W*:% Možnost nakupa posameznih tikovih izdelkov * ...... f seti od ^ ^ Pri nakupu seta 323 55€ ^JS§ (miza + 4 stoli ali več ' |g| po vasi izbiri) vam nudimo 10% popust! e mi važent vrtu Vrtne garniture iz ratana že... od 429,°°€ V* In d u p l a t i PRODAJNI CENTER Zg. Jarše pri Domžalah Tel.: 041 65 65 65.01 729 84 11 Kamnik v pričakovanju Entente Florale Kamnik letos po osmih letih ponovno sodeluje na mednarodnem tekmovanju v urejenosti mest -Entente Florale. Da se po zlati medalji iz leta 2001 ponovno poteguje za žlahtno priznanje s področja hortikulture, je po besedah župana Toneta Smolnikarja posledica želje in prizadevanj za zagotavljanje visoke kakovosti bivanja v našem mestu. »Tekmovanje smo naredili za nas, Kamničane, da imamo radi mesto, v katerem živimo, se v njem dobro počutimo in vsi skupaj doprinesemo k večji kvaliteti življenja«, poudarja. V zadnjih mesecih in tednih smo na vsakem koraku opazili intenzivno urejanje zasaditev po mestu, okolice, postavitev enotnih košev za odpadke in cvetličnih korit, za katera skrbijo tudi kamniški cvetličarji, pokošene so zelenice, obrezano je drevje, na novo so prebarvani prehodi za pešce, popravljene in na novo prebarvane so nekatere ograje (med njimi tudi na Grabnu), urejene so poti in svetilke v Keršmančevem parku, popravljene so stopnice na tržnici, obnovljene so kamnite stopnice in urejen je dostop na Mali grad, nekatere mestne hiše so dobile svežo, lepšo podobo, tudi Dom kulture se ponaša z novo fasado, turistične in kulturno-zgodovinske znamenitosti mesta so označene z ličnimi dvojezičnimi tablami, postavljene so usmerjevalne table za pomembne inštitucije in znamenitosti in še bi lahko naštevali. V urejanje okolice so se aktivno vključili tudi občani, uredili okolico hiš, vrtičke, marsikatero okno in vhod v hišo krasi cvetje. Komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki (botaniki, krajinarji, arhitekti) iz enajstih evropskih držav, bo Kamnik obiskala in ocenjevala jutri, 10. julija. Našemu mestu v jubilejnem letu, ob 780-letnici prve omembe mesta vpisnih virih, želimo čimbolj žlahtnega odličja, a najpomembnejše je, da se v našem Kamniku dobro počutimo, da s ponosom rečemo »Lepo je moje mesto, moj Kamnik!«. SAŠA MEJAČ NAJ SIJE SONCE ALI PADA DEŽ, GLAVNO, DA SO POČITNICE! Kmalu začetek gradnje »Lokalne povezovalne ceste B31« Izgradnja lokalne povezovalne ceste B31 oziroma t.i. »Povezovalka B31« je velik projekt Občine Kamnik, ki je že nekaj let pogosta vsebina polemičnih debat na občinskih sejah in nasploh v javnosti v Kamniku. O projektu in časovnih okvirih izvedbe na 2. strani. Kamfest bo oživil poletni utrip mesta Med 9. in 22. avgustom bo v Kamniku potekal že 6. mednarodni festival Kamfest, ki je na )Vo)ih odrih v preteklosti gostil lnlena, kot so Laibach, Niet, Vlado Kreslin in beltinška banda, Orleki in podobno. Tudi letos bo festival z razgledom s svojim raznovrstnim, kvalitetnim programov razveseljeval tisoče obiskovalcev našega starodavnega mesta. Na treh odrih se bo v štirinajstih dneh zvrstilo 41 izvajalcev. Že tradicionalno bo Otroški oder vsak dan ob 18. uri gostil predstavo za otroke, Glavni oder ob 20. uri je namenjen koncertom, Večerni oder ob 22. uri pa bo obiskovalcem ponudil nastope manjših glasbenih zasedb in kantavtorjev ter gledališke predstave. Več na 5. strani. »Pa kaj, če dežuje, glavno, da so počitnice!« slišim otroke v teh počitniških dneh, ki jim vreme res ni naklonjeno, a s tem si mladi nadebudneži ne belijo glave. Dnevi v zadnjem tednu so resnično kisli in počitnikarjev, željnih dogodivščin in potepanj, nisem uspela najti zunaj, zato sem včeraj obiskala otroke v organiziranem počitniškem varstvu v osnovni šoli Toma Brejca. Prav nič jim ni dolgčas, so povedali, saj ustvarjajo v najrazličnejših delavnicah, berejo pravljice, odigrajo prave predstave, se potepajo po mestu in spoznavajo njegove znamenitosti in anekdote, se odpravijo v naravo, na kamniški bazen, kjer čofotajo tudi, ko dežuje, v šolski telovadnici pa se igrajo z žogo, se spoznavajo s floorballom (po domače peš hokej). 20 do 30 otrok dnevno tu preživlja počitniške dni. Poleg varstva, ki ga vse dni šolskih počitnic organizira Mladinski center Kotlovnica pod vodstvom prizadevne Helene Sterle, je za otroke v naši občini organiziranih vrsta dejavnosti za poučno in aktivno preživljanje počitniških dni v okviru Plavalnega kluba, Vaterpolskega društva, v Termah Snovik in na bazenu Pod Skalco v Kamniku. Naj bodo počitniški dnevi za vse, tako za otroke kot odrasle, veseli in prijetni, da se jih bomo še dolgo radi spominjali! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Ureditveni načrt za novi šoli kljub ostremu nasprotovanju opozicije dobil podporo večine svetnikov Na 4. strani Delavci KIK-a so se za zdaj vrnili na delo Negotovost delavcev kamniške smodnišnice se v obdobju, ko mnogi uživajo brezskrbne počitnice, po več dnevih stavke, ki je bila vmes že nekajkrat prekinjena, kljub nenehnim pogajanjem z upravo, nadaljuje. Stavko so delavci zaradi kršenja številnih pravic, predvsem nerednih plač in neplačevanja prispevkov za zdravstveno in invalidsko zavarovanje, sicer začeli 23. junija, jo nato 24. in 26. junija prekinili s kolektivnim dopustom ter jo 29. junija nadaljevali. Z upravo so 1. julija sklenili sporazum in se vrnili k delu, a se bodo ta petek delavci na podlagi izpolnjenih obljub vodstva ponovno odločali, ali bodo v ponedeljek stavko nadaljevali ali to ne bo potrebno. Več na 4. strani. IZ VSEBINE KULTURA na strani 5 Festival Ana Desetnica, Kamfest, Kri(za) vizije mladih ustvarjalcev, Cantemusova premierna izvedba Haydnove Stabat Mater v Sloveniji, Osrednja prireditev ob dnevu državnosti na Gori pri sv. Miklavžu IZ DRUŠTEV IN STRANK na strani 6 MED UPOKOJENCI na strani 7 Biserna poroka in zlate poroke Športne aktivnosti DU Kamnik PO ŠIRNEM SVETU na strani 8 Islandija - dežela ognja, ledu in vetra tam zgoraj na severu Pod najvišjim vrhom sveta ŠPORT IN PRIJETNA DRUŽENJA na strani 9 12 ur košarke v Stranjah Na Duplici se je igralo 780 minut košarke Iz odbojkarskih vrst MED MLADIMI, ZANIMIVOSTI na straneh 10,11 Kamniška študenta Primož Grkman in Blaž Bajc na mednarodnem študentskem tekmovanju brezpilotnih letal AIAA Pogovor z maslenico Pastirsko poletje na planini Na Mikuševi fantovščini ŠPORT na straneh 12,13 Vaterpolo, tenis, gorski teki, triatlon, motoslalom, kolesarstvo - maraton Alpe Scott, MTB vzpon Terme Snovik-Velika planina, KD Calcit v mesecu državnih prvenstev Dragi bralci, pred vami je predpočitniška številka Kamniškega občana. Tudi ustvarjalci vašega priljubljenega časopisa si bomo malce oddahnili ter se z novimi močmi in svežimi idejami lotili pripravljanja zanimivih, aktualnih vsebin. Avgustovska številka Kamniškega občana izide 26. avgusta. Rok za oddajo gradiva je petek, 21. avgusta, do 12. ure, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa. meiac@siol. net. O-moiKE DELAwJ.CE V 11 h/m ARBORETUM VOLČJI POTOK ww n. a rboretum-v p,si Sobota. 11.7. Poletno vreme. LUMPI - otroška delavnica. (Otroško igrišče, 17.00-19.00) Sobota, 22. 8. Veseli začetek šolskega leta. LUMPI - otroška delavnica. (Uprava, 17.00 - 19.00) 9. julij 2009 Kmalu začetek gradnje »Lokalne povezovalne ceste B31« v Kamniku torat-General (v nadaljevanju »konzorcijska pogodba«), ki bo predvidoma zaključena maja 2010. V primeru uspešnega raziskovalnega projekta po konzor-cijski pogodbi, bodo nosilno konstrukcijo enega od mostov izdelali iz polimerov, ojačanih s karbonskimi vlakni (Fibre reinforcement plastic - FRP). To je s konceptom gradnje, ki temelji na uporabi kompozitnih materialov. Pomembne prednosti tovrstne Izgradnja lokalne povezovalne ceste B31 oziroma t.i. »Povezovalka B31« je velik projekt Občine Kamnik, ki je že nekaj let pogosta vsebina polemičnih debat na občinskih sejah in nasploh v javnosti v Kamniku. Z naslednjim člankom želimo vsebino čimbolj predstaviti in približati širši javnosti in hkrati predstaviti tudi časovne okvire njene izvedbe. Lokacija povezovalke B31 in kratek opis njenih značilnosti Predviden potek Povezovalke B31 med Ljubljansko in Obvozno cesto, premostitvenih objektov in križišč na njej, prikazuje spodnja slika. Investicija Povezovalke B31 obsega: - izgradnjo povezovalne ceste B 31, - izgradnjo dveh križišč na priključnih cestah in dveh v obstoječi in novi poslovni coni, - izgradnjo treh premostitvenih objektov in razširitev ploščatega prepusta na obvozni cesti, - izgradnja hodnikov za pešce in kolesarskih stez, - ureditev odvodnjavanja, - izgradnja in prestavitev komunalnih vodov. Na celotni dolžini povezovalne ceste je predvidena izgradnja obojestranskega hodnika za pešce (pločnika) širine 1,60 m in obojestranske kolesarske steze širine 1,00 m (skupaj z varovalnim pasom: 1,75 m). Za zaščito pešcev je na celotni dolžini povezovalne ceste predvidena postavitev lesene varovalne ograje. Priključek Povezovalke B 31 na Ljubljansko cesto poteka pravokotno in predstavlja štirikrako semaforizirano križišče z Ulico Matije Blejca. Priključek Povezovalke na obvoznico mesta Kamnik bodo uredili s krožnim križiščem. Trasa Povezovalke B31 prečka energetski kanal pri mali hidroelektrarni (Bonačevi hidroelektrarni, ki je v lasti podjetja Količevo d.d.), Mlinščico in reko Kamniško Bistrico. Na teh mestih se bo zgradilo premostitvene objekte (Pl, P2, P3). Največji bo objekt P3 »Most čez Kamniško Bistrico«. Objekt Pl -Most čez energetski kanal bo zgrajen pod Razvojno Raziskovalnim Projektom z uporabo novih materialov in tehnologij (HB FUTURE Bridge) - več o tem projektu v nadaljevanju članka. Ob Kamniški Bistrici bodo odstranili vegetacijo le v najmanjšem možnem obsegu na mestu obeh prečkanj ceste, čez Kamniško Bistrico in čez Mlinščico. Ostala obrežna vegetacija se ohrani. Ureditev brežine pod mostom bo urejena sonaravno s kamnometom, brez vidnega betona. Po končanih delih bodo obrežje Kamniške Bistrice na mestu premostitve zasadili z avtohtonim drevjem (drevesa: vrba, jelša, jesen, topol). Povezave, ki jih bo nudila nova cesta Rešitev prometne ureditve v Kamniku je z lokacijami potrebnih povezovalnih cest preko Kamniške Bistrice predstavljena že v Urbanističnem programu občine Kamnik za leto 1968. Predvidene lokacije teh povezovalnih cest so se na podlagi ve-čih novelacij prometnih študij ohranile tudi v Dolgoročnem planu Občine Kamnik s posodobitvami, ki je trenutno v veljavi. Ta dolgoročni plan predvideva še dve neizvedeni povezovalni cesti in sicer Povezovalko B7 - Kovinarska vzhodni del in Povezovalko B31. V Občini Kamnik so se prostorsko najprej lotili Povezovalke B7, ki pa je ob razgrnitvi prostorskega akta v letu 2004 doživela vsesplošno nasprotovanje krajanov zaradi lastniški razmer, saj bi bilo potrebno porušiti nekatere obstoječe objekte. Tako se je Občina Kamnik najprej lotila ureditve Povezovalke B31, za katero je bil leta 2006 sprejet tudi Občinski lokacijski načrt. Povezovalka B31 bo omogočila navezavo na naslednja ureditvena območja gledano od zahoda proti vzhodu: • Nad Povezovalko B31 (sever): • B31 Povezovalka del - ureditveno območje za družbene dejavnosti in poslovno stanovanjsko dejavnost - možnost selitve družbenih dejavnosti iz starega dela Kamnika - akt še ni bil sprejet; dopolnjen bo šel spet v obravnavo; •Bil Titan Svit - akt v obravnavi - poslovno ureditveno območje - preko katerega bo po novi predvideni cesti ob energetskem kanalu urejena direktna povezava do industrijske cone B7 Kovinarska. Cesta ob energetskem kanalu bo vzporedna Ljubljanski cesti. S tem bo omogočena delna razbremenitev Ljubljanske ceste. Nenazadnje bo s tem pridobljena tudi nova gasilska povezava proti južnemu in vzhodnemu delu Kamnika. • B10 Kamniška Bistrica - Ureditveno območje poslovno -obrtniške dejavnosti. Povezava s tem območjem bo precej razbremenila tovorni promet skozi Duplico. Območja Ljubljanske ceste in šolskih poti bo tako manj obremenjeno s tovornim prometom, ki se bo sedaj preko Povezovalke B31 direktno razbremenjeval na obvozno cesto mesta Kamnik. • Pod Povezovalko B31 (jug): • B15 Spodnji Alprem. • Območje današnje pasje šole je možno urediti kot športno rekreacijsko območje, ki je najbrž edina sprejemljiva dejavnost v tem varovalnem poplavnem pasu ob Kamniški Bistrici. • B16 Kamniška Bistrica - varovana stanovanja in negovalna bolnica - akt v pripravi. • Zaokrožitev kolesarske povezave okrog Kamnika - možnost dograditve otroškega igrišča in kolesarskega poligona na delu odkupljenih zemljišč ob Povezovalki B31, ki bo lahko tudi uporaben zaključek za pbis-kovalce varovalnih stanovanj in negovalne bolnice. - Nad in pod Povezovalko B31 (sever - jug) pa bo omogočena navezava na Zeleno os regije ob Kamniški Bistrici. To je regijski projekt po katerem je predvidena sprehajalno - kolesarska pot ob Kamniški Bistrici, ki bo nekoč povezovala vse kraje od izvira Kamniške Bistrice do njenega izliva. V Občini Kamnik si že nekaj časa prizadevamo urediti kvalitetne sprehajalno-kolesarske poti, za možnost rekreiranja in kvalitetnejšega življenja krajanov. V preteklem letu je bila v ta namen asfaltirana javna pot od »Coprnice« proti Zdravstvenemu domu v Kamniku. V letošnjem letu se bo začela graditi sprehajalno-kole-sarska pot ob Kamniški Bistrici kot nadaljevanje te navezave in sicer od Titanovega mostu proti Povezovalki B31. Po izgradnji Povezovalke B31 bo možno varno kolesariti preko urejenega dela Ljubljanske ceste, Povezovalke B31 proti Zdravstvenemu domu in nato po šolski poti spet nazaj na Ljubljansko cesto. Cilji investicije v povezovalko B31 Z izgradnjo Povezovalke B 31 bo omogočeno optimalno odvijanje sedanjega in pričakovanega prometa, izboljšane bodo pro-metno-tehnične ter varnostne razmere in skrajšani potovalni časi. Del prometa območij južnega Bakovnika in Duplice proti Perovemu in Volčjemu potoku se bo prerazporedil, ter s tem razbremenil danes močno preobremenjeni križišči Šolske z Obvozno in Ljubljanske z Obvozno cesto. Promet bo hitreje preusmerjen na Obvozno cesto in ne bo bremenil Ljubljanske ceste, ki mora dobiti funkcijo urejene mestne avenije. Povečal pa se bo kolesarski in peš promet - kar pa je vsekakor vzpodbudno za zdravje prebivalcev. Hkrati pa bo izgradnja te ceste pomenila razvoj degradiranega območja, ki trenutno nima potencialnega razvoja in bo zaradi večje dostopnosti tudi bolj privlačno. Z umestitvijo te pomembne infrastrukture, ki bo v to območje prinesla tudi vso potrebno komunalno infrastrukturo, bo omogočen kvaliteten razvoj poslovnih dejavnosti in možna preselitev družbenih dejavnosti v južni del mesta Kamnik. Razvoj Kamnika, ki bo po zaključku obdobja recesije, tako trdno verjamemo, spet strmo rasel, bo imel tako novo potencirano območje. Hkrati z razvojem se bodo lahko spet odpirala nova delovna mesta. Poseben cilj investicije pa je od podpisa pogodbe leta 2006 tudi izvedba raziskovalnega projekta, ki v okviru te investicije predvideva uporabo novih kvalitetnih materialov in tehnologij pri izgradnji enega od mostov v sklopu investicije, kar je bilo že večkrat objavljeno v uradnih občilih kot most »Future Bridge« (Most za prihodnost). Raziskovalni projekt »Future Bridge« Leta 2006 je Občina Kamnik podpisala pogodbo št. 03-1522 za raziskovalni projekt HP Future Bridge. FP-2005-Transport-4, EC Research Direc- konstrukcije pred klasično armirano-betonsko konstrukcijo naj bi bile - praktično takojšnja vgradnja, dvakratna življenjska doba, cenovna ugodnost. Razvojne možnosti se kažejo predvsem pri sanacijah avtocestnih nadvozov ali drugih krajših premostitvenih konstrukcijah, kjer bi se lahko uporabljali prefabricirani elementi - večjih debelin in kjer je vsekakor zelo pomemben vidik tudi hitrost sanacije in potem življenjska doba te konstrukcije. Tako imenovani »karbonski most ali Future Bridge« bo prvi tovrstni model v celotni Srednji in Vzhodni Evropi. Kamnik bo s tem iz EU sredstev, namenjenih raziskovalnim projektom, nepovratno pridobil nosilno FRP konstrukcijo za most čez energetski kanal. Prvotno smo si v raziskovalnem projektu obetali razvoj lastne proizvodnje tovrstne tehnologije tudi v Kamniku in s tem pridobitev dodatnih delovnih mest. Ob sodelovanju v raziskovalnem projektu pa se izkazuje, da je tehnologija ročne izdelave prototipov te konstrukcije precej nevarna in strupena in da brez možnosti strojne obdelave Kamnik nima razvojnih interesov v tej smeri. Z oglaševanjem naše nove pridobitve, pa si obetamo nove prepoznavnosti kot mesto, kjer je postavljen prvi takšen most namenjen cestnemu prometu. V primeru, da bi zadeva postala tržno zanimiva, se v prihodnosti zaradi povezave s podjetjem Ac-ciona, ki je vodilni partner raziskovalnega projekta in hkrati eden večjih svetovnih gradbenih koncernov, ki se ukvarjajo s FRP tehnologijo, lahko vseeno vzpostavi prodaja ali celo strojna proizvodnja tovrstnih FRP nosilnih konstrukcij pri nas. Prvotno je bilo mišljeno, da bi se karbonski most izvedel na delu mostu (med 1 in 2 podporo) čez Kamniško Bistrico. Zaradi omejitev, ki jih predpisuje zakonodaja, ki ureja vode, konkretno zaradi rezultatov študije poplavne varnosti, smo morali prestaviti lokacijo na Most čez energetski kanal, ki ima približno enak razpon, kot med 1 in 2 podporo Mostu čez Kamniško Bistrico. Sedaj naši projektanti skupaj s Španskimi kolegi iz koncerna Acciona oblikujejo končno izvedbo konstrukcije, ki bo zadostovala vsem v raziskovalnem projektu predpisanim pogojem. Po uspešnem dokončanju inženirskega razvoja te konstrukcije in pridobiti dopolnilnega gradbenega dovoljenja, bo možna njena končna izvedba v naravi. Dosedanje pomembnejše aktivnosti občine Kamnik pri investiciji povezovalke B31 • Konec koledarskega leta 2006 je bil sprejet Občinski lokacijski načrt za Povezovalko B31. • V letu 2006 je bila podpisana mednarodna konzorcijska pogodba za izvedbo mostu Future Bridge. • Od leta 2007 do 2009 se je pripravljala investicijska ter tehnična projektna dokumentacija za Povezovalko B31. • Julija 2008 je Občina pridobila Sklep o odobritvi nepovratnih sredstev iz strukturnih EU skladov iz vsebine Razvoj regij, ki so bila žal zaradi tega, ker smo uvrščeni v najbolj razvito regijo v državi, le 500.000 €; če bi bil Kamnik uvrščen npr. med Gorenjsko regijo, bi lahko z isto vlogo pridobili nekajkrat višja nepovratna sredstva. • Od oktobra 2008 do maja 2009 so bili izvedeni vsi potrebni odkupi odkupi zemljišč za potrebe gradnje povezovalke B31. • Maja 2009 je Občina podpisala protokola za izvedbo krožišča z Ministrstvom za promet, ki se je zavezalo, da bo v letu 2010 sofinanciralo k izvedbi krožišča na Obvozni cesti. • 1. junij 2009 kandidatura za nepovratna sredstva po 23. členu ZFO-1, v skupni višini 800.000 €. • Junij 2009 pridobitev gradbenega dovoljenja s pohvalno dobrim sodelovanjem državnih organov. Predvidena skupna cena povezovalke B31 ter pridobljena nepovratna sredstva na investiciji Velikost investicije Povezovalke B31 je bila glavna točka spora med koalicijo in opozicijo pri izgradnji Povezovalke B31. Enkrat se je govorilo samo o mostu Future Bridge, drugič pa o celotni Povezovalki B31. Tako je prihajalo do razlik v velikosti projektov. Vsekakor most Future Bridge ni namenjen sam sebi in ne more funkcionirati brez celotne povezovalne ceste in obratno. Vseskozi se je Občina Kamnik trudila, da bi zagotovila čimveč nepovratnih sredstev za izvedbo te investicije. Najprej je Občina izvedla parcelacijo, da je lahko odkupila manjši delež zemljišč za namen gradnje Povezovalke B31. Veliko smo pričakovali od razpisa iz strukturnih skladov, vendar se je zaradi že omenjene pripadnosti naše Občine najbolj razviti regiji v državi, delež teh sredstev izkazal za mnogo manjšega od pričakovanega. Tako smo vložili izredne napore v podpis protokola z Ministrstvom za promet, s čimer so se zavezali k finančnemu sodelovanju pri projektu. Tako računamo, da bo v državni proračun za leto 2010 uvrščen načrt razvojnih programov za krožišče na Povezovalki B3'l, ki bo sofinanciral polovico investicije v krožišče. Končno pa smo se z vlogo 1. junija prijavili še za nepovratna sredstva iz naslova zakona, ki ureja financiranje občin, kjer računamo, da bomo pridobili v letu 2009 in 2010 predvidoma okrog 850.000 € nepovratnih sredstev. Pričakujemo, da bo vloga odobrena do septembra 2009-Precejšen prihranek pri celotni investiciji pa je doprinesla sama recesija, saj so cene gradbenih storitev močno padle. Tako smo na javnem razpisu dobili ponudbe, kjer se je vrednost izvedbe zmanjšala za skoraj 30% od predvidene po investicijskem programu izdelanem v letu 2008, ki je upošteval tekoče cene in večjo rast cen. Naj strnem še številke. Predvidena ocena investicije za Povezovalko B31 je bila po investicijskem programu izdelanem/ jeseni 2008, upoštevaje teko/ cene bruto vrednost investicije 6.230.982,00 €, kar je vključeno v Načrt razvojnih programov proračuna Občine Kamnik. Zaradi znižanja gradbenih cen, prihrankov pri nakupu zemljišč zaradi parcelacije in posledično zmanjšanega odkupa zemljišč, s pridobitvijo nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov, se je bruto vrednost investicije že zmanjšala za dobra 2,2 milijona €, s pridobitvijo nepovratnih sredstev iz naslova zakona, ki ureja financiranje občin in pa sofinanciranjem krožišča s strani Ministrstva za promet, pa se bo dodatno zmanjšala za bruto 1 milijon € sredstev. Tako bo v končnem obračunu morala Občina iz lastnih sredstev zagotoviti nekaj manj kot 3 milijone € lastnih sredstev, kar predstavlja polovico prvotno načrtovanih sredstev in ga Občina praktično pokriva iz vira komunalnih prispevkov iz območja spodnjega dela Kamnika. PREDVIDENI ROKI ZA IZVEDBO in pomembnejši datumi za projekt Future Bridge • Začetek julija 2009 predviden zaključek javnega natečaja za izgradnjo povezovalke B3l (javno odpiranje ponudb smo imeli 15. junija 2009). • Julij oziroma avgust 2009 predviden začetek gradnje povezovalke B31. • Julij do avgusta 2009 dopolnitev projektne dokumentacijo za most Future Bridge. • September 2009 dopolnitev gradbenega dovoljenja za iz-vedbo nosilne konstrukcijo mostu čez energetski kanal iz FRP kompozitnih materialov. • November 2009 začetek gradnje mostu Future Bridge - zaključek te gradnje najkasneje maja 2010. • September 2010 zaključek gradnje celotne Povezovalke B31. Viri: Prometna študija City studio; projektno-tehnične dokumentacije projektantov PBf1 d.o.o. in Ponting d.o.o., investicijske dokumentacije, ki jo je izdelalo podjetje DDC svetovanje in inženiring d.d., lastni viri. Pripravil* SUZANA STRAŽA-* univ. dipl. inž. grad- Oddelek za gospodarske javne službe, Občina Kamm» vr / PREMOSTITVENI OBJEKT po nočrtu Ponttog d.o.0, 17 V X. y-.-: -A _ *l-»W / odl6 KROŽNO KMfcSGE. Prikaz izvedbe Povezovalke B 31 v Kamniku (vir: P Kamnik v pričakovanju Entente florale Kot smo večkrat že pisali, Kam- čnih korit, za katera skrbijo tudi nik v letošnjem letu po osmih kamniški cvetličarji, pokošene letih ponovno sodeluje na med- so zelenice, obrezano je drevje, narodnem tekmovanju v urejeno- na novo so prebarvani prehodi sti mest - Entente Florale. Po zlati za pešce, popravljene in na novo medalji leta 2001 se poteguje prebarvane so nekatere ograje za žlahtno priznanje s področja (med njimi tudi na Grabnu), hortikulture. Zato smo v zadnjih urejene so poti in svetilke v Ker-tednih na vsakem koraku opazili šmančevem parku, popravljene intenzivno urejanje zasaditev po so stopnice na tržnici, obnovlje-mestu, okolice, postavitev enot- ne so kamnite stopnice in urejen nih košev za odpadke in cvetli- je dostop na Mali grad, nekatere mestne hiše so dobile svežo, lepšo podobo, tudi Dom kulture se ponaša z novo fasado, turistične in kulturno-zgo-dovinske znamenitosti mesta so označene z ličnimi dvojezičnimi tablami, postavljene so usmerjevalne table za pomembne Prav vsak izmed nas, občanov, lahko prispeva inštitucije in zna-k lepšemu, urejenemu okolju. Tudi s postavitvijo menitosti in še bi cvetja na okenske police, zasaditvijo korita pred lahko naštevali, vhodom v hišo, ureditvijo vrtička in podobno. Mednarodni projekt Entente Florale in potek priprav sta minuli torek, 7. julija, na tiskovni konferenci predstavila župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar in vodja projekta Entente Florale, direktorica Agencije za turizem in podjetništvo dr. Andreja Eržen. Kot je poudaril župan Tone Smolnikar, je letošnje sodelovanje na Entente Florale velik izziv, ne le zaradi zlate medalje izpred osmih let, pač pa tudi zaradi primerjave in napredka v razvoju in izboljšanju življenja v mestu, je izredna prilo-V zadnjih tednih so meščanske hiše pospešeno do- žnost promocije hivale novo podobo. Kamnika in Slo- dobrodelno OBNOVLJENA FASADA doma kulture kamnik V okviru priprav na letošnje tekmovanje evropskih mest Entente F|°rale, v katerem ponovno sodeluje Občina Kamnik, smo uspešno ^ključili tudi »dobrodelno akcijo« obnove Doma kulture. Pred več kot desetimi leti, ko smo obnavljali notranjost, je bila prepleskana samo čelna fasada, lani pa je župan predsedniku Obrtne zbornice kamnik-Komenda Milanu Grzinčiču predlagal, da bi člani zbornice Prostovoljno obnovili celoto. V akcijo je Občina Kamnik vključila tudi nekatera podjetja in 23sebnike, ki so pripravili vse potrebno, preden so z delom začeli Pleskarji. Svoje delavce so brezplačno v akcijo vključili: Komunalno Podjetje Kamnik, PUH Ljubljana, CPL Ljubljana, Graditelj Kamnik in 2urbi Team. Domžalski Helios je sponzorsko znižal ceno barv in na 9radbišče poslal tudi svetovalca Mira Blejca, idejno zasnovo je prispe-Val arh. Tomaž Schlegl, Gašper Pipan pa je po znižani ceni priskrbel gradbeni oder. Sončno vreme je bilo pleskarjem kot naročeno, tako da so delo opravili do večernih ur. To so bili: Aljoša Martinjaš, Branko Pirš, Edo Podgoršek, Janko Uršič, Aleš Oražem, Matej Pančur s sodelavci, več k°t zanimiveje bilo pogledati na gradbeni oder, kjer je naenkrat Podobo Doma kulture obnavljalo preko dvajset pleskarjev. Na sprejemu za vse, ki so sodelovali pri tem projektu, sta župan in in da db! °brtn? zbornice Poudarila, da je bila prva akcija uspešna Občina Kamnik Za urejanje zelenih površin so vsako leto namenjena posebna proračunska sredstva in strokovnjaki iz hortikulturnega podjetja Arboretum Volčji Potok redno skrbijo za cvetlične nasade, še posebej v krožiščih, zelenice in parke ter za obrezovanje dreves. Komunalno podjetje Kamnik skrbi za košnjo trave na javnih površinah, urejanje občinskih cest ter javno razsvetljavo. Sprehajalce navdušujejo urejeni parki in zelenice, kjer se lahko sprostijo in naužijejo ob pogledu na kamniške znamenitosti in simbol mesta Mali grad. K urejeni podobi mesta sodijo tudi usmerjevalne table, ki vodijo k pomembnim inštitucijam in znamenitostim. V minulih dneh je bila zaključena prva faza postavitve. venije evropski javnosti. Sodelovanje pa predstavlja tudi veliko obvezo, saj so kriteriji, ki jih postavlja evropska komisija, vedno strožji. Komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki (botaniki, krajinarji, arhitekti) iz enajstih evropskih držav, bo Kamnik obiskala jutri, 10. julija. Mesto in okolico bo v sklopu obsežnega celodnevnega programa ocenjevala z različnih vidikov, od stalne do sezonske na-saditve, skrbi za okolje, ekoloških otokov, do izobraževanja in vključenosti prebivalcev v dejavnosti v mestu. »Tekmovanje smo naredili za nas, Kamničane, da imamo radi mesto, v katerem živimo, se v njem dobro počutimo in vsi skupaj doprinesemo k večji kvaliteti življenja«, je poudaril župan in dodal, da so vse od leta 2001, ko je Kamnik sodeloval na Entente Florale, stalno potekale aktivnosti za urejanje našega okolja, lepšo podobo mesta in zagotavljanje visoke kakovosti bivanja. V ta prizadevanja so se aktivno vključili različni deli družbe, od občine do občanov in institucij. Zadnje mesece pred letošnjim tekmovanjem pa so predvidene aktivnosti le še okrepili in marsikje časovno pospešili, da bo mesto pričakalo komisijo v čim lepši podobi. Dr. Andreja Eržen, direktorica Agencije za razvoj turizma in podjetništva, je poudarila, da je tekmovanje pomembno za naše mesto ne le zaradi obiska komisije, ampak zaradi želje in prizadevanj, da se skrb za urejenost mesta s sodelovanjem občanov in institucij nadaljuje tudi v prihodnje. Pridobitve nam bodo ostale tudi po odhodu mednarodne komisije. Našemu mestu v jubilejnem letu, ob 780-letnici prve omembe mesta v pisnih virih, želimo čimbolj žlahtnega odličja, a najpomembnejše je, da se v našem Kamniku dobro počutimo, da s ponosom rečemo »Lepo je moje mesto, moj Kamnik!«. Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ Gradbena dela na odseku Ljubljanska-Kranjska cesta bodo zaključena v prihodnjih dneh Občinska uprava je v mesecu maju pričela z izgradnjo semaforizacije križišča Ljubljanska-Kranjska cesta pred osnovno šolo Toma Brejca. Semaforizacija je bila izvedena zaradi izboljšanja prometne varnosti, predvsem zaradi varnega prehajanja preko prehoda za pešce, saj na tem odseku veliko otrok prečka omenjeno križišče na poti v šolo in iz nje. Kot nam je pojasnil mag. Matjaž Srša, višji svetovalec za cestnoprometno dejavnost Občine Kamnik, so se v nadaljevanju investicije pričela dela za izgradnjo vodovoda DN200 na odseku Ljubljanska (Svetilnik) - Kranjska cesta. Zaradi ekonomičnosti del se je občinska uprava odločila, da hkrati z izvedbo vodovoda na celotni trasi uredi še preostale komunalne vode (elektrika, kabelska kanalizacija, povezava semaforjev itd.) z namenom, da se gradbena dela (izkopi) izvedejo v eni fazi in zaključijo v celoto, vključno z novo preplastitvijo pločnika. Na tem odseku bosta urejeni tudi avtobusni postajališči z novima nadstrešnicama in nov usmerjevalni sistem. Dela, ki jih močno otežuje obilno deževje in slabo vreme, naj bi bila zaključena v prihodnjih dneh. VERA MEJAČ Vi sprašujete, župan odgovarja O prostorskem načrtu občine Občan J. Z. iz Kamnika sprašuje kako poteka postopek priprave in sprejema Občinskega prostorskega načrta občine Kamnik? Občina Kamnik že nekaj let pripravlja nov občinski prostorski načrt, ki bo ob sprejemu nadomestil prostorske planske akte in prostorske ureditvene pogoje, kijih je Občina Kamnik sprejela še v 80-ih letih in jih po ustanovitvi nove občine le deloma spreminjala. Dejstvo, da so prostorski planski akti izdelani še v prejšnjem družbenem sistemu s povsem drugačnimi izhodišči in razvojnimi cilji, je za prostorski razvoj Občine Kamnik po ustanovitvi nove občine predstavljalo velik problem. Gospodarski zlom po osamosvojitvi Slovenije, nov odnos do zasebne lastnine, obsežna pričakovanja in pobude predvsem na področju stanovanjske gradnje, nova okoljska paradigma, obsežen podeželski prostor občine, kije v precejšnji meri infrastrukturno podhranjen, vse večja vsebinska praznost starega mestnega jedra, problemi privatizacije družbene lastnine, denacionalizacija in mnogi drugi procesi so tudi prostorski razvoj Občine Kamnik v preteklih letih postavili pred velike razvojne dileme. Nekatere so bile rešene uspešno, druge manj. Nov občinski prostorski načrt naj bi dolgoročno odgovoril na mnoge izzive in težnje tega časa in zatečenega stanja. Zato je pomembno, da je nov občinski prostorski načrt pripravljen premišljeno in dolgoročno. Ob tem je izjemnega pomena, daje nov načrt družbeno sprejemljiv in odraža večinske skupne interese občanov Kamnika. Trenutno je v fazi delovnega osnutka, ki ga je potrebno uskladiti z nosilci urejanja prostora, torej z vsemi državnimi in lokalnimi inštitucijami, ki sodelujejo v postopkih prostorskega načrtovanja. Poleg tega pa bi občina, predvsem na strateškem delu, želela doseči širok družbeni konsenz glede novega prostorskega načrta. Zato je občina že v zadnjih dveh letih večkrat pozvala občane k podajanju predlogov in usmeritev za strateški prostorski razvoj občine. Zal se večina teh pobud občanov odraža predvsem skozi pobude za zazidljivost na lastnih parcelah, deloma iz realnih potreb, deloma pa iz težnje po dodatnem zaslužku s prodajo nepremičnin, kar je sicer legitimno, ne pa tudi vedno v širšem družbenem interesu. V tem pogleduje izrazito omejujoč tudi nov Zakon o prostorskem načrtovanju, ki temelji na cilju, da se s prostorom ravna racionalno ter da se poselitev usmerja v naselja, razpršena gradnja v odprtem prostoru pa v celoti omeji. Občina je v lanskem letu tudi izvedla delavnice v krajevnih skupnostih, ki so tudi podale skupne predloge za razvojj v posameznih lokalnih okoljih, ki smo jih poskušali v največji možni meri upoštevati. Prizadevanja gredo v tej smeri, da Kamnik postane kulturno in turistično središče nacionalnega pomena ter s trajnostno naravnanim razvojem dejavnosti ob upoštevanju izjemnih naravnih vrednot, krajinskih kvalitet in stavbne dediščine vzpostavi vlogo sodobne predalpske občine v slovenskem in srednjeevropskem prostoru. ANTON TONE SMOLNIKAR, ŽUPAN Živahno poletje na Kamniški plaži Središče mesta je pozimi oživelo s postavitvijo drsališča, v poletnih mesecih pa vlogo osrednjega športno-družabnega prizorišča prevzema Kamniška plaža na Glavnem trgu, ki je v ta namen prekrit s peskom. Na plaži se bodo do 8. avgusta odvijali športni dogodki na mivki (odbojka, tenis, nogomet), glasbeni dogodki in nastopi plesnih skupin. Možna je brezplačna izposoja športnih rekvizitov in igral za otroke. Konec tedna je v znamenju koncertov in DJ-ev, sobotni in nedeljski večeri so rezervirani za učenje plesov pod vodstvom plesnih učiteljev. Programski del so v Agenciji za turizem in podjetništvo zasnovali na domačih ustvarjalcih, tako športnih klubih kot glasbenih in plesnih skupinah. Od ponedeljka do srede dogajanja na plaži spremlja glasba iz ozvočenja, ob četrtkih, petkih in sobotah se bodo zvrstila športna dogajanja in koncerti, nedeljski dopoldnevi pa so namenjeni tematskim delavnicam za otroke. Skratka, na Kamniški plaži so počitniški dnevi živahni, če le vreme ne »nagaja«. SAŠA MEJAČ Na Veliko planino le peš! Kabinska žičnica na Veliko planino, ki se je zaradi napake na pogonskem sitemu ustavila v maju, še vedno ne vozi. Kot smo včeraj le uspeli izvedeti od direktorja družbe Velika planina Marijana Skorniška, intenzivno potekajo postopki pridobitve novega dovoljenja za obratovanje. Celotnega pogonskega sistema niso menjali, so pa v tem času strokovnjaki nemškega proizvajalca žičniških naprav Doppelmayer zamenjali dotrajane dele na pogonskem motorju in po mnogih pregledih strokovnjakov naj bi bila vožnja z nihalko na planino varna, čakajo le na odločbo inšpekcije in dovoljenje. Vsak dan je dragocen, saj je tu poletna sezona kot najbolj zanimiv čas za obisk planine. Kdaj bo nihalka na Veliko planino vozila ta hip ne ve niti vodstvo družbe. V dobro kamniškega turizma lahko le upamo, da bo to čimprej. Seveda pa se lahko na planino podamo peš, kar je še lepše in prija našemu telesu in duši. Dostopi peš so možni po označenih planinskih poteh in z avtomobilom po cesti Kamnik-Kranjski Rak-Velika planina, ob kateri so tri velika parkirišča. Zadnje, do katerega se je dovoljeno pripeljati z avtomobilom, je Mačkin Kot, od tod dalje pa je promet z motornimi vozili prepovedan. Peš hoje od tu do naselja je približno pol ure, do gostišča Zeleni Rob pa približno 45 minut. Trenutno je ob vikendih odprt Preskarjev muzej, na novo prekrit s skodlami, ob lepšem vremenu pa bo odprt vse dni v tednu. Kot je povedal Skornišek, so v prizadevanjih, da obdržijo obiskovalce planine, preko trideset skupin pripeljali z avtobusom do izhodišč, nato pa peš po planini, do veliko-planinskih znamenitosti in pastirjev. SASA MEJAČ S 25. seje občinskega sveta občine Kamnik Ureditveni načrt za novi šoli kljub ostremu nasprotovanju opozicije dobil podporo večine svetnikov njo povezovalne ceste. Ker pa jim je župan pojasnil, da njena gradnja ne bo stala šest milijonov evrov (kot je že nekajkrat »napovedala« opozicija), ampak le 3,7 milijona, najugodnejšo ponudbo pa je na razpis oddala skupina treh podjetij - Cestnega podjetja Ljubljana, SCT-ja in Vegrada. Po zago- nila so svetniki SDS svojo zah- / ižali na nol milijona evrov, A tevo znižali na pol milijona evrov, župan pa se je na to odzval z besedami, da ga čudi, zakaj si SDS-ovi | svetniki tako močno prizadevajo za nekaj, kar bi bistveno podražilo kvadratni meter zemljišča sl in s tem investitorjem povečalo stroške njihovih novogradenj, Prejšnjo sredo so se naši občinski svetniki in svetnice zbrali na 25. redni seji tega mandata, na kateri so imeli na dnevnem redu kar tri prostorske točke, vendar je župan Anton Tone Smolnikar drugo obravnavo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Bil (Titan - Svit) umaknil z dnevnega reda, ker se je ministrstvo za kulturo nanj odzvalo z negativnim mnenjem. Zato je bila največje pozornosti svetnikov in svetnic deležna prva obravnava ureditvenega načrta za območje K9 (Šole), ki so mu opozicijski svetniki ostro nasprotovali, vendar je na glasovanju vseeno dobil večinsko podporo. Poleg tega so svetniki in svetnice na tokratni seji sprejeli tudi program opremljanja stavbnih zemljišč na območju B15 (Spodnji Alprem). Tokratna seja se je začela z minuto molka, s katero so se udeleženci seje poklonili spominu na nedavno umrlo članico nadzornega odbora Občine Kamnik Cilke Plevel. Gradnja novih šol bo potekala v petih fazah Ker v veljavnem ureditvenem načrtu za območje osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca niso dovoljeni posegi v prostor, kakršni bodo potrebni ob novogradnji obeh šol (gre predvsem za rušitve obstoječih objektov), je občinska uprava v sodelovanju z domžalskim podjetjem LD 2000 d.o.o. pripravila odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za to območje. Kot je pojasnil Evgen Čargo iz omenjenega podjetja, se bo prostorska ureditev izvajala v petih fazah: najprej bo zgrajena nova stavba OS Frana Albrehta (brez povezovalnega trakta do telovadnice), nato bo sledila adaptacija ohranjenega dela OŠ Toma Brejca z izgradnjo prizidka s telovadnico, v tretji fazi bo sledilo mšenje stare stavbe OŠ Frana Albrehta s povezovalnim hodnikom do telovadnice, v četrti fazi bo zgrajen prizidek in povezava s telovadnico OŠ Frana Albrehta, v zadnji, peti fazi pa bodo zgrajena še športna igrišča in parkirišča ter urejena zunanjost celotnega kompleksa obeh šol. Župan je ob tem povedal, da je novogradnja mestnih osnovnih šol že četrti šolski projekt v času njegovega županovanja in da se je pri načrtovanju tega projekta pokazalo, da prostora za dve šoli m ni veliko, vendar so strokovnjaki, ki so pripravljali prostorsko zasnovo, iskali najboljšo možno rešitev. »Med prvo in drugo obravnavo pa bo nedvomno največji izziv ureditev prometnih tokov okrog šol ter zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest,« je dodal župan. Opozicija bi eno šolo preselila v Mekinje V razpravi na to temo je Daniel Kovačič, predsednik odbora za varovanje okolja, v imenu odbora izrazil dvom, ali je načrtovan začetek gradnje (po napovedih naj bi se gradnja začela že prihodnje leto) realen, saj je - zaradi velikosti in posledične zanimivosti za izvajalce - po njegovih besedah pričakovati precej zapletov (pritožb) pri izbiri izvajalca. Poleg tega omenjeni odbor zanima tudi to, ali je ob šolah predvidenih dovolj parkirnih mest. Vido Repanšek, predsednik odbora za družbene dejavnosti, pa je v imenu tega odbora vprašal, ali je možno v okviru tega projekta poskrbeti tudi za povečanje objekta, v katerem ima prostore glasbena šola. Pripombe svetnikov N.Si in SDS so bile zelo podobne - vsi namreč nasprotujejo, da bi na tej lokaciji zgradili dve šoli, predlagajo, da bi eno preselili v Mekinje, pridobljeni prostor pa namenili povečanju glasbene šole. Drugo, kar jih moti, je prometna ureditev in premalo parkirišč. Matej Tonin je v imenu svetnikov N.Si dodal še to, da Občina po njihovi oceni za ta projekt ne varčuje dovolj intenzivno, zato se bojijo, da se bo njegova iz-' vedba precej zavlekla. Podžupan Rudolf Pfajfar je v imenu svetniške skupine LTS povedal, da novi šoli prinašata novo kakovost in to ne samo izobraževalni dejavnosti, ampak tudi mestu kot celoti. »Ta prostor ne bo tako utesnjen, kot ga nekateri prikazujejo. Edino, česar si želimo, pa je, da bi semaforizirana križišča nadomestili s krožišči, skrbi pa nas tudi, kako bo sama gradnja vplivala na počutje in delo šolarjev in učiteljev,« je še dodal Pfajfar. Tudi Mateja Poljanšek je v imenu svetniške skupine LDS pohvalila predlagano rešitev in nasprotnike gradnje dveh šol spomnila, daje takšno odločitev sprejel občinski svet, ki je ob sprejemu te odločitve tehtal med eno večjo ali dvema manjšima šolama in se odločil za drugo možnost. »Prometna zasnova in parkirišča morda res niso optimalno rešena, vendar v danih razmerah omogočajo vzdržno stanje,« je de- SPREMENJEN CENIK STORITEV JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z ODPADKI Spoštovani občani občine Kamnik! Obveščamo vas, da bomo od 1. 7. 2009 dalje vsem uporabnikom storitev javne službe ravnanja z odpadki (gospodinjstvom in pravnim osebam) za storitev zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov zaračunavali enotno ceno, za katero je bilo že 28. 2. 2006 pridobljeno predhodno soglasje Ministrstva za gospodarstvo. V Kamniku so se storitve ravnanja z odpadki do sedaj obračunavale diferencirano; gospodarstvo je plačevalo 123 % enotne potrjene povprečne cene zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, gospodinjstva pa le okoli 65 %. Diferencirane cene izhajajo še iz preteklega obdobja na podlagi odločitve takratnega Občinskega sveta Občine Kamnik. Trenutno veljavna zakonodaja, Pravilnik o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 79/08) pa v 6. členu prepoveduje obračunavanje diferenciranih cen, cit.: »Cene storitev izvajalca javne službe med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne storitve ne smejo biti diferencirane, razen če ti dokazljivo povzročajo različne stroške. Stroški dostopa do storitve ne smejo biti razlog diferenciacije.« V skladu z določilom tega predpisa bomo s 1.7.2009 spremenili način obračunavanja storitve zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov in poenotili cene za vse uporabnike storitev ravnanja z odpadki na območju občine Kamnik. Ro predhodnem soglasju Ministrstva za gospodarstvo št. 301-17/2006-3 z dne 28.2.2006 znaša povprečna cena 13,0571 EUR/m3, kar je enako 0,01305 EUR/L oz. ob tedenski frekvenci odvozov odpadkov znaša cena 0,0565 EUR/L/mesec. Spodnja preglednica prikazuje enoten cenik za gospodinjstva in pravne osebe, katerega izhodišče je cena 0,0565 EUR/L/mesec: KOMUNALNI ODPADEK Osnovna cena v EUR/mesec Opis Enota Zbiranje Odlaganje Ravnanje Taksa Skupaj 8,5 % Skupaj v mere in odvoz odpadkov z odpadki DDV EUR Gospodinjstva, pravne osebe 1 liter 0,0565 0,0381 0,0946 0,0062 0,1008 0,0086 0,1094 40 2,2600 1,5240 3,7840 0,2480 4,0320 0,3427 4,3747 posoda 80 4,5200 3,0480 7,5680 0,4960 8,0640 0,6854 8,7494 120 6,7800 4,5720 11,3520 0,7440 12,0960 1,0282 13,1242 180 10,1700 6,8580 17,0280 1,1160 18,1440 1,5422 19,6862 240 13,5600 9,1440 22,7040 1,4880 24,1920 2,0563 26,2483 770 43,5050 29,3370 72,8420 4,7740 77,6160 6,5974 84,2134 1000 56,5000 38,1000 94,6000 6,2000 100,8000 8,5680 109,3680 1100 62,1500 41,9100 104,0600 6,8200 110,8800 9,4248 120,3048 vrečka 80 L kos 0,9177 1,0550 1,9727 0,1038 2,0765 0,1765 , 2,2530 Velika planina objekt 6,4651 1,6905 8,1556 0,2095 8,3651 0,7110 9,0761 Stroški storitve ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki ostanejo nespremenjeni. Hvala za razumevanje! i-PUBLICUS uuaMasmaaMBMasBasBaa jala Poljanškova in izrazila željo, da bi občinska uprava svetnike in svetnice sproti seznanjala s finančnim ozadjem tega projekta ter z vsemi težavami, brez katerih pri tako velikih projektih skoraj ne gre. Na opozorila, da bi morali ob gradnji novih šol misliti tudi na prostorsko stisko glasbene šole, se je odzval podžupan Brane Golubovič in se zavzel za to, da bi uprava do druge obravnave tega načrta preučila možnosti za rešitev ali vsaj omilitev prostorske stiske glasbene šole. Pri samem projektu pa je razveseljivo tudi to, da se bosta obe novi šoli - v skladu s sodobnimi zahtevami po učinkovitejši rabi (obnovljivih virov) energije - ogrevali z biomaso, samostojni svetnik Daniel Kovačič pa je ob tem predlagal, da bi sanitarno vodo ogrevali s toplotnimi črpalkami, kar bi bilo nedvomno smiselno. Na glasovanju je načrt dobil zadostno podporo, vendar se je precej opozicijskih svetnikov glasovanja vzdržalo, ker niso želeli nositi odgovornosti za sprejeto odločitev. Svetniki podprli program izgradnje komunalne infrastrukture na območju B15 (Spodnji Alprem) V zvezi s programom opremljanja stavbnih zemljišč na območju B15 (Spodnji Alprem) je podjetje Chronos d.o.o. izračunalo, da bo zanj vsa potrebna infrastruktura (ceste, elektro in vodovodna napeljava, kanalizacija, telekomunikacije ter vsa spremljajoča dokumentacija in drugi stroški) stala skoraj poldrugi milijon evrov. Na podlagi tega programa bodo investitorji lahko pridobili gradbena dovoljenja in začeli graditi načrtovane objekte. Programu so nasprotovali svetniki SDS, ki so pripravili tudi amandma, s katerim so želeli nadomestitvene stroške za povezovalno cesto s predvidenih 290.000 povečati na 1,5 milijona evrov, ker so menili, da bo Občini primanjkovalo sredstev za izgrad- Volitve in imenovanja V točki »Volitve in imenovanja« so svetniki in svetnice tokrat obravnavali kandidaturo Tatjane Novak iz Srednjih Jarš za ravnateljico Srednje ekonomske šole ŠCRM Kamnik in jih izrekli podporo. Svetniki svetniške skupine N.Si pa so to točko dnevnega reda do- It polnili z amandmajem, s katerim so sprožili postopek za imenovanje j t delovne skupine, ki naj bi do jeseni pripravila načrt nadaljnjega raz- 1 voja Velike, Male in Gojške planine ter doline Kamniške Bistrice. Pred- I lagali so enajstčlansko skupino, v kateri bi bili en član družbe Velika i < planina d.o.o., po en predstavnik agrarnih skupnosti Velike, Male in i Gojške planine, PD Bajtar, RD Rigelj, Meščanske korporacije Kamnik, ' Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Kranja, naše občinske uprave ] ter dva predstavnika občinskega sveta (po en predstavnik koalicije in . opozicije). Podžupan Brane Golubovič je sodelovanje politike (predstavnikov občinskega sveta) v tej skupini označil za neprimerno, a svetniki niso podprli njegove ideje, da bi bila delovna skupina brez predstavnikov občinskega sveta, amandma pa so na glasovanju tudi gladko podprli. tovilih župana Občini sredstev za izgradnjo povezovalke ne bo manjkalo, saj bomo - kot je dodal Aleš Škorjanc, podsekretar, vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, za ta projekt dobili skoraj dva milijona evrov državnih in evropskih nepovratnih sredstev. Zaradi tega pojas- medtem ko po drugi strani zahtevajo, da bi občina podjetjem kar brezplačno urejala nove poslovne cone. Amandma SDS ni dobil zadostne podpore, odlok pa so na glasovanju podprli vsi svetniki, ki so oddali glasove. ZORAN JEREB Svetniki SDS dali pobudo za zagotovitev finančnih sredstev za delovanje nihalke Kot smo sedaj že vajeni, svetnik SDS Robin Majnik skoraj na vsako sejo prinese kakšno »zanimivost«. Tokrat je bila to pobuda za zagotovitev (dodatnih) finančnih sredstev za delovanje nihalke, ki jo je vložil ob podpori strankarskih kolegov Ančke Podbevšek Valentina Zabavnika. V njej dajejo pobudo, da župan od vodstva družbe Velika planina d.o.o. pridobi informacije, do kdaj bodo pogonski mehanizem nihalke zamenjali in koliko bo to dejansko stalo. Na spletni Strani omenjene družbe je namreč objavljeno obvestilo, da zaradi pridobivanja zadnjih dovoljenj za obratovanje nihalka še nekaj dni ne bo obratovala, čeprav bi po prvotnih napovedih vodstva družbe morala delovati že sredi junija. »V kolikor vodstvo družbe ne bo sposobno izvesti prenove in zamenjave pogonskega mehanizma, predlagamo, da se Občina Kamnik kot stoodstotni lastnik družbe aktivneje vključi v reševanje nastale situacije in zagotovi dodatna sredstva, ki so potrebna za začetek ponovnega obratovanja nihalke,« so med drugim v pobudi zapisali Podbevškova, Zabavnik in Majnik. Delavci KIK-a so se za zdaj vrnili na delo Negotovost delavcev kamniške smodnišnice se v obdobju, ko mnogi uživajo brezskrbne počitnice, po več dnevih stavke, ki je bila vmes že nekajkrat prekinjena, kljub nenehnim pogajanjem z upravo, nadaljuje. Stavko so delavci zaradi kršenja številnih pravic, predvsem nerednih plač in neplačevanja prispevkov za zdravstveno in invalidsko zavarovanje, sicer začeli 23. junija, jo nato 24. in 26. junija prekinili s kolektivnim dopustom ter jo 29. junija nadaljevali. Z upravo so 1. julija sklenili sporazum in se vrnili k delu, a se bodo ta petek delavci na podlagi izpolnjenih obljub vodstva ponovno odločali, ali bodo v ponedeljek stavko nadaljevali ali to ne bo potrebno. Zapletlo se je namreč minuli petek, 3. julija, ko je uprava družbe KIK Kamnik zaposlenim razdelila ovojnice s plačilnimi listami za prvi del majske plače, a je bil ta znesek, po poročanju sindikata, manjši od dogovorjenega, saj bi morali zaposleni po omenjenem sporazumu dobiti polovico plače, ta petek pa še drugo polovico. Sindikat, ki ga - prav tako kot stavkovni odbor - vodi Stane Zobavnik, je zato vodstvo družbe in njenega direktorja Aleša Erbežnika pisno opozoril, da delavci ta petek, ko naj bi dobili še drugo polovico majske plače na svojih računih pričakujejo še omenjeno razliko. Kot je vodstvo družbe delavcem sporočilo na ponedeljkovem sestanku, naj bi zaradi razlike v izplačilu prišlo zaradi domnevnih nejasnosti v sporazumu, a je Erbežnik obljubil, da bodo v petek dobili izplačila v skladu z dogovorom. Če se to ne bo zgodilo, so delavci za ponedeljek, 13. julija, že napovedali nadaljevanje stavke. V sporazumu, ki so ga predstavniki delavcev podpisali z vodstvom družbe, je med drugim še zapisano, da bodo delavci plače za čas stavke v juniju in juliju ter v možnem nadaljevanju dobili izplačane v celoti, da JASNA PALADIN Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine (Ur. list RS, št. 22/2009) objavlja RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v letu 2009 Sklep o razpisu in obrazec vloge sta objavljena na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »javni razpisi«, oziroma sta dosegljiva v sprejemno informacijski pisarni ali na Oddelku za gospodarske javne službe Občine Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, soba št. 78, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si). Rok za predložitev vlog je 28. september 2009. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN bodo plače v prihodnje izplačane redno 18. v tekočem mesecu za pretekli mesec, za mesec junij pa najkasneje do 25. julija. Letošnji regres bo izplačan v dveh delih, prvi del najkasneje 27. avgusta, drugi del pa najkasneje do 1. oktobra. Dogovorili so se tudi za poplačilo neizplačanih prispevkov za nazaj, ki naj bi jih odslej plačevali redno - prvi del naj bi dobili 25. avgusta, drugi del pa do 25. oktobra. Po sporazumu se je uprava obvezala urediti tudi področje varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva in zagotavljanja osebne higiene, obutve, delovnih oblek in pranja delovnih oblek. Ana Desetnica na kamniških ulicah Ana Desetnica je edini slovenji festival, usmerjen v predsta-v>tev kvalitetnih in vrhunskih domačih in tujih uličnih gledališč, ki se odvija v Ljubljani, del festivala pa tudi po nekaterih slovenskih mestih. Že peto leto spored se je del tega poznanega fe priljubljenega mednarodnega festivala uličnih gledališč minuli konec tedna odvil tudi v našem 1 mestu. Kulturno društvo Priden možic je v sodelovanju z Gleda-| liščem Ane Monro in Valom 202 Kamničanom in obiskovalcem I °d drugod pripravilo gostovanje treh predstav. V petek zvečer se je v Samčevem predoru s Predstavo Ratatuya predstavilo gledališče KAM Hram iz Splita, v soboto dopoldan na istem prizo-; rišcu s predstavo Cirkus skupina Tirana iz Albanije. Zvečer pa smo na parkirišču pred Domom kul-fere spremljali pravi spektakel -Predstavo »Uberfluss - Preobilje« nemške skupine Bangdito. Gorana Završnika, gonilno stio in organizatorja festiva- V petek zvečer se je v Samčevem predoru s predstavo Ratatuya predstavilo gledališče KAM Hram iz Splita. la Ana Desetnica v Kamniku, kamniška Ana Desetnica počasi smo povprašali po oceni letošnjih raste v pravi ulični festival. Od-predstav in odzivu obiskovalcev: ziv gledalcev je bil odličen, spet »Letos smo zaradi večje podpore se potrjuje, da ima Kamnik odli-občine Kamnik za oživljanje sta- čno publiko, ki brez predsodkov rega mestnega jedra in zaradi od- spremlja tako „resne» odrske lične lastne tehnične ekipe pripe- predstave, poletne festivale, kot ljali kar tri večje ulične predstave tudi ulično gledališče, ki je med in jih umestili v dva programska drugim namenjeno tudi ljudem, dneva, tako da lahko rečemo, da ki ne prestopajo več pragov gledaliških hiš in kulturnih domov«. Glede na zahteven projekt priprave sobotne večerne predstave Preobilje so nas zanimale posebnosti predstave in kako jim je uspelo izpeljati predstavo z obilo vode in pirotehničnih efektov. »Ponosni smo, da nam je Goro Osojnik, direktor Mednarodnega uličnega festivala Ana Desetnica, zaupal tehnično izvedbo tega izredno zahtevnega uličnega špektakla. Običajno je namreč, da takšne predstave potujejo po festivalih brez lastne tehnične ekipe in jo zato zahtevajo od organizatorjev. Odločili smo se, da bo naša ekipa, sestavljena iz tehnikov Priden možica, Kotlovnice in Radia Študent, tehnično podprla tudi obe predstavi Uberfluss v Ljubljani, tako da je bila tretja, kamniška, že bolj ali manj rutina. Seveda pa je pri tako zahtevni predstavi, ob vsej pirotehniki, vedno malo strahu, ker pa smo vsi, tako tehnična ekipa kot izvajalci, profesionalno opravili svoje delo, ni bilo praktično nobene napake ali nepredvidenega dogodka« z zadovoljstvom pove Goran Završnik. VERA MEJAČ Kamfest bo oživil poletni utrip mesta Med 9. in 22. avgustom bo v Kamniku potekal že 6. mednarodni festival Kamfest, ki je na svojih odrih v preteklosti gostil imena, kot so Laibach, Niet, Vlado Kreslin in beltinška banda, Orleki in podobno. Tudi letos bo festival z razgledom s svojim raznovrstnim, kvalitetnim programov razveseljeval tisoče obiskovalcev našega starodavnega mesta. Na treh odrih se bo v štirinajstih dneh zvrstilo 41 izvajalcev. Ze tradicionalno bo Otroški oder vsak dan ob 18. uri gostil predstavo za otroke, Glavni oder ob 20. uri je namenjen koncertom. Večerni oder ob 22. uri'pa bo obiskovalcem ponudil nastope manjših glasbenih zasedb in kantavtorjev ter gledališke predstave. Kot vsa leta, je tudi letošnji program izredno bogat, pester, z razliko od lanskega leta je spet več »znanih, uveljavljenih« imen...So izkušnje pokazale, da brez njih ne gre, smo povprašali vodjo festivala Gorana Završnika. »Ne strinjam se, da je letos več uveljavljenih imen. Foltin, Laiko Felix in Joke so nedvomno kvalitetni vrhunci letošnjega festivala, a sem prepričan, da bo večina gledalcev prišla na njihove koncerte zato, ker nam zaupa, ne pa zato, ker jih srečuje v dnevnem časopisju. Po drugi strani pa se strinjam, da bo nekaj preizkušenih izvajalcev, kot so Katalena in Demolition Group. Lansko leto smo beležili odličen obisk kljub malce bolj alternativno naravnanemu programu«. Težko je na kratko predstaviti program 14-dnevnega festivala, saj je vsak večer kvalitativno gledano vrhunski. Praktično lahko letos obiskovalci pridejo na vseh 14 večerov brez bojazni, da bodo razočarani, je pa Goran Završnik izpostavil največjo mednarodno zvezdo festivala - odličnega, vrhunskega madžarskega violinista Laika Felixa, katerega nastop je paša za ušesa in oči, tako za največje glasbene sladokusce kot za tiste, ki težko ločijo med violino in violončelom. Novost letošnjega Kamfesta je festival uličnih glasbenikov. Glavni organizator Kamfesta KD Priden možic je, kot poudari Završnik, namreč v svoji osnovi ulično gledališče, vsako leto razmišljajo o močnejšem uličnem programu. Ker pa je za nami ravno ulični festival Ana Desetnica, so se odločili, da znotraj Kamfesta naredijo ožje usmerjen, a še vedno nadvse atraktiven festival uličnih glasbenikov, ki bodo oživljali staro mestno jedo ob že sicer letos res odličnem programu. ^srednja prireditev ob dnevu državnosti na Gori pri sv. Miklavžu Pritrkovanje, maša, domača pesem in druženje ob kresu na predvečer praznika Zemlja rodna moja je tako, da, če treba, bil se bom za njo, zadnja Po končanem uradnem delu kaplja mojega srca: To je moja domovina! Zdrava bodi moja do- programa je za prijetno razpo-movina loženje poskrbela Tamburaska (Alojzij Mav-odlomek iz recitacije) skupina s čudovitimi glasbenimi izvedbami. Veterani vojne za Slovenijo so poskrbeli, da so se slišali poki. Zakurili so tudi kres. Na dvorišču in v izbi je odmevala domača pesem, ki so jo z inštrumenti spremljali različni muzikantje. Druženje s prijatelji in znanci ter sklepanje novih znanstev je ob prigrizku in dobri kapljici trajalo tja do ranih jutranjih ur. Zapisala: Štefka Legedič Fotografija: Franc Modrijan Na Gori pri sv. Miklavžu v Tuhinjski dolini je letos potekalo še Posebno slovesno praznovanje j tla predvečer dneva državnosti. Osemnajsto obletnico samostojne Slovenije smo skupaj praznovali Občina Kamnik, Območna ^sanizacija veteranov vojne za . --'Venijo Kamnik-Komenda, TD G°ta sv. Miklavž, Župnija Šmart-n° in Kulturno društvo Srednja v=>s. S prisotnostjo in praporom N slovesnost počastila tudi častna c«a območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. . Kljub slabemu vremenu se 1e na Gori zbralo veliko število domačinov, povabljenih gostov !n pohodnikov. Praznovanje se fe Načelo s slovesnim pritrkova-v zvoniku. Sveto mašo, ki jo le za domovino daroval domači žuPnik g. mag. Simon Lorber, so s Petjem in sodelovanjem polepšali MePZ Mavrica. Župnik je v pridigi poudaril, da je domovina velika dobrina, na katero smo lahko ponosni. Sv. maši je sledil blagoslov obnovljene fasade zvonika in drugih del na zvoniku. Kulturni program je napovedala slovenska himna »Zdravljica« v izvedbi MePZ Mavrica, nastopila je Tamburaska skupina iz Šmartna pri Litiji. S harmoniko sta nastopila Vita in Nejc. Urška in Anja pa sta recitirali pesmi Dom in Moja domovina. Osrednji govornik župan Anton Tone Smolnikar je obudil spomin na dogodke izpred osemnajstih let, ko nas je napadla naša lastna JLA. Krajši govor sta imela tudi predsednik OZ WS Kamnik-Komenda Zvonko Cvek in predsednik TD Gora Jože Korošec, ki je izrazil veselje, da polnoletnost države praznujemo skupaj z Občino prav na Gori. Na osrednji prireditvi ob dnevu državnosti na Gori pri sv. Miklavžu v Tuhinjski dolini je župan Anton Tone Smolnikar obudil spomin na dogodke izpred osemnajstih let, ko nas je napadla naša lastna JLA. Slovesnost na predvečer praznika je pospremila pesem Mešanega pevskega zbora Mavrica. Gantemusova premierna izvedba Haydnove Stabat Mater s hetos obeležujemo 200-letnico t®fti velikega avstrijskega skladanja Franza Josepha Haydna, Ue poleg Mozarta in Beethovna ,den od glavnih dunajskih klasi-0v- Joseph Haydn se je rodil 31. ufrca 1732, umrl pa 31. maja 0O9 na Dunaju. Imenujejo ga udi očeta simfonije in godalnih ^artetov. Haydnov opus obsega simfonije, kar ga uvršča na Prvo mesto med skladatelji po sjevilu teh del. Nekatere njegove Sltofonije imajo nenavadne naslo- ve: Vojaška simfonija, Simfonija z udarcem na pavke, Simfonija presenečenja itd. Haydn je tudi avtor 80 godalnih kvartetov, 50 klavirskih sonat ter številnih oper, koncertov, maš, oratorijev in pesmi. Zaradi obsežnosti njegovih avtorskih del, kar 750, ter preko 300 priredb, so jih razmeroma pozno sistematično popisali. Med leti 1934 in 1971 je popis urejal Anthony von Hoboken, ki je dela razvrstil po skupinah glasbenih oblik in jih tudi oštevilčil. Vaša !F ^ Matična knjižnica Kamnik Poletni obratovalni čas Knjižnice Kamnik 11 pdiia do 31. avgusta*): Ponedeljek: torek: sreda: četrtek: Petek: sobota: Knjižnica Komenda Ponedeljek: torek: sreda: četrtek: Petek: 13. do 19. ure 13. do 19. ure 13. do 19. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure ZAPRTO (od januarja do decembra): 12. do 16. ure 15. do 19. ure 15. do 19. ure ZAPRTO 15. do 19. ure naj bo knjiga vaša zvesta spremljevalka SKOZI VROČE POLETNE DNI! Mešani pevski zbor Cantemus se je v počastitev obletnice odločil za Haydnovo Stabat Mater, ki je napisana za zbor, soliste ter komorni orkester, v Sloveniji pa še ni bila izvedena. V soboto, 13-junija, smo nastopili v polni župnijski cerkvi na Šutni pod taktirko zborovodkinje Andreje Martinjak. Pri izvedbi čudovitega dela v trinajstih stavkih so nam pomagali solisti Martina Burger - sopran, Barbara Sorč - alt, Metod Palčič - tenor ter Klemen Šiberl - bas. Izvedba pa je bila mogoča le ob odlični spremljavi priložnostnega komornega orkestra. Hvala vsem! Stabat mater dolorosa ali Stala Matije žalostna je rimskokatoliško besedilo iz 13. stoletja, ki opisuje trpljenje Marije, Jezusove matere, med njegovim križanjem. Besedilo so uglasbili številni skladatelji klasične glasbe (Vivaldi, Rossini, Verdi, Dvorak, Poulenc, Schubert in drugi), vendar niso vedno uporabili celotnega besedila. S tem koncertom je Cantemus obeležil tudi 31-letnico delovanja, zato so bile po koncertu podeljene Gallusove značke, ki jih Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) podeljuje članom kulturnih društev: bronasto Gallusovo značko za 5, srebrno za 15 ter zlato za 25 let udejstvovanja v ljubiteljski glasbeni dejavnosti. Čestitamo dobitnikom! Sezona 2008/09 je bila za Cantemus zelo pestra Z vajami smo začeli že v sredini avgusta 2008, saj smo se od 11. do 14. septembra 2008 udeležili tekmovanja na Mokranjčevih dnevih v Negotinu v Srbiji pod umetniškim vodstvom Marjete Naglič. Ker je bilo lansko leto v znamenju Trubarja, smo imeli v prvem delu sezone številne koncerte, na katerih smo prepevali Trubarjeve pesmi pod vodstvom Matjaža Ščeka. 21. septembra smo nastopili v Kamniku v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, 25. septembra v Luteranski cerkvi v Ljubljani, kjer je celotni koncert posnela tudi RTV Slovenija, 28. oktobra v smo nastopili kar dvakrat, in sicer v mariborski luteranski cerkvi ter v Gornji Radgoni na proslavi v počastitev Dneva reformacije, Trubarja pa smo 9. novembra ponesli še v Brje pri Ajdovščini, kjer smo imeli koncert v okviru praznovanja Sv. Martina. Koledarsko leto smo zaključili 27. decembra z že kar obveznim božičnim koncertom v polni cerkvi frančiškanskega samostana, kjer nam je ponovno dirigirala Marjeta Naglič. Sveti trije kralji so nam prinesli novo dirigentko Andrejo Martinjak, s katero smo po komaj štirih vajah že nastopili na Območni reviji pevskih zborov v kamniškem Domu kulture. Nato smo s polno paro »zagrizli« v Stabat Mater, tudi na obveznih intenzivnih vajah na nepozabni Travni gori. Manca Pajnič Kri(za)vizije mladih ustvarjalcev V Galeriji Veronika je do 26. julija na ogled zanimiva skupinska razstav osmih mladih kamniških umetnikov: slikarjev Nine Kočar, Matevža Sterleta, Oliverja Piliča in Jureta Volgemuta, kiparja Jana Outrate, fotografa Jerneja Vavpetiča ter Špele Zavbi Outrata in Matica Sterleta z videom. Svoje ustvarjanje na temo umetniške vizije predstavljajo pod provokativnim in večplastnim naslovom Kri(za)vizije. Razstava prikazuje stanje duha današnje družbe, družbenokritične in radostne pobude. Vsak umetnik na svoj način ponuja drugačen pogled, ki nepovratno vpliva na okolje. Iz del veje razmišljanje v kombinaciji dobrega in slabega, ki vedno rodi nekaj novega. Kamniški akademski slikar Dušan Lipovec je večkrat poudarjal, da na mladih svet stoji Dogodek ob odprtju razstave 3. julija so s sodobno glasbo in z igranjem na zanimive inštrumente pospremili Jure Volgemut (tudi raz-stavljalec), Hieronim Vilar in Jure Matoh. VERA MEJAČ Del avtorjev razstave Kri(za)vizije (z leve): Jernej Vavpetič, Matic in Matevž Sterle in Jure Volgemut. t Ob odprtju razstave (z leve): Oliver Pilič, vodja kamniške izpostave JSKD Tone Ftičar, Nina Kočar, Špela Žavbi Outrata in Jan Outrata, pobudnik in noslec sodelovanja med mladimi ustvarjalci. Poletno gledališče Studenec Domača gledališka predstava - komedija V Ljubljano jo dajmo Josip Ogrinec - Roman Končar Spored domačih predstav: Premiera: petek, 24. julij 2009, ob 21. uri Ponovitve: 25., 26. in 31. julij 2009 ob 21. uri 1., 2. in 7., 8., 9. in 13., 14., 15. avgust 2009 ob 21. uri Občinsko gasilsko tekmovanje GZ Kamnik in GZ Komenda Gasilska društva so jedro dogajanja v mestu in na vasi V soboto in nedeljo, 13. in 14. junija, je na stadionu v Mekinjah potekalo občinsko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Kamnik in Gasilske zveze Komenda. V soboto se je pomerilo 58 enot pionirk, pionirjev, mladink, mladincev, starejših gasilk in starejših gasilcev. Odprtja gasilskega tekmovanja se je udeležil tudi podžupan Občine Kamnik Rudi Pfajfar. Navzoči so bili še predsednik GZ Kamnik Marjan Semprimožnik, poveljnik GZ Kamnik Janez Repanšek, predsednik GZ Komenda Jože Sušnik, poveljnik GZ Komenda Drago Potokar, predsedniki in poveljniki prostovoljnih gasilskih društev, sodniki, tekmovalne enote in spremljevalci. Po slovesnem dvigu zastave se je začelo zares. Sodniki so vso tekmo korektno sodili, tekmovalci pa so se prav vsi trudili pokazati znanje, ki so ga pridobili na vajah. Tokrat je bilo tudi vreme naklonjeno tako organizatorju tekmovanja kot tekmovalcem, saj je ves čas sijalo sonce in poskrbelo, da ni bilo tekmovalcem vroče le zaradi tekmovalne vneme, ampak tudi od sonca. Sledil je le še slovesen zaključek tekmovanja in razglasitev najboljših. Najboljše enote sobotnega dne GZ Kamnik: pionirji: PGD Srednja vas, PGD Špitalič, PGD Gozd; pionirke:PGD Nevlje, PGD Zgornji Tuhinj, PGD Srednja vas; mladinci: PGD Šmarca, PGD Zgornji Tuhinj 1, PGD Kamnik 2; mladinke: PGD Srednja vas, PGD Šmartno, PGD Nevlje; starejši gasilci: PGD Srednja vas, PGD Tunjice, PGD Kamniška Bistrica. V nedeljo, 14. junija, pa so svoje znanje in tekmovalno srečo preizkusile še enote v kategorijah: članice A, člani A, članice B in člani B. Vseh tekmovalnih enot iz GZ Kamnik in GZ Komenda je bilo 65. Tekmovanje je teklo po časovnici in ob 12. uri je bil slovesen zaključek tekmovanja, ki ga je s svojo prisotnostjo počastil podžupan Občine Kamnik Brane Golubovič. Podžupan je v svojem nagovoru poudaril pomen delovanja gasilcev ter jim izrazil svojo podporo. Zaključku je prisostvoval tudi poveljnik regije Ljubljana III. Jože Oblak, ki se je ta dan izkazal tudi kot tekmovalec v enoti članov B, PGD Kamnik. Najbolje uvrščene članske enote GZ Kamnik: Člani A: PGD Srednja vas 2, PGD Srednja vas 1, PGD Nevlje; Članice A: PGD Sela, PGD Srednja vas, PGD Kamnik; Člani B: PGD Srednja vas, PGD Nevlje 1, PGD Kamnik 3; Članice B: PGD Tunjice, PGD Špitalič, PGD Kamnik 1. V gasilsko obarvanem koncu tedna je skupno torej nastopilo okrog 1100 gasilcev (člani, mladina in veterani) iz občin Kamnika in Komende. Kar samo po sebi govori, da so gasilska društva zelo živa društva in so jedro dogajanja tako na podeželju kot v mestu. GZ Kamnik Uspešno delo LDS Kamnik in podžupana Braneta Goluboviča Kamniški odbor Liberalne demokracije Slovenije je v juniju organiziral 19. družinski piknik, ki se ga je udeležilo okrog 70 članov, somišljenikov in podpornikov. Druženje je poteklo v prijetnem ozračju, s športnimi igrami, klepeti udeležencev, igralnico za otroke. Mesec dni pred tem smo na rednem zboru predstavili glavne projekte koalicije, pri katerih poleg župana aktivno sodelujemo tudi sami. Udeleženci zbora so predstavljeno delo LDS Kamnik in podžupana Braneta Goluboviča ocenili kot uspešno. omogoči razvoj novih družbenih in oskrbnih dejavnosti. Za nov cikel razvoja, ki bo upošteval naravne danosti, tehnološki razvoj in mlade Z novim občinskim prostorskim načrtom je potrebno iskati rešitve ter postaviti smernice za prihodnost, ko naj bi Kamnik postal predalpska prestolnica v srednjeevropskem prostoru. Pri tem nas vodi želja, da se občina s prostorskim načrtom usmeri predvsem v razvoj turizma, terciarnih dejavnosti in previdnega umeščanja novih objektov v prostor. V mislih imamo mestno jedro kot prepoznavno predalpsko mesto in bolj uravnotežen razvoj preostalega dela občine, kjer naj se krepi moč posameznih lokalnih središč tako, da se jim Razbremenitev prometnih tokov Glavni cilj tega mandata je bil razbremenitev prometnih tokov skozi Kamnik, kar nam je s širitvijo obvoznice v štiripasovnico in prenovo Ljubljanske ceste s pločniki in kolesarskimi stezami tudi uspelo. Vendar se projekti še nadaljujejo in prva velika investicija bo gradnja povezovalne ceste med pošto na Duplici in obvoznico in bo ob povezovalni cesti omogočila nastanek novega lokalnega centra na Duplici ter preusmerila prometne tokove iz industrijskih con na obvoznico. V mandatu 2006-2010 zagotoviti približno 350 novih mest v vrtcih Naši ukrepi na področju predšolske vzgoje segajo v leto 2005 in 2006, ko smo s konkretnimi predlogi in sklepi v občinskem svetu skupaj z županom dosegli gradnjo novega javnega vrtca in zagotavlja- LDS Kamnik ŠOLO BI MORALI PRESELITI K LJUDEM Načrtovana investicija v OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca Projekta, ki temeljita na prenovi dveh šol ter zunanjih športnih objektov, sta v zaključni fazi sprejemanja prostorskih dokumentov. Če ne bo zastojev pri izboru izvajalcev, se bodo gradnja, obnova in dozidava pričele poleti 2010. Do sedaj je za ta projekt v proračunu namenjenih že 3,6 milijonov €. Zavedamo se, da gre za zahtevno nalogo, tako v finančnem kot tudi v izvedbenem smislu, vendar smo prepričani, da bomo projekt prenove dveh šol uspešno izpeljali. Občina Trzin razpisuje JAVNO DRAŽBO za oddajo v najem poslovnega prostora Občina Trzin, Mengeška 22,1236 Trzin, oddaja v najem opremljen poslovni prostor v PT na Ljubljanski 85, Domžale za dobo 5 let in sicer poslovni prostor, vpisan v k.o. Domžale, nepremičnina 3.E z oznako preje E12/B4 št. 33 v pritličju v izmeri 80,50 m2. Izklicna cena za poslovni prostor znaša 1.450,00 EUR/mesec (DDV ni vključen). Najnižji znesek višanja izklicne cene za poslovni prostorje 50,00 €. Pred javno dražbo morajo zainteresirani dražitelji do 28. 7. 2009 do 13.ure položiti varščino v višini 1.450,00 EUR + DDV na račun št.: 01386-0100001846, s pripisom »za dražbo«. Dražba bo potekala v sredo, 29. 7. 2009, ob 9. uri. Sodelovanje na dražbi je možno po predhodni prijavi. Prijave morajo biti popolne in morajo prispeti na Občino Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin, s pripisom »za dražbo« najkasneje do 28.7.2009 do 13. ure. Razpis in razpisno dokumentacijo lahko vsi zainteresirani najemniki dobijo na vložišču in spletni strani Občine Trzin www.trzin.si od 1. 7. 2009. Dokumentacija je brezplačna. Interesenti lahko dobijo dodatne informacije pri Bojani Lenaršič, po telefonu 01/564-45-44 ali 041-960-392. Gradnja dveh kamniških osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca je zagotovo eden pomembnejših projektov v občini ta hip. Ključno in najpomembnejše je predvsem, da učencem in učiteljem omenjenih šol čim prej zagotovimo dostojne in primerne pogoje za normalno delo. Vendar pa se ob tem odpirata dve dilemi: 1. Ali je res smotrno graditi dve osnovni šoli na isti lokaciji? in 2. Ali je res adaptacija ali rekonstrukcija starega objekta cenejša od novogradnje? Na ti dve vprašanji bom poskušal odgovoriti v nadaljevanju. Na zadnji seji občinskega sveta smo morali opozicijski svetniki večkrat poslušati nauke naših koalicijskih kolegov, da o novih osnovnih šolah ni več kaj razpravljati, kajti občinski svet se je že odločil, da bo občina Kamnik gradila na sedanji lokaciji novo osnovno šolo Frana Albrehta in adaptirala ter nekoliko dogradila osnovno šolo Toma Brejca. Kolege iz županove koalicije bi rad opozoril, da se je tako odločila njihova večina v občinskem svetu, medtem, ko smo v opoziciji ves čas vztrajali in ponavljali, da potrebujemo dve novi osnovni šoli, vendar ne na isti lokaciji, ampak na dveh različnih lokacijah. Šolo bi morali preseliti k ljudem, ne pa, da bomo ljudi selili k šoli. V svetniški skupini NSi smo na sami seji jasno povedali, da bi morala nova OŠ Toma Brejca zrasti na območju sedanjih šol, medtem, ko bi morali novo OŠ Frana Albrehta preseliti bližje njenemu šolskemu okolišu, to je v Mekinje. Pravilnost našega razmišljanja se kaže danes, ko županov koncept dveh osnovnih šol na sedanji lokaciji razkriva številne težave in pasti. Prva je prometa ureditev, ki bo ob prometnih konicah v okolici šol ustvarila prometni kaos, druga pomanjkljivost je pomanjkanje parkirnih mest, tretja pa nerešeno vprašanje glasbene šole in kaj hitro se lahko zgodi, da nam bo glasbena šola ušla v občino Komenda. Vsi, ki o teh stvareh odločajo, bi se morali zavedati, da šol ne gradimo za prihodnje štiri leta, ampak za prihodnjih štirideset let, zato bi veljalo danes probleme reševati tako, da se ne bomo z istimi problemi ukvarjali že jutri. Glede na trdnost županove koalicije sem prepričan, da bo obveljal koncept dveh osnovnih šol na isti lokaciji, kjer bomo OŠ Frana Albrehta zgradili na novo, Toma Brejca pa adaptirali in dogradili. Pri adaptaciji OŠ Toma Brejca sem prisiljen verjeti strokovnim mnenjem, da naj bi bila adaptacija cenejša od novogradnje, čeprav vsi poznamo številne primere, ko je veliko dražje star objekt popravljati in dograjevati kot pa ga porušiti do tal in zgraditi novega. Prepričan sem, da se bo z leti pokazalo, da koncept dveh šol na enem mestu ni bil najboljši, saj bodo številne težave ostale. S selitvijo OŠ Frana Albrehta v Mekinje bi lahko rešili številne težave, predvsem pa bi šolo preselili bližje ljudem. Na ruševinah sedanje OŠ Frana Albrehta bi morala zrasti nova OŠ Toma Brejca, prostori nekdanje Toma Brejca pa bi se morali ponuditi glasbeni šoli. S tem bi rešili problem vseh treh šol in ne samo dveh. Mekinje najverjetneje osnovno šolo Frana Albrehta ne bodo dobile, bo pa vsekakor še pred volitvami leta 2010 položen temeljni kamen za gradnjo nove OS Frana Albrehta na sedanji lokaciji. Bojim se, da bi se znala zgodba z gradnjo štiripasovnice ponoviti tudi pri gradnji nove osnovne šole. Spomnite se namreč, kako se je tik pred volitvami v Kamniško Bistrico zapeljal prvi bager, vendar pa smo na novo štiripasovnico čakali vse do letos. Tudi z gradnjo osnovnih šol bi se glede na trenutno finančno situacijo znalo zgoditi kaj podobnega. Po vsej verjetnosti bo pred lokalnimi volitvami zabrnel kakšen bager, a se bo gradnja šol vlekla zelo dolgo, kar bo izjemno obremenjevalo sam učni proces kot tudi prometno zagato. K avtomobilom učiteljev in staršem, ki vsako jutro vozijo otroke v šolo, bo potrebno v prihodnjih letih dodati še vso težko gradbeno mehanizacijo. Kot kaže, nas čakajo kaotična leta. Če bi novo šolo gradili v Mekinjah, bi se tem tegobam izognili. MATEJ TONIN wsm ■B Slovesen zaključek občinskega gasilskega tekmovanja. Z leve: poveljnik regije Ljubljana III. Jože Oblak, ki se je ta dan izkazal tudi kot tekmovalec v enoti članov B, PGD Kamnik, predsednik GZ Kamnik Marjan Semprimožnik in podžupan Občine Kamnik Brane Golubovič, kije poudaril velik pomen delovanja gasilcev. Pozdrav poletju napovedal dogajanje v Letnem gledališču Šmartno h nje investicijskih sredstev za koncesijski vrtec. Oba vrtca sta bila odprta leta 2007. Prizadevanja se nadaljujejo. Preko koalicije smo v teh treh letih uspeli odpreti 17 novih oddelkov, do 1. septembra pa bosta odprta še dodatna dva oddelka, kar skupaj prinaša približno 300 novih mest. Še naprej si bomo prizadevali, da tudi v letu 2010 odpremo nove oddelke in da se začne tudi priprava gradbene dokumentacije za novi vrtec, S prireditvijo Pozdrav poletju se je v Letnem gledališču Šmartno z? li čelo letošnje dogajanje v kamnolomu nad vasico Gradišče. Prireditven1 č prostorje v spomladanskem času dobil novo podobo, obstoječem}1 d odrskemu kompleksu so se pridružili še objekt, ki je namenjen sani' z tarijem, kapnica in urejen prostor, namenjen pogostitvi obiskovalce' S prireditev, ki vse pogosteje peš obiskujejo dogajanja vtem naravne^1 j ambientu. Za vse posodobitve gredo zasluge predsedniku letneg3 gledališča Tonetu Rajsarju in predsedniku KUD Ivan Cankar Francu < Modrijanu, ki je tudi poskrbel za električno napeljavo in osvetlite' l odrskega kompleksa. S prireditvijo, ki je potekala v petek, 12. junija, smo želeli predstavi' ti razvoj prireditvenega prostora in hkrati dodati kamenček v mozaik prireditev, ki potekajo ob praznovanju 780-letnice mesta Kamnika' Prireditev so s svojim nastopom obogatili Trio Špica, Adi Smolar, do-mača dramska skupina, pa tudi dež, ki je najbolj vztrajne obiskovale« zvabil na oder, da so skupaj z Adijem zapeli nekaj njegovih pesmi tef po pogostivi z golažom zaplesali ob poskočnih vižah Tria Špica. V organizacijskem odboru so s prireditvijo zelo zadovoljni, saj s« niso nadejali tako velikega števila obiskovalcev, ob tem pa si želijo, da bi bile tudi ostale prireditve v Letnem gledališču tako dobro obiskane. Naslednja taka priložnost se ponuja že v začetku julija, ko bo domača gledališka skupina uprizorila komedijo Štefana Jarka Kmečka gospoda. Poleg domačih, že kar tadicionalnih prireditev pa si želijo v ta naravni ambient privabiti tudi okoliška društva, ki bi s svojimi idejami obogatili kulturno in družabno življenje v osrednjem delu Tuhinjske doline. Urška Vrankar, foto: Roman Žavbi OSNOVNI ŠOLI KAMNIK I Zadnja spomladanska seja Občinskega sveta je bila po številu točk dnevnega reda precej obširna, kljub temu pa je potekala dokaj hitro, V današnjem pisanju bi se rad dotaknil predvsem dveh tem, ki smo jih obravnavali. Prva je bila določitev komunalnega prispevka za območje zazidalnega načrta pri spodnjem Alpremu. Del prispevka, ki bo v nasled' njih letih pobran od investitorjev, bo namenjen tudi povezovalki med| Metuljčkom in obvoznico. Ker je občinska uprava pred časom zagotovile i da bo skoraj ves denar, potreben za povezovalko, pobran s komunalnih prispevkom, se nam je ta del zdel močno premajhen. Na noben način si namreč ne želimo, da bi občinski proračun financiral povezoval ko,| obenem pa ne bi bil sposoben pokriti stroškov izgradnje kamniških šol Zadnja informacija je bila, da nas bo povezovalka stala kar 6,5 milijono* evrov. Recesija je na področju gradbeništva močno znižala cene, tako d« bo sedaj cena močno pod 4 milijone evrov. G. župan je pri tem pokaži razpredelnico, kjer naj bi bilo razvidno, da ne bo nikakršnega problem3 s plačilom povezovalke in da ne bo potrebno uporabiti proračunskih sredstev za novo cesto. Upam, da bo ta razpredelnica čim prej dostopu3 širši javnosti. Seveda jo bomo takoj pokomentirali. Druga tema, ki je v tem trenutku zelo žgoča, je izgradnja ozirom3 obnova obeh mestnih šol. Zanimivo je bilo poslušati svetnice in svetnik« Vsi po vrsti smo namreč »popljuvali« prometno ureditev. Kljub tem1* dejstvu pa za nekatere predlagani načrt pomeni dobro, za nekatere p3 slabo rešitev. Druga zanimivost je bila, da se nihče od razpravljavcev h dotaknil samih šol. To nam da nesporno vedeti, da zaupamo učiteljem, k' so edini pravi naslov za odločitve, da bodo učilnice in sami objekti dovoj veliki in funkcionalni in da bodo dobro služili naslednjim rodovom naših otrok in vnukov. OŠ Frana Albrehta je danes stara dobrih 40 let, pa j° bomo podrli. Kaj takega se ne sme več narediti in nove šole morajo stat' najmanj stoletje, če ne še več. Zato se moramo vsi zavedati, kaj delam0 in na kakšno tipko bomo pritisnili pri naslednji obravnavi. Nikakor n«' m reč ne smemo pristati na to, da bodo šole sicer dovolj velike, ne b° pa poskrbljeno tudi za prometno ureditev, ki danes postaja glavni pr°' blem v vseh malo večjih krajih. Ne zgledujmo se po najslabših. Bodim0 vsaj enkrat vzgled drugim občinam. Poleg problema prometne ureditv« je bilo precej govora tudi o glasbeni šoli. Občinska uprava je namr^ predlagala, da bi bili v celotnem bivšem zdravstvenem domu samo gl«5' bena šola in knjižnica. S tem bi imeli možnost, da bi predelali sedanj0 telovadnico v učilnice. Iz sedanje lokacije bi preselili tudi vse državn« institucije. Tu pa po mojem mnenju nastane velik problem. Ni probleh preseliti teh institucij na neko drugo lokacijo. Problem je v tem, da bi *e prostore morala kupiti Občina Kamnik, saj država ni tako bogata, da h1 nam te prostore dala brezplačno. Cena teh novih prostorov (po moje01 mnenju bi bili na Duplici), pa bi bila tako velika, da bi za ta denar lahk° že kupili zemljo na neki drugi lokaciji (na primer v Mekinjah). S tem0 razbremenili obravnavano območje za velik del prometa, ne bi več imel težav s parkirnimi prostori, otroci bi bili bližje šol. Če pa ne pride do tega, da bi selili državne institucije na neko drug0 lokacijo, obstaja bojazen, da je predvidenih parkirnih prostorov na oV ravnavanem območju močno premalo. S tako zasnovo pa ne morem0 nadaljevati, saj mora biti cilj vseh nas, da sedanje kaotične razmere 'z boljšamo in ne še poslabšamo. Kako bodo arhitekti rešili vse navede0, probleme, bomo videli jeseni. Mnenja sem, da kaj resnega ne bodo mev popraviti, saj kot je dejal eden od arhitektov, je predlagana rešitev danih okoliščinah najboljša možna. Verjamem gospodu arhitektu, ob* nem pa dodajam, da je ta rešitev, kljub temu da je najboljša možna, ^ vedno zelo slaba - preslaba, da bi jo davkoplačevalci plačali in z njo ° bili zadovoljni. .,0 Ravno sedaj je priložnost, da bi arhitekti preučili možnosti za trajne)^ in boljšo rešitev. Za konec pa še to, da bodo na omenjenem gradbis0 dela potekala najmanj štiri leta. Gradbinci so že sami povedali, da ftjjj ramo biti pripravljeni tudi na kaj hujšega, tudi na večletno zamudo- ^ vem, kako bodo starši gledali na to, da se bo nad glavami njihovih otr leta dolgo vozil žerjav, natovorjen z gradbenim materialom. Kako potekal pouk vzporedno z gradbenimi deli? Po mojem mnenju bo kaos. Nisem pristaš take gradnje. ^ Robert Kokotec, SDS Kam11 Kamniški QbČAN_ BISERNE IN ZLATE POROKE „ Društvo upokojencev Kamnik k vrsto let spremlja pomembne življenjske jubileje svojih članic 'n članov, kamor prav gotovo s°dijo obletnice dolgoletnega kupnega zakonskega življenja ' biserne in zlate poroke. Letno Počastijo od 20 do 30 parov. Za v$e jubilante pripravijo topel sPrejem z zanimivim kulturnim Programom, obdaritvijo ter stiskom rok in iskrenimi čestitkami Za zdrava in prijetna prihajajoča kta. Letošnje leto je še posebej ‘bogato« z zlatoporočenci, saj jih b° preko 40 parov. V petek, 12. junija, je v društvenih prostorih praznovalo 12 Parov. V kulturnem programu je sodelovala Folklorna skupina s harmonikarjem, pevka Jožica Ka-hštiik in harmonikar Božo Mati-c*č, tudi soorganizator zabavnega hola. Jubilante je s čestitkami popravil tudi župan občine Tone Sl®olnikar, saj občina tovrstne jubileje tudi materialno podpira. Ječanja so se Meležili: Bisernoporočenca Vera in Florjan ŠUNKAR, z Žal 18, sta $e poročila 15.6.1949- Vera je Uau rojena 26.10.1930, Florjan pa ^•9.1924. V zakonu sta se jima f°dila dva otroka, imata že 5 vnukov in 5 pravnukov. Z zdravjem sta zadovoljna, le gospa je neko-uko boj rahlega zdravja. Oba sta bda zaposlena v Titanu, Florjan kot ključavničar 41 let. V prostem času vrtnarita in rada pomagata otrokom. Spoznala sta se ob krstu. Oba sta člana DU Kamnik, Štefka od leta 1989, Janez pa od leta 1991- Angela in Jože BREMŠAK iz Podgorja 125, poročena 4.4.1959. Angela je bila rojena 3-6.1937, Jože pa 19.2.1933- V zakonu sta se jima rodila dva otroka, imata pa tudi že 2 vnuka. Z zdravjem sta zadovoljna. Oba sta bila zaposlena v Titanu več kot 30 let. Kot mlada človeka sta se srečala v Podgorju na veselici. Danes se ukvarjata z gospodinjstvom, pomagata vnukom, Jože paše vedno mizari. Zelo sta bila vesela rojstva otrok, v DU Kamnik sta včlanjena od leta 1989- Pavla in Janez BERLEC iz Podhruške 6, poročena 31.1.1959, v DU Kamnik sta včlanjena od leta 1993. Pavla je bila rojena 22.1.1937, Janez pa 11.8.1929- V zakonu so se jima rodili štirje otroci, imata tudi že 10 vnukov in 2 pravnuka. Z zdravjem, pravita, gre za silo. Srečala na sta se kolesarjenju. Zaposlena sta bila doma na kmetiji in tudi še danes poprimeta za delo, osrečilo pa ju je rojstvo otrok. Marija in Drago ANDIC iz Kamnika, Rudniška 1, poročena 21.2.19-59, člana DU Kamnik od leta 1999. Marija je bila rojena 9-4.1934, Drago pa 11.10.1935. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Z zdravjem sta kar zadovoljna. Marija je bila obrtnica, Drago pa šofer avtobusa, celotno delovno dobo pri KAM - BUS-u. Njuna prva srečanja so bila v Ljubljani. Danes se posvečata družini in plesu v Ljubljani pri Vija - Vaja, kjer je sin učitelj telovadbe. Magda in Milan PEKLAR s Steletove 13, poročena ta 4 vnuke in 1 pravnuka. Z zdravjem sta zadovoljna. Zaposlena sta bila 35 let, Katarina v Titanu, Egi-dij pa v BTC Ljubljana. Srečala sta se na cesti, danes se ukvarjata z vrtnarstvom in drugimi deli, Egi-dij veliko planinari. Marija in Janez KRT iz Zg. Stranj 24, poročena 26.7.1958, člana DU Kamnik - Marija od leta 1996, Janez pa od 1984. Marija je bila rojena 20.6.1938, Janez pa 19.11.1924. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, imata pa že 10 vnukov in 1 pravnuka. Janez je bil zaposlen 40 let pri Zavarovalnici TRIGLAV, Marija pa je delala kot šivilja doma. Srečevala sta se na poti v službo, kar ju je tudi združilo v zakonsko zvezo. Njuno zdravje je, kot pravita, za silo, z veseljem pa še danes vrtnarita in se spominjata srečnih trenutkov ob poroki. Anica in Janez JAKŠE s Sel 3, poročena 14.3.1959 , oba člana DU Kamnik od leta 1994. Anica je bila rojena 12.6.1935, Janez pa 15.12.1935. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, imata pa tudi že 4 vnuke. Z zdravjem sta zadovoljna. Zaposlena v ISKRI oziroma v AVTOMONTAŽI 28 oziroma 42 let. Prvega srečanja se dobro spominjata, bilo je v tovarni. Zelo sta bila srečna ob rojstvu otrok in vnukov. Še vedno delata na vrtu, klekljanje je Aničin hobi. Ani in Milan ŠKRABA iz Podgorja 120, poročena 18.7.19-59, oba člana DU Kamnik od leta 1997. Ani je bila rojena 14.7.1933, Milan pa 18.11.1930. V zakonu Zlatoporočenci (z leve): Peklar, Lampič, Krt, Jakše. Milan pa io.ii.iV5v* * ždKunu IHHHIHHl sta se jima rodila dva otroka, ima- Z|atoporo£enci (z ieVe): Dolenc, Bremšak, Berlec, Andič. ta 3 vnuke. Zdravstveno stanjeje ^ ^ <™rill vo_ čeprav sta imela že 11 zdrav- zadovoljivo, še vedno sta aktivna. Oba sta bila v delovnem razmerju Anica je bila zaposlena 35 let kot v KIK-u več kot 25 let. Nad zdrav-trgovka v Borovo Kamnik, Milan jem se ne pritožujeta, spoznala pa pa 3 5 let na Farmi Duplica. Spo- sta se na plesu. Vse svoje življenje car 4Za3PVera pa 35 let.’ Spolni- 11.7.1959, članaDU Kamnik ajata se prvega srečanja, Florjan od leta 1992. aravi, da se je to zgodilo takrat, Magda je bila rojena 20.7.1938, je igral harmoniko z njenim Milan pa 20.12.1934. V zakonu se Ketom. Sedaj si med seboj po- jima je rodila hčerka, ob rojstvu znala pa sta se na počitnicah na morju, vezi držijo še danes. Pavla in Jože URBANC iz Zg. Stranj 60, poročena 24.1.1959, člana DU Kamnik, Pavla od leta 1981, Jože pa od 1984. Pavla je bila rojena 28.1.1927, Jože pa 6.4.1930. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, imata pa tudi že 5 vnukov in 1 pravnuka. sta aktivna, zato z veseljem še danes marsikaj postorita na vrtu. Helena in Drago VRHOVNIK iz Kamnika, Bergantova 6, poročena 4.4.1959, člana DU Kamnik oba od leta 1996. Helena je bila rojena 24.5.1937, Drago pa 12.4.1936. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, imata 11 vnukov. Zdravje je zadovolji- ?)agata. Njun srečen dogodek je kilo rojstvo otrok. Oba sta člana Kamnik od leta 1992. Zlatoporočenci: Štefka in Janez DOLENC -Jeranovega 8, poročena 13-30 ❖ 14.30 - 15.30 Vodne vragolije ❖ 15.30 -17.00 Aktivnosti Športne igre, pohod do izvira termalne vode, zadnji dan plavalna tekma,...) Termini: 13. 7.-17. 7. , 20. 7.-24. 7., 27. 7.-31. 7. Cena: 91 EUR / otroka, 10% popusta za nadaljnjega otroka v družini ^TERME ' Ul * J "ST SNOVIK ,nfonmac"e ,n rezT&mMs° j ekosvet termalnih užickov WWW.terme*SnOVik.si k < ‘ Košnja čmerike sodi med tipična opravila pastirjev na planinah. Pastirsko poletje na planini Po velikoplaninskih planotah že nekaj tednov odzvanjajo kravji zvonci. 13- oz. 14. junija je poletno pastirsko življenje začela tudi Velika planina, medtem ko $o ostale pašne planine veliko-planinske planote (Kisovec, Dol, Mala in Gojška planina) oživele že teden oziroma dva tedna prej. Krave so se že privadile na »dopustniško« življenje, podobno tudi pastirji. Ti imajo poleg skrbi za živino tudi veliko dela z urejanjem planine, popravilom posameznih delov ograje, skrbijo za napajanja, raznos solnikov in drugega. Veliko časa je vzela tudi košnja šisernika in čmerike, sledilo bo pa še trebljenje pašnikov in druga potrebna dela. Marsikaj kaže tudi na to, da bo letos prometni režim bolje urejen. Za pastirje je urejeno posebno parkirišče kakšne četrt ure pod nase- A Kr: Štara Preskarjeva bajta na Veliki planini, pastirski muzej, je dočakala hovo streho. ljem, na katerem se sme parkirati samo s posebno dovolilnico, ki jo je (po eno!) dobil vsak pastirski stan oziroma upravičena kmetija. Žal pa je še vedno veliko »črnih« voženj, predvsem tistih, ki pri-> dejo na planino »turistično«. Premaknilo se je tudi pri pastirskem muzeju, stari Preskarjevi bajti, saj je ta lep primerek naše ohranjene dediščine končno dobil novo streho. Obnovljenih je bilo tudi precej ograj oskov, ki so jih polomile zima in motorne sani. Velika planina prehaja iz rumene v zeleno. Za to planino je namreč značilno, da menja barve: pozimi je bela, na pomlad je modra oz. vijolična od cvetov žafrana, nato je rumena od cvetov zlatic in ranjaka, nato jo zelenijo trave, ki se jeseni počasi rumen-kasto-rjavo obarvajo, da spet pričakajo belino. Zato je v vsakem času zanimiva. Obiskovalci, ki se držijo reda, so zaželeni, tudi če imajo s seboj svoje štirinožne prijatelje. Vendar je zaradi varnosti potrebno imeti pse na vrvici in pobirati njihove iztrebke, saj planina ni namenjena pasjemu stranišču! In tudi luže (kali), predvsem pa korita, niso pasja kopališča! Bojc Fantovščina Nejca Mikuša Minuli petek zvečer smo neposredno ob prizorišču predstave uličnega festivala Ana Desetnica v Samčevem predoru imeli priložnost spremljati še eno predstavo iz povsem resničnega življenja fantov, mož. Pod gradom so številni mladi fantje zbujali Pozornost z živahno in s smehom Prepleteno fantovščino prijatelja Nejca Mikuša. Z verigo in težko žlezno kroglo na nogah so Nej- priklenili k prometnemu zna-k h kateremu so mu z močnim !ePilnim trakom na hrbet pritrdili ?Udi roke. Na ta način so mu dali Jasno vedeti, da je njegove »svobode« konec. Ne vemo sicer, kaj bi ob tem uejala njegova izbranka, nevera Polona Peklar, ki je seveda Pa fantovščini ni bilo. Morda pa Jp kje v bližini opazovala kako so ?' Prijatelji »privoščili« njenega bodočega moža, s katerim bosta julija stopila na skupno živ-•jenjsko pot. Potrpežljivega mladega ženina, ki so si ga tokrat njegovi prijatelji lahko »privoščili« (niso pa pretiravali s trpinčenji, kazenskimi nalogami in »nalivanjem«, kot se pogosto dogaja na fantovščinah), pa le niso pustili žejnega. Vsake toliko časa so mu dali tudi piti, pozneje pa so ga »osvobodili« verige, ga oblekli v črno majico z napisom »Zadnja noč samskega življenja« in prijateljsko druženje Pod gradom je trajalo še dolgo v noč. 'UPS Sreče in ljubezni mlademu paru želimo tudi iz uredništva Kamniškega občana! VERA MEJAČ Dobrovoljni in razposajeni kamniški fantje, oblečeni v bele majice z napisom Mikuševa fantovščina, so obkrožili priklenjenega ženina Nejca Mikuša (oblečenega v zaporniško uniformo z napisom »Zbiram drobiž za ohcet«), ga podučili o tem, kako bo kmalu konec »svobode-«in si zaželeli spominske fotografije v Kamniškem občanu. Ob Nejcu na desni je vodja fantovščine Matej Kališnik, ženinova poročna priča. Kamniška študenta na tekmovanju v ZDA Primož Grkman in Blaž Bajc z letalom Eda 100 pred vhodom Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Kamniška študenta Fakultete za strojništvo v Ljubljani Primož Grkman in Blaž Bajc pobudnik in vodja projekta, sta se v aprilu skupaj z ekipo udeležila študentskega tekmovanja brezpilotnih letal AIAA Študent Design/Build/Fly (zasnuj/izdelaj/poleti). Pod mentorstvom dr. Tadeja Kosela, prav tako Kamničana, se je skupina prijavila na tekmovanje brezpilotnih letal, ki je potekalo v Tucsonu-Arizona v ZDA, ki ga vsako leto pod okriljem ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko (AIAA) razpišeta Cessna Aircraft Company in Raytheon Missile Sy-stems. Letalo, ki so ga študentje izdelali, se je na tekmovanju preizkušalo v treh praktičnih vajah, v prevažanju tovora, nadzornem letu in v odmetavanju tovora na določen cilj. Načrtovanje letala Eda 100, kot so ga študentje poimenovali v čast 100. obletnice prvega po- leta Rusjanovega letala Eda 1, se je začelo že v mesecu oktobru. Tak projekt je zahteval organizirano ekipo kar 19 študentov, z dvema mentorjema, ki so si med sabo razdelili več modularnih nalog. Študentje so morali upoštevati težo tovora, njeno razporeditev, predvideti zahtevnost manevrov in se glede na ta podatek odločiti za obliko in velikost kril, moč električnega motorja in baterij. Pomembna in točkovana je bila tudi teža letala, škatla za transport letala, vsa elektronika in seveda čas Edine montaže. Tekmovanja se je udeležilo več kot tisoč študentov iz različnih ameriških univerz, sodelovale pa so tudi ekipe iz Evrope, Azije in Južne Amerike. Naša ekipa je v veliki konkurenci 54 univerz zasedla odlično sedmo mesto, pri čemer se ji je ponesrečila le tretja, najzahtevnejša misija, ki je našim odnesla tudi tretje mesto v skupni ekipni razvrstitvi. Odziv publike na slovensko letalo je bil izjemen, saj so ga vsi po vrsti razglašali za dizajnersko najlepšega, najbolj dovršenega, prav tako pa je naša ekipa izmed vseh tekmovalcev požela tudi enega največjih aplavzov! Podrobnejša dokumentacija, slikovno ter video gradivo o projektu je dostopno na www.fs.uni-li.si/avio/dbf. Gregor Ostanek Eda 100 med pristajanjem po končani misiji, Arizona, ZDA Pogovor z maslenico ‘Kamnik’ ob jubileju našega mesta rastline, ki lahko dolga leta rastemo na istem mestu in je zato z nami malo dela. Vse to je bilo in je po godu tistim vrtnaricam in vrtnarjem, ki nimajo veliko časa, pa tudi tistim, ki so nekoliko bolj »lenobni«. Všečnost in dobre lastnosti so vplivale na to, da so najprej v Ameriki, nato pa tudi v Evropi začeli maslenice Kdo si in od kod prihajaš? Se nam lahko predstaviš? Maslenica sem, ime pa mi je ‘Kamnik’! Maslenice smo velik rod trajnic iz še večje družine lilijevk. Kot veste, smo trajnice neolesenele, zelnate rastline, ki rastejo (preživijo) več let. Pri večini trajnic nadzemni deli jeseni odmrejo, spomladi pa rastline spet bujno poženejo. Pradomovina maslenic je Azija, a že pred tisočletji smo prišle tudi v Evropo in se tu, ker so nam rastni pogoji ustrezali, tudi za stalno naselile. V Sloveniji na bolj vlažnih rastiščih v naravi najdemo eno mojih daljnih sorodnic, ki so jo domačini zaradi masleno rumene barve poimenovali maslenica. To ime se zdaj pri nas uporablja za vse vrste in sorte mojih številnih sorodnic (Nemci nas imenujejo Taglilien, v angleško govorečih deželah pa smo Daylilies). Značilno za maslenice je, da je naš cvet odprt samo en dan, ker pa ima odrasla rastlina pogosto tudi več kot 100 popkov, cvetimo kar nekaj poletnih tednov in razveseljujemo ljubitelje okrasnih vrtov. Kako in kdaj ste se preselile iz narave v vrtove? Masleno obarvano, še bolj pa mojo sorodnico opečnate barve, so začeli gojiti kot okrasno rastlino že nekaj stoletij nazaj. Smo namreč simpatične nezahtevne intenzivno križati in vsestransko izboljševati, tako da naši cvetovi zdaj lahko razveseljujejo vrtoljub-ce v izredno številnih in pestrih barvah ter barvnih kombinacijah. Le povsem modrih maslenic še ni. Zelo so izboljšali tudi obliko in videz naših cvetov, velikost cvetov pa je, tudi odvisno od sorte, vse od 5 cm pa do preko 20 cm v premeru. In - različnih sort maslenic je zdaj že zelo veliko, nekaj deset tisoč. In kako si dobila svoje rojstno ime ‘Kamnik’? Rodila sem se v Kamniku leta 1999, v letu torej, ko ste Kamničani praznovali 770-letnico prve omembe vašega mesta. Moji starši so ugledni predstavniki naše rodovine, ki so jih prav zaradi svojih vrtnarskih kvalitet prinesli iz ameriške celine v evropske okrasne vrtove. Na enem takih vrtov je žlahtnitelj mojo mamo oplodil s cvetnim prahom načrtno izbranega očeta. Kot zrelo seme sem nato prišla v Kamnik, kjer me je moj vzgojitelj posejal v lonček, me negoval in prezimil, spomladi pa me presadil na posebej izbran prostor v okrasnem vrtu, kjer sem v ugodnih pogojih začela vneto rasti. Že naslednje leto sem hvaležno odprla svoj prvi cvet, živo rdečkasto oranžne barve, kakor so v ranih jutranjih urah obarvani vrhovi Kamniških planin. Ves navdušen me je vzgojitelj v ostri konkurenci 200 mladih maslenic izbral in poimenoval po mojem in svojem rojstnem kraju. Postala sem maslenica ‘Kamnik’. Letos torej praznuješ svoj 10. rojstni dan? Letos moje rojstno mesto slavi 780-letnico obstoja. Za ta jubilej in za mojo desetletnico sem se posebej potrudila. Moj vzgojitelj in obiskovalci kamniškega okrasnega vrta, kjer rastem, se ne morejo načuditi obilju in lepoti mojega letošnjega cvetenja. Blizu 100 popkov se postopno odpira dan za dnem, tako da s svojim oranžnim žarom lepo dopolnjujem videz vrta, na katerem sicer raste še vsaj 120 mojih sester in sestričen v pestrih barvah, barvnih kombinacijah in različnih, lepo oblikovanih cvetov. V nekaj letih so sadike sorte ‘Kamnik’ že našle pot v nekatere okrasne vrtove drugod po naši domovini. Tudi tamkajšnji vrtoljubci me zelo cenijo! Vesela sem, da sem Kamničan-ka in ponosna, da sem prva in doslej edina okrasna rastlina, ki se imenuje po tem lepem mestu! Z maslenico se je pogovarjal B.N. 12 9. julij 2009 ŠPORT Kamniški OBČAN ^ - *■ 16. dan vaterpolistov uspešno zaključen! Za nami je 16. dan vaterpolistov, ki je tudi tokrat uspel v najboljši luči Vse povabljene ekipe so se odzvale povabilu in tako svoje izkušnje delile z domačimi tekmovalci. No, tudi tokrat ni šlo brez manjših težavic. V soboto je namreč lepo zagodel dež, zato je bilo potrebno program prilagoditi danim razmeram. Obiskovalce in igralce je prijazno pozdravil tudi župan Kamnika Tone Smolnikar. Dogajanje se je začelo že v petek pozno popoldne, ko so se med seboj pomerili kadeti letnika 93. Prvo tekmo sta odigrali ekipi Slovenije in Trsta, dvoboj pa se je končal z rezultatom 5:3 v korist domačih. Kot drugi sta zaigrali ekipi Medveščaka in Opatije s končnim rezultatom 9:3- Sledila je krajša otvoritev, ki jo je »izpeljala« stranjska godba. Sledili sta še dve tekmi: Trst: Medveščak 6:9 in Primorje : Slovenija 7:13 zopet v korist domačih. Že naslednji dan so si najbolj razgreti zgodaj zjutraj ogledali tekmo med Medve-ščakom in Primorjem s končnim rezultatom 12:3, sledile so tekme Opatija: Trst (8:5) in Slovenija: Mladi (4:7) ter U12-polfinale državnega prvenstva, v katerem sta se pomerila Triglav in Kamnik, ki je tokrat kljub borbeni tekmi klonil pod nasprotnikovo močjo s končnim rezultatom 19:0, ter ekipi Kopra proti Branku s 3:2. Zaradi slabega vremena se je v kategoriji do 11 let odigrala samo po ena tekma- Koper:Branik 10:7, Zusterna:Kamnik 13:8. Sledile so tekme kadetov 93 in rekreacija veteranov. Vmes so potekala družabna tekmovanja, streljanje petmetrovk in številne rekreacije. Za hrano in pijačo je bilo dobro poskrbljeno, zabavali smo se ob glasbi Tonija Tuhinjskega. Priznanja najboljšim je podelil podžupan občine Kamnik Brane Golubovič. Kljub temu, da nam vreme res ni bilo naklonjeno skozi dan, pa se je na koncu le pokazalo sonce; ki je razveselilo obiskovalce in igralce. Skozi dan smo zabeležili preko 200 gostov iz 12 klubov in Slovenske kadetske reprezentance. Zadnji dan, v nedeljo, so se zjutraj pomerile ekipe Trst: Primorje z rezultatom 7:7 in Opatija:Slove-nija - 3:7. Končni vrstni red vseh tekem v treh dneh so: Kadeti: 1. Slovenija, 2. Medveščak -Zagreb, 3. Primorje - Reka, 4. Opatija, 5. Trst in 6. izven konkurence Mladi; med veterani: 1. Kr 75 - Kranj, 2. Nočna mora- Kamnik, 3- Mroži-Ljubljana, 4. Obla gorica - Radovljica, 5. Kamnik masters - Kamnik; v kategoriji U 12: 1. Triglav -Kranj, 2. Koper - Koper, 3- Branik - Maribor, 4 . Kamnik- Kamnik, 5. Žusterna - Koper. Najboljši vratar je bil Jure Beton. Najboljši strelec in igralec pa Benjamin Popovič, oba iz AVK Triglava. V kategoriji U 11: 1. Kamnik, 2. Branik, 3. Triglav, 4. Koper, 5. Kokra - Kranj, 6. Žusterna Po napornih tekmah je sledil trenerski seminar, na katerem je bil praktično prikazan trening beka in centra. Dan vaterpolistov je letos uspel na razpisu fundacije za šport, zahvala tudi Občini Kamnik, ki podpira mlade igralce k rekreativnemu življenju in jim omogoča dostop do domačega bazena ter vsem sodnikom, ki so premočeni do kože vse tekme korektno od-sodili do konca. Posebna zahvala pa gre vsem staršem, ki so kljub težavam in napornemu tempu, ki se je odvijal že pred samim vrhuncem, strpno in prizadevno v skoraj nemogočih razmerah pomagali izpeljati 16. dan vaterpolistov. Mladi igralci so krenili novim zmagam naproti in tako ostajamo v pričakovanju naslednjega dneva vaterpolistov. Ajda Leskovec Ekipa dečkov do 12 let, kije v letošnji sezoni osvojila 4. mesto v državi: trener Primož Romšak, Rok Bergant, Anže Javornik, Egidij Koritnik, Martin in Matic Mihelič, Blaž Briški, Tadej Debevec, Urban Benkovič, Urban Arbajter 12. gorski tek na Grintovec ? ponovno WMRA Grand Prix " V nedeljo, 26. julija, bo spet živahno na poti iz doline Kamniške y Bistrice proti Grintovcu, saj tudi letos KGT Papež organizira enega j,r najzahtevnejših in ekstremnih gorskih tekov v Evropi. 12. gorski tek v je letos 4. tekma za Pokal Slovenije, državno prvenstvo za otroške t kategorije in v okrilju svetovne zveze za gorske teke 2. tekma za . WMRA Grand Prix. ^ Tek na Grintovec je vsako leto tek presežnikov; tako tudi letos pri- ' čakujemo še večje število tekačev (I.2008 - 317) z vsega sveta. Udeležbo je potrdil že Jonathan Wyatt, absolutni rekorder Grintovca, , ki bo skušal naskakovati svoj lastni rekord (leta 2006 - 1:15:43). Letos je preminil kralj Grintovca z leta 2007 Norvežan Jon Tved. Vseh 14 kategorij “ tekmuje po pravilih, veljavnih za Pokal Slovenije in VVMRA Grand Prix. * To je tek vzdržljivosti, tek »vrhačev in korenin«, zato bo v znak spoštovanja letos dodana še kategorija veterani/veteranke od 60 let dalje (absolutno). Proga je tradicionalna (po markirani poti) do vrha Grintovca, zelo skrbno trasirana in označena. Markacisti PD Kamnik bodo poskrbeli za obnovitev in dodelavo poti, ki sta jo uničila zima in neurje. Start vseh kategorij bo pri Domu v Kamniški Bistrici (600 m). Glede na zahtevnost in težavnost proge(Grintovec - 2558 m, višinska razlika 1957 m, dolžina proge 9,6 km) je proga za otroške kategorije in mladince (Kokrsko sedlo) krajša. Pri domu bo ob 15. uri slovesna razglasitev rezultatov in podelitev medalj, priznanj in bogatih denarnih nagrad (nagradni sklad znaša 12.000 EUR). Rekorderja proge čaka še posebna nagrada. Zmagovalci teka na Grintovec moški /ženske absolutno po letih: višinska razlika 1957m, dolžina proge 9,6 km leto 1996 Marjan Zupančič (1:29:45) Marija Trobec (1:51:24) leto 1997 Igor Šalamun (1:25:22) Olga Grm (1:53:46) leto 1998 Igor Šalamun (1:24:03) Marija Trobec (1:51:30) leto 2001 Igor Šalamun (1:27:22) Silva Vivod (1:50:46) leto 2002 Andrej Mesner (1:21:17) cilj Kokrsko sedlo leto 2003 Andrej Mesner (1:24:52) cilj Kokrsko sedlo leto 2004 Marco Giardo (1:18:21) Ines Hižar (1:39:19) leto 2005 Robert Krupička (1:19:07) Anna Pichrtova (1:31:53) leto 2006 Jonathan Wyatt (1.15:43) Anna Pichrtova (1:31:50) leto 2007 Jon Tvedt(1:17:27) Anna Pichrtova (1: 34:24) leto 2008 Ricky Gates (1:19:07) Anna Pichrtova (1:35:18) Kamniški triatlonci odlični na državnem prvenstvu in tudi preko meja V Celovcu smo iz leta v leto priča večji udeležbi na mednarodni tekmi za Ironman triatlon (3,8 km plavanja, 180 km kolesa, 42 km teka). V sklopu tekmovanj organizator dan pred tem organizira tekmo za otroke - IRONKIDS. Odlično organizirana tekma je v nedeljo gostila mlade tekmovalce iz skoraj dvajsetih držav. Tekmovalci TK Trisporta Alprem so zasedli odlična mesta in kar nekaj se jih je povzpeo tudi na stopničke: ml. deklice: 3. Tjaša Vrtačič ml. dečki: 1. Jan Škrjanc, 3-Jan Grilj deklice: 3. Tinkara Capuder dečki: 2. Matevž Planko, 3. Drejc Kregar st. deklice: 1. Liza Uršič st. dečki: 2. Leon Obreza kadetinje: 1. Katarina Ogrin, 3. Maruša Klemenc kadeti: 1. Jan Lipovšek Iskrene čestitke vsem tekmovalcem. Seveda tudi tistim, ki niso uspeli stopiti na stopničke, so pa dosegli zelo lepe uvrstitve. Pretekli teden je v Celju na Šmar-tinskem jezeru potekalo državno prvenstvo v sprint in super sprint triatlonu. Najboljšo skupno uvrstitev na sprint razdalji je od Kamničank dosegla mlada Arna Grkma (bila je tretja). Pri moških pa so bili skupno Miha Rudi tretji, Miro, Kregar šesti, Rok Vrhovnik osmi. Ostali rezultati TK Trisnort Alprem tekmovalcev po kategorijah: AKVATLON (50 m plavanje, 400 m tek): ml. deklice: 1. Gaja Perko, 2. Sarah Posl; ml. dečki: 1. Jan Uršič, 3. Jan Škrjanc, 4. Lovro Planko, 6. Teo Flis, 7. Gašper Zajc (lOOm plavanje, 800 m tek): deklice: 1. Tinkara Capuder; dečki: 1. Matevž Planko, 2. Drejc Kregar, 4. Žiga Zajc, 6. Domen Obreza, 7. Teo Podobnik, 8. Martin Grilje SUPER SPRINT TRIATLON (200 m plavanje, 8 km kolo, 2,5 km tek): st. dečki: 4. Leon Obreza; kadetinje: 2. Katarina Ogrin, 5. Teja Jazbinšek, 7. Lucija Grilje, 10. Maruša Klemenc; kadeti: 3. Jan Lipovšek SPRINT TRIATLON (750 m plavanje, 20 km kolo, 5 km tek): ml. mladinke: 3. Ana Grkman; ml. mladinci: 1. Simon Koželj, 2. Štefan Grilje; st. mladinke: 1. Manca Vrhovnik; st. mladinci: 2. Rok Vrhovnik, 4. Domen Hribar Triatlonce TK Trisport Alprem v poletnih mesecih čaka še kar nekaj tekem doma in v tujini. Počitnice bodo za njih obarvane športno. V polnem teku so tudi priprave za največji slovenski mul-tišportni dogodek - Triatlon Bled, ki bo v organizaciji Mira Kregarja in TK Trisport 5. septembra. Več o dogodku in ostalih aktivnostih si preberite na www.trisport-klub.si Romana Capuder RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO ; Ml BOS d.o.o. e-mail: mibos@volja.net Zikova ul. 4, Kamnik tel.: 01/831-45-15, 031/305-4511 Jan Lipovšek na zmagovalnih stopničkah. Foto: Iztok Grilc Preventiva - supermotoslalom kot alternativa za dirkališče Prizadevni člani Šport Touring Club Panther Kamnik so 21. junija izpeljali že drugo prireditev letošnjega leta v okviru Avto Moto Kam Showa-tokrat SuperMotoSlalom (prva prireditev je bil aprilski Off Road). Namen prireditve je bila predvsem popestritev turističnega utripa Kamnika tudi z vidika avto moto turizma s poudarkom na šoli varne vožnje in demonstracije spretnosti. Tekmovanja se je udeležilo 35 tekmovalcev iz vse Slovenije - Nove Gorice, Trebnjega, Ljubljane, Domžal, Kamnika itd... Na dvesto metrov dolgi progi ob tovarni Titan, za katero so v soorganizaciji s STC Panther Kamnik skrbeli kot športni funkcionarji člani AMD Kamnik in MK Kamnik, so se razvrstili tekmovalci v deset tekmovalnih razredov od najmanjših do najtežjih motornih koles. Prireditev je obeležila tudi spomin na 70. leta, ko so prav na tem prostoru potekale dirke mednarodnih razsežnosti in so Kamnik uvrščale v sam vrh avto moto dogajanja v takratni Evropi. Na prireditev je bil povabljen tudi predstavnik svetniške skupine na občini Kamnik Valentin Zabavnik, ki je javno predstavil svetniško pobudo, da v Sloveniji in Kamniku nujno potrebujemo tekmovalno stezo z možnostjo največjih avto moto tekmovanj in z možnostjo stalne šole varne vožnje. S tem bi vsaj malo prispevali k zmanjšanju adrenalinskega norenja po običajnih cestah. Vsi zainteresirani lahko oddajo svoje mnenje o tem ali je dirkališče potrebno ali ne v anketi na spletni strani www.pantherkamnik.com _ ... _ --------------------- Besedilo Prezelj Brane Foto: Roman Žavbi USPEŠNA SEZONA ŠD GRBINA Športno društvo Grbina, ki se ukvarja predvsem s smučanjem prostega sloga v vožnji po grbinah, je bilo ustanovljeno lanskega aprila v Kamniku. Že v prvem letu delovanja so se izkazali z organizacijo Evropskega pokala prostega smučanja na grbinah na Starem vrhu, kjer so prejšnji teden organizirali tudi mednarodno tekmovanje v Big Airu v skokih v vodo. Na tekmovanju sta od kamniških tekmovalcev najboljši uvrstitvi dosegla Nina Bednarik z drugim mestom in Nejc German, ki je zmagal. Društvo ima trenutno dvajset članov, od katerih sta najboljša prav Nina, ki je bila na Svetovnem prvenstvu na grbinah na Japonskem 21., Nejc pa je zasedel 29. mesto. Predsednik društva je Matevž Stanovnik, za dobro delovanje pa skrbi Aleš Špan. V prihodnji sezoni se bodo posvetili predvsem mladim, Nina in Nejc pa bosta na tekmah Svetovnega pokala lovila 16. mesto in s tem izpolnitev olimpijske norme. Prav tako je želja društva, da Evropski pokal na grbinah in atraktivne tekme v skokih v vodo (naslednja bo 6. septembra na Starem vrhu) pripeljejo v kamniško občino. Dobro delo kamniškega kluba je opazila tudi Smučarska zveza Slovenije, ki je na redni skupščini ŠD Grbini podelila plaketo Bloškega smučarja za najuspešnejši klub v Sloveniji. Cicol. Na mednarodnem tekmovanju v Big Airu v skokih v vodo na Starem vrhu sta bila odlična kamniška tekmovalca Nina Bednarik z drugim mestom in Nejc German z zmago! Rekorderji proge za otroške kategorije in Kokrsko sedlo dolžina 0,7km višinska razlika 75m Jan Luxa (2007) 2:05 dolžina 1,5km višinska razlika 155m Tomaž Lehner (2002) 8:17 (odcep za Kamniško sedlo) Domen Zupan (2005) 8:17 dolžina 2,7km višinska razlika 290m Domen Zupan (2007) 13:39 (tovorna žičnica) dolžina 5,9km višinska razlika 1193m Mitja Kosovelj (2003) 48:47 (Kokrsko sedlo) Tekači, navijači, pohodniki, ljubitelji športa in gora, vabljeni v osrčje Grintovcev zadnjo nedeljo v juliju. Mira PapeZ KATARINA OGRIN SPET ODLIČNA NA EP Pretekli vikend je v italijanskem Terzu potekalo EP v triatlonu za mlajše kategorije mladink, mladincev, članic in članov. Prva ekipa mlajših mladink, v kateri je nastopila tudi mlada Kamničanka, članica TK Trisport Alprem Katarina Ogrin, je dosegla 4. mesto. Ekipno tekmovanje poteka kot štafeta treh tekmovalcev, pri čemer mora vsak tekmovalec opraviti s 300 m plavanja, 8 km kolesarjenja in 2 km teka. Tovrstna ekipna tekmovanja so zelo atraktivna. Upamo, da bomo tako tekmovanje leta 2012 prvič videli tudi na Ol v Londonu. Naše tekmovalke so se do konca borile tudi za zmago. Ušla jim je le za 31 sekund. Bronasta medalja za 6 sekund. Najmočnejše so bile tokrat Madžarke pred Italijankami in Rusinjami. Razveseljivi sta dejstvi, da so se tekmovalke medalji tako močno približale (lani so bile oddaljene več kot minuto) in da so za njimi zaostale tako močne ekipe, kot so Velika Britanija, Španija, Portugalska,... Druga ekipa deklet, v kateri sta nastopili kar dve Kamničanki Ana Grkman in Maruša Klemenc, Slovenska ekipa mlajših mladink (Kamničanka je zasedla 12. Katarin Ogrin v sredini) je na evropskem prvenstvu mesto. Iskrene v triatlonu dosegla odlično 4. mesto in le za 6 sekund čestitke! »zgrešila« bronasto medaljo. Na podlagi 22. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 86/02 in 16/04) Občina Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, ukrep »Pospeševanje zaposlovanja« Javni razpis in obrazci vlog so objavljeni na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si, oziroma so dosegljivi v sprejemno informacijski pisarni ali na Oddelku za gospodarske dejavnosti in finance Občine Kamnik (kontakt: Martina Bajde tel: 8318-107 ali po e-pošti: martina.bajde@kamnik. si). Vloge je potrebno oddati najkasneje do torka, 15. septembra 2009. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN Gorsko kolesarstvo — KD Calcit Kamnik Mesec državnih prvenstev . Z državnimi prvenstvi v spustu, 4krosu in olimpijskem krosu mesec julij za slovenske gorske kolesarje pomeni enega od vrhuncev sezone, ^etekli vikend so se v Kranjski Gori za naslove merili spustaši, to soboto bodo v Lozicah v soški dolini podelili naslove v disciplini 4kros, [eden dni pozneje pa bo v Završnici državno prvenstvo v olimpijskem krosu. Na vseh treh prvenstvih so oz. bodo nastopili tudi kolesarji kamniškega KD Calcit. Podbevšek najboljši kamniški spustaš Na osemnajstem slovenskem državnem prvenstvu v gorsko kolesarskem spustu, kjer je naslov pred favoritoma Nejcem Rutarjem (MBK Orbea, 2.) in Janom Cestnikom (MTB Trbovlje/Specialized, 3.) nekoliko presenetljivo osvojil Velenjčan Miran Vauh (KK Črn trn), je bil izmed članov KD Calcit po pričakovanjih najhitrejši Rok Podbevšek. Najboljši Kamničan je v Kranjski Gori zasedel 14. mesto med sto osmimi uvrščenimi kolesarji v enotni moški kategoriji. Na odprtem državnem prvenstvu z mednarodno udeležbo s Hrvaške, Italije in Avstrije, ki je štela tudi za nacionalni slovenski in hrvaški pokal, se je med slovenske spusta-še v deseterico »vrinil« le en tujec, tako da je Rokov rezultat na nacionalnem prvenstvu 'n v nacionalnem pokalu še za mesto boljši. Preostala uvrščena člana kamniškega KD Calcit sta zasedla 83. (Jan Porič) in 94. mesto (Denis Norman). »Z vožnjo sem kar zadovoljen, z rezultatom pa ne popolnoma, saj Sem ciljal med deseterico, pravi Podbevšek, ki že več let nastopa v 9orsko kolesarskem spustu. *Organizacija prvenstva je bila odlična. Ekipa, ki je junija tu izpeljala Evropsko Prvenstvu je uigrana, tako Pa je vse funkcioniralo kot Je potrebno,« je organizatorje pohvalil najboljši kamniški spustaš in dodal, da se je nivo na tekmovanjih v spustu v zadnjih letih precej dvignil. Predzadnja tekma slovenskega pokala bo konec avgusta na sporedu v Kotljah na Koroškem, zadnja pa konec septembra znova v Kranjski Gori. ze nekaj let pa v koledarju slovenskega pokala ni “kamniškega spusta«. Slo-jfenska spustaška elita se je Se pred nekaj leti na tekmi najvišjega slovenskega nivoja merila na atraktivni progi s Starega gradu proti Vrhpoljskemu športnemu igrišču. Med njimi je bil tedaj tudi že Podbevšek, ki pogreša tekmo za slovenski pokal »na domačem terenu«. 4krosisti v Posočje, krosisti na Gorenjsko Že to soboto (11.7.) bo v Ložicah v občini Kanal na sporedu državno Prvenstvo v 4krosu, kjer bo v dresu Calcita nastopil tudi Jani Podmi-'Jšak, na junijskem Evropskem prvenstvu v Ribnici z enainpetdesetim testom peti najboljši Slovenec. . Teden kasneje (18.7.) bo v Završnici na državnem prvenstvu v olim-PUskem krosu zastopstvo KD Calcit Kamnik številčnejše, čeprav se za Prestižno majico državnega prvaka merijo le kolesarji od kategorije mNših mladincev (do 17 let) dalje. »Realno gledano, lahko pričakujemo dva državna naslova,« je optimističen Mohor Vrhovnik s KD Calcit, a hkrati previdno dodaja, da se seveda lahko na tekmi zgodi marsikaj, ob nesrečnem razpletu lahko ostanejo tudi brez želenih izidov. Da je forma kamniških kolesarjev, ki bodo štartali na DP dobra, so dokazali na zadnjih preizkušnjah. Na tekmi nacionalnega pokala v Ravnah na Koroškem konec junija so na zmagovalnih stopničkah v svojih kategorijah stali Gregor Miklič (1. mesto, masters I), Rok Korošec in Sonja Sušnik (oba 2. mesto v kategoriji mlajših mladincev do 17 let). Na predzadnji tekmi serije Alpe Adria pa so preteklo nedeljo v italijanskem Tomezzu med prve tri segli Nejc Bleje (3. mesto, mladinci), Rok Korošec (2. mesto, ml. mladinci) in Sonja Sušnik, ki je kot edino dekle v kategoriji uspešno opravila s progo. Rok Korošec je s v , tem rezultatom že postal zmago- Sa ehc v skupnem seštevku pokala Alpe Adria med mlajšimi mladinci, štar+i- ? na zabnji tekmi v Trbižu zaradi specifično zahtevne proge u j™)1 le starejši mladinci in člani, kjer bosta v boju za visoko skupno ___st|tev izmed Calcitovcev Nejc Bleje in Boštjan Lavtar. Varovanca trenerja Gregorja Mikliča Nejc Bleje in Rok Korošec bosta v Završnici med favoriti za vrh. (foto. Mohor Vrhovnik) Podbevšek je na DP v spustu kotd c*es*er'co zgrešil za manj Stopar) ve sekundi, (foto: Grega *-uka Kodra na Evropskem prvenstvu rnneu ' do 12- 7- bo na Nizozemskem (Zoetermeer) potekalo Ev-n.phs„° Prvenstvo v olimpijskem krosu, kjer pa kolesarji KD Calcit zemfk nast.0P'IT Kljub temu bodo Calcitovci prisotni tudi na Nizo-trpnl saJ bosta v spremljevalni ekipi slovenske reprezentance rem-p Luka Zele in Mohor Vrhovnik. Član trinajstčlanske slovenske hini=Z?nlance Pa bo seveda bivši kolesar kamniškega kluba Tu-starnrt • i Kodra z (MBK Orbea). Prvič bo nastopil v najstarejši ga m Tni skupini (elite). »Veselim se nastopa na Nizozemskem. Pro-PočufUS-reza' nabeJam se uvrstitve okrog 40. mesta, ob dobrem veda/v S5 ne^°Hi<0 višje,« je pred odhodom na prvenstvo napo-Prvenst°dr z ^med 9lavr,imi favoriti za naslov državnega 3. Rekreativni Maraton Alpe Scott ponovno privabil številne kolesarje V nedeljo, 28. junija, je bil v Kamniku start in cilj tokrat že 3-Rekreativnega Maratona Alpe Scott, ki velja za enega najtežjih maratonov pri nas. Na 131 km dolgo traso s skoraj 2000 metri višinske razlike se je tokrat podalo kar 371 kolesarjev. Glede na ne preveč obetavne jutranje dežne kaplje ter slabo vremensko napoved nasploh, je to vsekakor več kot lepa udeležba, ki se ga je sicer v lanskem letu udeležilo več kot 500 kolesarjev. Udeležence sta s pozdravnim govorom na pot pospremila nekdanji profesionalni kolesar Zoran Klemenčič ter podžupan Občine Kamnik Brane Golubovič, po Šutni pa so se kot prvi tudi letos zapeljali starodobni kolesarji ter tako poskrbeli za zanimiv in nekoliko drugačen začetek maratona. Traso maratona, ki je udeležence vodila okoli Kamniško Savinj- Udeleženci maratona pred Startom v starem delu Kamnika. skih Alp čez prelaze Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec, je s časom 3:45:18 najhitreje prevozil Luka Mezgec (MBK Orbea), sicer naš uspešen gorski kolesar. Sledila sta mu Gregor Korošec in Andrej Marovt Helešič. V ženski kategoriji je slavila Urša Pintar, ki je v cilj prikolesarila s časom 4:24:27. Čeprav je na cilju kolesarje pričakalo toplo in suho vreme, so bile na poti razmere nekoliko drugačne. Vse od začetka vzpona na Pavličevo sedlo, ki si je med kolesarji zaradi svoje težavnosti pridobil vzdevek »Gospod Pavlič«, pa do Luč je deževalo, razmočene ceste pa so zahtevale veliko poguma in zbranosti na dolgem spustu. In ker je Gospod Pavlič med kolesarji dodobra naredil selekcijo, so se med vožnjo ob Najhitrejše tri v ženski kategoriji enega najtežjih kolesarskih maratonov pri nas (z leve proti desni): Špela Škrajnar, zmagovalka Urša Pintar ter Katja Slane. Savinji naredile manjše in večje skupine kolesarjev. V Gornjem Gradu so se le prikazali sončni žarki, ki so udeležence pospremili na še zadnji vzpon. Prelaz Črnivec sicer po svoji konfiguraciji ne šteje za najbolj zahteven vzpon na poti, vendar je bilo v tem trenutku za kolesarji prevoženih že približno 100 km ter dva zahtevna vzpona, zato je Črnivec za marsikoga predstavljal najtežji del maratona. Organizatorju dogodka Kolesarskemu društvu Alpe je uspelo spraviti pod streho že 3- maraton, odzivi udeležencev pa ponovno pričajo, da gre za zahteven, edinstven ter doživet maraton, ki mu že zaradi številnih naravnih lepot na poti v Sloveniji ni para. Da maraton postaja vse bolj priljubljen ter hkrati tudi pravi zaščitni znak krajev po katerih poteka, pa priča tudi vedno več gledalcev in navijačev ob poti, ki posebej glasno bodrijo kolesarje na vseh treh alpskih prelazih. Uspel IV. vzpon Terme Snovik - Velika planina Absolutni zmagovalec Matej Mugerli V soboto, 27. junija, je ob spet ne najbolj naklonjenem vremenu organizatorju - Turističnemu društvu Tuhinjska dolina le uspelo izpeljati prireditev IV. MTB vzpon Terme Snovik - Velika planina. Tekmovanja v treh oziroma štirih kategorijah: Veliki vzpon (28 kilometrov) s ciljem na Zele- nem robu na Veliki planini, Mali vzpon (10 kilometrov ) s ciljem na Črnivcu in dvema otroškima dirkama okrog Snovika (2,3 in 4, 6 kilometra) s startom in ciljem pri Termah se je udeležilo 63 kolesark in kolesarjev. Že pred tednom dni je progo velikega vzpona od starta do cilja pretekel tekač Bojan Slapar s časom 2:36:06 in tako za 6 minut izboljšal lanski rezultat Zdravka Volkarja. Na krajšem vzponu (10 kilometrov) pa so se letos pomerili tudi člani-kolesarji Športnega društva Šmartno in napovedali tudi letošnji Miklavžev tek ob koncu leta, ki bo 5. decembra s startom pri Termah in ciljem na sv. Miklavžu. Kolesarjem Velikega vzpona tokrat tudi na cilju vreme ni bilo ravno naklonjeno. Na cilju na Ze- lenem robu na Veliki planini je najboljše na cilju pričakal naliv. Tako dež kot težka, razmočena proga sta nedvomno vplivala, da je tokratni absolutni zmagovalec Matej Mugerli (Uni fbi) s časom 1:28:47 kar za 5:47 minute zaostal za lanskim zmagovalcem in rekorderjem proge. Zmagovalec Malega vzpona s ciljem na Črnivcu je bil s časom 0:31:86 Rok Korošec (KD Calcit). Zmagovalec otroške dirke v dolžini 4,63 kilometra (dva kroga) je bil Matej Vran-kar 0:12:28 (KD Calcit), dirke v dolžini 2,3 kilometra (en krog) s časom 0:07:43 pa Nejc Kotnik 0:07.43 (KD Calcit). Pokal za najboljšega kolesarja iz Tuhinjske doline je prejel Boštjan Drolc za čas 2:26:48. Najboljši v posameznih kategorijah velikega in malega vzpona ter otroške dirke so dobili medalje, zmagovalci tekmovanj pa tudi pokal, vsi tekmovalci pa nagrade. Najboljši iz Športnega društva Šmartno na malem vzponu pa so bili: Tomo Petek (0:37.08.44), Primož Mali (0: 41.32.13) in Boštjan Drolc 0:42 :46:17, pri ženskah pa Karmen Jerič (0:54:18), Jožica Stoje (0:55:40) in Helena Trebušak (1:17:27). Predsednik turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar je po končani prireditvi povedal, da je kljub ne najbolj ugodnim vremenskim razmeram tekmovanje uspelo in likrati potrdilo priljubljenost prireditve. »Za- dovoljstvo tekmovalcev pa nam je spodbuda za nadaljevanje te sedaj že tradicionalne prireditve.« Zadovoljen s tekmovanji pa je bil tudi vodja dirk Dušan Bo- žičnik, podpredsednik društva, ki se je skupaj s predsednikom društva zahvalil prav tako vsem tekmovalcem in udeležencem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi prireditve ter sponzorjem za podporo. Podeljene so bile tudi nagrade za najboljša domišljijska kolesa, ki so bila razstavljena v recepciji Term. Razpisa so se udeležili Osnovna šola Šmartno, podružnična šola Tuhinj, Sožitje Loke in Cirius Kamnik. Prvo nagrado je dobilo kolo Črna vihra (Sožitje), drugo Poročno kolo Tine Gjergek (Sožitje) in tretjo Leseno kolo Tajde Tonin in Žane Hribar. Pokal je dobil tudi tekač Bojan Slapar, ki je progo 28 kilometrov od starta do cilja pretekel s časom 2:23:06 in za 6 minut izboljšal lanski rezultat Zdravka Volkarja. Najhitrejši kolesarji Velikega vzpona Terme Snovik-Velika planina (cilj na Zelenem robu). Ekipa ŠD Šmartno v Tuhinju se je uspešno spopadla s kolesarskim vzponom. Žan Žmavc niza uspehe Enajstletni Žan Žmavc, član TK Triglav Kranj, še vedno vztrajno in marljivo trenira v Kranju pod taktirko Sergia Ocepka in Roka Ferjana. Kljub številnim poškodbam, ki so ga pestile letošnjo sezono, mu je uspelo nanizati kar nekaj lepih uspehov na teniških turnirjih pod okriljem Te- niške zveze Slovenije - dečki 11 let, med njimi na OP Domžale 3. mesto, OP Z Šport Ljubljana 2. mesto, OP Rogaška Slatina 2. mesto, OP Velenje 1. mesto, OP Novo mesto 2. mesto. Letos v mesecu maju je prvič nastopil na tekmovanju tako imenovane LIGE do 12 let, kjer so člani izbrane ekipe osvojili 3. mesto. Najboljša je bila ekipa TK Ptuj, kot druga pa TK Branik Maribor. Letošnje leto je za Žana posebno tudi zato, ker je začel tekmovati na teniških turnirjih za slovensko jakostno lestvico-dečki 12 let, po kateri se z uspešnimi nastopi vzpenja vse višje. Žanov enoročni bekend Tiho si me ti zapustil, si odšel v večni mir, si mene samo pustil na stara leta, na večer... V SPOMIN 16. julija bo minilo žalostno leto odkar je v večnost odšel moj mož JOŽEF BALANTIČ Hvala tistim, ki se ga spominjate v dobrem in molite zanj. Žena Marička Godič, julij 2009 Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA V 56. letu življenja nas je za vedno zapustil naš sin, brat in stric JANEZ OMOVŠEK Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. . Žalujoči: vsi njegovi Junij 2009 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA V dopolnjenem 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in svak ALOJZIJ DOLAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Simonu Lorberju iz Šmartna za lepo opravljen pogrebni obred, hvala tudi domačim pevcem in gasilcem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Junij 2009 Kdor ni trpel, ne ve ničesar. Ne pozna niti dobrega niti zlega, ne pozna ljudi, ne pozna niti samega sebe. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric JANKO SUŠNIK iz Kamnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter dar za sv. maše. Hvala osebju DSO Kamnik. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem. Žalujoči: žena Albina in hči Dušanka z družino Kamnik, Moste pri Komendi, junij 2009 Bila nam je most, ki različnosti spaja. In kot studenec, ki žejo gasi. Sonce, ki gore ledene odtaja. Roža, ki naša življenja krasi. ,uMj ZAHVALA Nenadoma je ugasnilo naše sonce CILKA PLEVEL roj. Koželj iz Tunjic, finančna direktorica, ljubiteljica avtokrosa, fotografije, lepega petja in neutrudnega razdajanja za soljudi Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, župniku Pavletu za ganljive besede in odprto srce, dobrim sosedom, vsem Sorodnikom in prijateljem, ASC Mustang Domžale in ostalim avtokros klubom, tunjiškim pevcem, MEPZ Cantemus, vsem njenim sodelavcem, tudi bivšim, Komunalnemu podjetju Kamnik in vsej ogromni množici ljudi, ki ste ji bogatili življenje in jo pospremili na ganljivi zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Janez, sinova Gašper in Klemen, mama Pavla, sestri Marina in Fani z družino Tunjice, julij 2009 Spomin .... Edini, ki ostane močan med vsem. Edini cvet, ki ne ovene. Edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož in oče MILAN ROVSEK Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem, sorodnikom, sosedom, učencem in zaposlenim OŠ Frana Albrehta ter znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Njegovi: Jana, Matej in Jure Junij 2009 Mene ni požela kosa, bila sem ko v jutru rosa, ki jo pije sonca žar. Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen. A. Gradnik \ Umrla je naša mami MALČIVUKMIR Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali premagovati bolečino izgube naše drage Malči. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom ter sodelavcem za cvetje, sveče in svete maše ter izrečena sožalja. Hvala patru Petru za ganljivo mašo; Melisi, Marjanu in Mateji za petje; Metki za poslovilne besede, prijateljem pohodnikom za spremstvo na zadnji poti ter Ančki, ki je bila z njo zadnje dni njenega življenja, ne vedoč, da sta na razpotju. Žalujoči: vsi njeni Junij 2009 ... mimo in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala ... ZAHVALA V 78. letu nas je tiho zapustila AGATA KOLMANIČ Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za tople besede, darovano cvetje in sveče, darove za svete maše in v dobre namene. Hvala tudi g. župniku Dularju, za lepo opravljen poslovilni obred, bratom Zupan pa za ganljivo petje. Vsi njeni Julij 2009 Planine sončne, njegov raj, od njih ločil se je sedaj. Žalost nam srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Po kratkotrajnem boju s težko boleznijo nas je v 56. letu življenja zapustil mož, ati, sin, ata in tast FRANC HRIBAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom ter zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik za pomoč in podporo v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi njegovim sodelavcem Okej d.o.o., našim sodelavcem Stol - Induplati in Grastroj, prijateljem, družinama Lunar in Gradišek ter vsem ostalim za. pomoč, izrečena sožalja, podarjene sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Antonu Prijatelju za obiske v času bolezni in za lepo opravljeno zadnje slovo. Zahvala tudi pevcem Krt in trobentaču. Žalujoči: vsi njegovi Stranje, Brnik, Srednja vas, Vir pri Domžalah, junij 2009 Za vsakega od nas pride čas, ko je treba vzeti slovo in to nikoli ni lahko. Spomin je tisto, kar ostane in nam pomaga zaceliti rane. ZAHVALA V boju s težko boleznijo nas je zapustil naš PETER KLADNIK Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali zadnje spoštovanje in ga pospremili v njegov poslednji dom. Iskrena hvala za prelepo cvetje in sveče, posebej sosedom in stanovalcem naše ulice, Društvu upokojencev, Zvezi borcev in g. Matičiču za poslovilne besede, osebju Doma starejših občanov za vso pripravljenost pomagati ter dr. Jermanovi in vsem ostalim iz ZD Kamnik za vso pomoč v času njegove bolezni. Hvala vsem za vse! Vsi njegovi Julij 2009 Tu ljubljena bila si iz vsega srca, bodi ljubljena še tam, kjer si zdaj doma. ZAHVALA V 63. letu življenja se je mnogo prezgodaj od nas poslovila naša draga IVKA USTAR iz Volčjega Potoka Iskrena hvala vsem, ki ste ji stali ob strani in jo obiskovali, še posebej hvala vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste s cvetjem, svečami in prisotnostjo polepšali njeno zadnjo pot. Posebna zahvala dr. Logarjevi, patronažnima sestrama Petri in Cvetki ter osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za vso pomoč in toplino v zadnjih trenutkih njenega življenja! Hvala vsem in vsakemu posebej! Ivka, hvala ti za vse, vedno boš ostala v naših srcih zapisana z veliko začetnico! Pogrešali te bomo Filip in vsi tvoji Junij 2009 Odšel si mnogo prerano, s knjigo življenja nedokončano. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Tiho je odšel od nas JANEZ DOLINŠEK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi sedanjim in nekdanjim sodelavcem iz družb Eta d.d. Kamnik, Al d.d. in Kam-Bus d.d. Hvala g. župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Solidarnost za odpete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju intenzivne terapije Nevrološke klinike za ves trud in skrb v zadnjih tednih njegovega življenja. Hvala vsem, ki ste ga cenili in ga boste obranih v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Junij 2009 So stvari, ki so močnejše od časa in daljave. “ Človek živi tam, kjer je shranjen v srcih in nič ni tako dragocenega, kot del tebe v nas. Tam zgoraj, visoko gori, pa je vse eno. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica, sestra, teta, botra in tašča MINKA ZEBALJEC rojena Šuštar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Danijelu Kaštrunu s Sel za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Mekinjskega okteta za zapete pesmi. Miri in Angelci za napisane in izrečene ganljive poslovilne besede. Hvala tudi osebju ZD Kamnik in negovalki Irmi za njeno čutečo pomoč. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo v njenem življenju cenili in jo imeli radi. Žalujoči: sin Lojze, hčerki Marinka in Stanka z družinama, vnuki Sonja, Janko, Gašper, Miha in Mojca, pravnuka Maks in Pino, sestri Fani in Tončka ter bratje Lojze, Janez, Rudi, Tone in Stane z družinami Podhruška, Sela, Zg. Stranje, julij 2009 ZAHVALA Oktobra bi praznoval 80. rojstni dan, pa ga je, kot vihar zruši mogočni hrast, zahrbtna bolezen vzela iz naše sredine. Za vedno nas je zapustil ETBIN - EDO _______________ JERMAN Ob smrti našega Edota se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za vso pomoč v težkih trenutkih in sočustvovanje. Srčna hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za nego in skrb v kratkem času njegovega bivanja v bolnišnici-Prav posebna zahvala je namenjena dr. Bogdanu Logarju za nesebično pomoč in skrb v ambulanti in na domu. Prav tako gre zahvala patronažnima sestrama iz Zdravstvenega doma Kamnik. Iskreno se zahvaljujemo govorniku Matevžu za besede slovesa, pevcem Solidarnosti za zapete žalostinke in trobentaču Marjanu za zvoke Tišine, ki ga bodo spremljali v naših srcih in mislih. Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in ohranjate spomin nanj. Žalujoči: vsi njegovi Junij 2009 y Mercator Center Kamnik M^rcal0/zz) / , Uživajmo poletne dni! /e za piknik! najboljši sosed uU ™ es m r iHI Flips Curly arašidi, 150 g Lorenz, Nemčija Redna cena: 1,44 EUR [ EUR 0,97 m , ., '"S* «s w. p&kiV&fl'W, v_/y Mercator Pek< Voda Oda negazirana, izvir/Mi, 1,5 litra, PET Pivovarna Laško, Laško LokdffflZSFJMficeta narezek, 100 g Pršutarna Lokev na Krasu Redna cena: 3,33 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika EUR V naši mesnici pripravljamo dnevno svežo ponudbo okusnih mesnih specialitet za žar: pleskavice, kotleti, ražnjiči, čevapčiči, razne klobase, hrenovke.... NOVOSTI V PONUDBI: mehiške pleskavice, že začinjeno svinjsko in goveje meso z zelenjavo za pripravo v voku, banjaluški in šiš čevapčiči (100% iz govejega mesa), kare, polnjen s hamburško slanino... Sprejemamo naročila po telefonu: 01/830 37 42. Sir Jošt lahki, cena za kg v kos, Ljubljanske mlel Redna cena: 9, Akcijska cena 5,61 EUR Voda Jana negazirana, Borovnica - brusnica, Ljubljana lt5 litra, PET, Jamnica Mineralna voda Redna cena: 0,72 EUR 5,39 EUR te ez ovoja, >g nuj Redna cena: 1,58 EUR cena ob plačilu s kartico Omaka Napoletana Mercator Pika paradižnik - začimbe, 400g Barilla, Italija EUR Ponudba velja od 2. 7. do 21. 7. 2009. 1,18 EUR sladoledi Redna cena: 1,90 EUR 1,49 Ne pozabite unovčiti zbranih pik - zaključek bonitetnega obdobja 31. 7. 2009 od 8.7. do 15.8.8009 oz. do odprodaje zalog -40% popust na določene in posebej označene moške, ženske in otroške izdelke kolekcij pomlad/poletje KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si POHITITE V NAŠ SALON! UGODNE CENE TUDI ZA TESTNA VOZILA. CREATIVE TECHNOLOGIE AVTO DETR, d.o.o. SLOVENSKA CESTA 66. 1234 MENGEŠ, TEL. 01 723 73 13 Mengeš E-MAIL: AVTODETR@SIOL.NET OPTIKA OČESNA AMBULANTA Helena Dolinšek s p. Samostanska 14. Kamnik Tel.:0l/83l7-005 Breznikova 15. Domžale TehOI/7216-436 .jjlJji i Breza center) 4! Vinko; 031/795- 960 Marta: 041/456-672 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 www.irmi.si * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik mnm svoj Dim momiHMcmiv TEHNIČNA TRGOVINA gorwt|e CElMTEffpr ‘. m&mmiE .0‘'1 Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 AKCIJSKA PONUDBA BLAGA IZ ZALOGE 10% POPUST na vse artikle Od 10.7. do 20.7.09 in od 10.8. do 20.8.09! Spoštovani! I Ko ob izgubi vašega / najbližjega ne veste kam, It li so vam naše usluge tl l1,3 v°l)‘o Neprekinjeno !/> Noe in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom )!« DVORjE št 13, V 4207 Cerklje <( j UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI več na www.pemecom.si • Akcijski artikli so izvzeti iz te ponudbe DISKONT NEŽIVIL MO) DOM Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/72 11 255 AKCIJE V MESECU IUUJU-AVGUSTU 60°/< O POPUST - GARNITURE KROŽNIKOV - 30 DELNI -19 DELNI 50% POPUST POSTELJNE GARNITURE (krep, platno, flanela) - JOGI RJUHE VSEH VELIKOSTI - PREŠITE ODEJE, VZGLAVNIKI AKCIJA BRISAČE 5+1 OB NAKUPU PETIH BRISAČ VAM ŠESTO PODARIMO BREZPLAČNO ŠIVANJE ZAVES SOBOTA, 19. 7. IN 26. 7. 2009 10% POPUST NA VSE ARTIKLE (Popusti se ne seštevajo) Si Mercator Center Kamnik Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787 PIZZF.RIV MC KAMNIK, Kovinarska 36 Delovni Čas : pon.-čet. : 08-22H pet.-sob. : 08-23h ned.-praz. :08-15h Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast... Brezplačna dostava na dom od lOh do 22h : Tel: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! POSEBNO UGODNE CENE ZA ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNIK!!! ANATOMSKO OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK od št 16 - m * CICIBAN * GE0X _ . . _ .. * SUPERFIT * NIKE trgovina z obutvijo * FRODDO Velika ponudba šolskih in sobnih copat I n tl lANAj www.tana.si VINTERSPORT VRTNI CENTRI KAL|A Kamnik, I® 01 831 05 53 pjg| V www.kalia.si I www.semenarna.si r.«\;us viie I = czn 18 4 4 i Zlatarna Celje www.zlatarna-celje.com V,- EMONA OBALA Noj bo, življem igra ELITA KAMNIK VAS VABI NA SEZONSKO ZNIŽANJE -6 do - 40% od 13.07. do 25. 07.2009 Vljudno vabljeni! rnmvnummm mfaftnvmna f^(f\ ^ Q Q)OCS PE mercator| ' --A-- ’ W W W W CENTER KAMNIK I ČISTILNICA IN PRALNICA tet. oi/83H74i| Velika akcija ONLINE. Ugodnosti in presenečenja | na prodajnem mestu. Posebne ugodnosti za Mercator Pika kartičarje. Pustite se presenetiti! Knjigarna in papirnica urarstvo HETfl 1892 AKCIJA - 40% na določene modele ur znamke Pierre Cardin I posebna mudbaur zadamo 29,90 € | Ugodno servis ur in menjava paščkov ter baterij za ure SimPlTE \ _ L0REAL prejmete DARILO frizerski saloni ob nakupu kateregakoli izdelka znamke SESUTI Q VE 55 rrllpin^* Vabljeni na ugodne nakupe od 1.17. do 27 7 200Q 40% sezonski popust —BI vedno nekaj zcjffiT (O) ACCESSORIES OhJuAzjA KAMNI K www.alpina.si ^ mESsnn opsihu Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vseh večjih Mercatorjevih centrih. V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu. Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico. Z00T1C Z Butik za Mate Živali' Strokoven nasvet in širok Izbor ■81,’giB hrane, opreme In vsega kar 1 potrebujejo vaši ljubljenci ZOOT1C Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16 www.zootic.si Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si •i »2 Katera je vaša srečna številka? Novo Ekspres srečko lahko dobite od S. julija dalje na vseh prodajnih mestih Loterije Slovenija, Pošte Slovenija, Petrol in 3dva! Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure.