Njuna kri naj pride nad njune glave! Nista več člana moje družine in moje hiše! Odpovem se jima. Umijem si roke nad njima. —- Njuna kri naj pride nad njune ìastne glave!« \ In tedaj se spet oglasi zunaj pred tempeljnom svareči glas, da je celo pogumno srce Matijevo zatrepetalo v divjem, neznanem strahu, — glas tožečega preroka: »Gorje Jeruzalemu! — Gorje Svetemu mestu! -— Greh in nesreča in razdejanje! — Gorje Svetemu mestu! — Gorje Jeruzalemu! —« X. Zelot. Ko je zapustil Eleazar kamenito dvorano sanhedrina, je upal, da je do zadnje kaplje izpraznil grenko čašo žrtev, ki mu jih je nalagala njegova gorečnost za blagor domovine. Ni pa pomislil na bridkost, ki ga čaka doma, v praznih prostorih, kjer njih ni bilo več, ki jih je žrtvoval, — ni pomislil na neme očitke, ki so mu jih iz vsakega kota šepetale te sobe, zapuščeni predmeti, ki so bili njuni —, in predvsem ni pomislil na Mariamno, na hčerko svoje ljubezni, na edinico svoje hiše —. On, zelot, ki se ni bal ničesar, ki mu je bil bojni krik hrumečih tisočev na obzidju srce osvežujoča godba, — on se je bal nemega pogleda njenih črnih oči, mehkega glasu svoje lastne hčerke —. Žalosten in samoten, poln bojazni je sedel v jutru tistega otožnega sobotnega dne v svoji sobi. Daritev ni bilo v tempeljnu, prenehale so zaradi izrednih vojskinih razmer. Njegova vera mu je prepovedovala na ta dan vsako delo na utrdbah, ker bi bil z njim kršil sobotni mir. Sicer pa je bilo storjeno včeraj vse, kar je bilo mogoče storiti v taki kratki dobi. Brez dela je maral sedeti v svojih ponosnih prostorih in temnega obraza je razmišljal o usodi svojega brata, ali pa je stopal z nemirnimi koraki po marmornatem tlaku, s sklenjenimi rokami, škripajočimi zobmi in z divjim obupom v srcu, — Niti za trenutek pa ni omahoval v svojem fanatičnem sklepu, in če bi bilo treba, še enkrat bi bil žrtvoval brata. Enega spomina pa se ni mogel otresti, — nejasnega, otožnega spomina, ki ga je včasi mehko božal, včasi pa razburil do blaznosti. 1 Slika Mariamne mu je stopila pred oči, ne Mariam-nin dovršeni obraz, zrele lepote dekliških let, ampak slika slabotnega, ljubeznivega malega otroka . Z odprtimi rokami, s solzami na nežnih, okroglih ličecih je prihitela k njemu in ga jokaje izpraševala, kje je njen ljubček, — ki je moral z drugo čredo vred k velikim daritvam kot klavna žival, — njena ovčica, s katero se je igrala, katero je med vsemi imela najrajši —. Odkupil bi jo bil s stotinami ovc in volov, preden bi jo biH zaklali, . če bi bil o pravem času zvedel, kaj se je zgodilo. Že tistikrat je bil otrok brez matere in še danes se i je s čudovito jasnostjo spominjal, kako je vzel jokajoče dete na kolena in ga tolažil z nenavadno mehkobo, — dete pa se ga je oklenilo z rokami krog vratu in naslonilo svoje mehko lice na njegovo, se dalo potolažiti in je v solzah zadremalo na njegovih prsih. In vzklila je tiha zaupljivost, močna, molčeča ljubezen med očetom in hčerko. Redko sta govorila kako besedo, komaj da so se včasi srečale njune oči. Ni bilo lahko najti dvoje bitij, ki bi si bili manj enaki in ki bi imeli manj ; skupnega. — Pa ena vez je bila med njima, davni prizor ; iz otroških let —. In kako močna je bila —! In tudi danes mu je iznova prihajal spomin na ta prizor —. Jezilo ga'je, da se mu je ob njem mehčalo srce —. Sklenil je, da hoče govoriti z Mariamno brez odloga in jej povedati vse. « Mariamna je dobro opazila, da se je oče izogiblje, in preveč se ga, je bala, da bi se mu bila vsiljevala in ga dražila. Ni še vedela, da je Eska zaprt, pa njeno ljubeče žensko srce je slutilo, da mu grozi nevarnost. Čakala je torej na ugodno priliko, ko bi smela stopiti pred očeta in bi zvedela novic O stricu in Britancu. * Ure so minevale in vroči palestinski popoldan je pripekal z vso silo na bele marmornate portike in prašne ceste Svetega mesta. Tihota sobotnega dneva je ležala nad Jeruzalemom, pa bila je bolj tista težka, dušeča tihota, ki napoveduje nevihto in potres, ko pa mir dneva, ki je posvečen veselju in počitku. Ob tej uri je oče običajno pil svojo čašo vina. Tudi danes mu ga je prinesla Mariamna. Z negotovim korakom in vsa tresoča se je stopila v sobo, z dražestno boječnostjo, ki ga je prosila odpuščanja, da moti —. Pokora za njegovo dejanje se je začela —. Živo ga je spominjala njene matere, ko je stala pred njim, bleda in lepa v svoji otroški žalosti. h »Oče«, je mehko začela, ko ji je vzel čašo iz roke in jo molče nedotaknjeno postavil predse, na mizo, »kje je stric Kalha? In — in Eska, Britanec? — Oče, povej mi vso resnico! Tvoja hči sem in nosila bom tudi najhujše!« Če bi bila smela dati svojim negotovim strahom jasnejšo obliko, bi se bila najhujšega bala za mlajšega svojih dveh znancev. Rekla bi bila, da je hudo ranjen, morebiti nevarno ranjen, — mrtev pa ni, — o, mrtev gotovo ni —! Resno, ne, nevoljno jo je pogledal. Pa začeti ni mogel, dokler ni dvignil čaše in je izpil do dna. Še le tedaj so bila njegova usta dovolj krepka in njegov obraz je postal trd, temen. »Hčerka Manahemova«, ji je rekel, »odslej nimaš več deleža z njim, ki je bil do včeraj tvoj sorodnik, in tudi ne s poganom, ki je prebival pri meni, jedel moj kruh in pil iz moje-' čaše in stal ramo ob rami z menoj na branikih proti Rimljanom!« ' •' V brezupu je sklenila roke, lica in ustnice so ji prebledela. Pa prav je povedal Eleazar, — njegova hči je bila, ni omahovala, ni se umaknila. Z mirnim, odločnim glasom je ponovila: .»Povej mi vse, oče! Dovolj sem močna, da prene-! sem tudi najhujše!« I ' prihodnjič:) Vabilo. Cenjeno občinstvo uljudno opozarjani, da bom prihodnjo nedeljo, dne 8. 1. m., imel v trgovini celi dan razstavljeno svoje pravkar došlo vsakovrstno zimsko sukno, vseh vrst platna in drugo modno blago. Vsa-kdor se uljudno cabi k prostemu ogledu zalege, o kakovosti blaga in resnično nizkih cenah se bo vsak osebno prepričal. To nedeljo celi dan prost vhod v trgovino in •ogled blaga. — Franc Mastek, Glavni trg 16. 458 Prav prijetno iznenađen je danes kljub neznosni draginji vsakdor, ki po čudovito nizkih cenah zamore kupiti vsakovrstno manufakturno in modno blago pri že vsem dobro znani, novourejeni solidni trgovini Fran Mastek, Maribor, Glavni trg 16. Enkraten poskus zadostuje, da postanete stalen odjemalec. 450 Opozarjamo na oglas «Prve hrvatske štedionice v Zagrebu«, ki je dne 19. junija t. 1. otvorila svojo podružnico v Mariboru, Gosposka ulica 24. Ta denarni zavod je bil ustanovljen leta 1846, šteje okrog 40 podružnic in znaša stanje vlog tega denarnega zavoda 2 in pol milijardi kron, in je v celi Srednji Evropi eden na j več j ih denarnih zavodov. trgovci Pozori Velika zaloga la mesnih konzerv Vsak dan sveže surovo maslo {■Marnila izboljšane vrste, šmarnica Zahtevajte natančna pojasnila od Trsnice »Vrbanjak«, Št. Ilj pri Velenju. 2— 2 454 se proda. Meri 8 oralov, gozd, fino garniran liptavski sir, sir, smetano, mleko, na* Posestno „ V, mizno sadje, jajca, razne delikatese, zelenjavo, svele njivC) sadonosuik in mali vino-pecivo, izborna vina v steklenicah, sladek hrušovec grad. Vpraša se^ pri Franc in in jabolčnico priporoča po najnižjih cenah Fanika Jakolič • • Maribor Jenkova ulica 6 (Schwarzgasse). i—4t 4^7 Mariji Marko v Kamnici 65 pri Maribora. 4®6 vanje TRGOVCI POZOR! «Tovarne za izdel >-konzerv in mesnih izdelkov na Vrhniki« po najnižjih dnevnih cenah. ZASTOPSTVO ZA MARIBOR IN DRAY. DOLINO: ViljemLinninger&Co MARIBOR - Cankarjeva ulica 1 - MARIBOR Naslov za brzojavke: Linningerkomp Maribor. TELEFON št. 55. TELEFON št. 55. Zahvala. Pokrajin, obrtna razstara v Mariboru Razprodaja. V nedeljo, dne 8. oktobra oh 10. uri dopoldne se proda votovi paviljon na Götzovem dvorišču. Od prte lope, deske, i. dr. na vrtu Dijaškega doma. Interesenti naj si objekte ogledajo, les zmerijo, u tako lahko ponudbe stavijo. Proda se najviš-.jemu ponudniku vse skupaj ali pa tudi posamezno proti takojšnjemu plačilu. Prodajalo se bo ie na vrtu Dijaškega doma. Potrebne informacije sc dobe v pisarni, Aleksandrova cesta 22. Vozniki, pozor! Proti izvanredno dobremu pia 2 düs le9 se sPreimeta na tllju »O stanovanje in brano pri gospej Kekec, Trubarjeva ulica S, Maribor,_463 Prazni zaboji !PT£i° c ?.ni J. Baloh, Grajiki trg. 469 100 proznih sodov na prodaj. Vprašati pri špediciji »Balkan«, Maribor. I 2466 Prvovrstno Stanovanju s Pre*lrano se odda 1o do nje 14 letnemu dečku v družini brez otrok. Naslov pove uprava lista. 456 izrezane, — .. . nice obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Modele čevljev v celih serijah ii lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikaaskih oblikah dobavlja za tvor-. i—ljarj" blik Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. Zgornja dele izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov, za tovarne sbutftla. Nakup, reparatura in prodaja čevljarskih strojev- Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevanje v vseh strokah moderne, mehanične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekte '8 —33's-tl. Pokrajinska obrtna raz stata v Mariboru Proda se kmečka hiša“. Za obilne izraze iskrenega sočutja ob prebridki izgubi našega preljublje-nega očeta • a PETRA NOVAKA izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo; posebno pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za številno spremstvo, zlasti prečastitemu g. dekanu Cerjaku za tolažila ob času pokojnikove bolezni, g. dr. Pučniku in narodnemu poslancu g. Že-botu za ganljive besede ob grobu, pevskemu zboru za pretresljive ž.al