Posamezna številka Din 1*50. Poštnina v gotovini. &t. 121. V Ljubljani, v petek 23. maja 11124. Leto 1 MR0DN1 DNEVNIK J • i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | j Mesečna naročnina: f I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 | 0-“— * □ Neodvisen političen ? Uredništvo: WoI£ova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. - - □ Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, t ! Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I □ □ »Smrdeča mrhovina". Najbolj žalostno poglavje našega javnega življenja se brez dvoma imenuje posurovelost našega političnega boja. To je tako splošno znano dejstvo, da ga ni treba še posebej dokazovati. Kje v civiliziranem svetu pa so mogoča še taka psovanja in obrekovanja, kakor so pri nas zlasti ob volivnem boju na dnevnem redu. Kje v civiliziranem boju pa bi bili še mogoči takšni dogodki, kakor so se odigravali lani na volivnem shodu v Sodražici, ko je ninožica nahujskanih in pijanih žensk, članic cerkvene bratovščine grozila političnemu nasprotniku z grožnjami, kakršnih bi se sramovale sanskilotske babnice revolucijskega leta 1789. V resnici, politična posurovelost naših Političnih razmer je tako velika, da nam Sre v tem žalostnem poglavju na vsak način primat. Idealisti so upali, da je sedanja, silno razširjena posurovelost le trenutna, Samo plod povojnih razmer, toda dogodki kažejo vedno bolj in bolj, da še dolgo nismo dosegli viška v posurove-*°sti, temveč da smo šele sredi vznož-3a- Da je temu v resnici tako, se more vsakdo dnevno prepričati pri razpra-Vahna naših sodnijah. S kakšno virtuoznostjo se obkladajo ljudje z najgr-šuni psovkami, s kakšno hladnokrvnostjo se izvršujejo uboji in umori in s akšnim cinizmom priznavajo obtoženi syojo podivjanost! Razmere, so v res-n[ci tako žalostne, da bi moral človek obupati. Pa ni treba posegati le v najbolj teman kot našega naroda, med ljudi na obtožni klopi, tudi v naše javne korporacije, v ljubljanski občinski svet je že prodrl ton nekulturne ulice. Včerajšnja seja ljubljanskega občinskega sveta le zato žalosten dokaz. Razpravljalo se je o županovem dopisu glede najetja posojila v znesku 2 milijonov dinarjev za.zasilne zgradbe. Tedaj vstane občinski svetovalec, soci-ialist in prične govoriti o Vranglovcih na ljubljanskem gradu. Ostro govori Pfoti njim in končno predlaga, da se |ih vse požene tja, odkoder so prišli, Kajti itak niso nič drugega, ko »smrdeča mrhovina«. Stara in burna je zgodovina Ijub-hanskega občinskega sveta, toda tekom Vseh stoletij njegovega obstoja se še ni Pripetilo, da bi občinski svetovalec psoval ^ človeka nesreče s smrdečo mrcino. Ta srčna surovost je bila prirejena socijalističnemu zastopniku! Ni naša stvar, da bi pazili, kako za-■, PPaio zastopniki Zveze delovnega mdstva čast svojih volivcev. Toda na-« s*var je, kako zastopajo občinski m et°valci čast Ljubljane. Zato smatra-o za svojo dolžnost, da protestiramo °ti nezaslišani psovki socijalistične-v zastopnika kar najodločnejše, zakaj . zgodovina Ljubljane, vse njene tra-vphJ! pravh°> da je bila Ljubljana še p. gostoljubna in da še nikdar ni Slo a £kiveka v nesreči, zlasti pa ne vana. Zastopniki Zveze »delovnega« liudst ,s ya imajo sicer pravico, da nala- p-r»:_ * . ■ oicti vat* io na 3ančanom nove davke, nima- liaio nobene pravice, da sprav- soravr • ?no v sramoto. In v sramoto kot m -° Liubliano ne samo s tem, če do lin^ žast°Pniki kažejo brezsrčnost Vtlax .1 v k»edL temveč tudi s tem, če ulični ?n °b2inski svet surovi po-višii fr,"- mblianska zbornica je naj-Pe smo UIi1 ^l,k>lianskih volivcev, zato na L L ^ v nie3‘ ton ulice- In £e mora *PaZ1 l3ublianski župan, potem 'a "a t0 P^iti naša javnost. Treba it Sat?0.. Pr°test ne zadostuje, dvignp no j z resnim delom, da se da bo na ta^° kulturno višino, zagrešp t-fv Sam obračunil s tistimi, ki Sol “ erinVfS,ukakor5na “ ie Trou • . imbhanski zbornici, treba b°3 s Podivjanostjo, *eVtvJS1 WVa obnovitev ljud-s Pasivnoctir, uft n Pa ni dosegljivo 2 njenim ^,.intfllg®nce. temveč samo stopnS» J ,im in vedno bolj se Pri v2h dh. Ji? vu V lavnostL Kakor mora tudfS kulturnih narodih, tako 4 tudi orl nas veljati, da ima izvo- Poskusi za omogočeni« delovanja skupščine. Beograd, 22. maja. (B) Dopoldne so bila posvetovanja sklicanju skupščinske seje. Med vlado in opozicijo se vodi borba, kdo bo imel na prvi seji večino. Obe skušata pridobiti posamezne poslance, ki bi pripomogli do večine. Določitev prvega dr.e zasedanja nar. skupščine. Beograd, 22. maja. (B) Danes dopoldne od pol 11. do pol 12. sta se v predsedništvu parlamenta sestala ministrski predsednik Pašič in skupščinski predsednik Jovanovič. Po sklepu včerajšnjega ministrskega sveta bi se na tem sestanku imel določiti dan za prvo sejo parlamenta. Sklenjeno pa je bilo, da se vrši seja parlamenta prihodnji ponedeljek, če vlada te dni še pridobi večino. Davidovič se ne pogaja. Beograd, 22. maja. (B) Ljuba Davidovič je bil danes pri predsedniku parlamenta, ki je poskušal pomiriti opozicijo in jo pridobiti za to, da se seje parlamenta ne odgode, temveč da bi parlament delal in sprejel potrebne zakone, ki so potrebni državi. Davidovič je izjavil, da je ta kombinacija izključena, ker opozicija kompaktno vztraja na tem, da se niti ne pogaja za nadaljnje delo parlamenta z vlado, ki ne predstavlja večine. Džemijet gre z rad’ka’1. Beograd, 22. maja. (B) Danes je bil na zaključni konferenci delegatov džemijetske stranke iz vse Južne Srbije sprejet z 45 glasovi predlog, da bodi stranka za politiko Ojenanzija, ki je za tesno sodelovanje z radikali in za eventuelni vstop džemijetovcev v radikalni klub. Za politiko Ferad bega Ali Drage, ki je proti radikalom in za sodelovanje z opozicijo ter dr. Spahom so bili oddani le 4 glasovi. Minister dr. Srskič je odšel na dvor in o tem poročilu obvestil kralja. Radikali mislijo sedaj na to, da bi pridobili še kako skupino V narodni skupščini. Dosedaj imajo zagotovljenih preko 140 glasov, s katerimi bi skušali sprejeti invalidski zakon. Če bi ne šlo, bi se zasedanje zaključilo. Načrt za delo skupščine. — Pašič pri kralju. Beograd, 22. maja. (B) Glede na vesti o uspehu prijatelja radikalov Gjenanzija so začeli radikali delati nove kombinacije. Radikali so se ojačili za 14, oziroma v vsakem slučaju za 10 glasov. Računajo pa še na Nemce in nevtralce. Za sedaj imajo okrog 150 poslancev. Obstoji ta-le kombinacija: V ponedeljek se bo na seji narodne skupščine pred prehodom na dnevni red izglasovala nujnost invalidskega zakona ter se bo invalidski zakon predložil skupščini. Nato bi se določil dnevni red, ki naj bi bil 1. izvolitev odbora za invalidski zakon, to pa zato, da ne bi 43 radičevcev moglo glasovati in ne bi nastalo v odboru za invalidski zakon za vlado neugodno razmerje članov, 2. sklep narodne skupščine o nadaljnem delu skupščine. Še-le kot tretja točka bi prišla verifikacija mandatov HRSS. Ako uspe ta kombinacija, se bo izvolil odbor, ki bo mogel delati, medtem ko bi se seja narodne skupščine lahko od-godila. Še-le, ko bi si vlada zasigurala invalidski zakon in nadaljne delo v skupščini, bi se verificirali mandati HRSS, nakar bi se skupščina zaključila. Naslednja seja skupščine bi bila sklicana, kadar bi odbor končal delo na invalidskem zakonu, na tej seji ne bi se pustilo opoziciji, da stavi kake predloge. Na seji bi podal le finančni minister ali pa minister za socijalno politiko izjavo vlade glede na- važnost invalidskega zakona. Danes opoldne je bil Pašič v avdijenci pri kralju in mu poročal o položaju ter o nadaljnjih namerah vlade in o sestanku narodne skupščine. Ugoden potek pognani z Madžarsko Beograd, 22. maja. (Z) Poedini pododbori konference za ureditev raznih še nerešenih vprašanj med Jugoslavijo in Madžarsko delajo že dober teden. V tem času je poslovalo pet pododborov. Finančna podkomisija je razpravljala z uspehom o raznih finančnih vprašanjih, ki jih predvideva trianonska mirovna pogodba Te podkomisije imajo vsak dan dopoldne in popoldne seje. Do danes je že dovršenih 30 členov konvencije o ureditvi raznih vprašanj zasebnega prava in civilnega pravdnega reda, in sicer po našem načrtu konvencije, ki je vzet za podlago pogajanj. Ce bodo pregovori tekli tako ugodno kakor do- slej, je upati, da bo ta konvencija v načelu sprejeta že prihodnji teden. Pododbor za ureditev vodnega vprašanja je imel do sedaj le eno samo sejo. z današnjim dnem pa je začel intenzivneje delati. Podkomisija za pošto in brzojav je po kratkih debatah v bistvu dosegla sporazum glede nekaterih vprašanj poštnega in brzojavnega prometa med Jugoslavijo in Madžarsko in glede pristojbin. Cim konča ena ali druga podkomisija svoje delo, skliče predsednik konference dr. Perič sejo plenuma, da pod njegovim predsedstvom razpravlja o členih, ki bodo moTda še sporni, da se doseže končni sporazum. $©Ia rsdsBfe&Enesa kluba. Beograd, 22. maja. (B) Današnja seja radikalnega kluba se je pričela ob 4. popoldne. Po otvoritvi seje je Pašič imel daljši ekspoze o razvitku krize. Glede nezadovoljstva v radikalnem klubu z osebnostmi ministrov, je Pašič izjavil, da je moralo tako biti, ker je bilo mnogo kandidatov. Če bi se upoštevalo vse, kar je kdo želel, bi se vlada še teden dni ne mogla sestaviti. Krona pa je želela, da pride čimpreje do sestave kabineta, da bi se mogli opraviti posli, ki čakajo državo. To vprašanje se zato ni načenjalo in ostali so v vladi stari ministri. Ko se umirijo sedanji burni dnevi, se reši tudi to vprašanje. G. Pašič se je potem dotaknil pisave g. Davidoviča v »Politiki« in »Pravdi«, ljeni večje dolžnosti/ko volilec in sicer ne samo v sposobnostih, temveč tudi v obnašanju. Zelo žalostno je, da jp treba to pri nas še posebej povdarjatil Posurovelost je treba za vsako ceno izključiti iz javnega življenja. Zlasti neizprosno pa je treba iti v boj proti onim, ki mislijo s psovkami dokazati svojo pripadnost proletarijatu. Pravi voditelj najnižjih ni tisti, ki sebe zenači z njihovim* napakami, temveč pravi v katerih je govoril o nekih aferah, ki so se baje dogodile, češ, da je bil izdajalec in plačanec kralja Milana. Predsednik vlade je izjavil, da ve g. Davidovič zelo dobro, da stvar ni bila takšna, kakor jo je on naslikal. Sedaj ni čas, je dejal g. Pašič, da se bavimo s tem vprašanjem, zato naj se potopi. V svojih memoarjih bo obrazložil vso stvar in vsa dejstva in pri tej priliki bo povedal, kako je prišlo do vsega tega. Zgodovina bo imela svojo besedo. Klub je soglasno sprejel sklep, s katerim se odobrava politika g. Pašiča in se mu izreka popolna zaupnica, prepuščajoč mu popolnoma proste roke za nadaljnje postopanje po njegovi uvidevnosti. Govorilo je še več poslancev. Poslanca Nastasa Petroviča ni bilo na seji in se tudi o njem ni govorilo. proletarski voditelj je tisti, ki dvigne ljudstvo k sebi navzgor, ki ga dvigne nravstveno, kulturno in socijalno. V tem je naloga zlasti proletarskih voditeljev in v tem zaslužijo podporo vse inteligence, ker potem bo pohod proletariata istoveten s pohodom kulturnega naroda. Drugače pa dobimo pohod sodrge, kateremu se moramo ogniti tako v interesu naroda, ko proletariata samega 1 Vznemirjenje v Romuniji. Romuni se boje ruskega vpada v Besarabijo. — Priprave za obrambo. — Bratianu zahteva konferenco Male antante. Bukarešta, 22. maja. (Z) Vsled vesti iz Carigrada in Rige o zbiranju ruskih čet ob romunski meji, je romunsko prebivalstvo zelo vznemirjeno. V Bukarešti se boje nenadnega vpada ruske vojske v Besarabijo. Potrjuje se tudi vest, da organizirajo sovjeti v naj-večji naglici ukrajinske dobrovoljske čete. Vest o mobilizaciji vse ruske vojske se ne potrjuje. Romunska vlada dela vse potrebno za zaščito meje. Skoraj vsa stoječa romunska armada je sedaj zbrana v Besarabiji. Romunska vojaška oblastva organizirajo nacijonalistič-ne oddelke, ki imajo nalogo, da preprečijo vpade nerednih ruskih čet v Besarabijo. V poučenih krogih trdijo, da je zahteval ministrski predsednik Bratianu od vlad v Beogradu in Pragi, da se čim prej skliče konferenca Male antante, da bi se mogla Romunija točno poučiti o stališču ostalih članic Male antante glede Besarabije. Bratianu se hoče osebno udeležiti te konference. itaiilsftski ministrski svet Znižanje davka na vino. — Odprava uvozne carine na poljedelske stroje. -Raztegnitev davčnih določb na Reko. Rim, 22. maja. (T) Na današnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se zniža davek na vino od 20 na 15 lir za hektoliter. Znižanje velja od 1. julija t. 1. dalje. Na predlog ministra za gospodar-stvo je ministrski svet odpravil pet ukazov, s katerimi se od 1. januarja 1925 raztezajo vse davčne določbe na Reko. Pomirlsnje v Albaniji. Beograd, 22. maja. (Z) Po vesteh, ki prihajajo iz Albanije, se je konstituirala ustavotvoma skupščina. Od 103 poslancev je navzočih le 53 v Tirani. Manjkajo frakcije, ki zahtevajo iz-premembo glavnega dela zbornice in razdelitev države na kantone. Jugoslo-venski konzul v Korči Simič je prišel snoči v Beograd, da poroča vladi o razmerah v Albaniji. Beograd, 22. maja. (Z) Po poslednjih vesteh iz Albanije se je ondi položaj precej izboljšal, ker so se severni kraji dežele izjavili za tiransko vlado. Skadrani so opustili svojo namera, naperjeno proti vladi Ahmeda bega. Razna plemena so se pobotala, davši si med seboj zadoščenje. Radi abstinence poslancev iz opozicije bodo seje konstitu-ante najbrže odgodene za nedoločen čas, da se pomirijo duhovi. London, 22. maja. (Wolff Diplomatski poročevalec »Daily Telegra-pha« piše: Položaj v Albaniji je začel delati evropskim vladam resne preglavice. Zdi se, da preti Albaniji nova meščanska vojna. Kakih 20 poslancev levice, to je četrtina parlamenta v Tirani, je pobegnilo na Krf iz strahu pred nasilstvi svojih nasprotnikov in se nočejo povrniti v Tirano. OsnuSak novega $eško-sBov. brambnega zakona. Praga, 22. maja. (K) Vlada je poslanski zbornici predložila nov načrt brambnega zakona, s katerim se mirovno stanje češkoslovaške vojske urejuje za čas od 1. oktobra 1924. do 30. sept. 1929. Ker poteče dosedanji brambni zakon s 30. sept. t. 1. bosta morali obe zbornici novi zakon sprejeti še v poletnem zasedanju. Nova predloga določa mirovno stanje od 30. septembra 1924* do 31. marca 1925 na 150.000 mož, od 1. aprila 1925 do 30. septembra 1929 pa na 90.000 mož. V splošnem se bo z novo predlogo mirovno stanje vojske znižalo od 150.000 mož na povprečno 120 tisoč mož. Poleg tega se bo od vsakega 1. aprila naprej znižalo stanje za nadaljnjih 4.000 mož. ' Avdijence. Beograd, 22. maja. (B) Popoldne je kralj sprejel v avdijenci poštnega ministra Velko Vukičeviča, prosvetnega ministra Svetozarja Pribičeviča in slednjič notranjega ministra dr. Srskiča. Prva dva sta imela poročati bolj re-sortne stvari, medtem ko je dr. Srskič kralja podrobno obvestil o položaju. POSET NAŠE KRALJEVE DVOJICE V PARIZU. Beograd, 22. maja. (B) Sedaj, ko je rešena naša kriza, se čaka le še na rešitev francoske krize, da se more izvršiti nameravano potovanje naše kraljevske dvojice v Pariz. V dobro poučenih krogih mislijo, da se poset izvrši meseca avgusta. Predlog za uvedbo senata v Grčiji. Atene, 22. maja. (Z) Ustavotvor-na skupščina je danes nadaljevala svoje delo. Ministrski predsednik je navedel razloge za ustanovitev senata. Predložil je načrt ustroja senata, v katerega naj bi konstituanta poslala eno tretjino članov. Kasneje se bo konstituanta izpopolnila z drugimi politiki. OSEBNE SPREMEMBE V ČEŠKO-SLOVAŠKI VLADI. Praga, 22. maja. (K) »Narodny Listi« poročajo, da bodo po povratku predsednika Masaryka iz Italije, ki je določen na 26. t. m., v kabinetu nastopile baje važne osebne spremembe. BOLGARSKA DEMANTIRA RADIČEVO IZJAVO. Sofija, 22. maja. (Z) Bolgarska brzojavna agentura je pooblaščena najodločneje demantirati neosnovano izjavo, ki jo je dal Stjepan Radič zastopniku nekega dunajskega lista o sestanku med bolgarskim in jugoslovanskim ministrskim predsednikom in da sta se oba ministra s posredovanjem Italije dogovorila, da dobi Jugoslavija od Grčije Solun, Bolgarija pa Kavalo. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 22. maja. Napoved za 23. maj: Malo spremenjeno poletno lepo vreme s krajevnimi nevihtami bo trajalo naprej. Borzna poročila. Beograd, 22. maja. Devize: Dunaj 0J148—0.1150, Budimpešta 0.11—0.1110, Bukarešta 37.50—38, Italija 360.35—361.35, London 354—354.15, New York 81.05—81.15, Pariz 452—455. Praga 241—241.25. Švica 1437.50—1438. Zagreb, 22. maja. Devize: Dunaj 0.112820—0.115820, Budimpešta 0—0.10, Bukarešta 0—39.50, Italija izplačilo 358.70— 361.70, London izplačilo 352.50—355.50, New York ček 80.50—81.50, Pariz 455—460, Praga 238.90—241.90, ček 238.50—241.50, Švica 1435-1445, ček 1433.50—1443.50. Valute: Dolarji 79.625—80.625, avstrijske krone 0.1145—0.1165, madžarske krone 0—0.1150, romunski leji 0—42. Trst, 22. maja. Devize: Zagreb 27.70—27.95, Francija 126—127, London 98.20—98.40, New York 22.45-22.55, Švica 398—401, Praga 66.50—66.90. Dunaj 0.0315 —0.0325. Valute: Dinarji 27.75—28, avstrijske krone 0,0315—0.0325, dolarji 22.35 —22.50, funti 98.10—98.30. Curih, 22. maja. Beograd 7, New York 565, London 24.63, Pariz 31.45, Milan 25.05, Praga 16.725, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.70, Sofija '4,10, Dunaj 0.0079625, Dunaj, 22. maja. Devize: Beograd 872—876, Berlin 16.65—16.95, Budimpešta 0.78—0.84, Bukarešta 334—336, London 309.700—310.700, Milan 3159—3171, New York 70.935—71.185, Pariz 4017—4033 Praga 2107—2117, Curih 12.565—12.615. V a-lute: Dinarji 869-S75, dolarji 70.460— 70.860, bolgarski levi 494—502, nemške mar-ke 16.10—16.50, funti 307.900—309.500, francoski franki 3965—3995, lire 3160-3180, romunski leji 330—334, švicarski franki 12.460 —12.540, češkoslovaške krone 2102—2118, madžarske krone 0.75—0.81. Praga, 22. maja. Beograd 42.625, Dunaj 4.805, Berlin 8.07, Rim 154.25, avstrijske krone 4.78, lire 153.50, Budimpešta 3.75. Pariz 194.50, London 148.30, New York 33.95, Curih 603.25. Berlin, 22. maja. Beograd 5.23, Dunaj 5.93, Milan 18.75, Praga 12.56, Park 23.84, London 18^55, New York 4.19. Cu-trlh 74-51. Znamenita desetletnica. Maribor. 22. maja. nih slovenskih Ruš je romala najprej v mariborske in potem skupaij z Mariborčani in drugimi z graške ječe, cela dolga vrsta mučenikov svojega jugoslo-venskega prepričanja. Nernškutarija je slavila svoj veliki praznik. Kakor tolpa divjakov iz centralne Afrike je sprejemala po ulicah aretirance, jih obmetavala z gnilimi jajci in s kamenjem, jim pljuvala v obraz ter jih tepla z gorjačami. Kakor nekdaj Krist na Golgoto, tako so šli naši mučeniki v ječo in pred sodišče od Poncija do Pilata. Deset kratkih, toda burnih, v vsej zgodovini našega plemena najbolj pomembnih let, je minilo oid teh dogodkov in tisti Sokol., ki je takrat v Rušah prvič razvil svojo zastavo, slavi danes v Mai-riboru, ne več v avstrijskem, ampak v jugosloven. Mariboru, spomin na ta dogodek, spomin na dni prvih nad in prvega in največjega trpljenja. Zgodilo se je tako, kakor so ruški mainifestanti sanjali pred 10. leti. Habsburgov in njihove žandamierije ni več. Avstrija je mala alpska republikai, nernškutarija je zatrta in Maribor je naš slovenski, jugo-i slovenski! Res, znamenita je ta oblet-i nica in obenem tudi največje zadoščenje za preganjanje in trpljenje. Proslava ruške desetletnice prične v sopoto, dne 31. t. m. z bakljado in podoknico kumici ge. Rosinovi. Tega in naslednjega dne dopoldan se bodo vršile skušnje Za javen nastop. V nedeljo prvega jimija ob 11. uri dopoldan se vrši v Narodnem domu slavnostni občni zbor. na katerem bo govoril tedanji sta^ rosta dr. Rosina. Popoldan ob polu 15. uri je obhod po mestu, ob 16. uri pa javna telovadba v Ljudskem vrtu. Slavnost zaključi velika večerna veselica v vseh prostorih Narodnega doma. Pri telovadbi nastopijo s posebnimi točkami tudi oni telovadci, ki so nastopili 1. 1914 v Rušah. Proslave se bodo udeležili številni takratni ruški izletniki in poznejši preganjanci in interniranci!, tako da bo to res prava in dostojna proslava tega znamenitega jubileja. Ta mariborska prvojunijska proslava bo poleg drugega tudi nova potrditev svete resnice, da je pravica močnejša od krivice in zmaga nad to prej ali slej. Za dežjem mora priti solnce. Kakor takrat. pred desetimi leti, trpi tudi danes še velik del Slovencev na s silo odtrganem ozemlju na severu, zapadu in jugu; toda prešlo bo tudi to in tudi tisti naši bratje bodo nekdaj slavili veseli in ponosni jubilej svojih trpljenj, ne več sužnji, ampak gospodarji na svojih tleh; svobodni državljani svoje svobodne domovine. Tempo ra mutantur! Dne T. junija slavi mariborsko Sokolsko društvo desetletnico razvitja svoje zastave. Ta dogodek sam na sebi ni talko važen, veliko pomembnost pa mu dajejo dogodki, ki so se ob tem razvitju in v naslednjih dneh dogodili usodnega 1. 1914. Starosta mariborskega Sokolskega društva je bil takrat slovenski prvobori-telj in voditelj v Mariboru, dr. Rosina, kumovala pa je društveni zastavi njegova gospa soproga. Mariborska nemšku-farija. ki je bila takrait na višku svoje meči, ni dovolila, da bi se slavnost razvitja sokolskega prapora vršila v mestu, ker se je bala, da bi bil s tem oskrunjen njegov »nemški« značaj. Mariborski Slovenci so morali opraviti svojo svečanost zunaj na deželi. Najbolj zavedna slovenska postojanka v mariborski okolici so bile staroslavne Ruše in zato so mariborski Sokoli tudi sklenili, da razvijejo tamkaj svoj prapor. Bilo je to prav tistega dne, ko so v Sarajevu padli prvi. streli, predznanilci velike svetovne tragedije, iz katere je kakor ptič Feniks izšla naša jugoslovanska svoboda. Iz Maribora je odšla v Ruše mala, toda zavedna in odločna sokolska četa. tam pa so se ji pridružili še Rušani in Sokoli ter drugi zavedni Slovenci iz Štajerske in drugod. Pozdrac vi so prihajali od vseh strani. To je bila res prava manifestacija in demonstracija Slovencev ob oni meji, ki jo je vedno bolj razjedal nasilen raznarodovalen nemški pritisk in v onem ozemlju, ki so ga Nemci že smatrali za svojo nesporno narodno last. Nenadoma pa je v sredi največjega navdušenja in veselične razigranosti!, kakor strel v Sarajevu, zazvenela vest o umoru Franca Ferdinanda in njegovd soproge. V vrstah ruških manifestantov je ta vest odjeknila z vso svojo pomembnostjo. Vse se je zavedalo, da je ta umor začetek bojnega plesai, ki bo zadnji v zgodovini Avstrije in katerega izid ne more prinesti drugega nego — svobodo Jiigoslovenov. Tisočletni sužnji so začutili dih prihajajoče svobode In njihova kri je zaplala burno, njihova srca so zatrepetala radosti. Nernškutarija je videla to radost obmejnih Slovencev in zdelo se ji je, da ima končno talko dolgo iskani povod, da zatoži svoje zavedne sobrate in sose-stre habsburškim inkvizitorjem. Pričela so se pogajanja, ki so dosegla višek ob resničnemu izbruhu svetovne vojne nekaj tednov pozneje. Habsburška žandar-merija je imela mnogo posla z aretacijami ruških manifestantov. Iz staroslav- GuitanJska slavnost. Letošnje leto je ob naši severni meji bogato na znamenitih narodnih prireditvah, ki ne morejo ostati brez vpliva na narodno prebujenje našega tukajšnjega ljudstva. V osvobojenem Prekmurju se je vršila nedavno prva birma po desetih letih in prva slovenska po 1060 letih. Kakor še nikdar je prekmursko ljudstvo sprejelo svojega višjega dušnega pastirja, id je prišel k njemu kot Slovenec, kot pravi naslednik panonskega blagovestnika sv. Metoda. Za Prekmurjem pride sedaj na vrsto oni del naše krasne tužne Koroške, ki je pripadel naši državi. V Guštanju, v središču te lepe naše zemlje bo na praznik v četrtek 29. t. m. odkrit spomenik junaku Malgaju, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za Koroško. Dne 1. junija se proslavi v Mariboru desetletnica razvitja prapora mariborskega Sokolskega društva, dne 9. junija pa bo odkrita v Krčevini pri Ormožu spominska plošča na rojstni hiši neumornega obmejnega narodnega delavca Davorina Trstenjaka. Kakor so pomembne vse druge prireditve, vendar najpomembnejša med 'njimi bo ona dne 29. t. m. v Guštanju. Tik ob Maribor, 21. maja. meji, ki loči nasilno naše zasužnjene koroške brate od jugoslovanske svobode, se bodo tega dne zbrale slovenske in jugosloven-ske množice, društva, organizacije in korporacije, da se poklonijo spominu onega, ki je največ deloval in največ žrtvoval za svobodo Koroške ter da obnove prisego, da se našega osvobojenja ne moremo veseliti dokler je v temi robstva zibelka naša, naše slovensko Kosovo — Gosposvetsko polje. Trpka je danes zavest, da naš Korotan ni svoboden, še bolj trpka pa radi tega, ker se dobro zavedamo, da smo tega sami krivi, ker nismo storili vsega, kar bi bili morali. Tako kakor Malgaj in njegova hrabra četa, bi se bili morali vreči v Korotan in braniti ga pred vsakomur. Ce pa tega nismo storili in smo hladno pustili, da je padel on. potem moramo vsaj danes blagosloviti njegovo delo in slediti njegovemu svetlemu zgledu. Guštanjska slavnost pa ne bo samo spotnin na Malgaja in spomin na žalostno izgubo Korotana, ampak bo obenem tudi najsijajnejša manifestacija pred očmi naših zatiralcev onkraj meje. Ta manifestacija bo pokazala, da v nas še ni umrla nada na osvobojenje Korotana. Naš klic, ki se bo razlegal dne 29. t m. v Guštanju, bo odmeval tja preko nasilnih in začasnih mejnikov ter budil in bodril naše zasužnjene brate. Od vasi do vasi bo šel, od hiše do hiše vse tja preko Drave do Velikovca in Svinške pianiAe, tja do Gosposvetskega polja, do bregov Vrbskega in Osojskega jezera ter do divne Ziljske doline. Sredi bridkosti in trpljenja ga bodo čuli naši bratje in močnejša kakor doslej bo njihova vera, da pride prej ali slej dan nove zore — svobode, vstajenja! Lanske jeseni so Nemci in nemčurji manifestirali v avstrijskem, toda slovenskem Spil ju; odkrili so spomenik osvobojenja, ki ni nič drugega nego provokacija. Ob tem odkritju so govorili tudi o Mariboru, Ptuju in Celju ter se navduševali za »osvobojenje« teh krajev. Bile so to prazne besede propadlih veličin, uničenih raznarodovalnih in imperijalističnih nad, ki jih bo realnost in resnica razpihala kakor dim. Naše besede v Guštanju bodo drugačne. Imele bodo živo ozadje, slonele bodo na zakonu pravice, ki je večen in ki se ne da trajno zadušiti z nobenim še tako velikim nasiljem. Korotan je bil zibelka slovenstva, središče naše davne državne svobode; Korotan je pa tudi še danes naš in bo naš vedno. To bo prisega, ki jo bomo položili dne 29. t. m. pred spomenikom borca za koroško svobodo, pred spomenikom velikega slovenskega junaka Malgaja. Po petindvajsetih letih. Težke krize življenja evropskih držav v zadnjih desetih letih ter ustanovitev Zveze narodov so imele za posledico, da stopajo v ozadje spomini na prve poizkuse držav ustvariti trajen mir. Prvi taki poizkus večlega stila predstavlja haaška konferenca, ki se je vršila 18. maja 1899. Poznejši zgodovinarji meddržavnega prava in političnega razvoja Evrope ne bodo mogli preko dobe. ko se je velik del evropske javnosti tik pred svetovno vojno zanimal za »haaško delo». Kdo je dal pravzaprav iniciativo za prvo haaško mirovno konferenco? V svojih memo-arjih se izdaja za njenega očeta grof Witte. Drug; pravijo, da je sklical ruski car konferenco pod vplivom del Ivana Blochsa in Berte Suttner. Ruski boljševiki niso žalibog objavili dokumentov, ki se tičejo te konference. Tudi meddržavna veda se ni do danes pečala s predzgodovino tega važnega dogodka. V diplomatskih krogih pa so mnenja, da je predzgodovina sledeča: Medparlamentarne konference, ki se je vršila 1896 v Budimpešti, se le udeležil tudi ruski generalni konzul Baziiij s svojim tajnikom Priklonskim. Ta dva sta poslala v Petrograd temu gibanju zelo naklonjeno poročilo. Ko je 1898 zahteval vojni minister Kuro-patkin z ozirom na pomnožitev avstrijske artilerije 60 milijonov rubljev za sorazmerno pomnožitev ruskega topništva, in se je tej zahtevi uprl z vso energijo grof Witte z ozirom na svole finančne načrte, je spomnil Priklonski v neki spomenici na od pacifistov izraženo možnost splošne razorožitve-ne konference. Akt ruskega zunanjega urada o haaški konferenci tudi v resnici pričenja z omenjeno spomenico. Zunanji minister Mu-ravjov se je takoj sprijaznil s tem načrtom in ga je predložil carju. Mnenja si nasprotujejo v tem, ali je car Nikolaj II. takoj pritrdil ali šele po obotavljanju in caričinem prigovarjanju. Vsekakor je prišlo na ta način do znamenitega carskega manifesta z dne 24. avgusta 1898. Gotovo je, da m bilo pospeševanje ideje miru od strani Rusije namen samemu sebi. Haaška konferenca naj bi predvsem napravila konec ruskim finančnim težkočam. Toda ruskim ministrom je bilo jasno, da pomenja' akcija, za katero so se zavzemali z vsemi močmi, važen korak k ojačanju ideie miru. Čeprav je imela misel sklicanja haaške konference svoj izvor v finančnih razlogih«, moramo priznati Rusiji veliko zaslugo; da je resno poizkusila uresničiti do tedaj utopi-stične načrte pacifistov. Konferenca se je sestala v znamenju pesimizma. Nihče ni mogel prav verjeti, da pride do konkretnih sklepov. Slučajno pa so tvorili razsodniški odbor možje, ki so dorasli težki nalogi konference. Spomnimo naj samo na Francoza Leona Bourgeoisa, Angleža Pauncefota, Italijana Nigra. Amerikanca Hollsa, Belgijca Descampsa i. dr. Da je bil tudi nemški zastopnik Zorn na svoiem mestu, je pokazal s tem, da je zmagal nad opozicijo v nemški vladi, ki je prvotno rekla proti ustanovitvi stalnega mednarodnega razsodišča svoj odločni »Ne!« Na Zornovo prizadevanje se je končno vendarle vdala v toliko, da je pristala pod pogojem, da se konferenca izreče proti obligatornemu razsodni-štvu. Bila je torej zopet Nemčija, ki se je čutila dovolj močno, da ni potrebovala miru, ali pa je morda gojila že tedaj svoje črne naklepe. Osem let pozneje se je sestala druga konferenca, ki pa ni rodila večjih uspehov. Ko se je pripravljala tretja mirovna konferenca, je izbruhnila svetovna vojna in dokazala, da ni ideja miru še dovolj ukoreninjena v narodih. Odveč se je danes izpraševati, ali bi ne prišlo do svetovne vojne, ko bi se na mirovnih konferencah več doseglo. Nikakor pa ni vseeno, da vsak narod revidira svoje tedanje stališče in določi svoje bodoče zadržanje. Brezdvomno je, da so zagrešili naj-večje napake Nemci in da so pravzaprav Nemci krivi prelivanja krvi milijonov ljudi in odgovorni za trpljenje vseh evropskih narodov. To priznavajo danes tudi treznejši Nemci sami in skušajo dobiti zaupanje v bodočnosti s spreobrnjenjem. Koliko pa ie takih, ki ne mirujejo še danes in si žele še nadalj-nega prelivanja krvi! O tem pričajo razni dogodki v Nemčiji. Stavka v Pomhrlu. Ko so meseca januarja lanskega leta vkorakale francosko - belgijske čete v nemško industrijsko ozemlje, je v porensko -ruhrski kotlini prvič po dolgih letih počivalo delo. Nemška državna vlada ie nroklamirala stavko in povzročila zastoj življenja v tisočih tovarnah, rudnikih in livarnah. Ne bomo spominjali na vso nadaljno zgodovino, na težke milijone, ki jih je nemška vlada vrgla v zasedeno ozemlje, da je plačevala stavku-joče delavstvo in krila blagajniške izgube ve-leindustrijalcev. Francija ie s svoio vztrajnostjo zlomila nemški odpor in izvojevala gospodarsko zmago. Odbor šestorice nemških veleindustrijcev kot zastopnik nemške porenjske industrije je sklenil z medzavezniško komisijo Micum (Alission interallie de controle des usines et des miners) dogovor, s katerim se ie obvezal dobavljati mesečno 1,800.000 ton premoga in pačati za vsako izvoženo tono določeno davščino. Tako je vzklilo v bogatem industrijskem ozemlju novo življenje, ki bi ga nadzoruje francoski general Degouett v Diis-seldorfu. Nad milijon delavcev je prišlo zopet do kruha in zaslužka, ki ga jim je prej odvzela lahkomišljenost nemške vlade. Sporazum pa je stal delavstvo veliko žrtev. Padel je osemurni delavnik, ta velika povojna pridobitev delavstva. Industriici so hoteli uvesti povsod mesto osemurnega dela na prostem, deseturno in mesto šesturnega dela v rudniških rovih, osemurno delo. Kot veli-kot oviro so nadalje smatrali industrijci tudi dr. jv: ke svete, ki so stojali izza časr r» volucije pri vseh podjetjih. Tudi te bi bilo treba odpraviti. Zastavili so v to svrho vse svoje sile, ponekod so uspeli, drugod pa so naleteli na premočan odpor delavstva. Prišel je 1? april, ko so prišle Micum pogodbe >b svoj* veljavo. Medzaveznrška komisija ie zahtevala podaljšanje pogodb z ozirom na te- ( daj predstoječe izvedeniško poročilo. Delav- ci pa so smatraii, da je prišel ugoden trenutek uveljavljenja nemških zahtev. Ojunačeni po obljubah komunistične stranke in uspelih stavkah v nekaterih večjih tovarnah, so proglasili delavci 7. maja generalno stdvko v vseh topilnicah in zadružnih rudnikih porenjsko - ruhrskega industrijskega področja. Stavkujoči so vrgli med delavstvo parolo: za osemurno delo nad in šeši-urno delo pod zertujo ter zviša me delavskih plač. Spet je počivalo delo v vseh rudnikih in utihnili so stroji v večini metalurgičnih to-varen, ki so v zvezi s premogom. Položaj je zelo resen, česar se ne zavedajo samo v Kapitalističnih, marveč tudi v delavskih krogih. Industrijci vztrajajo, da je deseturno in osemurno delo neobhodno potreben postulat, ako hoče nemška industrija izpolnjevati svoje obveznosti. Tudi bi ne -mogla Nemčija konkurirati na svetovnem trgu s tujim blagom, ako bi se zvišali produkcijski stroški. V pogledu zvišanja plač bi bili sicer pripravljeni k popustljivosti, čeravno nagla-šajo, da so dosegle plače že predvojno višino. Pri tem seveda računajo samo na pariteto nemške rentne marke, ne ozirajo pa se na zmanjšano kupno moč sedanjega denarja in tudi ne na današnje cene premoga, ki so za 50 ostotkov višje, nego predvojne. Glede delavskih svetov so industrijci mnenja, da povzročajo isti v gospodarskem življenju države velike perturbaciie. V pogodbi, ki jo je sklenila Micum z nemškimi industrijci, stoji tudi določba, da se mora vsak primanjkljaj pri dobavljanju nadomestiti pozneje z obrestmi, vsled česar je razburjenje nemške javnosti nad to stavko, ki stane vsak dan 3 milijone dolarjev zelo veliko. V zadnjem času je izgledak), da se vsa nasprotstva poravnajo, vendar pa se to ni zgodilo. Zasedbene oblasti smatrajo, da gre za čisto interno zadevo in se v stavko vmešavajo le v toliko,- kolikor zahteva javni mir in red. Rasvoi @dikodninske* vprašanja. Glasovi angleškega časopisja, da izostane radi volilnega izida na Francoskem obisk 'belgijskih ministrov v Milanu, se niso_ uresničili. Kot razlog za svoje domnevanje so navedli angleški listi, da sta imela belgijska ministra nalog informirati angleško in itah-jansko vlado o Poincarejevem stališču gleue nadaljne usode Izvedeniškega poročila ter pripraviti ugodno atmosfero za ugladitev obstoječih nasprotstev. Ker pa ie dobil “oin-care pri zadnjih volitvah nezaupnico, ne Dl bilo njegovo mnenje več merodajno in P°ča' kati bi bilo treba, da se sestavi nova vlada. Iz milanskega obiska belgijskih ministrov torej sledi, da ni pričakovati v francoski zunanji politiki večjih sprememb. Italijanski tisk se obširno peča z milanskim sestankom in splošno naglaša. da J® vzklilo v italijanski diplomaciji novo življenje. Rimska »Tribuna« pravi: »Končno smo vzeli iniciativo. Zapustili smo sivo cono, v kateri smo videli sami sebe. Pokazati hočemo svetu, da moremo tudi mi, kakor Francija in Anglija, pospešiti rešitev perečih problemov. Italija je od vsega početka vrneta ono jasno pot, ki je edina v stanu prinesti rešitev. V dobi splošne desoriientiranosti Je stopil Mussolini na čelo narodov. Zasluga Italije je, da ie prva vztrajala na tem, da se reši reparacijsko vprašanje istočasno z vprašanjem medzavezniških dolgov.« »Idea Nazionale« pravi, »da sta se dve državi v načelu sporazumeli za vzdrževanje svetovnega miru in gospodarske obnove Evrope. Morda se jim priključi še tretia sila — Anglija. Vendar moramo biti v tem vprašanju zelo oprezni, kajti med italiiansko-belgil* skim naziranjem in stališčem Anglije obstojajo še nekatere razlike, posebno v vprašanju medzavezniških dogov. Četrta država Francija še molči in mora, molčati, dokler se razmere ne razčistijo; vse kar se piše o francoskem stališču je boli novinarskega značaja. Davvesovo poročilo ni nič drugega nego znanstvena utemeljitev Mussolinijeve spomenice, ki jo je poslal v London 1922. Milanski sestanek pomeni važno etapo, pri kateri pričenjajo nova pota. Srečamo na teh V. bližnji bodočnosti tudi francosko demokracijo? Pričakujemo jo z velikim navdušenjem.« »Giornale d’Italia« je mnenja, »da so milanski razgovori potrdili popolno identiteto predlogov obeh držav.. Današnja Belgija ne želi drugega, kakor, da ostane pri sklenjenih pogodbah in isto hoče tudi Italija. To pa ni v nasprotju s sklenjenimi pogodbami. Mirovna pogodba predvideva teritoriialno celino nemške države, da zamore Nemčiia zadostiti svojim obveznostim. Zatreti nAiško suverenost pomeni uničiti ogromno produkcijsko silo, kar pa nikakor ne odgovarja intencl-jam podpisnikov mirovne pogodbe.« »Corriere della Sera« pravi, »da je izvedeniško poročilo edina podlaga za končno-veljavno rešitev odškodninskega problema. Isto uvideva tudi belgijska vlada in radi tega ni bilo težko doseči popolnega soglasja. Italijansko - belgijsko sodelovanie Pa se tiče tudi medzavezniških dolgov. V italijanskem odgovoru na izvedeniško poročilo stoji, da smatra italijanska vlada poročilo za pripravno bazo za rešitev reparacijskega problema in »konelcsnih vprašani«. Pod ko-ueksnimi vprašanji pa razumeva Italija med-zaveniške dolgove. Za Italijo je to vprašanje velikega pomena in ne bo nikdar dopustila, da bi se o njem razpravljalo ločeno od ostalega reparacijskega problema. V splošnem pa stojita belgijska in italijanska vlada na stališču, da se ne sme dopustiti, da bi izgubili zmagovalci pravičnih sadov svoje zmage, da ie pa tudi nepravično zahtevati od premagancev. da se odpovedo živlieniu.« Iz vseh komentarjev ie torei razvidno, da je obema vladama zelo ležeče na tem, da se čimprej reši odškodninsko vprašanje na podlagi izvedeniškega poročila. Italijanom gre seveda predvsem zato, da se iznebijo neprijetnega balasta medzavezniških dolgov, ki tvorijo še vedno ogromno pasivno postavko v državnem proračunu. V istem vprašanju, toda v nasprotni smeri !e zainteresirana tudi Anglija, dočim je za Belgiio in Francijo velikanskega pomena tako odškodninsko vprašanje, kakor tudi medzavezniškl dolgovi. dobavlja Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. An. France: Lucifer. Florentinski slikar in mozafet Tafi je imel velik strah pred hudiči posebno v nočnih urah, ko je zlim duhovom podeljena vsa oblast v temi. Tafijeva bojazen pa ni bila brez podlage, kajti demoni so takrat upravičeno sovražili slikarje, ki so jim iz krempljev /iztrgali z eno samo sliko več duš kakor pa kak samostanski brat s tridesetimi pridigami. Menih je namreč kakor je le najboljše znal, opisoval vernikom, ki jim je hotel vdihniti strah božji, dan jeze, ko se bo v prah zdrobilo svetovje, kakor izpričujeta David in Šibila. Grmel je s svojim glasom in sklapljal svoje roke, da ,bi posnemal angelovo trobento. Toda vse tako odnese veter. Slika pa, obešena na steni kake kapele adi kakega samostana, predstavljajoča Jezusa Kristusa sedečega in sodečega žive in mrtve, je brez prestanka govorila pogledom grešnika in skozi oči poboljševala onega, ki je grešil z očmi ali pa drugače. Bil je čas, ko so imenitni mojstri slikali pri Sauta-Croce v Florenci ali pa nji Campo-Santo v Ptei skrivnosti božje pravice. Te podobe so bile Izvršene po poročilih v vezani besedi, katero Je zapisa) veliki učenjak v teologiji lit kanonskem pravu, Dante Aligbieri o svojem potovanju skozi pekel, vice in nebesa, kamor Je dospel živ po odličnih zaslugah tvoje dame. Tudi Je bilo na teh slikah vse poučno in resnično, in lahko rečemo, da Jjnaš manj koristi, če bereš zajetno kroniko, kakor pa če motriš take slike. In florentinski »likarji so z veliko skrbjo slikali, kako kosi smrt s svojo koso dame in kavalirje v senci oranžnih gajev in na ra/.vretenih lo-glh kjer so se le-ti opajali v ljubezni ob zvokih lutenj in vijol. Nobena stvar ne Sz-nreobrne lažje blodečih grešnikov, ki iz usten pijejo pozabljenje Boga, Za poboljšanje skopuhov je slikar upodobil hudiče v naravni velikosti, kako vlivajo raztopljeno zlato v usta opatlnje ali škofa, ki mu je naročil kako delo in ga preslabo plačal. In zato so bili takrat zlodeji sovražniki slikarjev, posebno pa florentinskih, ki so vse druge presegali v bistroumnosti. Posebno so jim zamerili, ker so jim dajali tako strašen videz, kakor da imajo ptičje ali ribje glave, kačja telesa in netopirjeve peroti. Kako velika je bila njegova zagrenjenost, bo pokazala Spinellova zgodba. Spinello Splnelli iz Arreza je bil potomec plemenite rodbine florentinskih izgnancev. Odličnost njegovega duha.je sličila odličnosti njegovega rojstva. Kajti bil je najimenitnejši slikar svojega časa. V Florenci je dovršil veliko dela. Po naročilu Pizanov je po Giottu okrasil zid tega svetega samostana, kjer mrtveci počivajo pod vrtnicami v zemlji, prinešeni iz Jeruzalema. Ko je' tedaj že delal v mnogih mestih in že zaslužil mnogo denarja, je zopet hotel videti svoje dobro rojstno mesto Arezzo. Arečani nikakor niso pozabili, da je Spinello kot član bratovščine svete Marije usmiljene v letu kuge 1383 obiskoval bolnike ln pokopaval mrliče. Bili so mu hvaležni zato, da je s svojimi deli raznesel slavo Arezza po celi Toskani. Fn zato so ga sprejeli z velikimi častmi. Ker je bil kljub visokim letom še poln moči, ie v svojem mestu prevzel veliko dela. Njegova žena mu je rekla: »Bogat si. Počij in pusti mladim ljudem, da slikajo namesto tebe. Pametno je počivati v starih letih. Spodobi se, da Izpolniš svoje dni v sladkem in pobožnem miru. Pomenilo bi, da izkušaš Boga. če brez prestanka izvršuješ posvetna dela, kakor da bi zidal babilonski stolp, če boš tako lepel na ireskah in barvah, Spinello, boš ob njih izgubil mir duha. Tako je govorila ta dobra žena. Toda on je ni poslušal. Premišljal ie samo, kako bi povečal svoje premoženje in svojo siavo. Niti spomnil se ni na počitek in je sklenil s tovarnarji pri Sant-Agnolo pogodbo za sliko svetega Mihaela, ki bi morala pokrivati ves cerkveni kor in obsegati veliko terno ljudi. S čudovito gorečnostjo se je lotil dela. Prebiral je vsa zanj važna mesta v svetem Pismu in se do potankosti vglabljal v vsako vrsto, v vsako besedo. Ni bil zadovoljen, da je ves božji dan risal v svoji delavnici, snoval je še v postelji in 4>ri mizi. In ko se je zvečer izprehajal ob vznožju griča, na katerem se s ponosnimi stavbami in stolpi dviguje Arezzo, je še vedno premišljeval. In lahko rečemo, da je bila nadangelova zgodba že vsa dovršena v njegovi glavi, ko je začel z rdečim svinčnikom zarisovati obrise na zid. Kmalu je to dovTšil; nato je začel slikati nad velikim oltarjem prizor, ki bi se moral odlikovati pred vsemi drugimi. Kajti tam Je nameraval poveličati glavarja nebeških trum in zmagovalca v boju pred začetkom časa. Spinello je torej predstavil svetega Mihaela v borbi s sedmoglavo kačo z desetimi rogovi in je naslikal na spodnjem delu podobe peklenskega kneza Luciferja pod podobo strašne pošasti In posrečilo se mu je več kot se je nadejal: Luciferjev obraz je bil tako odvraten, da se nisi mogel ubraniti pred silo njegove ostudnosti. Ta obraz je zasledoval slikarja na ulici in ga spremljal na njegov dom. Ko je prišla noč, je Spinello legel v svojo posteljo ob stran svoje žene hi zaspal. V spanju pa je videl angela tako lepega kakor sveti Mihael, samo črn ie bil. Ta angel mu Je rekel: »Spinello, jaz sem Lucifer. Kje pa si me ti videl, da se me drzneš slikati pod tako grozotno podobo?« Stari slikar mu je ves tresoč se Odgovoril, da ga s svojimi očmi ni nikdar videl, ker ni bil še živ v peklu/kakor Dante Ali-ghieri; toda da je s tem, da ga je tako upodobil, hotel vidno izraziti grdobo greha. Lucifer je skomizgnil z rameni in rekel bi, da se Je naenkrat zbočil cel grič San Geminiano: »Spinello,« je rekel, »ali bi hotel nekoliko pobesedovatt z menoj? Jaz sem precej dober logik; oni, ki ga ti moliš, ve dobro za to.« Ker ni dobil nobenega odgovora, je Lu-1 cifer nadaljeval' sledeče: »Spinello, bral sl knjige, ki govore o meni. Za mojo zgodbo veš in znano ti je, kako sem odšel iz nebes in postal vladar sveta. Imeniten čin in edini svoje vrste, če ne bi podobno tudi velikani napadli boga Jupitra, kakoT si to videl, Spinello, na starem grobu, kjer je ta bitka vklesana v marmor.« »Res je,« je dejal Spinello, »videl sem ta nagrobni spomenik v obliki kadi pri Santa Reparata v Florenci. Krasno rimsko delo.« »Vendar pa,« je odvrnil Lucifer in se nasmehnil, »velikani tam nikakor niso upodobljeni kot žabe ali kot kameleoni.« »Saj pa tudi niso napadli pravega Boga, je dejal slikar, »ampaik samo poganskega malika. To je upoštevanja vredno. Kajti dejstvo je, Lucifer, da ste vi razvili prapor upora tfroti pravemu kralju nebes in zemlje.« »Ne bom zanikaval,« Je odvrnil Lucifer. »Koliko vrst grehov si mi pa zato natovoril?« »Lahko vam jih naštejem sedem,« je odgovoril slikar, »in same glavne.« »Sedem,« je rekel angel teme, »število je teološko. Vse gre na sedem v moji zgodbi, ki je tesno združena z zgodbo Onega. Spinello, ti me imaš za ošabnega, jezljivega in pohlepnega. Sr‘ '■‘znavaip- uod pogojem, če pritrdiš, da sem bil pohlepen le po slavi. Meniš, da sem skop. Naj bo, skopost je knežja čednost. Ne bom se tesnil, če me že ravno dolžiš požrešnosti in nečistosti. Ostane lenoba.« Ob tej besedi je Lucifer prekrižal svoje roke na prsih in pomajal z mračno glavo, da so vzvalovali iskreči lasje: »Spinello, ali res misliš, da sem len? Meniš, da sem strahopetec. Misliš, da V svojem uporu nisem imel poguma? Se kaj* Po pravici bi me torej slikali s predrznim* ponosnim obrazom. Ne smemo delati Jeri-vice nikomur, niti hudiču ne. Kaj ne vidiš, da s tem žališ onega, ki ga moliš, če m“ daš za nasprotnika pošastno kTastačo* Prav neveden sl za svoja leta, Spinello* Najraje bi ti navil ušesa kakor nemarnemu šolarju.« , Ob tej grožnji se je Spinello videč kako se sklanja Luciferjeva roka nadeni, zagrabil za glavo in prestrašen začel kričati. Njegova žena se je zdrznila iz spanja in ga vprašala, kaj ga boli. Zobje so n*“ šklepetali, ko je odgovoril, da je baŠ videl Luciferja in da se je bal za svoja ušesa. »Saj sem ti relda,« mu je odgovorila ta dobra žena, »da te bodo vse te podobe, W jih slikaš na zid, spravile v blaznost.« ' »Saj nisem blazen,« je rekel slikar* »Videl sem ga; lep je, čeprav žalosten »n ponosen. Takoj jutri bom izbrisal strašno postavo, ki sem jo naslikal in ga bom upo* dobil takega, kakor sem ga videl v snu. Kajti ne smemo delati krivice niti hudiču.« »Najbolje, da zaspiš,« je odgovorila 2®' na. »Tvoj govor je prav nespameten m malo krščanski.« Spinello je poskusil vstati, toda nič v«® ni imel moči in je nezavesten omahnil blazino. Še nekaj dni Je hiral v mrzlici n* t* nato ,w ’ PoIitKroe w@sii. t tiči vzrok Davidovlčevega nc- |SWna? Beograjska »Samouprava« piše: r vsega početka je bil Davidovičev kabi-F s sodelovanjem opozicijonalnega bloka pogoč. To se je moralo jasno pokazati, P so pričeli razgovori za sestavo Davido-iceve vlade. Naloga vsake vlade, tudi če bi F«a samo en dan, je braniti državo, zasipati pravilno funkcioniranje vsakega javnega in zakonodajnega činitelja ter ta-“ Pripomoči do državnega napredka. Prcd-N za to pa je neko soglasje vsaj v naj-FVenejših točkah, brez katerega ne moro govoriti o prevzemanju državne obla-f-‘Q. Davidovič je hotel preko tega in je ®Sal prikriti heterogenost v ciljih in pro-®Wh. To pa ni morda skušal storiti s «nko, ki bi stala na redni parlamentarni ['»agi, marveč s stranko, katere voditelj ,'^ahaja izven države, in katere člani iz-giajo v državi subverzivne režolucije. v<> nieg?v(> naivnost je tudi niego- k Prepričanje, da reši, hrvatsko vprašanje, 5lt moral vendar vedeti, da je — ’ v s Stipe Radičem nemogoča. Iijju* bičevi sotrudniki. Beograjska »Po-Londonski »Times« je pri-ka, kin?ayk0 svojega sofijskega dopisni-utlaiuI>raV'’. so se nedavno sestali na ksadrov 'nditclji makedonstvujuščih Ale-so 'n rot°Scrov in Cauljev. Razpravno giban-1^^11**1 met°dali za avtonomisti-$tališče pa 80 zvedeli za Radičevo VsaJjo L se odločili, da opuste zaenkrat sebno Dol? a^cijo in posvete svojo po-= Bmnost. časopisni propagandi. B% “to, izvršujejo sofijski sporazum, ništvu v 16 sporočila našemu posla- fco*n Drih^Pr^ da j' bo mogoče že pričet-šiliatev žit -a meseca izročiti drugo po-spoira2,.r”a* ki nam jo dolguje po sofijskem p..*-*an Predaje še ni določen. ^°slova?t j Masaryk se vrne na Če-A-ezi s im°t e 27- maia- Morda je to v Prve ?nfsrenco Maie antante, ki se vrši »Umski ms ^a’ *n katere se udeleži tudi ro-== A*i,trski Predsednik Bratianu. ^°l>ril tHu* predsednik Cooliage je dni_.oris^ načrt o posojilu 100 mlli-* - BZUlv NemčiiL p?80v°r s Pavlom Painlevem. — le?a d0Ti7®?se» je priobčila razgovor svo-. ^nlka z odličnim voditeljem fran-Ima v političnem življenju vprn«,, 0 vlogo. Dopisnik ga je naj-«** 2vZf‘ o zadržanju nove večine na-y blU teJSc-^odov. Painleve je izjavil, da da ni Zveza narodov v svo-ri ,voniiti Popolna, toda kot resnični ^ j C Ul ITI t co KnHrv IavI^otiI trn/Hli C?®?- k> Z^iko » 0 y -m n? ________________________________ . fveze u^^fji vedno prvoboritelji za idejo stali^v in ne bodo spremenili svo-ii ip^ 'udi sedaj, ko pridejo na vlado. “«m Tj?* ^ “ J 10 izDnriiniITU se bodo levičarji trudili, ^ *niio- V prvi vrsti je treba ugo- m.r*- l?6c Zveza narodov zadostne Jksničitj iie.sicer> da se ne da zaenkrat j*0®« armiade Zveze narodov, c zahtf,3 , 0 s tvor iti orožniški zbor, ki J? Žv^p ^ toliko ljudi in bi utelesil sim- n?liarnieriiaair*odov- Sicer pa bi imela taka H Možništvo varna zaščita na 7v„,rien]^im napadom? Vsak Vseh 7? funkcljonarje bi bilo izzi- bi tebno ni,7 .?.n'b članov. Nadalje bi bilo W ?° to gospodarsko orožje. Če dr^ * Čim ki *a^°’ da bi hermetično de- kv- bi hiia se, ^do uprl proti Zvezi na.ro- S? bl bilft v?aka v°i,na nemogoča. Vseka-eres»,_,140 potrebno, da hi « i„_ a t^halp ^.^rebno, da bl se za Zvezo in-fredr c K:'- bi bil tudi nemški pristop do- ui^. ................. - Pod tem 5Lo56l. id.i"wS,Vi«a U1 IUU'ia*a seveoa upo-If.ie Pati.? Zveze narodov. — Glede Ru-V^BJa "!eve Izjavil, da je potrebna čim-.Obnovitev gospodarskih stikov. j2va ir,n ^a Rusije je škodljiva. Ali bo ^ * Šele t.Cos'ca vlada Rusijo takoj priznala, »5? via!j° raznih pogajanjih, je stvar bo-Vkie rePričanje, da bo šef bodoče francoskih socijalistov Herrlot ‘ia a°če francoske vlade. Poroče- VsiSbon,n,®.ga »Matina« je izjavil Herriot, tat* ^nTb^ vlada posvetiti pred-njh .Misliti L Poljtikl. Za enkrat še ni mo- p a^anie vojaških in fiskal- ij , 9rodneU se mora s pomočjo ^ °«rom „ sporazuma zopet oddahniti Ciia «Zahtevp^aj?s.ta^° Evropo se morajo fVa,. ,n8lije i . lzPolniti. Finančna sitna* Oe-' zato nS1^er d°sti boljša kot ona It ^ peg°tova 16 gosp°dars'ta bodočnost ^ s siialjnitmr1,.d’ 9isy’ francoski letalec, rei?i, S?romn^ .?e, om Preletel v kratkem JiJiCKa daljavo Pariz—Hanoie na Pekinga v ^k- na ^u'e sv0^ poIet Seja ihibdanskeaa občinskega sveta. Včeraj zvečer je bila seja občinskega sveta. Župan otvori sejo, konštatira sklepčnost in opraviči odsotnost obč. svetnika Bonača, nakar se preide na dnevni red. Po formalnih poročilih predsedstva preide obč. svetnik Pirc k poročili: personalno pravnega odseka. Glede švoječasne pritožbe proti odloku velikega župana radi poklicnih gasilcev in o nameščenju magistratnega uradništva se je izjavilo notranje ministrstvo za nekompetentno o odločanju v tej zadevi. Pritožba je šla na upravno sodišče. K temu ugotavlja referent obč. svetnik Pirc, da je vsled sklepa bivšega občinskega sveta na ljubljanskem magistratu prostih 5 živinozdravniških mest (sedaj sta zasedeni 2 mesti), v stavbnem uradu 12 (sedaj 9), v nižji tehniški službi 2, v računskem oddelku 13 (sedaj 11), v pisarniški službi 14 (sedaj 23). Z ozirom na novo ustanovljeni socijalno politični urad je nastala potreba, da se namesti večje število pisarniških moči. Poprejšnja občinska uprava je predpisano število prekoračila za 7, sedanja uprava jih je tedaj nastavila na novo samo dvoje. Tako je pravzaprav nezasedenih še 10 mest in so očitki od strani pokr. uprave neutemeljeni. Na občnem zboru prostovoljnega gasilnega društva je nepooblaščeno zastopal mestno občino obč. svetnik Pirc, vsled česar interpelira župana obč. svet. socijalist L a h. Njegova interpelacija izzove med klerikalci hrup in čujejo se klici: — Lah govori prvič v obč. svetu in še sedaj ga je polomil. — Zupan opozori obč. svet. Laha, da ta zadeva spada k slučajnostim. Poklicno gasilstvo je bilo ustanovljeno dne 14. mr.rca 1922. V občinskem svetu so takrat vsi demokrati glasovali za poklicno gasilstvo. Kasneje je to zadevo pospeševal celo vladni komisar. Sedanji župan je namestil le 3 gasilce. Vse ostale pa je namestil dr. Senekovič po nalogu Ivana Hribarja. Vsekako je potrebno, da se doseže sporazum med občino in gasilci. Najem posojila za zgradbo šol. Pokr. uprava je odgovorila z dopisom mestni občini v zadevi posojila za zgradbo novih šolskih poslopij, da te gradbe niso nujne in zidanje šol ni produktivno. Z ozirom na dejstvo, da je rentabilnost šol v izobrazbi mladine in ljudskem zdravju, se sprejme predlog pritožbe zoper odlok pokr. vlade. Občina je odgovorna za poškodovane brzojavne in telefonske naprave. Temeljem § 124 finančnega zakona označuje pokr. uprava mestno občino kot odgovorno za event. poškodbe brzojavnih in telefonskih naprav. — Obč. svet sklene protest proti te) odgovornosti z motivacijo, da na) za take poškodbe iščejo zadoščenja poklicani varnostni organi, policija in žandar-merija. Obč. svetnik Tokan utemeljuje ta protest tako-le: — Če pride kak minister iz Beograda in bo v Ljubljani treščilo vanj, bo tudi mestna občina odgovorna! Poročila finančnega odseka poda obč. svet. Zajc. Sprejme se predlog o povišanju tržnih pristojbin za živinske sejme. Sledi zanimiva debata o dopisu županovem radi posojila 2,000.000 Din za zgradbo gasilskih stanovanj. Z ozirom na naraščajočo stanovanjsko bedo je sklenila mestna občina graditi nekaj novih stanovanjskih zgradb. Pri tej priliki zahteva obč. svet. Lemež pojasnilo od župana tlede takozvane »Vile pri 4 znamenjih« na entiakobskem trgu. Zupan pojasnjuje točno cel slučaj, ki je v glavnem sledeč: Prizadeta stranka Gril je neosnovano zahtevala na mestnem _stan. uradu nakazilo novega stanovanja, češy da ji preti v par dneh deložacija. Na poziv, naj Gril doprinese za to pol-nomočne pravne dokaze, 'se stranka ni odzvala^ Medtem je mag. nadsvetnik Jančigaj ponudil za prvo silo Grilu eno stanovanje na Gradu ali pa v baraki na Ledini. Tega pa Gril ni hotel sprejeti in se je prostovoljno izselil na Šentjakobski trg, kjer je nastala Vila pri štirih znamenjih. Mestna občina mu je odkazala začasno stanovanje v mestni ubožnici. V celem je mestna občina preskrbela stanovanja 250 strankam, kar je znamenje, da vztrajno dela za omejitev stanovanjske bede. Obč. svet. dr. Stanovnik omenja, da so stanovanjske bede krivi dr. Žerjav in njegovi tovariši, ki so delali stanovanjski zakon. Zato ni umestna gonja po »Jutru« proti mestnemu stanovanjskemu uradu, ki mora delati po tem zakonu. Dr. Lemež hoče pojasnilo glede samovoljne preselitve podpredsednika JDS dr. Dinka Puca, ki je zasedel stanovanje v Beograd odišlega dr. Ribara. To stanovanje obsega 7 sob in potegoval se je zanje univ. prof. ing. dr. Ser-nec. Dr. Puc ima 4 ljudi v družim, dr. Ser-nec 7 do 8. Dr. Puc je imel na Rimski cesti dobro stanovanje, dr. Sernec ima premajhno. O tem stanovanju odločuje sedaj druga inštanca in bržkone bo moral dr. Puc stanovanje izprazniti. Čuje se medklic, da stanovanjska zadeva dr. Puca postaja »po-liticum«. Obč. svet. dr. Vidmar pravi, da z ozirom na po tujem kapitalu ogrožena industrija ne bo mogla biti udeležena pri zgradbi novih hiš. — K stvari o nezakonitem nakazovanju stanovanj navaja slučaj, da je mestna občina prezrla f a 1 z i f i k a t odloka v stanovanjski zadevi nekega Primorca. Dr. Stanovnik pravi, da so to zagrešili uradniki, ki so delali brei kontrole. Dr. Lemež pravi, da če ne bo šlo z lepa, bo šlo z batinami! Red da mora biti! Vsled očitka dr. Vidmarja,, da so bila stanovanja v novih mestnih hišah nepravično zasedena, obljubi župan popise vseh strank v novih mestnih hišah. Obč. svet. Tavčar: Želimo tudi imenik onih, ki niso bili uslišani, ko so prosili za stanovanje. Župan: Tudi. Obč. svet. Tokan (socijalist) pripoveduje, da je pred kratkim odšla posebna komisija, pri kateri je bil tudi on, na Grad, da pregleda stanovanja Rusov. Opisuje, da so Rusi komisijo pri vstopu v stanovanje nahrulili, češ da komisija tu nima ničesar za iskati. Nadalje pravi, da je videl, kako so Rusi ležali z do gležnjev blatnimi škornji po tleh, da je po sobi »smrdelo«, ker ne zračijo, da pa je še bolj smrdelo po parfimu. Videl je same take obraze, ki morejo biti vse kaj drugega, kot dijaki. Mestna- občina je nakazala ruskim »dijakom« stanovanja, tu pa so sami pustolovci brez para, »smrdeča mrhovina*. Vsled tega je treba vse tiste, ki niso dijaki, pognati, odkoder so prišli. Ti ljudje so mladi in niso bili udeleženi svetovne vojne. Nekaterim med njimi, ki res obiskujejo naše šole, naj bi mestna občina »eventualno« šla na roko, da bodo pod streho, druge pa naj se čimpreje odpravi. Obč. svet. Tavčar: Gospod Tokan, zelo socijalno govorite, to je zares socijalno, ko imenujete človeka mrhovino. — Tokan ne odgovarja ničesar. Končno se sprejme predlog o posojilu 2,000.000 Din. Glede odprave smodnišnice na ljubljanskem polju se po daljši debati sprejme predlog odseka, da se odobri tozadevni dogovor z vojaško oblastjo. Mestna občina odpravi smodnišnico na lastne stroške. Kritje za stroške dobi v Izmenjavi parcel z vojaško oblastjo. Pritožba Jos. Juga glede davka na avtomobile se zavrne. Tu prekine župan javno sejo, ki se nadaljuje v torek dne 27. t. m. ob 6.- uri zveč. Bzršitev smrtni k&mi na V Madridu so bile izvršene 9. maja tri smrtne kazni: zadoščenje za zločin, ki je v najvišji meri razburil prebivalstvo cele države. Gre za umor dveh poštnih uradnikov, v poštnem vozu ekspresnega vlaka v Andaluzijo, v noči od 11. na 12. aprila. Ko je vlak privozil v Kordovo, so našli hladna trupla; poštne vreče z raznimi vrednostmi so izginile. Vsi trije morilci so vstopili v vlak med potjo s privoljenjem poštnih uradnikov, ker je bil med morilci tudi neki poštni uradnik. Zločin je bil izvršen med vožnjo: eden izmed napadenih se je junaško branil. Na prihodnji večji postaji so vsi trije zločinci zapustili vlak in se vrnili s tam čakajočim avtomobilom v Madrid. Ta izposojeni avto je pokazal prvo sled za morilci. Nekaj dni po zločinu se je eden izmed morilcev ustrelil iz strahu pred kaznijo in vsled očitanja vesti. Njegova žena, ki je bila tudi zaprta, ni imela nobenega obzira več in je naznanila vse soudeležence, ki so bili v nekaj dneh prijeti. Skoraj vsi Izhajajo iz dobrih rodbin: bili pa so vdani pijači in igri ter so živeli razuzdano življenje. Predani so bili vojaškemu sodišču, v državi je namreč diktatura, in obsojeni po sumaričnem postopaniu. Sodišču je bil izročen tudi duševni kolovodia. Kar je pričelo po noči v drvečem vlaku, ie končalo v jutru lepega pomladanskega dne. Nad ječo je plapolala črna zastava. Trikratno smrtno obsodbo je smatrala vsa javnost za pravično, čeprav se je vzbudilo sočutje za vse tri obsojene zločince, ki niso bili končno nič drugega, nego revna bitia. Izredna dramatičnost dejstev ie povzročila, da je postal zločin zelo popularen. To je največ zakrivil tisk, ki se ni zadovoljil z navedbo golih dejstev. O zločinu ie bilo napisanih tudi nekaj brošur in celo neka igra; mladi pesniki pa so zložili celo verze, ki se nanašajo na dogodek temne zimske noči. Smrtna kazen. Je bila izvršena takole: Obsojencem je bilo sporočeno, da bodo usmrčeni z železjem. Nato so bili odpeljani v kapelo, kjer so morali ostati dvanajst ur. Več duhovnikov in članov »Bratovščine miru in usmiljenja« se je trudilo olajšati zadnje ure obsojenih morilcev. Opravljenih je bilo več maš. Polagala se je sploh velika važnost na to. da umrjejo kristjanski. Usmrtitev sama pa je bila izvršena na ta način, da so bili obsojenci privezani h kolom. Okoli vratu jim je krvnik nataknil železni ovratnik, ki se da s pomočio vijaka zelo stisniti, tako da se obsojenci takoj zadavijo. Obraz mrtvih kandidatov se prej pokrije s črnim suknom. Trupla se nato pokopljejo po vseh cerkvenih obredih. Svoječasno so bile izvršene smrtne obsodbe javno ter so se spremenile v prave ljudske praznike. Tako predvsem za časa inkvizicije, ko je mati katoliška cerkev pošiljala svoje sinove iz solzne doline pred obličje najvišjega ob groznih mukah, nad katerimi so se naslajali sadistični cerkveni dostojanstveniki. Tekom zadnjih petdesetih let ie bilo v Madridu usmrčenih 19 moških in dve ženski. Križ »Bratovščine miru in usmiljenla«, ki ga nesejo pred krsto in ki stoji prej v kapelici med šestimi zelenimi svečami, uporabjajo od leta 1421. Ispred sodišča. DEZERTER KRADEL KAKOR SRAKA. »No, sedaj imamo pa velikega grešnika pred seboj.« S temi besedami pozdravi predsednik senata Ivana Breznika, ko ga prižene justični paznik v razpravno dvorano. »Dosedaj ste bili pri vojakih zaprti, kajne da, — in od kdaj že sedite?« — »Od 10. julija 1923.« »In glejte, nič vam ne bo šteto v kazen, ker ste po'begnili.« — Po tem prijaznem nagovoru se prečita obtožnica, iz katere posnamemo, da je Ivan Breznik obdolžen hudodelstva tatvine po §§ 171. 173, 174, Ilc in 176 Ila k. z. ter pre* greška pobega v smislu § 63, 1 voj. k. z. Dezertiral je namreč trikrat od vojakov. Kot vojni begunec si je — ravnaje se po besedi Sv. pisma »človeku ni dobro samemu biti« t— izbral družico v osebi Terezije Štifter. S to družico, ki se trenutno pokori v ječi — dobila je tri mesece — se je vlači! in potikal zlasti v okolici Domžal ter kradel kakor sraka. Kradel je vse kar mu je prišlo pod roko: moško in žensko obleko in perilo, zastore, usnje za podplate, čaše in krožnike, meso, moko, ure itd., celo okno je nekje odnesel. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša 20.000 kron. Naposled so ga prijeli v Gorici in italijanske oblasti so ga izročile pod pogojem, da se ga radi pobega ne bo preganjalo — Toženec odkrito prizna vse inkriminirane slučaje nakar se preberejo izpovedbe prič in dokazovanje sklene. Po daljšem posvetovanju razglasi predsednik sodbo, ki se glasi, da je obtoženec kriv hudodelstva tatvine po vseh navedenih §§ ter se kaznuje po § 178 k. z. z enim letom težke ječe, poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem mesečno. — Glede pregreška pobega pa se izjavi sodišče nekompetentnim in to kljub temu, da mu je obtoženca izročilo vojaško sodišče z utemeljitvijo, da je obtoženec odslužil svoj rok, in kljub temu. da eksistira nasprotujoča odločba kasacljskega dvora. — S tem pa je sodišče skartiralo tudi vprašanje, bl se li bito oziralo na pogoj, pod katerim je bil obtoženec izročen od italijanskih oblasti, ali ne, na pogoj utemeljen na konvenciji med obema državama, glasom katerega Italija vojnih beguncev ne izroča, vsled česar je izročila tudi Breznika radi hudodelstva tatvine samo pod pogojem, da radi pobega ne bo preganjan. (Državno pravd-ništvo je bilo mnenja, da sodišča niso vezana na vse to. Državni pravdnik je trdil pri obravnavi, da se tudi italijanske oblasti ne ozirajo na to.) Obravnava je bila torej tudi iz juridič-nega stališča zanimiva. MAZAČKA ALI »PADARICA«. Franja Lončar, žena posestnika in lesnega trgovca na Igu. je znana »padarica«, ki ima mnogo »pacijentov«. Zlasti ženske se rade zatekajo k nji. posebno v diskretnih zadevah. »Medicine« dobiva od konjača na Drenovem griču, čigar cela rodbina se istotako peča z mazaštvom. To jo je privedlo na zatožno klop. Z zadevo $e je pečal sprva preiskovalni sodnik. Preganjali so jo radi poskušene odprave ploda, ki je dandanes tudi na deželi precej »en vogue«. — Preiskava pa je bila ustavljena in je deželno sodišče odstopilo zadevo okrajnemu, kjer se Franja Lončar danes zagovarja radi prestopka mazaštva, ker je obrtoma prodajala »medicine«, ne da bi bila k temu opravičena. Nedovoljena obrt je sicer dobro nesla kakor se kaže, kajti dokazano je, da je plača! en sam zakonski mož za »zdravila« za svojo ženo in »konzultacijo« tisoč kron, — ampak štirinajstdnevni zapor, ki ji ga je danes prisodilo okrajno sodišče po § 343 k. z., je vendar malo neprijetna stvar. KUPOVALCI SUMLJIVEGA BLAGA. 1. Josip Andlovič in njegova žena Ana sta nakupila od nekega K. večjo množino različnega lesenega in železnega blaga, ki ga ccni trgovec Sušnik, kateremu je K. bla- go ukradei, na 1362 dinarjev. Plačala sta K. za to blago 1125 dinarjev. Zagovarjata se s tem, da nista vedela, odkod izvira blago, dasi sta vedela, da je bil Kemperle pri Sušniku uslužben. Speci-jelno Josip Andlovič trdi, da ie bil mnenja, da je nakupil K. stvar v tovarni Bistra ali pa v Kamniku, ker kutrojejo tudi trgovci take predmete tam mnogo ceneje nego v Ljubljani. Oba sta bila — pravita — v dobri veri, posebno ker jima je K. zatrjeval, da se ni treba ničesar bati. Zagovor ne drži. Obsojena sta kot na-kupovaCca sumljivega blaga po § 477 k. z., in sicer Josip Andlovič na 200 dinarjev globe, v slučaju neiztirljivosti na 48 ur zapora, Ana Andlovič pa na 100 dinarjev, v slučaju neiztirljivosti na 24 ur. 2. Franc Pavšič, kanclist državne železnice je kupil od nekega Novaka dve ukradeni deski za 130 kron. Zagovarja se, da je imel Novaka ra poštenegaifcčloveka. Sicer ga preje ni poznal, a opečen je bil kakor delavec. Prinese*] mu je deski pri belem dnevu. Tudi ta zagovor ne drži. Sodnik ga obsodi na 150 dinarjev globe, v slučaju n«-iztirljivosti pa na 3 dni zapora. § 431 k. z. Bizil Ivan, sedaj vojak, je obdolžen, da' je nekega Komurko lahko telesno poškodoval Sedel je, »nekoliko v rožicah«, v družbi mesaTja F. T.. ki je bil, kakor pravi, trezen, v gostilni. — Vstopi neki Komurka, in kmalu se vn?n.e med njini in Biziloin radi nekega kolesa prepk. Med prepirom prime Blzll Komurko za ‘idse in ga vrže na tla, To obdolženec priznava teT navaja kot vzrok, da je segel KomuTka v žep in ga hotel nai-pasti z nožem. Sodnik: »Ali ste videli nož?« Obdolženec: »Videl.« Sodnik: »Očita se vam, da ste ga, na tleh ležečega, tepli po glayj in obrazu, taka da ste ga telesno poškodovali.« Obdolženec: »Tepel ga nisem.« Kot priča zaslišani mesar, obdolžencev tovariš, izpove v bistvu kakor obdolženec, samo noža ni videl. Sodnik: »Imate kaj denarja?« Obdolženec: »Ne.« Sodnik: »Ga boste pa od doma dobili.« Obdolženec: »Kako, na kakšen način?« Sodnik razglasi sodbo: Po § 431 k. z. 50 dinarjev globe ali en dan zapora. Obdolženec: »A, tako. sedaj sem pa )az kriv------------! Potem se sme pa vse na- rest. Segal je v žep. še zaklal bi me bU. Nevaren človek je, ki je na Češkem že tri zaklal. Saj so ga tud po šub na Češko domu poslal. Plačam pa ne, raj sem zaprt. Kaj zato. Ampak en let bote čakal name.« Sokolstvo. Ljubljanski Sokol. Izlet moške dece na »Grmado« se vrši v nedeljo dne 25. t m. Odhod izpred Narodnega doma z vozovi točno ob K 7. zjutraj. Povratek čez Sv. Katarino, Toško čelo in Podutik; prihod v Ljubljano med 7. in 8. uro zvečer. Prehrano za celi dan je vzeti seboj. I9 Vedno zadnje novosti \ & • 9 O SAMO • 9 šelenburgova ulica 3 • % Gričar & Mejač. § Strane. . K- vendar ™ u MiYeaa zelenega, ielj so Se meseca Velikega travna. ta,:o natnodrovali, za- fe. v. stekleniCn i®?, duhovito bulili v « ‘istega f?°,kazal G°dežev And?ei Sh4fiev t sibal 7 0a.< vori junaško, bod) človek in ne yoa, „jbil — Pri tej priliki tudi Šikič izjavila. napada udeležen napada, ampak da se 1®., pri-udeležil neki Bubanovič. — KrniP^ postavlja: »Tiho bodi. Saj si vendar h.flay,4 banovič.« — Šikič: »Tiho! Vsi ste J ejj, — Caruga se pri tem prepiru samo j»- Ob 6. uri popoldne je bila razPr ključena. DANAŠNJA RAZPRAVA. Osijek, 22. maja. Na ilm^f/carj1' pravi se je nadaljevalo konfrontiranj.,^ d* ge z njegovimi tovariši. Caruga l®^^ v se ne spominja, kdo je najprej Tompojevcih. Ko mu je predsediu* ,•#, J® izpoved ranjenega logarja Tomljea ^ postal Caruga besen in ie zaklical- pa-prišel čas, ko se bo izkazala resm1?.»K"; tem je Caruga poskočil proti Drezg^ta ltw je zaklical: »Molči! Jaz bom že P0; -«! si ti storil! Ne bojim se vas! Jaz ni jmis* in vi vsi skupaj le jagnjeta! VI =^vetUd volkovi kot jaz! Jaz vam bom že Ko je predsednik sodnega dvora * ^ Marka Bojaniča za posamezne m ja |: vse priznal, izgovarjal pa se s t>a^ug»1 vse storil iz strahu pred Carugo. ^ -izjavil, da tega človeka sploh ne 20. maja t. I. njivo kar 7 mrličev, med umrli za škrlatinko. Da se število dece, tako da se tokrat d pokopljejo en dan več otrok kot m .g V naše pridne babice. Občinski PJrj tfb podčrtal v svojem dnevniku zl&s ko ie spravil na Par,a d »f temi j#1 uram za sartammo. ud se je ta kuga- tako razpasla, so največ kritji#; učeni ali zakrknjeni starši, ki PVj <$" opasnost te bolezni prikrivajo °b°l® iejo v njeno lastno pogubo in posPe’. ^ tem širjenje epidemije, ki jo ie P. y«”' razmerah nemogoče udušiti še las nemu zdravniku. Izredno veliko smrtnih slučajev navdaja seveda na ^ s strahom, ki opravičuje apel «a Q js stveno oblast, da poseže v to v lego in uvede akcijo za trajno 10 . sanacijo naše doline. . nafl i: Sevnica. (Občinske volitve.) črnskih volitev še sicer ni določem apf>’ se posamezne politične stranke z® , ja Ijajo na volilno borbo svesti - „0 > bije sedaj odločilni boj med napr®r ja« SLS. Pri zadnjih občinskih volitva maja 1921 je bilo razmerje gfias-o^ 1) . NSŠ 86. SKS 85. SLS 82, socija»5“ fj JDS 55. V občinskem starešinstvo^ to združile SKS, SLS in dobila SKS župana, NSS in socij usjuna orvo župana, 111 bili potisnjeni v opozicijo. Pri siT, ie fje volitvah dne 18. marca 1923 pa * jp.i. merje glasov temeljito preokremio>m 5% dobila 247 glasov, NSS 21, SKS |0» jalistt 29 ta JDS 33. Vočigled »Sfb) računa sedaj SLS na absolutno^ K upa, da bo tako sama Prevzela 1 gospodarstvo. V koliko se ji hoda pl uresničile, bo pokazal izid, ki pa. povsem drugačen, kakor je bil ^ 1923' url.ikv Brežice. Danes ob 20. naše Sokolsko društvo članski Tjr»t*rJ^| telovadnici meščanske šole, nujno vabi vse brate in sestre, vse prijatelje velike sokolske , pogovorijo o proslavi letošnie “pik dvajsetletnice. Komur so zn ah® razmere pred osvobojenjem ta -C kakšnimi težkočami in zaprekah^ dprfls,.*e tedanjih časih mofalo borjtl nas_t. temu ni potreba posebej pov< nacijonalne važnosti te mora biti obenem sijajna te pro,1,fesViiai‘ - .............-.....-ina manH^sice kolskega dela In zmage jugoslov^ sest^to1'' nad pangermansko. — Bratje doS0, f vsi narodno ki so se jasno Vam bo, da ne smete stanka in da je dolžnost vsak®*.. ro čuteči, spomnite se(imY odigrali tu pred des^jjtl^ vsakf^i. vati po svoji moči k tej Prir^fi^u. naj se izvrši v čim večjem °p V! u{'i Ormož. Ormoški okrajni zas sejni ., dne 31. maja 1924 na mesta®" pin®* v Ormožu razstavo goveje živi ^ $e1 . ske pasme. Namen razstavex 1 ViviO^frtg* eni strani zainteresira domače pgo j da se še z večjo vnemo okleDe'.rttgf domačega gospodarstva; na merO®>!0{|i pa, da se pokaže javnosti W i>s .p, faktorjem stanje naše živinorej1 .( povojnega dela. Otvoritev ,r? „„:slce 2 uri. Z ozirom na ugodne Želez se pričakuje mnogobrojen poset. Iz strankarskega Mestni odbor N RS in blVie zaui NNS sklicujeta za danes 23. *• č„'ntpeter.’lllftt sianek svojih pristašev za » , Kolodvorski okrai v »Hotel Ju (Kolodvorska ulica). ____________ LastDUt: nnevfli^ Konzorcij »Narodnega V ^ nsairni Jn nrlffflVOrDi UI* Gospodarstvo. Sadlereja ¥ naši državi. Ministrstvo za poljedelstvo in vode ]e objavilo porastke o sadjarstvu v naši državi. Radi zanimivosti priobčujemo nekaj številk Vsajenih sadnih dreves. V Sloveniji je 1,145.000 slivnih dreves Csljiv), 2,772.000 jabolk, 633.000 hrušk, 194.000 ttehov. in 385.000 raznih drugih sadnih dreves. Srbija ima 36,740.000 sljiv, 1,980.000 jabolk, 1,315.000 hrušk, 650.000 orehov, 710.000 domačih kostanjev in 1,805,000 raznih dni-Sih sadnih dreves. V Vojvodini je 400.000 sljiv, 429.000 jabolk. 155.000 hrušk, 122.000 orehov in 220.000 raznih drugih sadnih dreves. V Dalmaciji: 49.000 sljiv, 43.000 jabolk, hrušk, 30.500 orehov, 3,220.000 oljk, 500 domačih kostanjev in 621.000 raznih Qtu8fo sadnih dreves. i'bJttVatSka ima 8’600-000 sljiv, 1,575.000 to+.755,000 hruSk> 506.000 orehov, 53.000 dreve^eV raznih drugih sadnih Macedonija: 1,246.000 sljiv, 198.000 ja-141.000 hrušk, 72.000 orehov, 83.000 drevak kostanjev in 155.000 raznih drugih 23 J‘'rna Sora: 180.000 sljiv, 15.000 jabolk, j/ hrušk, 11.000 orehov, 63.000 olik, ^tanjev in 34.000 raznih drugih sadnih j^Q?°tenitakem imamo v celi državi 50 mil. hrušk ,sli‘V, 7,758.000 jabolk. 3.685.000 <61 (mn ’ 8-000 orehov, 3,458.000 oljk, 8adn'h 'Cos^anjev 'n 5,392.000 raznih drugih y _ dreves. Celotno število sadnih dreves y državi dosega 73,469 960 dreves. rednost sadne letine smemo ceniti pri dina”- ^tev^u sadnih dreves na pol milijarde 5o d;‘ev-. Ce cenimo vsako sadno drevo na oost ariev’ potern bi znašala skupna vred-milit.Sa5nega drevja v naši državi tri in pol dinarjev. e številke nam jasno dokazujejo važ- nost Pri 2al se goji adjereje za gospodarstvo. ®rlšfo S VSe premal° plemenitega sadja, ki bi nekaj pi?°^tev za izvoz (Slovenija n. pr. ima pL- vy ilvvl voivvcuija ju. pi. uiia to, vend .ega sadJa’ vendar ne prema-iih c, **a ie sadjarstvo v nekaterih kra-'u' olove Pridejo ye£ji 'enije 2e zelo moderno). Pravzaprav j v naši državi za izvoz v poštev v ^ skoro edino suhe sljive, ki pa po-trgov- -P^v važno postavko v naši zunanji ostalem" 0 tako biI° mogoče tudi pri je razv’dSa<1^U’ k* sc sojilo moderno; tu iiedpievJ^ VeIilca važnost sadjarskih in po-strokovnih šol in šolanje v njih. tovarn « “»e za naše sadjarstvo bilo t ef,Za. konzerviranje sadja, da bi ga ne Sadie a Uvažati kot surovino in da bi se °6ka' f111020 uporabilo. Sicer imamo . i tovarn za marmelado in konzerviranje I0, toda za naše sadjarstvo je to prema-, konzervirano sadje je mnogo prikladnej-0a ^2V0Z ‘n bi tudi obdržalo naš pridelek ^ dobrem glasu, dočim se sveže sadje že “ansportu mnogokrat pokvari. Naš dofis Ameriki. NaJa država dolguje v celoti Severo-Združenim državam z obrestmi v, 60 milijonov dolarjev. Tu so Predvojni dolgovi Srbije, kakor tudi Vtfeefa> ^ ^ dobila Srbija za časa ^iM^aŽanie povra^a zavezniških dolgov ttaOire? ^ S6^ že ne^co re5en0: da je it0n, treba te dolgove plačati, Z odpu- 5evatjSe^.’ i50 ie Anglija že pričela odpla-Oe j)j*svo^ dolg, sploh ni računati. Sicer pa stati n °*e*a no'5ena stranka v Ameriki pri-® ta k 0<^pust zavezniških dolgov, ker bi ^sbiva?1^ ze^° njen položaj med Žanje d °m- Slednje namreč zahteva zni-5rične pV^0v ^ to bo pa možno le, če 2ato je •Vropa odplačevati svoje dolgove, ta ne žiaf1K>> da se nobena ameriška stran-DlaEevaic zameriti svojim volilcetn-davko-••ovtaSsu*!? in vse zahtevajo čim prejšnje Pr ‘° dolgov Evrope. *li$att a"Ci*a Seveda noče sedaj še ničesar Ona staraPi0VTa£ilu sv°iega dolga Ameriki. Niškim vVm povračilo v zvezo z reparacija ]jot ®*ašanJem: dokler ne plača Nera-116 more vemaeaila država, tudi Francija pra^anie v tem pogledu še ni po- Naš iS2eno- UraVnoves^r^aVa J'e dosegla lansko leto ^ trgovin1116 Proračuna; tudi naša izvoz-^adi tec a Je iz^azovala znaten prebitek, ^v, da io 3f smatraIa vlada Združenih dr- 610 *°spodarUskISlaVxa Že dosegla ono stop' ?°VraČevanu Uvrstitve, ki ji omogoča ^°da v _ tmeci in Predvojnih dolgov. *tVa se ni toi-C *a”ac^a našega gospodareča v Amp -t zato ie Posiala na5a sPora2umn^ ° posel3no komisijo, da ure-vprašanje povračil naših dol- Kotoijjjjj. . nk“ še{ ie i« Pogaiania končala in ^Ofiftianj, objavil potek in uspeh teh >S0dJtSn^ie,Tdariala “a?a komisija > PomcS m I ? Amer>kl za drago-^ Svoje dol,r ,VOin° in pa PriPravlje-?r to sedai 5 «C Prei P°ravnati. Ven- dosega če’ker naša država ? V°int ie bL ^ gospodarske moči. ralrf Jf 11356 drŽave d^oma dra2d,elI"no in un«eno, deloma pa ^ *>«*i izčrpano. Zato so bili \ hodki v prvih letih osvcbojenja majhni. Šele sedaj se je posrečilo uravnovesiti naš proračun in to z rednimi dohodki. Vendar pa še nismo v stanu, s temi rednimi dohodki pokriti tudi odplačila naših medvojnih dolgov. Kajti še sedaj država fte more izpolniti vseh svojih obveznosti oškodovancem Po vojni, ravnotako tudi še ne more odplačevati svojih zunanjih dolgov, tem manj, ker še od bivših neprijateljev nismo prejeli vsega, kar so nam dolžni plačati, da nam povrnejo povzročeno škodo. Ameriška komisija za te dolgove je sprejela naše poročilo na znanje. Izrazila je željo, da i» tudi naša država pričela čim preje z odplačevanjem svojih dolgov. Ta odgovor je bilo pričakovati, ker se mora komisija ozirati na vedno glasnejše zahteve ameriških davkoplačevalcev po znižanju davkov. Strojne !©¥arrBe m fitoarae d. d. v iiyh§Ia7M so imele 21. maja 1924 svoj V. redni občni zbor. Iz poročila upravnega sveta posnamemo, da je to velevažno industrijsko podjetje tudi v pretečenem letu znatno napredovalo v produkciji. Predložena bilanca izkazuje Din 912.194.— čistega dobička ter se izplača 11% dividenda, t. j. Din 11.— za delnico. Rezervnemu zakladu se je vo-tirala vsota Din 45.609.74 Penzijskemu fondu uradnikov Din 50.000,— Podpornemu fondu delavcev Din 50.000.—•, Dobrodelnim namenom Din 30.000.— Fondu dubioznih terjatev Din 120.000.— Pri dopolnilnih volitvah je bil izvoljen v upravni svet gospod ravnatelj inž. B o n-c e 1 j, ter bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik, g. Avgust Žabkar v istem svojstvu. Dividenda se izplačuje pri blagajni Ja-dTanska-podunavske banke in Ljubljanski kreditni banki s 1. junijem 1924. pa do- i ¥es£i z mednarodnega donawstee^ ¥@S®seIsraa v BratistoL Lesna izložba, ki je bila prirejerta v okviru lanskega veiesejma, je imela velik uspeh in se bo ponovila v še večjem obsegu glede kvalitete na bodočem Velesejmu od 23. avgusta do 2. septembra. Prijave lesnih podjetij sprejema tehnični oddelek mednarodnega velesejma donavskega v Bratislavi, Pffstavni cesta. Radi velike stavbne delavnosti, ki se razvija v zadnjem času v Slovaški, so zaprosili kompetentni faktorji velesejmsko upravo, da priredi v okviru prihodnjega velesejma stavbni sejem (Baumesse). Prihodnji mednarodni donavski velesejem v Bratislavi bo imel 18 izložbenih skupin. Prijave za šotore, mesta, paviljone sprejema tehnično vodstvo velesejma. Uprava je že prižela razdeljevati prostore po skupinah in je pričeL razpošiljati prijave. Na razpolago je letos v celoti 15.000 m* pokritega zemliišča in 13.000 m2 nepokritega zemljišča. Šotori so v površini 2, 4, 6, 8, — 100 m2. Cene so v ceniku ki je priložen vsaki prijavnici. Za posetnike IV. velesejma v Bratislavi je dovolilo češkoslovaško prometno ministrstvo 35%-ni popust na češkoslovaških železnicah. Na ladjah od Mohača do Bratislave velja 50%-ni popust. Legitimacije se bodo pričele prodajati v kratkem, ker jih bo dobiti v vseh bančnih zavodih, potniških uradih, gospodarskih zadrugah ali naravnost pr! upravi velesejma, Bratislava, Pffstavni cesta, če pošlje naprej 25 češkoslovaških kron. Z legitimacijo je obenem dovoljen prost dostop do vseh izložbenih objektov. X Bilanca francoske zunanje trgovine. Francoski uvoz je dosegel tekom prvih štirih mesecev tekočega leta višino 13.5 milijard fr. ali 18 milijonov ton, kar presega za 4 milijarde fr. qli 2 milijonov ton uvoz v istem času 1. 1923. in za 10.5 milijard fr. ali 4 milijonov ton uvoz v istem času 1. 1923. — Izvoz je v prvih štirih mesecih tekočega leta dosegel 15 milijard fr. ali 9.75 milijonov ton, kar presega za 6 milijard fr. izvoz v istem času 1. 1923. In za 12.75 milijard fr. ali 2.5 milijonov ton Izvoz v istem času 1. 1913. X Mednarodna konferenca industrijskih delodajalcev se bo vršila 14. junija v Ženevi. X Velika bolgarska naročila transprot-nih sredstev v Češkoslovaški. Bolgarska vlada je naročila pri dveh velikih češkoslovaških podjetjih za 56 milijonov češkoslovaških kron lokomotiv, osebnih in tovornih vagonov. X Porast ameriške zunanje trgovine. Statistika ameriške zunanje trgovine za april izkazuje poras.t tako izvoza, kakor tudi uvoza v primeri z marcem. Uvoz je znašal 5 milijonov dolarjev več, kakor v marcu, namreč 324 milijonov dolarjev. Izvoz je porasel za 7 milijonov In je dosegel -346 milijonov dolarjev. V primeri z aprilom lanskega leta je bil letos izvoz večji za 23 milijonov. “M . X Konference železniških ravnateljev. V torek, dne 29. maja se je vršila v Beogradu v prometnem ministrstvu prva konferenca železniških ravnateljev iz vse države. Na konferenci, ki se je je udeležil tudi prometni minister, so razpravljal; o vprašanjih našega prometa, zlasti o zadnjih 'železniških nesrečah in pa o Izboljšanju prometa. Nadalje so obravnavali tudi nekatera zanimiva vprašanja glede železniške službe, tako o poenostavljenju železniške uprave itd. Resolucijo, ki jo je sprejela konferenca, so izročili prometnemu ministru. Take konference se bodo vršile odslej vsakega 19. v mesecu. X Pospešeno ekspediranje kokonov svlloprejke. Kampanja za prevzem kokonov sviloprejke prične 29. maja in traja do 30. junija. Prometno ministrstvo je naročilo vsem železniškim postajam, da naj ekspe-dlrajo vse te pošiljke takoj na namembne posta* Trina poročila. ŽITO. Novi Sad, 21. maja. Pšenica 310, koruza 217.5—-235, moka »5« 370, »j?« 345, »7« 297, otrobi 221.5. Tendenca nespremenjeno nestalna. Budimpešta, 20. maja. (V dinarjih.) Pšenica 342—365, rž 320—325, ječmen za krmo 300—310, za pivovarne 325—345, oves 335 —345, koruza 270—275, otrobi 240—247.5. ŽIVINA. Zagreb, 21. maja. (Tedenski sejem) Promet je bil slab, inozemskih kupcev le malo. No tirali so biki 13.5—14.5, voli 11— 16, teleta 12.5—14, telice 11.5—14, svinje 18 —20, mladi prešički 16—22.5, junci 12—15, krave 8—13, seno 82—125, detelja 135—150, slama 75—100. Praga, 20. maja. (Mestni trg, v češkoslovaških kronah.) Teleta 8—13, domače svinje^ 10—13, poljske 10.5—14, švedske 10.5— 11.5, danske 10—12, volovsko meso prednje 10—13, zadnje 12—15.5, bikovo meso 12—14, kravje prednje 8.5—10, zadnje 10—13. kozlički 8—10 za kg žive teže. Vinski trg. Položaj na vinskem trgu se ni spremenil. Cene so ostale povsod iste, kakor dosedaj. Edino vršačka vina z 9 do 10 stopinjami so skoro popolnoma razprodana. Vprašanje izvoza našega vina v Češkoslovaško, kakor tudi v Avstrijo, še ni urejeno. Madžarska si je v zadnjem času močno prizadevala, da ugladi pot svojemu izvozu vina v Švico, Češkoslovaško in Poljsko, vendar niso imela njena prizadevanja nobenega pozitivnega rezultata radi slabe kvalitete madžarskih vin. X Vinska borza v Novem Sadu. V torek je bila otvorjena vinska borza v Novem Sadu. Na tej borzi bodo notirala domača in tuja vina. Sestanki se bodo vršili vsako soboto. X Pogajanja z Italijo v zadevi carinske tarife niso imela nobenega uspeha. X Rokodelske ia Industrijske šole. Tekom letošnjega leta se bo ustanovilo v naši državi nekaj novih moških in ženskih rokodelskih in obrtno-industrijskih šol. X Konvencija o ureditvi prometa na bivši jitžni železnici. »Službene Novine« priobčujejo konvencijo o ureditvi tranzitnega in siceršnjega prometa na progah Donavsko-Savske-Jadranske železnice. Konvencija je bila sprejeta, kakor že poročano, na konferenci v Rimu dne 29. marca 1923. X Madžarski vinogradi kažejo sedaj zelo slabo, ker so elementarne nezgode povzročile precej škode. To stanje se tudi že izraža v vinskih cenah, ki rastejo. Pričakujejo pa še nadaljnega večjega porasta vinskih cen v Madžarski. X Italijanski kapital v našem gospodarstvu. »Jgsl. Lloyd« poroča, da se bo najbrž v kra.tkem otvorila v Splitu filjjala »Banco d' Italia«. Banka bo baje dovoljevala kredite po 8 odstotkov. X Predpisi o iznosu deviz In valut v Nemčiji. Nemško finančno ministrstvo je izpopolnilo prejšnje naredbe o iznosu deviz in valut v toliko, da smejo potniki iznesti iz Nemčije do 200 zlatih mark v nemški valuti. Večje všote se smejo iznesli saino po predhodnem dovoljenju deviznega komisarja. Za iznos preko 500 zlatih mark pa je potrebno dovoljenje finančne uprave ali finančnega ministrstva. X Pritožba slovenskih indnstrljcev. »Jgsl. Lloyd čiti: poste aerimne. Pristojbina znaša poleg normalne poštnine, takse za priporočeno pismo in nujnost še 50 odstotkov takse za priporočilo. DOBAVE. X Dobava mesa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 26. maja t. 1. ofertalna licitacija gle-tle dobave mesa za ljubljansko garnizijo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. X Dobava kovinskega materijala. Direkcija državnih rudarskih preduzeč.i v Sarajevu sprejema do 24. maja t. 1. oferte glede dobave železa, vzmetnega jekla, železne pločevine, podložnih ploščic, vijakov itd. za potrebe državnega rudnika v Velenju. X Dobava papirja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 10. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega papirja. X Dobava tehtnic. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani potrebuje M (deset) Pisemskih in 10 (deset) decimalnih tehtnic. Ponudbe je poslati imenovani direkciji najkasneje do 1. junija t. 1. Predmetni oglasi so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Naropajte NARODNI DNEVNIK* T© in ono. Usoda • aristokracije. ( Polom Avstrije, Nemčije in ruskega carizma ob koncu svetovne vojne ni zadel nikogar tako zelo kakor aristokracijo, ki je bila v teh treh velikih državah najštevilnejša, pa tudi najbolj lena in degenerirana. Velika večina te aristokracije je živela samo od milosti dvorov; od njih so dobivali razni vitezi, baroni, grofi in knezi udobna upravna, ^politična diplomatska in vojaška mesta, čeprav za svojo službo niso bili sposobni. Od drugih poslov iii od posestev je živel le majhen del višje aristokracije. Po svetovni vojni, ki je pometla s cesarji in dvori, so izgubili tudi aristokrati svoja udobna mesta. Posebno hudo je zadel ta prevrat avstrijsko aristokracijo. Nova Avstrija nima več vojske, da bi se aristokrati, ki so razen tega še izgubili naslov in vse privilegije, zatekli vanjo kot oficirji Ministrska in diplomatska ter druga politična mesta so si priborili ljudje iz naroda; aristokrati so se morali umakniti. Aristokrati, ki so imeli že poprej velika posestva, so se jim sedaj posvetili z vso pažnjo in tem se godi še najboljše. Teh je pa primeroma zelo malo. Mnogo aristokratov je imelo pač še posestva tudi ob prevratu, toda bila so vsled neprestane odpro-daje_ že tako majhna, večinoma sami gradovi, da svojih lastnikov niso mogla preživljati ali pa so bila popolnoma zadolžena. Ti in ostali, ki niso imeli sploh ničesar razen zvenečih naslovov in cesarske milosti, so si morali hočeš nočeš poiskati zaslužka in kruha po vzorcu drugih ljudi, ki nimajo »modre krvi«. Danes jih srečujemo v vseh mogočih poklicih, kjer se bore za skromen obstanek. Da naštejemo samo nekatere! Nekdanji član cesarske hiše, nadvojvoda Rainer, sin nadvojvode Leopolda je danes zastopnik neke francoske automobilske firme. Orof Henrik Hardegg je uradnik v Narodni banki. Sin grofa Maksa Tuna, njegov svak grof Kolowrat in eden grofov Coloredo-Manns-feld so nameščeni v Merkantilni banki. Istotako dela v banki tudi eden baronov Konrad Hotzendorf. Grof Hijeronim Traut-mannsdorf je absolviral gozdarsko šolo in je sedaj logar. Orof Pariš Bulgarini je po raznih avanturah, ki so mu prinesle samo razočaranje, našel zavetišča v dunajski poštni direkciji. Dva brata grofa Pace sta otvorila trgovino z drvi in premogom. Orof Nikolaj Schonfeld je nameščen v neki trgovini z železnino; bil je poprej eleganten gardni častnik. Baronica Franja Badenfeld je tipkarica v nekem trgovskem podjetju. Mnogo nekdanjih članov visoke aristokracije se vdejstvuje danes tudi na umetniškem polju. Tako je grof Rudolf Spiegel-jeld slikar. Grof Hubert Spork je postal ilustrator v nekem tiskarniškem podjetju. Grof Rudolf Kinssky je risar in žurnalist. Grof Solms je filmski igralec. Aristokratinje so se večinoma zatekle v bolničarsko službo, mnogo pa jih deluje tudi v gledališčih, kabaretih, varijetejih itd. Kontesa Bugarini je telefonistka, dve baronici Bodenfeld pa sta zaposleni v neki pletarni za nogavice. Razen teh, ki so si našli vsaj še nekoliko odgovarjajoče posle pa je še cela vrsta aristokratov, ki so popolnoma propadli in postali navadni delavci, cestni pometači, ko-čijaži, pa tudi — berači. Taka je danes po polomu monarhij usoda visoke aristokracije, ki bi se ji nekdaj celo mnogo višje službe zdele poniževalne. Tempora niutantur! Zakon En materinstvo. V povojnih letih splošne reformacije se je pričel tudi boj proti prisiljenemu materinstvu. Kot prvi zagovorniki odprave plodu so nastopili zastopniki delavskega razreda, kar je povsem razumljivo iz razlogov, ki iih navajajo za utemeljitev svoje zahteve. Gibanje za odpravo plodu zavzema vedno širše dimenzije in je dovedlo v Rusiji celo do praktičnega uresničenja. Gibanje podpirajo tudi razni znanstveniki, predvsem pa zdravniki. Tudi proces, ki se je vršil te dni pred berlinsko poroto, se je pečal s to zadevo. Nekateri listi celo poročajo, da je anotekar Heider, ki je bil obdolžen, da je v neštetih slučajih pripomogel do odprave plodu, povzročil ta proces samo radi tega, da bi se pričelo o tem vprašanju znova razpravljati. O tem priča tudi ves ogromni materijal, ki je bil zbran proti obtožencu, kakor tudi doka-zilni materijal obtoženca samega. Slednji naj bi dokazal nevzdržnost zakona, ki spravi toliko nedolžnih žrtev v kaznilnico, druge pa v obup in smrt. Heider je imel v Berlinu od deklic in žensk dobro obiskan zavod »Mutabor«. Svojo idejo odprave plodu je zagovarjal v govoru in pisavi. Ko je bil zaprt, je prostovoljno navedel imena 40 žen, ki so iskale pri njem pomoči, in ki so sedaj zapletene v kazensko postopanje. Razen tega ie tekom zadnjih let sodeloval pri 11.000 slučajih odprave plodu. To število se je sicer dozdevalo državnemu pravdniku nezmisejno. V svojem govoru je zatrjeval Heider, ki je sicer dobival za svojo pomoč zelo nizke honorarje, da Izvira njegov boj za odpravo plodu zgolj iz idealnih in socijalnih razlogov. Naglašal je, da je neobhodno potrebna reforma pravo-sodstva, ki se nanaša na odpravo plodu. Sebe smatra Heider za rešitelja srednjega stanu, ki si ne more privoščiti velikega števila otrok, predvsem pa za rešitelja žen in deklet, ki so prišle k njemu z rotečimi prošnjami, Ako jim ne bi pomagal, bi zašle nekatere na kriva pota, druge pa v smrt. Med razpravo je prišlo često do burnih scen. »Mol zaročenec se je hotel ustreliti«, je rekla ena, rin jaz bi imela otroka, ne pa tudi očeta«. »Sta-riši so me hoteli spoditi z doma«, je pripovedovala druga. »Drugače bi morala skočiti v vodo«, je zatrjevala tretja. »Heider je bil moj rešitelj in danes sem previdna ženska.« Težišče razprave pa je bilo pri izvedencih. Zanimivo bo torej vedeti, kaj je rekla zdravnica dr. Wegscheider, ki je obenem poslanec v deželnem zboru. Heider je bil često pri njej, ji prinesel obilo materijala in jo rotil, naj stavi predlog za reformo zakonodaje v pogledu odprave plodu. Heider je po njenem mnenju fanatičen Idealist, ki hoče s tem procesom prepričati svet o nujni potrebi zakonodajne reforme v tej smeri. Njegovo početje izvira iz človekoljubij^ in sočutja. Ker pa mora tudi živeti, ie dobival sorazmerno nizke honorarji. Tudi mnenje zvelenca profesorja Duehrssena je bilo zelo zanimivo. Znameniti ginekolog je govoril dalj časa o prisiljenem materinstvu in je menil, da ni postopal obtoženec strokovnjaško, čeprav niso znane posledice njegovih operacij. Kako nevarno pa je odpravljanje clodu po raznih zakotnih ma- začih dokazuje dejstvo, da umrje 10 do 20 odstotkov »operiranih* žensk. Nagibi, ki so silili ženske k Heiderju, so izvirali povečini iz strahu in bojazni pred starši, zaročenci, predvsem pa iz strahu pred sramoto in revščino. Marsikatera mladenka se sploh ni zavedela. da je njeno početje kaznivo. Čestokrat so seveda glavni krivci moški. Obtoženec je čutil v sebi dolžnost pomagati. Ravnal je idealno. Po njegovem mnenju je dotični paragraf brez pomena, kajti proti niemu se greši dnevno. V tem se strinjajo znameniti juristi in zdravniki. Rusija ie dovolila odpravo plodu v prvih mesecih nosečnosti. Kljub prepovedi se odpravi v Nemčiji plod v sto-tisočih slučajih. Ce bi morale na zatožno klop tudi tiste nemške ženske, ki uporabljajo nesposobna sredstva, bi se nahajala večina nemškega ženstva v ječah. Zdravniki so o tem v zadnjem času zelo pogosto razpravljali in opažati je pojemanje nezakonskih rojstev. Zaenkrat ne morejo zdravniki drugačfl pomagati, kakor, da skrbijo za dobro vzgojo zapuščenih otrok. Državni pravdnik pa se ni strinjal s temi nagibi in je zahteval obsodbo. Po njegovem mnenju gre v tem slučaju za seksualno psihozo. Obtoženčeva erotika je bila vzrok njegovega početja. Predlagal je pet let težke ječe. Sodišče pa je obsodilo Heiderja na dve leti in njegovo ženo na osem mesecev zapora. Obema pa ie bil vštet preiskovalni zapor, tako, da bosta v kratkem zopet svobodna. ¥ taborišču Abd eB ICrima. Ward, Priče, znani angleški novinar in po* ročevalec »Daily Mail-a« se je nedavno vrnil s potovanja, za kateraga ga zavidajo vsi oni. ki ljubijo pustolovščine. Preoblečen v Arabca je prišel v področje Rifa v severni Afriki, kjer se je izpostavil marsikateri nevarnosti. »Daily Mail« je priobčil podrobnosti njegovega potovanja, ki so jih angleški čitatelji kar požirali. Priče pripoveduje, kako je prišel tretjega dne na 5000 stopinj visoki breg in našel tam taborišče Abd el Krima, poglavarja afriških upornikov, ki povzročajo španski vladi toliko skrbi. Po dveh dneh se mu je posrečilo približati junaškemu uporniku Abd el Krimu, možakarju 40 let. Njegov način govora je odločen. O španskih odnošajih do vstašev je pripovedoval, kakor o odnošajih dveh sovražnih držav. Da razjasni svoj položaj, je rekel, da so ga Mavri v področju Rifa izvolili za svojega emira. Ti Mavri se bore za svoio neodvisnost proti neki tuji sili, ki jih hoče spraviti pod svoj suženjski jarem. Vstaši sicer niso za vojno in Abd el Krim je pred nekaj leti sporočil španski vladi, da je pripravljen koncedirati Španiji razne gospodarske koristi, samo, da opuste svoje osvojevalne namene. Ce pa hoče Španska večno voino, naj jo ima. »Naš sklep je trden, kajti složni smo, kakor še nikoli. Čeprav ne pride do večjih akcij. Izgubijo Španci vsak teden 100 do 150 mož, dočim so naše izg-ube neznatne. Edino škodo nam povzročajo bombe z zrakoplovov, toda ne nam, nego prebivalstvu, ki se ne more braniti. Vstaški vodja je S ponosom izjavil, kako težko pričakuje ves svet, da bi prišlo do miru med njimi in Španci. »Kakor hitro bo zajamčena naša neodvisnost, je rekel Abd el Krim, »bo naša dežela pripravljena k sodelovanju z ostalim svetom«. Naše zaloge medenine, železa in premoga čakajo samo na tuji kapital.« Vidi se, da Abd el Krim pazljivo čita časopise, ker je spoznal, kako se dajo naravni zakladi uspešno izkoristiti v politiki. Pripravljen je stopiti t diplomatske odnošaje z vsemi državami. Prvi korak se mu je ponesrečil, kar je bridko pritožil angleškemu novinarju. L. 1922 je poslal v London posebno odposlanstvo, da zaprosi za angleško posredovanie. Pet mesecev so čakali junaški sinovi Afrike v svetovnem mestu, a niso mogli dočakati, da bi jih prejel lord Curzon. Abd el Krim pričakuje več razumevanja pri Macdonaldu, Izročil jt angleškemu novinarju pismo, v katerem prosi angeškega premiera za posredovanje. Pismo se glasi med drugim sledeče: »Vlada v področju Rifa se baš sedaj pripravlja, da ukrene vse potrebno za obrambo svoje neodvisnosti v vojni s Španijo. V tem boju pa krši Španska meddržavno pravo. Sporočam Vam, da sem priznani emir v področju Rifa in Vas prosim za blagohotno posredovanje.« Razno. : O ženskah. To razumejo mnoge ženske dobro: razkrijejo si popolnoma svoje prazno srce. — Težko je ženski biti srečna, ako ne spozna, da jo druge zato zavidajo. — Deklice lahko razdelimo v dve vrsti: v prvo vrsto spadajo take, ki bi rade mnogo znale, a nič doživele; v drugo pa take, ki so vse poizkusile, a ne bi rade ničesar znale. : Po trinajstih letih odkrito zločinstvo Te dni prične pred praškim sodiščem razprava proti nekemu 50-letnemu Frančiški Lothsek, ki je ubil 1. 1911 neko 19-letno deldt iz pohotnosti. Krivca so izsledili na podlag'« izpovedbe nekega Karla Cisarja, ki je teda; še kot otrok videl Lothseka, kako je bežal a usodepolnega mesta. Obtoženec ie svoj zločin priznal. * : Evina hči In kača. Nekoč sta se srečali Evina hči in kača. Evina hči se je pri pogledu na kačo zgrozila in se obrnila v stran. »Cemu se mi umikaš, morda neveš, da te nadkriljujem?« — »Tako? Sem radovedna.« — »Radovedna si bila vedno, toda jaz hočem tvojo radovednost zadovoljiti, kakor nekoč: Imaš gladko kožo. kakor jaz; tudi dvojen jezik in si zelo spretna pri svojih žrtvah;.. .*•— »Toda?« je vprašala Evins hči. — »Ne moreš iz kože. kakor laz, čeravno bi to rada često storila.« : Prtljaga abesinskega regenta. Njegova visokost ras Taffari, abesinski regent, ki pride po nalogu cesarice Zeuditu na posete v Pariz, London in Rim, bo sprejet povsod z velikimi častmi. V njegovem spremstvu bc 300 abesinskih rasov, knezov, ki vladajo v velikih pokrajinah obširnega cesarstva. Med prinčevo prtljago se nahajajo zanimive reči, ki so določene za darove. Poleg drugega bo imel s seboj tudi šest mladih levov, tri samce in tri samice, ki jih bo daroval angleškemu kralju, italijanskemu kralju In predsedniku francoske republike. Med darovi bo tudi dvanajst zeber, ki bodo razdeljene v enakem številu med vse tri države. : Starost šivalnega stroja. Šivalni stroj se je zelo razširil šele tekom zadnjih let v vseh deželah je postal neobhodno potrebni predmet vsake boljše gospodinji, Njegovo rojstvo pa datira iz leta 1814; star je torej ravno 110 let. Tedaj je krojač Bar-tolomej Thimonier napravil prvi uporaben stroj. Otvoril je v St. Etiennu na Francoske prvo strojno delavnico. S problemom pa so se sicer oečjili že v prejšnjih časih. kraju. Tarzan iik je vodil globoko v tosd, v to*-krajino, ki je 5e ni pmtopila iloveška nosa. Enkrat na mesec je Tarzan romal skozi veje, da se je en dan pomudil pri svojih knjigah in izpopolnil svojo zalogo puščic. Ta zadnji opravek pa je postajal vedno težavnejši, ker so črnci skrivali odslej svoje zaloge čez noč v svojih kočah. Tarzan je moral po dnevi izvohati, kam odnašajo puščice. 2e dvakrat se je ponoči vkradel v kočo, kjer so spali črnci in odnesel strelice. Spoznal pa je, da je ta način preveč nevaren in začel drugače: Kadar je srečal črnca samega na lovu, ga je vjel s svojo dojgo vrvjo, ga zadavil, mu pobral orožje in spustil ponoči truplo z drevesa na vaško ulico. Te stvari so črnce tako prestrašile, da bi že davno zopet zapustili vas, če bi jih Tarzan vsako^ krat po svojem obisku ne puščal cel mesec v miru. Tako so vedno upali, da jih je tuji duh zadnjikrat posetil. Do Tarzanove koče na obrežju črnci še niso prišli, toda on se je neprestano bal, da odkrijejo njegove zaklade in jih v njegovi odsotnosti uničijo. Zato se je zmirom bolj držal očetove koče in se le malo mudil pri svojih opicah. Te so močno trpele zaradi tega zanemarjanja, ker so včasih nastali med njimi spori, ki jih je le kralj lahko poravnal. Par starejših opic je spregovorilo s Tarzanom o tej zadevi, nakar je ostal cel mesec pri svojem plemenu. Kraljevske dolžnosti niso bile pri človeških opicah niti številne, niti naporne. mogle razumeti »nežice čudnih sanj, l*i so zanimale duha njihovega človeškega kralja. Njihov besedni zaklad je bil tako omejen, da se Tarzan ni mogel pogovarjati ž njimi niti o novih resnicah, ki mu jih je odkrilo branje knjig, niti jim razkriti častihlepnega hotenja svoje duše. Med plemenom ni imel nobenih prijateljev in zaupnikov več, kakor svoje čase. Majhen otrok se lahko druži z marsikaterim priprostim bitjem, oclra-ščen mož pa lahko najde prijatelja le takrat, če se vsaj deloma ujema v svojih nazorih ž njim. če bi Kala živela, bi Tarzan vse žrtvoval, da bi lahko ostal pri njej; ker je bila pa mrtva in so se razposajeni prijatelji njegovih otroških let razvili v velike, divje živali, sta mu postajala mir io samota njegove koče vedno dražja. Terkopovo sovraštvo in ljubosumje je & nekaj časa zavleklo Tarzanov namen, da bi se odrekel kraljevske časti; kot trdoglav, mlad Angle* se ni mogel odločiti, da bi ss umaknil svojeniu zlobnemu nasprotniku. Vedel je dobro, da bi bil Terkop rad mesto njega vodja plemena, ker se je že večkrat znesel nad redkimi moškimi opicami, ki so se mu upa‘e postaviti po robu. ^ Tarzan je hotel dedca ponižati, brez noža in puščice. Njegova moč in spretnost je tako narasla! da bi obvladal strašnega Terkopa, če bi ta ne imel svojih nevarnih zob. w Nekega dne so ga pa prisilili slučajni dogodki da je to stvar uredil in sicer tako, da je imel odslej prosto roko, ne da bi količkaj trpela njegova SIN ©PICE Na svojih pohodih so večkrat motili Tarzanovo pleme. Novi neznani kriki so preružili tišino divje pragozdne samote. Ptice in velike živali niso bile več varne. Prihod človeka... Po džungli so se klatile ponoči in podnevi druge živali, divje in krute zveri in njih slabejši sosedi so bežali le iz neposredne bližin* in s< vra-žali, kadar je nevarnost minila. Pri človeku je drugače. Kadar pride cm, zapusti veliko večjih živali instinktivno ves okraj in 1* redkokdaj se vrnejo zopet nazaj. Tako tudi velike človeške opice: pred človekom beže, kakor človek pred kugo. Kratek čas se je Tarzanovo pleme še mudilo v bližini obrežja, ker se novi kralj ni mogel odločiti, zapustiti za zmirom kočo ž dragoceno vsebino. Toda ko je nekega dne odkril član družine večje število črncev na obrežju reke, ki je že cele generacije bila opičje napajališče in ko je opazil, da nameravajo izsekati jaso sredi džungle in postaviti tam več hiš, niso hotele opice več ostati V tem Peronospora cevf, iamčeno novo blago kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti, mmmmmmmmmm Slovensko zdravniško društvo javlja, da je njegov dolgoletni zvesti član Desenice. Stavb na vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB. zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Zagreb, DroSMčeva ZS nuk Za Telefon 3-81 - Brc. adr.: „AFEB Tovarniška zaloga: Zdravko Krajnc • Celje viSji okr. zdravnik v Novem mestu RUSSKAJA PEČATI dne 21. maja preminul. Požrtvovalnemu zdravniku in zvestemu tovarišu fiducit. Odbor. Oblačilnica ki je skrbela v najtežjih časih, da so dobili uradniki dobro in po ceni manufakturno blago, opozarja uredništvo, da si ogleda njene zaloge v Stritarjevi ulici, na Miklošičevi cesti in v hiši Gospodarske zveze. Oblačilnica ima na zalogi le prvovrstno češko blago. Kdor kupi dobro blago, kupi dvakrat Prodaja se tudi na obroke. Najprimerejši velikonočni pirh za mladino so RUSKIH KNJIG Z žalostnim srcem naznanjamo, da je danes, v četrtek 22. t. m., ob 13. uri nenadoma preminul naš preljub-ljeni sin kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, ve-zaloga not, lastnih izdaj. - Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolag0. Kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno znižaneI Plačljivo tudi v mesečnih obrokih! katere so izšle v „Splošnl knjižnici” zvezek 7. Cena: broš. Din 12‘—, vez Din 17*—. Pogreb se vrši v soboto, 24. t. m., ob 15. uri pop. iz hiše žalosti Tržaška c. 43 na pokopališče Vič. Žalujoča rodbina KOSI. Danes, dne 23. maja t. 1. se,bo prodajalo na stojnici Jakoba Otrin, ob Zmajevem mostu goveje meso po 1 kg ž Din 10— Lep, črn premog s 4—5000kalorij, franko Ormož tona d Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. SPLOSNA KNJIŽNICA m Cena oglasom do 20 t»tsed Din 5*—; vsaka S- nadallna beseda 25 para z davščino vred. m Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I SlProdamfl dobro ohranjeno, se proda. Ponudbe pod „Dobro ohranjeno* na upravo lista. samski, se išče za žago venec.i-janko, — veš£ mora biti brusiti žago Nastop takoj. Ponudbe na Dr. Šandor Goyan, Zagreb, Aka-demičkl trg. gospodično ali vdovOi pfe-imela svoj dom, ozirofI\ iti-moženje. Sem 27 let pO' uslužbenec ter Imam ** o0ptfd-hištvo in denar. Reso« P be pod »Srečno« n* 7, Emendolc, Groyer, Trapist (polnomasten), po pošti od 5 kg naprej kupite vedno na|ce-neje v mlekarni Ivan Kos, Bohoričeva ul. 28, Ljubljana. od 5 kg naprej razpošilja v vsaki množini i Din 28— kg franko omot. Mišo Vujič, Daruvar. RaiflO ali zastopnika z dobro provizijo iščemo za obiskovanje trgovin z mešanim blagom, kateri bi vzeli na pot tudi našo kolekcijo. Ponudbe na trgovačko poduzeče K. Mahorčič, Zagreb, Petrova ulica 35. (Zirkular) z medenimi ležišči, malo rabljena se po nizki ceni proda. Ogleda se lahko vsak dan pri Josip Ban, trgovec, Sv. Pavel, Sav. dolina. za jedilno sobo, moderno In solidno izdelano, kakor tudi druga stanovanjska oprema se proda za nizko ceno. Avgust Černe, Zg. Šiška 122. gojil za prihodnje buč, kumar In čebuli vezujemo se pr ev*et* množino pridelanega Nadaljna pojasnita 1° P' seme na razpolago. s®' trgovina Sever & ko»P Ijana, VVolfava ul. 1 — v prevodu Krana Pogačnika jn izšla kot zvezek 22 »Splošne knjižnice". Cena broš. Din 14'—, K|Službe|B se tako) sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Josip Lan-geršek v Marenbergu. Učna doba 3 leta, hrana in stanovanje v hiši. I. in II. del v nemškem prevodu se dobi za nizko ceno v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8. jg(Doplsi|I primeren prostor obrt, v neposredni ljane, obtoječe iz ' nlce in lokala ter najraje ob kaki gla točki. Ponudbe na Hišne potrebščine prodam ali jo dam v najem proti kavciji. Dr. Juro Hrašovec, odvetnik, Celje. emajlirano težko posodo znamke „Goliath" in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki „Da> lustlae Gespenster- bUCh". kakor tudi razna Strindbergova dela proda za nizko ceno Zvezna knjigarna, Ljub-ljana, Marijin trg 8, Mia sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8.