P. b. b kulturno - politično glasilo s v e to \/ ni h domačih djbgodkov Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klageufurt LETO XVI. / ŠTEVILKA 7 CELOVEC, DNE 17. FEBRUARJA 1966 CENA 2.— ŠILINGA Sovjetska zveza svari Kitajce pred atomsko vojno Letos brez proslave ob obletnici sovjetsko-kitajskega sporazuma o prijateljstvu Boj se notranjosti Azije! Kitajski komunisti so doživeli letos par velikih razočaranj. Najprej jih je hudo zadela ponesrečena indonezijska revolucija. Indonezijska vlada trdi, da ima sedaj v rokah dokaze, da so revolucijo pripravljali kitajski komunisti in tudi do podrobnosti pripravili načrt. Da bi jim utegnil načrt spodleteti, na to niso bili pripravljeni. Glavnega razloga za spodleteli načrt niso takoj opazili. Ako ne bi indonezijski generali vedeli, da se v Vietnamu vojskujejo Amerikanci, morda ne bi tako odločno nastopili proti rdeči zaroti. Tako so se pa zavedali, da leži med njimi in Kitajsko Vietnam, ki ni v kitajskih rokah. To jim je dalo pogum za brezobzirno preganjanje komunizma. Drugi hud udarec za kitajske komuniste je bila zadnja izjava, da se Amerika pripravlja še na dolgo in hujšo vojno. To je spravilo kitajsko komunistično propagando v zadrego. Prva zmedenost jih je zapeljala, da so začeli govoriti o vojni nevarnosti med Kitajsko in Ameriko. To nevarnost so imeli že od nekdaj „na zalogi”, toda tako trdovratno je še niso nikoli rabili. Pri tem so vsak svoj korak skušali razlagati v luči priprav na boj z ameriškim imperializmom. Ko so svoje dolarje in funte začeli spreminjati v zlato, naj bi to pomenilo, da ne zaupajo anglosaksonskim valutam, ker jih bo uničila prihodnja svetovna vojna. Kako malo je vredna taka razlaga, se vidi po tem, da so na drugi strani predložili Rusom račune za prevoze vojnega materiala v Vietnam v — dolarjih! V nekaterih kitajskih mestih so začeli pripravljati civilno obrambo. Z veliko propagando so začeli postavljati zaklonišča. Objavili so velike načrte, kako bodo velik del civilnega prebivalstva preselili v notranjost dežele. Začeli so na veliko popravljati svoje ceste in železnice. Niso nič skrivali, da doma pospešujejo proizvodnjo vojnega materiala in da ga tudi kupujejo po svetu v vedno večjih količinah. Še celo na izredne zaloge hrane za vojne potrebe niso pozabili, vsaj na papirju ne. Reorganizirali so predvojaško vzgojo mladine. Vsem tem pripravam so pa dali značaj priprav na spopad z Ameriko. Slično podobo so skušali dati tudi svoji zunanji politiki. Namigavali so in še namigujejo na obnovo državljanske vojne v Laosu, na nekaterih krajih so jo tudi v malem že obnovili. Grozijo z državljansko vojno Tajski, ne skrivajo zbiranja čet ob indijski meji. Poostrili so straže ob rusko-kitajski meji. Svetu in svojim sopotnikom hočejo prikazati vse te politične korake kot obrambo in strašilo ameriškemu kapitalizmu. Isto igro igrajo tudi s svojim sodelovanjem v vietnamski vojni. Akoravno se skrbno izogibljejo vsakim vojaškim posegom vanjo, izjavljajo, da bodo vietnamskim komunistom pomagali z vsem, kar premore sedemstomilijonski kitajski narod. V ta namen ne pošiljajo samo svoje delavce na obnovitvena dela vietnamskih cest in železnic, pošiljajo tudi orožje in municijo, industrijske surovine in zdravila. Da so pa njihove dobave zelo skromne v primeri z njihovimi besedami, o tem ne zinejo niti besede. Zato pa nič ne skrivajo, da popravljajo svoja vojaška letališča na južnem Kitajskem, da selijo vojno industrijo na severozahod, da čistijo reke in kanale, ki so na Kitajskem še zmeraj važno prometno sredstvo. Če zberemo vso to propagando pred svojimi očmi, če jo moramo poslušati tedne in mesece, potem se res moramo vprašati, ali kitajski komunisti verjamejo temu, kar govorijo. Zanikati tega žal ne moremo. Ostane v tem slučaju samo še tolažba v dejstvu, da je za vsako vojskovanje treba dveh. V tem slučaju ne samo Kitajske, ampak tudi Amerike! Nekaj Amerikancev ima res odkritosrčen strah pred novo svetovno vojno s Kitajsko. Vedo, kako se je Amerika kar pri stranskih vratih zapletla v prvo m drugo svetovno vojno, zakaj se ne bi še v tretjo? Vedo tudi ali vsaj še niso pozabili, kako so kar mimogrede zagazili v korejsko vojno. Pod Eisenho-"erjem ni nihče mislil na kaj takega; boj se notranjosti Azije, to je bilo takrat geslo, ki je imelo splošno veljavo. Pa vendar je že Eisenhovverjev težim lezel v vietnamske homatije, Kennedyjev se Vmešavanju ni mogel ustaviti, sedaj pa Johnson Nadaljuje, kar je podedoval od svojih prednikov. Strahote atomske vojne je v vsej odkritosti, kakor se je doslej redko zgodilo, orisal maršal Vasilij Žukov sovjetskemu ljudstvu. Intervju Žukova, ki je izšel v časopisu »Sovjetska Rusija«, naj bi bil nov doprinos k sporu s Pekingom. Maršal Žukov je hotel s tem člankom podčrtati pravilnost sovjetske teze o mirni koeksistenci (sožitju). Intervju je izšel ob priliki 16. obletnice sovjetsko-kitajskega sporazuma o prijateljL stvu, ki so jo v Moskvi kot v Pekingu obhajali precej hladno. Prvič se je zgodilo, da v Moskvi niso proslavili te obletnice z manifestacijami, priložnostnimi članki ali izmenjavo pozdravnih brzojavk, kakor je bilo to prejšnja leta v navadi. Namesto tega je objavila Pravda skoraj celo stran raznih informacij o sodelovanju in enotnosti med socialističnimi deželami in komunističnimi partijami. Maršal Žukov je izjavil v svojem intervjuju, da bi bilo v slučaju atomske vojne prizadeto vse sovjetsko ljudstvo. Sovražnik ne bi z jedrskim orožjem napadel samo raketna oporišča in druge vojaške cilje, ampak tudi večja mesta, železnice, pristanišča, civilna letališča in celo posamezne indu-strijiske objekte. Pri tem ne smemo pozabiti, da bi 'povzročile atomske eksplozije žrtve tudi še izven napadalnega območja. Še pred enim desetletjem so Sovjeti na-glaševali, dla bi pomenila atomska vojna uničenje kapitalizma. Od te teze je v Žižkovem članku ostal le stavek, da bi bil kapitalizem uničen, če bi vročekrvneži imperialističnega tabora raznetili atomsko vojno. Toda v Žižkovem intervjuju so zdaleč bolj v ospredju strahote take vojne. Razen tega piše maršal Žukov, da je v Belgijski kralj Baudouin jie prejšnjii petek sprejel ostavko vlade ministrskega predsednika Pierra Karmela. Ta je namreč nekaj minut po povratku iz Danske predložil kralju odstop svoje vlade. Kralj Baudouin je tokrat sprejel odstop vlade premiera Karmela. Pred štirinajstimi dnevi pa je kralj zavrnil odstop. Celoten postopek j,e opravil precej hitro, saj se ni niti 'posvetoval s predstavniki parlamenta. Belgijska vlada je odstopila zaradi nasprotnih stališč dveh koalicijskih strank o zdravstvenem zavarovanju. Konservativni krščanski sociala so hoteli ozdravl j enj e bolniškega zavarovanja, medtem ko so zdravniki zapretili s štrajkom. Socialisti pa Kdo nam more torej jamčiti, da se bo vietnamska vojna končala tako kot korejska: na pol pota! Ali ni mogoče, da zapelje svet v pravo tretjo svetovno vojno? Ne vidimo zaenkrat te nevarnosti vkljub temu, da jo kitajska komunistična propaganda slika vsak dan na steno. Za vsako vojsko je treba dveh. Ali se bo Amerika res spustila vanjo? Ali je usoda že kar tako odločila? Take nevarnosti danes še ni videti. V vietnamsko past je Amerika zašla, ker so si Amerikanci samo domišljcvali, da vedo, kaj je vietnamski narod, ker niso poznali razpoloženja vseh Vietnamcev, ampak le tistih, ki so se borili proti komunizmu. V past so padli, ker niso pomislili, da se v taki azijski notranjosti, kot je \ ietnam, sploh še ne znajo vojskovati. Kako najti izhod iz te zagate, je za Ameriko in ves svet trenutno največje vprašanje. sedanjih okoliščinah treba predvsem misliti na civilno obrambo. V Sovjetski zvezi namreč tuji opazovalci niso mogli doslej videti nobenih ukrepov v prid civilnega prebivalstva proti atomski vojni. Žukov se v tem članku imenuje kot voditelj. civilne obrambe. Bil je heroj v bitki za Stalingrad in imenovan leta 1960 za namestnika obrambnega ministrstva in glavni poveljnik kopenskih vojaških sil. Moskovskim opazovalcem ni ušlo, da je včerajšnja informacija agencije Tass o članku v glasilu komunistične partije Vzhodne Nemčije »Neues Deutschland«, ki obravnava problem enotnosti, izšla v Pravdi, toda tu so izpustili, vsa tista mesta, kjer neposredno omenja komunistično partijo Kitajske in obsojajo njene napade na komunistično partijo Sovjetske zveze. V rdeči* Kitajski so se ob 16-letnici sovjetsko-kitajskega sporazuma o prijateljstvu sešli le zastopniki obeh dežel, toda brez najvišjih voditeljev. Le v sovjetskem partijskem organu »Pravdi« in vladnem časopisu »Izvestja« so izšli članki o zvezi. »Pravda« je 'pozvala Peking, naj zopet najde pot prijateljstva. »Izvestija« pa pišejo: »Sovjetsko ljudstvo je prepričano, da bodo med obema deželama premostili težave«. Oba časopisa tudi naglašata, da je Sovjetska zveza izpolnila vse pogodbene dolžnosti in ni kriva nastalih težav. Prve strani kitajskih časopisov niso nič pisale o sovjietsko-kitajskem sporazumu, temveč so na veliko prinesli obisk nekega japonskega komunističnega zastopstva. Poleg Albancev so japonski komunisti edini, ki se strinjajo s Pekingom. hočejo ohraniti sistem zdravstvenega zavarovanja. Politični opazovalci ugotavljajo, da 'bo vladna kriza težavna, in omenjajo štiri teoretične možnosti za rešitev: 1. obnovitev prejšnje vlade, oziroma sodelovanje med socialisti, krščanskimi socialisti in liberalci, 3. tristankarska tehnična vlada, v kateri bi sodelovale vse tri stranke, 4. nove volitve. Zadnjo možnost zavračajo vse stranke, največ možnosti pa ima prva. Z odstopom belgijske vlade je to sedaj' že druga država od šestih dežel Evropske gospodarske skupnosti brez kabineta. Tako belgijski ministrski predsednik Pierre Karmel kakor tudi italijanski premier Aldo Moro vodita le tekoče 'posle prehodne vlade. Iz poučenih krogov pa v Bruslju izjavljajo, da za 28. februar in 1. marec predvidena konferenca ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti ni v nevarnosti. Na to konferenco v Bruslju bodo prišli zunanji — gospodarski — in poljedelski ministri vseh šestih dežel gospodarske skupnosti (EWG = EGS). Poleg tega se bodo še ponovno sestali ministri za poljedelstvo 7. in 8. marca. Achille van Acker sestavlja novo vlado Belgijski kralj Baudouin je v torek zaprosil vodečega socialista Achilla van Ackerja naj bi prevzel vlogo posredovalca. Ta je sporočil kralju, da sprejme ponudbo in da bo takoj začel posvetovanja z vodilnimi osebnostmi treh glavnih strank: kr- Našim naročnikom! Uprava lista »Naš tednik - Kronika« se zahvaljuje vsem naročnikom in prijateljem lista za zvestobo v minulem letu. Prosimo vas, da ostanete zvesti tudi v tekočem letu. Tej številki prilagamo za tuzemstvo položnice. Kdor ne more plačati naročnine za celo leto, naj jo poravna vsaj za pol ali četrt leta naprej. Naročnina v letu 1966 je za Avstrijo: za celo leto 80.—, za pol leta 40.— in za četrt leta 20.— šil. Posamezna številka 2.— šilinga. Kdor se nas bo spomnil s kakim darom za tiskovni sklad, bo to objavljeno v listu in se mu še posebej zahvaljujemo. Uprava Srečanje Erhard - de Ganile v Parizu V Parizu so se v torek, 8. februarja, končali dvodnevni razgovori med zahodno-nemškiim kanclerjem profesorjem Erhar-dom in francoskim predsednikom de Gaul-'lom, ter zunanjima, obrambnima in gospodarskima ministroma Francije in Zahodne Nemčije. Sicer sta se oba državnika razšla •v prijateljskem ozračju, vendar se zdi, da niso dosegli nič otipljivega. Obe strani sta 'si bila pač edini o nujnosti gospodarske in politične .združitve Evrope, vendar razumeta Erhard in de Ganile to vsak po svoje. Zahodna Nemčija bi želela nadaljevanje razvoja Skupnega evropskega trga in gospodarske integracije ('povezovanje) pod vodstvom nadnarodnega urada v Bruslju. V nasprotju pa Francija zagovarja zgolj gospodarsko povezovanje pri popolni ohranitvi neodvisnosti vsake vlade. V Bruslju naj bi bilo zgolj tajništvo za vskladitev dejavnosti Evropske gospodarske Skupnosti. Erhard in de Ganile sta na koncu 'pogovorov naznanila po svojih tiskovnih zastopnikih, da se Francozi in Nemci Strinjajo v mnenju, da se mora evropsko politično .sodelovanje v okviru šestih držav Evropske gospodarske Skupnosti poživiti. Tudi politično soddovanje si dbe strani po svoje razlagata. Kakšnih dokončnih sklepov .niso dosegli. Poziv OZN: Pomagaite Indiji! Lakota ogroža 100 milijonov ljudi Širokogrudno 'podporo Indiji v 'boju zoper strašno lakoto sta zahtevala pretekli petek v Organizaciji združenih narodov v nekem skupnem .pozivu glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Thant in glavni direktor OZN organizacije za prehrano in .poljedelstvo (FAO) Indijec BAnay Ranjan Sen. Že pred devetimi dnevi je papež Pavel VI. prav tako pozval svetovno javnost, naj pomaga lačnim Indijcem. V .pozivu Organizacije združenih narodov so ugotovili, da preti lakota, ki se bo verjetno v sledečih mesecih še poostrila, okoli 100 milijonom ljudi, od tega 15 do 20 milijonom otrok, ki so še posebno v težkem položaju. Trenutno bi v deželi Indiji rabili najmanj 1 milijonov ton žita in 130 tisoč ton mlečnega prahu. Ameriški predsednik Johnson je tudi pozval kongres, naj poskrbi, da bi Združene države Amerike povečale žetev riža. Tako hočejo v Združenih državah Amerike povečati obdelovalne površine za riž zaradi potreb Indije in drugih azijskih držav za deset odstotkov. ščanskimi socialisti, socialisti in liberalci. Kakor hitro se mu bo posrečilo zvedeti njih mnenja, bo poročal kralju, ta pa naj bi potem na podlagi tega poročila poveril sestavo nove vlade najbolj sposobnemu politiku. Belgija brez vlade Dve državi Evropske gospodarske skupnosti brez kabineta Politični teden Po svetu... SOVJETSKA ZVEZA PRIPRAVLJA PRELOM S KITAJSKO Sovjetska komunistična partija je pod-vzela v vsej deželi obširno propagandno gonjo proti rdeči. Kitajski. Ta naj bi očitno pripravila sovjetsko javnost na še ostrejše razhajanje s Pekingom. Zdi se, da hoče ta propaganda 'pripraviti sovjetsko Ijiudstvo na izključitev Kitajske iz 'komunističnega tabora. Na vseh partijskih zborovanjih so v pre-tekldlh dveh tednih prebrali neko pismo, ki ni nič drugega kot obtožba Pekinga. V tem pismu se sovjetski voditelji podrobno bavijo s kitajsko politiko in njih napakami. Sovjetska propagandna gonja proti rdeči Kitajski in razširitev tega dokumenta med dvanajst milijonov članov komunistične partije jasno priča, da je prišlo sovjetsko vodstvo do zaključka, da je vsaka sprava s Kitajsko brezuspešna. Takoj po padcu Hruščova so novi sovjetski mogotci upali spor poravnati. Toda že po kratkem času so spoznali, da vztraja Peking samo na kapitulaciji Moskve in da ni pripravljen na nobeno 'popuščanje. Hkrati s sovjetsko gonjo pa poostruje Peking napade proti Sovjetski zvezi. Tako je pisal pekinški »Ljudski časopis«, da sta se zvezali Združene države Amerike in Sovjetska zveza proti rdeči Kitajski, da bi jo potem vojaško napadli. Sovjetski voditelji so vsega zmožni, samo da bi skupno z Združenimi državami Amerike prišli do nadvlade v svetu. Kot primer takega sodelovanja je označil zgoraj imenovani pekinški časopis Vietnam, sklicanje indijsko-pakistanske mirovne konference v Taškentu v Sovjetski zvezi in sovj.etsko-japonske pogovore v Moskvi. Dokaz za sovjetski načrt vojaške obkrožitve Kitajske je omenil ljubeznivo skrb Sovjetske zveze za indijske reakcionarje. BONNSKA POMOČ JUŽNEMU VIETNAMU Razen Združenih držav Amerike je dala doslej Zahodna! Nemčija naj večjo pomoč Saigonu. Zahodni Nemoi proučujejo možnosti, da bi prispevali h graditvi cest, mostov in drugih prometnih žil v Južnem Vietnamu, ki jih potrebujejo Amerikanci tam. Zdi se pa, da s to pomočjo Združene države Amerike še niso zadovoljne. Zato je važno, pravijo v Washingtonu, da bi zavezniki Organizacije severnoatlantskega pakta pokazali več dejanja pri pomoči Saigonu. V Zahodni Nemčiji so prepričani, da mislijo Združene države Amerike predvsem Zahodno Nemčijo. Vsi drugi zavezniki Waishingtona, menijo v Bonnu, laže zavrnejo ameriške zahteve kot pa Zahodna Nemčija. Dve dejstvi govorita za to: 1. Bonn se smatra za najboljšega ameriškega zaveznika v Evropi in brez pridržkov podpira ameriško politiko v Vietnamu. 2. Če bi Zahodna Nemčija ne ustregla Združenim ameriškim državam po povečanju njih pomoči Saigonu, bi lahko nekega dne Amerikanci umaknili svoje čete iz Zahodne Nemčije z izgovorom, da jih potre-bujiejo v Južnem Vietnamu. Pa tudi v Zahodni Nemčiji sami so glede tega različnega mnenja. Tako je zunanji minister Schrdder za neposredno sodelovanje Zahodne Nemčije v južnem Vietnamu, medtem ko socialni demokrati, ki sicer podpirajo ameriško politiko v južnem Vietnamu, pravijo, da morajo Američani tudi razumeti položaj Zapadne Nemčije. ZAKLJUČEK KONFERENCE V HONOLULU Minuli teden so se končali razgovori med ameriškimi in južnovietnamskimi voditelji. Naš časopis, je že poročal, da so se na Havajih sešli v ponedeljek, 7. februarja, ameriški predsednik Johnson s svojim številnim 'Spremstvom iln juiinovietnaimsiki predsednik Nguyen Van Thieu ter premier CaO' Ky prav tako s svojimi' zastopniki. Ob zaključku konference so izdali skupno potočilo, v katerem je rečeno, da sta ZDA in Južni Vietnam sporazumna o ukrepih, ki so nujno potrebni za hoj proti komunistični nevarnosti in prodiranju v Južni Vietnam, ter o politiki za povečanje vojaške pomoči Saigonu. Ob tej priložnosti sta ameri- ški predsednik Johnson in južnovietnam-skd voditelj Nguyen Van Thieu obsodila pomanjkanje vsakega zanimanja Severnega Vietnama za mir. Združene države Amerike in Južni Vietnam sta pregledala, kakšen je trenutni položaj glede vietnamskega problema v Organizaciji združenih narodov, kakor tudi diplomatske dogodke v prid miru. Sporočilo javlja na koncu, da bodo imele Združene države Amerike in Južni Vietnam po potrebi nove sestanke za izvajanje sklepov. V izjavi, ki so jo objavili ločeno od skupnega poročila, izjavljata ameriška in sai-gomska vlada, da sta odločeni boriti se proti napadu in posvetiti se iskanju pravičnega in stalnega miru. Združene države Amerike se v celoti strinjajo z načelom svobodnih volitev v Južnem Vietnamu in splošno amnestijo. Dalije se ameriška vlada tudi strinja s saigonsko vlado, da se ne sme opustiti nobena pot, ki lahko pripelje do miru pri skupnem iskanju mirne rešitve v vseh mednarodnih pristojnih mestih. Obe državi se skupno obvezujeta, da 'bosta delovali za socialno revolucijo, zato da bo Južni Vietnam dobil sredstva, s katerimi se bo lahko vladal, se boril proti gladu, nevednosti in bolezni in iskal mir brez prestanka. PAPEŽ ZA SKLICANJE VRHA NEVTRALNIH DRŽAV Ker je mirovna ofenziva, ki so jo začele Združene države Amerike, zašla v slepo ulico, je prevzel pobudo za rešitev vietnamskega 'problema sam sv. oče Pavel VI. To so sporočili prejšnji teden iz vatikanskih poučenih krogov. Papež se je obrnil glede tega na nevtralne države, med njimi tudi Avstrijo, te naj bi sklicale vrhunsko konferenco v Ženevi. Avstrija je papeževo željo takoj sporočila Švedski, baje tudi Finski in Siriji. Švedski zunanji minister Nilsson je že izjavil, da je njegova država pripravljena ponuditi dobre usluge, v smislu papeževih predlogov za mirovno akcijo. Švedska vlada nima še nobenih diplomatskih stikov z Vatikanom. Zato so papeževo željo sporočili švedski vladi preko Dunaja. V ta namen je Štokhokn stopil v zvezo z apostolskim nuncijem na Danskem. Tudi švicarska vlada je bila obveščena o papeževi želji in je že začela z izrednimi pogovori. Švica je 'izjavila, da je pripravljena dovoliti na njenem ozemlju sklicanje vietnamske konference. V Vatikanu so mnenja, da je sedaj, po izjalovljenih pozivih posameznim v vietnamski vojni udeleženih držav, uspeh možen le, če skličejo konferenco nevtralnih dežel. Baje je papež Pavel VI. odločen, ne-glecle na ugled, poskusiti mirovno spodbudo, pa čeprav bi se končala z neuspehom. in pri nas v Avstriji KAKO BO Z NOVIMI VOLIVCI? Kdor stoji sredi političnega življenja — in to je večinoma vsak državljan —, ga kot ob vsakih volitvah tudi tokrat še posebno zanima to, koliko bo novih volivcev. Tembolj' pa seveda to zanima poklicne politike, saj se zavedajo, da bodo ti glasovi lahko tu in tam odločali o izidu prihodnjih državnozborskih volitev. • Oglejmo si nekoliko te številke! V vsej Avstriji je 79.092 volivnih upravičencev več kot pri zadnjih parlamentarnih volitvah leta 1962. Na ta način je tokrat skupno- število 'volivcev 4,884.443 (2,160.809 moških in 2,723,994 žensk — torej, nad pol milijona več kolt imdških). Zanimivo je, da je večji ali manjši prirastek novih volivnih upravičencev po vseh zveznih deželah (na Koroškem jih je 10.091 več), le na Gradiščanskem jih je 686 man ji! Iz vodstev obeh vladnih strank 'prihajajo vedno pogosteje opozorila glede važnosti vsakega posameznega glasu pri marčnih volitvah. Posebno Ljudska stranka opozarja svoje isomišljendke na to dejstvo, to pa zlasti zaradi sklepa KPOe, da naj njeni pristaši v vseh voiivnih okrožjih — razen v četrtem — glasujejo za Socialistično stranko, s čimer se je razmerje političnih sil v primeri z zadnjimi podobnimi volitvami v 1. 1962 'bistveno iapremenilo. Na ta način namreč imata SPOe + KPOe na -podlagi zadnjih državnozborskih volitev 'približno 50.000 glasov prednosti, če bi tokrat le en ■odstotek volilnih upravičencev ne volil, bi se ta prednost »Ljudske fronte« povečala na približno 100.000 glasov. SEDEM VOLILNIH KANDIDATNIH LIST. Preteklo nedeljo je potekel zakoniti rok za vlaganje kandidatnih list, ki hočejo nastopiti pri volitvah 6. marca t. 1. Sedem strank bo nastopilo pri teh volitvah. Po vsej Avstriji se potegujejo za volilne glasove štiri stranke: OeVP, SPOe, FPOe in DFP (Olahova stranka); te bodo torej postavile svoje kandidate v vsakem volilnem okrožju. KPOe kandidira samostojno le v IV. volilnem okrožju (na Dunaju), za ostale pa je, kot znano, priporočila svojim pristašem, naj volijo SPOe. V sosednem (V.) dunajskem volilnem okrožju pa so postavili samostojno listo »kitajsko« usmerjeni avstrijiski komunisti pod imenom »Delavska lista avstrijskih marksistov-lenini-stov«. i(Da nimajo nikakega izgloda na kakršenkoli uspeh, je splošno mnenje političnih opazovalcev.) Končno je tokrat stopila bolj v javnost še ena nova politična skupina in sicer »Avstrijska liberalna stranka«, katera se je »porodila« ob zadnjih deželnozborskih volitvah na štajerskem in katere ustanovitelj je graški trgovec Kober. Pri volitvah 6. marca bo kandidirala v 16 volilnih okrožjih. NESOGLASJA V VODSTVU STRANK Že pri sestavi kandidatnih list kot tudi v naslednjih tednih so se med vodilnimi mož- mi v vseh 'Strankah pojavila večja ali manjša notranja nesoglasja, katerih posledica je, da so tega ali onega »pozabili« ob sestavljanju kandidatnih list, oziroma obratno. Tako j-e n. pr. politična javnost -s presenečenjem vzela na znanje vest, da dr. Hur-des, dosedanji klubski vodja OeVP v parlamentu, ni več na njeni kandidatni listi; posebno nezadovoljna je zaradi tega tako imenovana krščanskosocialna skupina (OAAB) v Ljudski stranki, to pa še zlasti zato, ker je dr. Hurdes edini še živeči ustanovni član OeVP t(iz leta 1945), za katere razvoj in dvig si je vprav on pridobil nemalo zaslug. Izgleda, da je postal žrtev strankarske politike tako imenovanega skrajno desničarskega krila OeVP na Štajerskem. Še hujša so trenja v socialističnem taboru. Del njenih volivcev je nezadovoijen že zaradi tega, ker ni preveč navdušen nad tem, da bi SPOe dosegla višje volilne rezultate s pomočjo komuni,stav. Posebno se množe napadi levičarskih socialistov na znanega socialističnega časnikarja dr. Nennin-ga, ki je hkrati izdajatelj strankinega mesečnika »Forum« in predsednik udruženja časnikarjev. Nekateri vodilni socialisti mu namreč zamerijo, ker se od časa do časa upa možato kritizirati pogreške -strankinega vodstva, češ da ono tu in tam ravna kot boljševiki v Kremlju. V obrambo napadenega Nenninga se je postavil tudi znani umerjeni socialist, bivši župan Linza dr. Koref, ki je med drugim izjavil: »Bodimo veseli, da imamo take ljudi! Gorje nam in demokraciji, če kritika ob-molči in le strankin aparat vlada!« — Nezadovoljstvo se veča tudi proti sedanjemu »ideologu« SPOe Karlu Czernetzu, češ da je preveč levo usmerjen. Isto velja o točas-nem ministru dr. Brodi, ki j-e po najnovejših vesteh hotel te dni dati ostavko na svoj ministrski 'stolček, a je baje na prigovarjanje vodstva stranke zaenkrat odstopil od te namere. O medsebojnih trenjih v ostalih treh strankah oziroma »strankicah« — DFP (Olahova stranka), FPOe im KPOe — smo deloma že pred tedni poročali, deloma pa bomo to opravili še v eni prihodnjih številk našega lista. »NIKOLI S KOMUNISTI!« Bolj zmerni socialisti opozarjaj o na nevarnost komunistične povezave s SPOe. V tej zvezi so pred kratkim nekateri domači časopisi priklicali v spomin izjavo SPOe, izdamo en teden pred državnozborskimi volitvami 1. 1949, ki jo je objavilo -tudi osred-mje socialistično glasilo »Arbeiter-Zeitung« 2. oktobra 1949 -zelo vidno na 1. strani pod naslovom: »Nikoli s komumisti!« in ki so jo podpisali vsi tedanji, večinoma še danes živeči vodilni socialisti. V tej izjavi je rečeno, da SPOe ne bo nikdair sklenila kakršnekoli izveze ali enotne fronte s totalitarno in po diktaturi stremečo KP. Nekateri so mnenja, da bi tudi ob letošnjih volitvah večina socialističnih SLOVENCI dama in po soetu 90-letnica nadškofa dr. Josipa Srebrniča Na svečnico, 2. februarja, je dopolnil 90 let živ-Ijenja krški škof in naslovni nadškof dr. Josip Srebrnič. Itodil se je v Solkanu. Po gimnazijskih študijih v Gorici je odšel na dunajsko univerzo, kjer je z doktoratom končal filozofsko fakulteto kot zgodovinar. K promociji je prišel s svetinjico Marijine kongregacije na prsih. Kmalu je začutil duhovniški poklic, odšel je v večno mesto, kjer je končal gregorijansko univerzo kot gojenec Germanika. Po vrnitvi v Gorico je bil profesor zgodovine v bogoslovnem semenišču. S tem semeniščem pa je med prvo svetovno vojno pribežal v Stično. Po končani vojni pa je bil poklican na teološko fakulteto v Ljubljano, kjer je izvrstno predaval cerkveno zgodovino in patrolo-gijo. Tudi kot znanstveni pisatelj se je pridno udejstvovah v naših revijah. Bil je zvest sodelavec škofa dr. Mahniča. Najbrž si ga je ^tahnič sam v nebesih izprosil za naslednika. Ko je bila stolica krške škofije že tri leta prazna, je bil 48-letni profesor Srebrnič imenovan leta 1923 za njenega škofa. V svoji škofiji, ki je takrat unela malo duhovniških poklicev, je v nekaj letih vzgojil rodove mladih duhovnikov. Bil je velik častilec sv. Rešnjega Telesa in Matere božje. Zadnja leta je trdno prikovan na posteljo. Slovenska pianistka v Italiji in Zahodni Nemčiji Znana slovenska pianistka Dubravka Tomšič Sre-botnjakova je imela pred kratkim dva koncerta: prvega v Trevisu v Italiji, kjer je izvajala dela Bacha, Beethovna, Brahmsa, Chopina in Prokofjeva; drugi koncert pa je imela v Munchnu, tam je igrala z miinchenskimi filharmoniki Griegov koncert. Novo gostovanje Bojana Stupice Ugledni slovenski dramski režiser in scenograi Bojan Stupica bo v Narodnem gledališču v Budun-pešti režiral Držičevega „Dunda Maroja”. To je že četrta Stupičeva režija v tem mestu. Doslej je v Bu-dimpešti z uspehom režiral ciklus dram M. Krleže „Gospodo Glembarjeve”, „Ledo” in „V agoniji”. Premiera „Dunda Maroja” v Budimpešti, ki bo obenem tudi prva uprizoritev tega dela na Madžarskem, bo 25. marca. Iz Budimpešte bo Stupica odpotoval v Basel. Režiser Bojan Stupica je doslej devetkrat gostoval na tujih odrih. Predstave v njegovi režiji so bile v minulih letih v Moskvi, na Dunaju, v Pragi, Lodzu, Baslu in v Budimpešti. Josip Vidmar ponovno predsednik SAZU Na glavni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani so najprej razpravljali o delu akademije, nato pa so izvolili novo predsedstvo, ker je sedanjemu potekel triletni mandat. Za predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je glavna skupščina ponovno izvolila Josipa Vidmarja, za podpredsednika dr. Antona Kuharja, za glavnega tajnika pa dr. Milka Kosa. Mariborska škofija bo v letu 1966 slavila naslednje duhovniške jubileje: Biserno mašo bo obhajal msgr. Konrad Šeško, župnik in dekan pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Zlato mašo pa bodo letos praznovali: križniški pater Remigij Jereb v Slovenski Bistrici: Jožef Kroži, dekan pri Sv. Barbari v Halozah: Franc Satler, župnijski upravitelj v Spodnji Polskavi: Franc Tovornik, nadžupnik in dekan v Slovenskih Konjicah, ter Franc Urleb, župnijski upravitelj v Šmartnem ob Dreti. — V Račah na Dravskem polju je biia ustanovljena nova župnija sv. Jožefa delavca. Doslej so njeni farani (okoli 3000 duš) pripadali župniji Slivnica pri Mariboru. somišljenikov pozdravila tak sklep vodstva stranke, vendar j-e to skoraj nemogoče, ker so tokrat skrajni levičarji v SPOe precej močni in »glasni«, kar smo že zgoraj, omenili. Kot je bilo že zgoraj, omenjeno, je tudi pravosodni minister dr. Broda med vidnimi socialističnimi levo usmerj enimi ekstremisti. Nekateri politiki že »prerokujejo«, da bo v slučaju socialistične zmage 6. marca postal zvezni kancler sicer dr. Pitter-manm, toda le za kratek čas, kajti potem bi ga baje zamenjal dr. Broda. Ako bi torej-prišla v SPOe »marksistična linija« bolj v ospredje, bi po mnenju večine 'političnih opazovalcev bilo konec zmerne smeri, ki jo je stranka začela voditi pod dr. Pitter-mannom, kar bi seveda ne bilo v korist 'nadaljnjega noitranjepoliličnega razvoja v Avstriji. — Upajmo, da bo tudi tokrat zmagala razumnost, razsodnost im skrb za splošno blaginjo države nad ozkosrčnimi strankarskimi interesi! Pota Slovencev v svetovno literaturo Med znaioilnosti našega časa sodi tudi (nenavadno široka raaprostranjeinosit prevodne književnosti: obseg tega obtoka literarnih vrednot po evropskem svetu je tolikšen, (kakor ni bili še nikdar doslej. Tudi v tem pospeševanju prevodne književnosti se kaže težnja po premagovanju provincia-Kizma in narodne izolacije. Sleherna, tudi najmanjša narodna enota noče več zadostovati sama sebi, temveč skuša postati deležnik celinskega (in z njim tudi svetovnega kulturnega razvoja. Tako skušajo tudi književnosti neznanih ali manj znanih narodov preiti v široko mednarodno razvidnost, torej v svetovno književnost. Letos se Slovenci spominjamo stoletnice prvega slovenskega romana, Jurčičevega Desetega brata. Ob njegovem nastanku ni mogel nihče pričakovati tega, kar je dandanes programsko usmerjeno prizadevanje: da bi z značilnimi dosežki slovenske književnosti prodrli v svet. Po nekaterih uspehih slovenske poezije im proze v tujih jezikih pa lahko sklepamo, da se je že začela naša (poit v svetovno literaturo. To je pomembno znamenje, ki nas lahko bodri k nadaljnjemu delu v 'tej smeri. V Sloveniji deluje v okviru Društva slovenskih književnikov že nekaj časa komisija za kulturne zveze s tujino. To je tako-rekoč organ za zunanjo politiko slovenske književnosti. Ta komisija vzdržuje stike s prijatelji .in poznavalci slovenske knjige v zamejstvu, zalaga zlasti prevajalce iz slovenskega jezika s knjigami in jih podpira z nasvetii ter z drugimi uslugami pri njihovem delu; išče stikov s tujimi založniki in revijami 'ter opravlja še marsikatero delo, ki krči slovenski knjigi pota v široki svet. V zadnjem času opažamo, da slovenske založbe (Državna založba Slovenije, Mladinska .knjiga) (sodelujejo z založbami v tujih kulturnih centrih, kar je nedvomen napredek v primeri s prejšnjimi raizmerami, Talko je na primer Državna založba Slovenije izdala v angleščini izbor Prešerna in Gradnika (Župančič je v pripravi), Lavrinovo antologijo jugoslovanske poezi-j.e in njegov izbor slovenske poezije (The Pairnassus of a Small Nation) v dveh izdajah, od katerih je druga znatno izpopolnjena. V zvezi z lanskoletnim svetovnim kongresom Penkluba na Bledu pa je izšla Menartova zbirka »Slovene poet’s of to-dav«: Vobče moramo omeniti, da je glede prevodov slovenske literature v tuje jezike v tem oziru še najbolj poskrbljeno za poezijo. Tukaj je treba poudariti pomen francoske »Anthologie de la poesie Slovenc« in pa Alymovega izbora Kosovela v izdaji pariškega založnika Seghersa. Prav 'tako bo izšel kmalu (izbor pesmi Mateja Bora, čigar ciklus »Šel je (popotnik skozi atomski vek« se prevaja tudi v nemški jezik. Kakor smo že zgoraj omenili komisijo Društva slovenskih književnikov ima ta zbrano gradivo najmanj za dve različni nemški antologiji slovenske lirike v prevodih dr. Franja Smerduja in profesorja Janka Messnerja. Pesnik Lojze Krakar, ki sedaj predava slov. literaturo na Goethejevi univerzi v Frankfurtu in ki je pripravil Slovencem lep izbor novejše 'poljske poezije, organizira izdajo poljske antologije slovenskega pesništva ob sodelovanju pesnika Mariana Piechala, ki je letos uredil večji izbor Prešerna. Slovenska poezija zadnjega časa bo dovolj obširno zastopana tudi v Spagnolettijevi antologiji jugoslovanske poezije. Dalje poročajo iz Stokholma, da je švedski pesnik Allen, ki je že ponovno pokazal dejavno zanimanje za slovensko pesništvo, prevedel celotno Lavrinovo zbirko jugoslovanske poezije in so v teku pogajanja, da ta švedski prevod izda Državna založba Slovenije v sodelovanju z nekim štokholmskim založnikom. To je samo nekaj podatkov, ki pričajo, kako slovenska poezija išče pota v svetovno literaturo. Malo slabše jie z našo slovensko prozo, zato bo nujna naloga v p ra v zgoraj omenjene komisije Društva 'slovenskih književnikov v matični deželi, da se še bolj smotrno pobrigajo, to je, da se njeni najr boljši dosežki uveljavijo v 'tujimi. Pri tem Novi Slovenski dom v Kanadi Na tem mestu prinašamo del vsebine pisma, ki so nam ga poslali kanadski Slovenci ob otvoritvi Slovenskega doma v Torontu. Končno so se uresničile želje in načrti, da smo Slovenci v Torontu doihilli svoj Slovenski dom. Z negotovostjo se je o tem pričelo misliti že pred leti, pregledovalo vse možnosti din pogoje, iskalo primernega poslopja, ki bi odgovarjalo potrebam itd., dokler ni vse to dozorelo v končni sklep, da se Slovanski dom kupi. Prvi tisočaki so bili nabrani v obliki delnic in po daljšem iskanju in ogledovanju različnih stavb po mestu, se je kupilo poslopje v vzhodnem delu mes'ta na Pape Anenue. Cena je bila primerna, velikost prostorov zadovoljiva in tudi stavba sama masivno grajena im v zelo dobrem stanju. Pogodba se je podpisala in — dobili smo Slovenski dom. To se pravi, dobili smo prostore. Za tak dom, da je prijetno domač, topel in vabljiv, pa je treba več kot samo prostore. Treba je pridnih rok, da domu vse to dajo, da iz surovih sten iztisnejo toploto in ono domačnost in privlačnost, ki veliko družino znova in znova vabi v svoj objem. Ljudje, ki so pod vodstvom zidarskega mojstra in stavbenika ter sedanjega predsednika Doma g. Lojzeta Dolenca tako vneto delali pri obnovi prostorov, so vse to v polni meri dosegli. Dom je okusno in moderno opremljen in bo odslej naprej ponos vsakega člana velike Slovenske družine. Prve 'prireditve v novem Domu so pokazale, da se torontski Slovenci vse bolj in bolj zavedajo, da so kot narodna skupina, poleg obeh cerkva, ki so jih zgradili, tudi tak skupen Slovenski dom potrebovali. Zavedajo se, da jim bo Slovenski dom dal močnejši narodni značaj, in večji občutek narodne pripadnosti. Dal jim bo večje možnosti udejstvovanja v narodnem življenju, ki j.e 'potrebno za ohranjevanje slovenskih izročil. Dom bo igral važno vlogo pri integraciji starih, novih in najnovejših emigrantov ter s tem budili večjo slovensko' zavest in družabnost, kar bo v veliki meri pomagalo do boljših odnosov med Slovenci v Torontu. Slovenski dom bo spomenik živemu slovenstvu na tujih tleh, v katerem je vklesana vsa trdoživost slovenskega rodu v zamejstvu. Ta spomenik, novi Slovenski dom, so to- rontski Slovenci dne 29. januarja 1966 uradno odprli in blagoslovili. Blagoslovili ga je preč. g. Andrej Prebili C. M. župnik slovenske župnije Marije Pomagaj v Torontu ob asistenci preč. g. Lojzeta Ambrožiča, profesorja v semenišču sv. Avguština v Torontu. G. župnik je ob tej priliki navzočim, ki so bili večina vsi njegovi župljani, spregovoril nekaj 'pomenljivih in resnih besed, za katere je žel val odobravanja. V svojem nagovoru je izrazil svoje veselje nad uspehom, ki so ga Slovenci v Torontu z novim Domom dosegli, začudenje nad prijetno im okusno obnovo prostorov in končno ponovil željo, da bi novi Slovenski dom res služil vsemu, kar bo Slovence dvigalo in da bi blagoslov ostal na Domu in vseh, ki bodo vanj: zahajali. Po okusni večerji, ki so jo pripravile marljive in skrbne kuharice, ter po hitri in dobri postrežbi, za katero so skrbeli mladi fantje im dekleta, se je pričel drugi del programa: pozdrav gostov. G. Karel Vipavec, v Torontu znani slovenski advokat in sin starih slovenskih priseljencev, je vodil spored večera in vse častne goste predstavil navzočim. Med gosti so bili zastopniki federalne vlade iz Ottawe, zastopniki provincionalne vlade Ontaria, mestne uprave velikega Toronta, raznih narodnostnih skupin im drugi. Po pozdravu je g. Vipavec dal besedo posameznim gostom, ki so v kratkih besedah izrazili častitke in želje za napredek nove slov. ustanove, poudarjali doprinos Slovencev v življenju mesta Toronta in pri njihovem vključevanju v pestro kanadsko družbo, ki sestoji iz različnih narodnostnih skupin. Vsi predstavniki državne, provincialne in mestne oblasti so obljubili svojo pomoč pri bodočem delu novega Slovenskega doma. Slavnostni govor večera je imel g. Peter Mairkež predsednik nadzornega odbora novega Doma. V klenih besedah je .prikazal delo za Slovenski dom, njegove namene in cilje in kako naj novi Dom služi torontskim Slovencem odslej naprej. Njegov govor je bil močan po vsebini. Uradni del večera se je končal, ko so mlada dekleta v narodnih nošah zarajala in tako odprla prosto zabavo, ki je nato sledila. mislimo predvsem na Jurčičevega »Jurija Kozjaka«, ki je po zaslugi dr. Ferdinanda Kolednika že preveden v več kot štirideset jezikov (samo v francoščini je doživel že več izdaj). V kratkem bo izšla v Veliki Britaniji tretja angleška izdaja Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, dramatičnega spisa, ki je prevedem v vrsto tujih jezikov, vendar ni nikjer dosegel tolikšnega uspeha kot v angleškem prevodu. Letos lahko pričakujemo v angleščini tudi Cankarjevo »Hišo Marije Pomočnice«. V Italiji je nedavno izšla Cankarjeva povest »Martin Kačur«, a več prevodov Cankarja, Prežihovega Voramca in še nekaterih naših slovenskih pripovednikov je v pripravi. Na Holandskem, v amsterdamski založbi J. M. Meulemboff je v zbirki »Meesters der Vertelikunst (Mojstri pripovedne umetnosti) izšel izbor »Meesters der Joegosiavi-sche Vertelikunst«, torej jugoslovanski pripovedniki, med katerimi je prav naš naj-večji 'slovenski pisatelj Ivan Cankar zastopan z dvema črticama, po eno pa imata Ciril Kosmač in Miško Kranjec. Vilhelm A. Majer, ki je uredil ta izbor, je spisal uvod, ki v njem zgoščeno prikazuje jugoslovansko prozo zadnjih desetletij, ne da bi, kakor bi bilo pravilno, razlikoval med posameznimi narodnimi literaturami v Jugoslaviji. Prav zato so se izmed jugoslovanskih narodnosti v tem zgoraj omenjenem izboru najbolj slabo odrezali Slovenci, kakor se je že večkrat zgodilo v takih reprezentancah jugoslovanske skupnosti. Na tem mestu naj povemo, da Maijier med sodelavci tega izbora omenja na Holandskem živečo Slovenko Tatjano Rrijmders Mrav-Ijalk. Nadalje je upati, da bodo prihodnja leta obrodila kaj sadu za Slovence ugodno razvijajoče zveze z nekaterimi našimi avstrijskimi založbami, zlasti še s Sti'astny-Verlaigom v Gradcu. Tehtna je tudi odločitev Pomurske založbe, da bo bolj kot doslej izdajala slovenske pripovedke v madžarskem prevodu: tudi tu se je dobro obneslo sodelovanje z Mladinsko knjigo v izdajanju mladinske literature, posebej' še slikanic. Komisija Društva slovenskih književnikov, ki skrbi za kulturne czvezfe s tujino, bo morala 'Storiti še več za uveljavljanje slovenske proze v francoskem prevodu. Lanskoletna knjiga »Gonteurs slovenes contemiporains« (Sodobno slovensko pripovedništvo) je bila /le poskus, ki ga bodo morali Slovenci nada-Ijevati z izdajami pri francoskih založnikih. »Hoffmanove pripovedke" - nesrečna opera PREPLAH V OPERI Da smatra gledališko praznoverje Offen-bachovo opero »Hoffmanove pripovedke« že od njenega nastanka sem kot prinašalko nesreč, je to potrdila vest, ki je prišla te dni iz Pariza. Slovita pariška »Opera Comique« je imela te dni na programu znano Offenbacho-vo opero »Hoffmanove pripovedke«. Zadnja predstava tega priljubljenega Offen-'bachovega dela pa se je izkazala kot prava 'katastrofa: Baritonist Julian Giovanetti, ki bi morail peti Lindorfa-Coppelija-Deper-tutta-Mirakla, je umrl, tenorist se je hudo poškodoval, ena sopranistka je obležala za gripo, druga je dobila živčni napad in za nekaj dni ostala brez glasu, odrski tehnik ima zlomljen prst, v operni hiši pa vlada pravi preplah. Vse se je začelo s telefonskim obvestilom sopranistke Andree Guiot, ki bi morala peti Antonio: zaradi gripe, je obvestila direktorja gledališča, da bo morala ostati nekaj dni v postelji. Kmalu za njo je direktorju telefonirala žena baritonista Ju liana Givovanettijia. Povedala je, da se njen mož ne počuti dobro, da zato ne bo prišel na vajo, da pa bo na predstavi naslednji dan že pel. Toda baritonist je umrl še isti večer za srčno kapjo. Direktorju gledališča je uspelo, da je na- šel drugega baritonista, namesto obolele sopranistke pa je pela Helio T’Hezan. Pred predstavo so z enominutnim molkom počastili spomin znanega baritonista, potem pa se jie zavesa dvignila. Helia T’Hezan, ki bi morala nastopiti šele v zadnjem dejanju, je prišla v gledališče, ko se je predstava že začela. In tedaj jie zvedela za bari-tomistovo smrt. Dobila je živčni zlom, omedlela, ko pa se je spet zavedla, ni mogla (Spraviti iz sebe niti glasu. Pa so med predstavo le našli nadomestilo, sopranistko, ki je lahko takoj nastopila. Toda, ko je tenorist Alexander Mazzotta, ki je pel naslovno vlogo Hoffmana, na koncu pred-zadnjega dejanja odšel z odra, se je 'spotaknil, padel skozi odprto loputo na tleh v klet, tam na srečo udaril ob nekega odrskega tehnika mu zlomil prst, sam pa začutil hude bolečine v rami. Toda kljub temu se je pobral in prišel nazaj na oder, da bi odpel še zadnje dejanje. Toda hip nato, ko so dvignitli zaveso, se je že zrušil na odru. V 'bolnici so potem ugotovili, da si jie (pevec zlomil ključnico in da bo moral ostati v mavcu osem tednov. Po teh dogodkih bo verjetno moral direktor »Opere Gomique« izključiti iz svojega repertoarja predstavo »Hoffmanove pripovedke«. V celovškem Mestnem gledališču uprizarjajo tačas poleg opere „Modra” Carla Orlfa tudi balet ,Joan von Zarissa” (Don Juan Zariški) W. Egka. Komponist je predelal v tem delu snov o znanem zapeljivcu žensk don Juanu. V petih prizorih opisuje življenje in umiranje tega elegantnega razuzdanca. Na sliki vidimo Alexandra MeilJnerja kot Le-fouja - dvornega norca in Karin Barovo kot vojvodinjo Isa-beau. Umetniški škandal v Rimu Italijanska policija je zaplenila pred kratkim slike dveh znanih avstrijskih slikar-j.ev. Gre namreč za sedem slik Egona Schic-leja in štiri slike Gustava KMmta. Rimska policija očita, da so te slike obscene (opolzke) in poirnografične (pohujšljive). Zaplemba teh slik je vzbudila silno ogorče-nije v italijanski javnosti. Direktorja marlboruške galerije Bruna Herlitschka je policija zaradi te razstave nespodobnih slik ovadila državnemu tožilstvu. Umetniške stvaritve, ki so jih dobili na posodo 'iz metvvorškega Guggenheim-mu-izeja, j e policija odstranila, dala v zavoj ni papir in zapečatila. Italijanski časopisi pa pišejo sedaj v debelih črkah o tem umetniškem škandalu. Časopis »Messaggero« piše, da bi bilo de-janjie rimske policije vredno, da bi ga uglasbila komponista Gilbert.in Sullivan. K. tej akciji rimske policije je značilna neka primerjava, ki se je zgodila dva dni prej. V Ta'rquinij)i je policija zaplenila 5000 razglednic, reprodukcij etruščanskih fresk iz šestega stoletja pred Kristusom z utemeljitvijo, da so pohujšljive. Pri teh razglednicah gre namreč za prizore iz etru-ščansfce mitologijie; razglednice so prodajali že petdeset let, ne da bi se oblast nad temi spotikala. nas mMmkern Pretresljiva družinska tragedija Iz Bistrice pri Pliberku je prispela v ponedeljek zjiutraj strahovita vest, da je umo-bolma 'kmetica Apolonija Kraut umorila svojo lastno hčerko Olgo, potem pa se je sama obesila. 47-letna Apolonija Kraut 'iz Bistrice pri Pliberku je bila že dvakrat v celovški deželni bolnišnici, oddelek za umdbolne. Obakrat pa -so jo odpustili v dobri veri, da je zdrava. Do ponedeljka zjutraj, je tudi njen mož Štefan Kraut menil, da je njegova žena ozdravela. Zakonska dvojica Štefana Krauta je imela popolnoma zdravo 16-letno hčer Olgo, ki je obiskovala v Celovcu Višjo šolo za ženske poklice, stanovala pa j-e pri nas v Mohorjevem internatu. Mladenka je prišla domov vsako prvo nedeljo v mesecu in pa za vse redne počitniške dneve (Vsi sveti. Božič, Velika noč in Binkošti). Tokrat pa so imeli -v šoli polletne počitnice, dobili -so tudi spri- Kmetica Apolonija Kraut (47 let). V duševni zmedi je postala morilka in hkrati samomorilka. našel na onem mestu, kjer se je -kmetica obesila. Poleg ključa pa je ležal na tleh tudi nož za raziranje. Tudi Olga mrtva Ves v skrbeh je odklenil Štefan Kraut spalnico. Njegove slutnje so -se uresnioi-le na grozen način. Hči je ležala mrtva na tleh poleg postelje. Starši in hčerka so spali v eni sobi — zraven je bila sekira, s katero jo j,e mati ubila. Izvedelo se je, da Apolonija Kraut že Strahovita usoda je zadela v jjonedeljek kmeta Štefana Krauta (55 let); namah je izgubil svojo hčerko in ženo. čevala in dekle je hotelo preživeti -tri proste -dni doma. Kmet Stefan Kraut j-e ta ponedeljek vstal še posebno zgodaj, ker sta z mesarjem hotela zaklati nekaj -domačih prašičev. K-o je hotel iti kmet na podstrešje, da bi poiskal škripčev-je, na katerega bi obesila zaklane živali, j-e nenadoma na stopnicah 'zagledal svojo ženo obešeno na vrvici za perilo. Kot divji je stekel na -dvorišče in zaprosil mesarja, naj: nemudoma pokliče zdravnika. Apolonija Kraut pa je bila medtem že mrtva. Sedaj j-e hotel Štefan Kraut zbuditi svojo hčer Olgo in ji povedati, kaj je mati storila. Toda vrata v spalnico -so bila zaklenjena. Ključ, ki je sicer tičal zmerom v ključavnici, je manjkal. Kmet ga je potem Kmetija Štefana Krauta, po domače Kilna v Bistrici pri Pliberku, štev. 34, je bila v ponedeljek zjutraj prizorišče nepopisne tragedije. Na sliki levo je v hlevu petnajst repov goveda. nekaj časa ni uporabljala predpisanih zdravil. Razen tega je večkrat -dejala, da se ji smili njena hčerka, ki nima nič -od življenja- Na grozen način je lastna mati umorila svojo hčerko Olgo. Dragi Olgi ljub spomin! Strahotno nas je pretresla vest o nenadni in grozni smrti naše drage sogojenke Olge Krautove. Ko je zadnjo sobo-to odhajala z lepim spričevalom domov, pač nihče ni mogel slutiti, da se nikoli več ne bo vrnila med nas. Morda pa je imela sama kake nezavedne slutnje, ker je bila zadnji večer med nami čudno zamišljena, medtem ko smo bile me vse veselo razpoložene. Drugekrati se je vedno rada z nami veselila. Sicer ni bila nikoli glasna in razposajena, a nasmeh na ustnih ji je bil kot prirojen. Nejasno in v neki odsotnosti je odgovarjala na vprašanja svojih tovarišic zadnji večer, ko so jo spraševale, -kaj ji je, da je tako otožna in resna. Z nami je bila že šest let v domu. Dobro smo jo poznale kot -sicer mirno, a vedno veselo, marljivo im tudi požrtvovalno, če je lahko kje kaj pomagala. Pri svojem delu je bila vestna in vztrajna. Imela je posebno veselje za ročna dela. Zvečer bi se vrnila spet med nas. Tiho bi stopila v učilnico, se nasmehnila in pozdravila. Sedaj pa je vse drugače. Ni je in je nikoli več ne bo. Nemo posedamo po klopeh, ne moremo in ne moremo verjeti im doumeti. •— Zopet -moramo le spoznati, da božja pota niso naša pota. Ker se ni vrnila, smo se me peljale v Šmihel, da jo zadnjikrat pozdravimo. Ne, draga Olga, ne bo to naš zadnji pozdrav. Tvoj prostor v učilnici je sicer prazen, toda v našem spominu boš ostala živa, nam vedno ljuba im draga. Ne bomo te pozabile pri božji daritvi in naši molitvi. Ti pa iz večnosti spremljaj, našo pot do srečnega cilj-a. Sogojenke , PLIBERK (Občinske zadeve) Seja občinskega odbora je obravnavala dne 21. januarja 1966 19 -točk. Zasedal je od 20. do 23. ure zvečer. V glavnem je šlo za sledeče: Z zvezno poštno upravo je občinski -odbor sklenil najemniško pogodbo za uporabo nove avtobusne garaže v Št. J-urju. Pošta plača občini najemnino do leta 1979 vnaprej,. S tem je -pokrit -del stroškov gradnje. Ker je kupec Kurt Nevart odpovedal nakup gradbenega zemljišča, so 'tega prodali novi prosilki ge. Douj.ak iz Svetega mesta pod enakimi pogoji kot družbi za gradnjo »Karntnerland«, ki bo -gradila 9-stanovanjsko hišo za oficirje in podoficirje pliberškega vojaškega taborišča. G. Metnic je občini ponudil v nakup zemljišče, kjer so imeli ja-mnice za krompir. Veliko je 8747 kvadratnih metrov. Zanj: zahteva pol milijona šilingov. Mestni odbor mu je ponudil 50. šil. za kvadratni meter, nakar je Metnic pristal. Zemlja se bo rabila za -razširitev igrišč otroškega vrtca in športni prostor za glavno šolo, na katero tudi meji. Judoklub »Sv. Lukež« je prosil za podporo. Predlagali so znesek 500.— šil., OeVP-frakci-ja je hotela dati več, zato je glasovala proti; a z 10 glasovi obvelja prvi predlog. Novi zidarski mojster Hans Vodivnik bi rad kupil prostor za skladišče gradbenih potrebščin. Občima mu proda 5484 kvadratnih metrov veliko parcelo ob Podjunski železnici -na bivših Metničevih njivah. Plačal bo za kvadratni meter 12.— šil. Znesek se mu odtegne od zaslužka pri gradnji nove šole v Šmarjeti. Ostali pogoji kot drugod. Občina hoče 'proglasiti pogorje Koralna za »višinsko zdravilišče« (Hohenluftkurort). Za dosego tega pa je treba -tri leta vreme Stalno opazovati im zapisovati. Delali bi to v šoli v šmarjeti. Vse to bo stalo okoli 20 tisoč šilingov. Okrajni glavar prosi, da bi -občinski odbor predrugačil svoj sklep od 20. julija 1965, -po katerem hoče za gimnazijo v Velikovcu plačevati prispevek po glavah učencev in ne po davčni moči občine. (Obremenjeni smo bili za 2 učenca z 20.000.— šil., dočim velikovška in sosednje občine za mnogo več učencev tudi samo po svoji davčni moči prispevajo.) Občinski odbor -ne vidi upravičenosti predrugačiti prejšnji -Sklep in vztraja na tem, da bo plačeval po številu učencev -iz svoje občine prispevke za gimnazijo v Velikovcu. Neki rajhovski bogataš bi rad kupil zemljo v šmarjeti na šolskem posestvu, kjer bi zgradil počitniški dom. Slovenska zastopnika sta glasovala proti, ker sta mnenja, da naj- se domačinom in ne tujcem pomaga ustanavljati tujskoprometna podjetja. Z večino 14 glasov se je prodalo okoli 3000 kvadratnih metrov zemlje po 10.— 'šilingov za meter dr. Wolfgamgu Booseju iz Zahodne Nemčije. Občina je kupila dis-ertacijisko delo dr. Fabiana Kultererja za ceno 2000.— šilingov. Delo obravnava razlago vulgarnih (ljudskih) hišnih imen v Podjuni. Nakup nadaljmih 6 eks-emplarjiev (izvodov) se zaradi pomanjkanja denarja enoglasno odkloni. Gosjak v šmarjeti hoče elektrificirati domačijo. Ker še ni prinesel proračuna, so to točko preložili. Krmilen zadružnega bika v Šmarjeti Koleniku se poleg krmilnih stroškov plača še premija 500.— šil. za dobro oskrbovanje plemenjaka. V Pliberku je nastalo nekaj novih potov in cest, ki jim jie treba dati imena. Občinski -odbor se tu ni mogel zediniti, zato so točko -preložili na pozneje. Enoglasno so odklonili nabavo nove peči v privatno stanovanje v okrajni sodniji. Hiša je tam res občinska last, a že desetletja najeta od pravosodnega ministrstva, oziroma višj. deželnega sodišča v Gradcu. Krojaško podjetje Moser, ki obratuje sedaj: v občinski hiši, želi kupiti industrijsko zemljo od občine in jo plačevati v obrokih. Na -bivšem M-etničevem posestvu bi bil primeren prostor za to. Sklenili so mu tam prodati ipo 12.— šil. za kvadratni meter, na obroke, ampak proti plačilu v gotovini. Podobo bodo sklenili prihodnjič, če kupec pristane na plačilo -v gotovini. N ato so -prebrali poročilo v preverbi blagajne. Blagajna se ujema, vendar so uradniki -z računanjem v zamudi. Za preverjeni čas dobi župan razrešni-oo. (Razno) Dne 22. 'januarja je nana-doma umrl občinski odbornik Jožef Piko. V Šmihelu pri Loserju ga je zadela kap. Župan je sklical pol ure pred pogrebom žalno sejo, na kateri so se odborniki ob praznem, s črno -pogrnjenem sedežem pokojnega, oddolžili njegovemu spominu. Mestni svetnik Mihcu je povedal njegov življenjepis. Slavil ga je kot velikega junaka in požrtvovalnega politika. Da bo slika popolna, poročamo za slovenske bralce, da je bil pokojni, pd. Janč-ikov Jozej v Vidri vesi, sin zelo narodno zavednega očeta, ki j-e padel v prvi svetovni vojni. Mati je sina dala v gimnazijo v Celovec. Tam je bil nekaj časa tudi gojenec slovenskega dijaškega doma. Po šesti gimnaziji je vstopil prostovoljno v zvezno vojsko. Tam -ga je prevzel Hitler, kateremu je služil do konca vojne na vseh evropskih frontah. Po vojni se je priženil k Vi-ter-niku v Pliberk. Službo j-e vršil na okrajnem glavarstvu v Celovcu. Pliberčani so ga zajeli v politiko. Postal je predsednik združenja staršev za časa šolskih štrajkov im pozneje OeVP občinski odbornik in nosilec tradicije Abwehrkampferjev. V službi je bil do 'ljudi dober. Naj počiva v miru! Francu in Mariji Petrač -iz Vogrč im Robertu in Mar. Woltsche v Libučah sta se rodila dečka. Deklici pa sta dobila Franc in Mar. Roller v Libučah ter Horst in Anemaria Pajančič v Pliberku. Poročila sta se Maria Poto-tschnig (Bokrovto-va Marička) z Johannom Glantschnigom iz Wern-berga. Umrla sta Pučevova mati v Čirkov-čah din Maks Preitnekar iz Vogrč. PLIBERK (Veronika Deseniška) Naš rojak dr. Skuk je bil na novi maši misijonskega duhovnika Petra Ruta navzoč. Občudoval je lepoto nove farne dvorane in izrazil željo, da bi rad s svojimi rožan-'Skiimi igralci tu nastopili. Mestni župnik Kuknež so njegovi želji ugodili in tako smo v nedeljo, dne 23. januarja zvečer, imeli priliko gledati zgodovinsko žaloigro. Gospod doktor imajo žilo za zgodovinsko dogajanje. Saj so tudi svoje -doktorsko delo -zajeli iz časa -reformacije v Slovenjem Gradcu. Zato jim jie -režija zgodovinske -igre skupno z g. Rassimgerjem dobro uspela. Za nas Podjiumčaime je bilo to -edinstveno doživetje. Posebno zanimanje je vzbudil jezik -igral- cev. Lepa knjižna slovenščina. Drugič, srednjeveška obleka, s primernimi maskami, ki so res lepo podčrtale tipe raznih vlog. Vsi igralci so svoje vloge mojstrsko podali, dva pa sta -se posebno vtisnila v spomin: Veronika in Sotešča-n s svojo naravno lepoto, s popolnim vživetjem v vlogo; tako da smo sploh pozabili, da je to igra, in smo soživeli z njeno usodo. In pa So--teščan; njegov obraz, oči, mimika, vse j-e bilo njegovi vlogi tako primerno, zraven pa še drža telesa; kaj bolj zvijačnega, škodoželjnega in maščevalnega bi si ne mogli pred-stavljaitii. Igra je pokazala, da brezsrčni pohlep po posvetni slavi, moči in bogastvu, ne prinese sreče, ne posamezniku in ne rodbinam. Veronika je bila sežgana na grmadi, od nje prekleti rod celjskih grofov pa j-e -izumrl. Njih premoženje se je razdelilo, od njihovih gradov so ostale le še razvaline. Ljubezen in pravica pa še dalje živita. Hvaležni smo Šentjakobčanom za lep kulturni užitek. Gospoda mestnega župnika pa prosimo, da še večkrat dovolijo sosednim katoliškim mladinam nam v Pliberku pokazati kaj versko kulturnega. P-oma-lem se bodo pa zopet domači igralci česa primernega naučili. Klub slov. študentov na Dunaju v preteklem semestru V zimskem semestru 1965/66 je Klub slovenskih študentov na Dunaju razvil živahno dejavnost. Vsak petkov večer so se 'vršili klubski sestanki z raznimi ipredava-nji, nekaj, večerov pa je bilo posvečenih, družabnosti in razvedrilu. Po občnem zboru sredi oktobra lanskega leta je nov predsednik gdč. Marija Erlaoh imela nastopni govor. Prof. Lojze Ude iz Ljubljane je zavzel v svojem predavanju stališče do člankov 'dr. Veiterja v avstrijskem 'tedniku »Die Furche«. O 'sestanku Avstrijske lige za človečanske pravice v Škocijanu je poročal Pavel Zdovc. Kot vsako leto, tako je tudi v tem letu predaval v Klubu slovenskih študentov višji študijski svetnik g. dr. J. Gorlich, ki je tokrat govoril o nastanku avstrijske nevtralnosti. Da zanima problem dvojezičnega šolstva na Koroškem tudi kJubaše, je dokazalo predavanje nekdanjega učitelja Pavla Kerta, ki je v svojem predavanju prinesel tudi primere iz svoje večletne prakse na različnih ljudskih šolah dvojezičnega ozemlja Koroške. O dr. Janezu Ev. Kreku je spregovoril F. J. Bister. Konec januarja je v klubu predaval generalni sekretar Avstrijske-lige za človečanske pravice g. dr. Erich Komer. Seznanil je klubaše s problemi manjšin na Finskem. V preteklem semestru sta predavala v klubu tudi predsednika obeh slovenskih osrednjih političnih organizacij na Koroškem doktor Valentin Inzko in doktor Franci Zvvkter. Oba predavatelja sta spre-govorilla — vsak ,iz svojega vidika — o obisku na povabilo Izvršnega sveta v Ljubljani in o problemih delovanja pri nas na Koroškem. Več ali manj sta imela obe predavanji — tako predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev kakor tudi predsednika Zveze slovenskih organizacij — značaj odkrite pa tudi ostrejše diskusije. Medtem ko politiki tožijo v vedno večji meri o .politični nezainteresiranosti mladih, se je izkazalo v klubu ravno nasprotno. Študentje so pokazali veliko zanimanje za po- litične in kulturne probleme svojega ljudstva. Pravica kritike je dana vsakomur. Da se te pravice poslužuj e najrajši mlad človek, je obče znano. Višek delovanja kluba v preteklem semestru pa je bila priprava in izvedba večera slovenske pesmi na dunajski univerzi. Ker študent ne more vselej sedeti pri knjigah ali 'poslušati predavanja, je Klub slovenskih študentov priredil novembra lanskega leta prvi družabni večer v menzi. Namen tega večera je bil, da :se novi člani kluba seznanijo is starejšimi. Da ,se ob takih prilikah zapleše in seznani' z novejšimi in najnovejšimi plesi, je razumljivo. Že tradicionalni Miklavžev večer pa je bil v preteklem semestru velik uspeh. K temu uspehu so doprinesli tudi 'posrečeni verzi »klubskega satirika«. Konec j:anuarja je klub priredil v menzi novega instituta klubski ples. Med gosti so se nahajali predsednik Osterreichische Hochschulerschaft g. Raimund Neuwirther, prof. Marijan Rus, lektor slovenščine na dunajski univerzi g. 'dr. Piuk in 'odvetnik g. dr. Anton Jelen. Ples je otvorii predsednik Osterr. Hochschulerschaft. Vladalo je izredno dobro razpoloženje, zaradi tega je tudi razumljivo, da se je plesalo do zgodnjih jutranjih ur. y' Vsak petek v tednu se zberejo' torej člani KSS, v katerega so vpisani vsi slovenski študentje na Dunaju, v klubskem prostoru v Korotanu, da skupno obravnavajo pereča vprašanja in si izpopolnijo splošno izobrazbo. Za mnoge pa je petek tudi priložnost, da se srečajo s kolegicami in kolegi, ki stanujejo v različnih okrajih Dunaja. Klub slovenskih študentov na Dunaju vrši važno funkcijo. S svojim delom v preteklem semestru je klub dokazal, da se te svoje funkcije popolnoma zaveda. Kako pripraviš kompost? Med domačiH gnojili je posebno pomemben kompost, s katerim lahko najbolje ohranimo godnost zemlje, kar je posebno važno za travnike in pašnike. Če hočemo pridelati dober kompost, moramo skrbeti, da razni odpadki iz gospodinjstva, ki so si med seboj zelo različni in se povečini počasi razkrajajo, kolikor mogoče enakomerno in hitro trhnijo. Zato ne smemo metati na kup debelih in ne-zdrobljenih kosov. Dober je kompost, ki je zadostno strohnel v homus in je bogat s hranilnimi snovmi. Pravilno in dovolj naglo razpadanje dosežemo, če ustvarimo v kompostnem kupu najugodnejše pogoje za življenje in razmnoževanje koristnih bakterij, in sicer zrak, primerno vlago, potrebno toploto In hrano za bakterije. Ako razmečemo na kup kako zelo suho snov, na primer žitne rese in pleve, se te tako dolgo ne morejo razkrajati, dokler jih dež dovolj ne razmoči. Tudi raztopljene dušične hrane je treba priskrbeti bakte- ZDR AVNIKO V O MNENJE: Nervozni ljudje in nevrotične osebnosti Nervoza V vsakdanj-em razgovoru, pogosto slišimo besedo »nervoza«. Moderno življenje nas cesto prisili, da »izgubimo« živce in da v določeni situaciji reagiramo na »nervozen način«. To se navadno dogaja, ko nas je strah in smo nesigurni ali ko nas mučijo »kubi, katerih se ne moremo znebiti. Nervozne reakcije se pojavljajo tudi takrat, ko se jezimo, ko smo utrujeni ali pa če stojimo pred nalogami, ki jim nismo kos. V takih in podobnih razmerah postane tudi sicer uravnovešen človek razdražljiv in napet. Nevrotiki Biti nevrotik oziroma nevrotična osebnost je pa ndkaj popolnoma drugega. Takš-ni ljudje so sicer res nervozni, toda ne samo v posameznih redkih situacijah, temveč stalno in tudi takrat, ko povprečen človek nima prav nobenega razloga, da bi bil razdražen. Nevrotik živi nezrelo in nezdravo čustveno življenje in zavzema napram svoji okolici nerealno in napačno, pogosto celo asocialno stališče. Nekateri pravijo, da so nevrotiki namišljeni bolniki. S tem hočejo poudariti, da gre za ljudi, ki se smatrajo za bolne, čeprav niso. Bolnikov v takšnem smislu pravzaprav ni. Človek, ki .si domišljuje, da je bolan, je v resnici bolan, včasih celo resno in hudo, četudi zdravnik pri objektivnem pregledu ne bo našel na organih nikakih patoloških sprememb. Seveda pa negativen zdravniški pregled še ne pomeni, da nekdo ne bi bil bolan. V našem telesu pride pogosto do funkcijskih motenj, ki so, kot pravimo, psihogenaga porekla, kar pomeni, da imajo svoj izvor v našem duševnem življenju. Te motnje se odražajo v živčevju in preko -njega tudi na drugih organih. V takih primerih se človek subjektivno čuti bolnega, kljub temu, da objektivno ne kaže nikakih 'bolezenskih znakov. Na žalost medicinska diagnostika še ne more razpoznati finih isprememh izredno 'zamotanih dogajanj v našem živčnem sistemu. Zaradi tega se utegne zgoditi, da marsikdo ne bo smatral psihogenega obolenja, oziroma telesnih motenj, ki imajo svoj. vzrok v duševnem življenju, za bolezen. Če smatramo, da nevrotik ni namišljen bolnik, ampak človek, ki je resnično bolan, tudi ne bomo napačno trdili, da se dela bolnega. Res je sicer, da se nevrotiki zelo radi izogibajo reševanju raznih nalog 'ter bežijo pred odgovornostjo in težkimi dolžnostmi. Delajo pa to oni zaradi tega, ker je njihovo čustveno življenje nezdravo, ker je njihov značaj nezrel in ker je celotna osebnost v svojiem razvoju motena. Take ljudi moramo smatrati za bolnike ter ravnati z njimi kot z drugimi pravimi bolniki. Vendar pa moramo nevrotike smatrati za popolnoma odgovorne za svoja dejanja v nasprotju s pravimi duševnimi bolniki, psihotiki, ki za svoja dejanja ne odgovarjajo. Nevrotikom moramo pomagati, da bodo zavzeli do življenjisike 'stvarnosti pravilen im zrel odnos, da bodo tako postali čimprej pozitiven im konstruktiven element. Nevrotičnost se lahko pojavi v vseh življenjskih dobah od rane mladosti pa do pozne starosti. Nevrotična struktura osebnosti nastane že pri otroku, četudi se popolnoma razvije navadno šele v zrelejši dobi. Telesne motnje psihogenega porekla se v enakem razmerju javljajo pri obeh spolih. Popolnoma napačno je mnenje, da je nevroza nekakšna moderna bolezen, ki naj bi bila le posledica današnje hitrosti in zamotanosti življenja. Nevrotiki so bili že takrat, ko je potekalo življenje počasneje in bolj, enolično, kot poteka danes, človeška zgodovina pozna prave epidemije nevrotičnosti, kot so n. pr. razni pojavi bičar-jm v XIV. stoletju, preganjanje čarovnic, križarske vojne otrok 'ter podobni dogodki. Karakterizacija nevrotične osebnosti je njega nesigumost pred življenjskimi nalogami. Tak človek nima zaupanja v svoje sposobnosti. Nevrotik je nesposoben, da bi na normalen način dosegel priznanje okolice, v kateri živi. Zato neprestano poskuša, da bi doživel lastno vrednost in bi se osvobodil strahu pred življenjsko stvarnostjo in 'nezaupanja vase. Je pretirano egocentričen in nezadostno sposoben za produktivno sodelovanje z drugimi ljudmi, ker je pač njegov socialen čut slabo razvit. Nezaupnost do soljudi mu ne do-(Daije na 8. strani) rijam; zato moramo kompost polivati z gnojnico, čez nekaj tednov, ko se začne razkrajanje, se kup usede in tedaj ga je treba prvič premetati, da mu v notranjosti ne zmanjka zraka. Kup ne bodi previsok in preširok, da se tvarina preveč ne stisne in ne nastane v sredini trdo jedro. Zato nakladajmo kup tako, da je širok največ 1,5 m, visok pa 1 meter. Posamezne snovi dodajamo v plasteh na kup. Ko je kup visok kakih 30 centimetrov, ga že polijemo z gnojnico, da dobijo bakterije dušično hrano. Nato naložimo kakih 10 do 15 centimetrov visoko plašit gnoja in to pokrijemo nekaj. centimetrov na debelo s prstjo. Tako naložimo še drugi sklad, ki ga ravno tako sestavimo (1. odpadki, 2. gnojnica, 3. gnoj, 4. prst), in nazadnje še tretji sklad z istim zaporedjem. Ves kup pokrijemo nazadnje okoli s prstjo. Pazimo, da posameznih snovi ne zmečemo na isto mesto, nego jih na široko in tanko razprostremo, da je kompost enakomerneje sestavljen in se pravilneje in enakomerneje razkraja. Zelo neugodno bi bilo, če bi prišla skupaj v večji količini in v debeli plasti na primer sama žagovina ali rese ali sama zemlja ali iveri in podobno. Dodajajmo tudi nekoliko ap-pa, vendar ne preveč; zadostuje okoli 10 kilogramov zmletega apnenca na 1 kup. meter komposta. Paziti pa je treba, da apno ne pride v dotik z gnojnico in da nam zato ne uhaja amoniak. Zato trosimo apno po vrhu prsti, nikakor pa ne obenem ali kmalu potem, ko »mo polivali gnojnico. Za dodajanje apna je tudi še čas, ko kompost prvič prelopatimo. Če tako delamo, imamo v kompostnem kupu v pravem razmerju vse, kar je potrebno: vlago, zrak, bakterije, ki pridejo v kup z gnojem, ter hrano za bakterije. Kompost se ob naglem trohnenju tudi primerno ogreje in bakterije lahko opravljajo svojie delo v najugodnejših okolnostih. Ko kup vre in se začne sesedati, uhaja pri tem zrak in je treba kompost prvič premešati. če je kup preveč suh, ga lahko tedaj tudi navlažimo. Čez kake 3 ali 4 mesece lopatimo drugič in čez nekaj mesecev še tretjič, tako, da je lahko v enem letu kompost že goden za razvažanje. Kompostni kup napravimo v kakem zavetnem in senčnem kraju, da se manj izsuši. Lahko ga tudi zasadimo z bučami. S tem močno oviramo rast plevela, ki ga moramo sicer skrbno pleti, da ne napravi semena, ki bi ga nato razvažali na travnike in njive. Najboljši čas za razvažanje komposta je jesen, da zleze čez zimo v zemljo. Na travnike pa ga lahko vozimo tudi takoj po košnji sena, kar dobro varuje mlado travo pred sušo. Na 1 hektar ga potrosimo približno toliko kakor hlevskega gnoja, če je dobro napravljen in če smo dodajali 'gnojnico in gnoj, če ne, pa nekoliko več. KNJIGA O VERONIKI DESENKKI V ITALIJANŠČINI Prof. dr. Martin Jevnikar, ki je profesor slovenščine v Trstu in tudi na univerzi v Padovi, pripravlja za padovansko univerzo razpravo v italijanščini z naslovom Veronika Deseniška v slovenski in svetovni literaturi. Bo precej debela knjiga in je pripravljene že nad polovico. ==Naše prireditve === Farna mladina v Št. Janžu priredi na pustno nedeljo, 26. februarja, ob 7. uri zvečer pri Tišlerju v Št. Janžu čarobno burko LUMPACIJ VAGABUND« ali »Zanikrna trojica«. Vabljeni. Mladina iz Št. Janža vabi na pustno nedeljo popoldne ob pol 3. tiri na veseloigro »LUMPACIJ VAGABUND« ali »Zanikrna trojica«. Prireditev bo pri Cingelcu v Glinjah. Prisrčno vabljeni! Farna mladina Železna Kapla vabi na pustno igro »R E P O Š T E V «, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob pol dvanajstih v farni dvorani. Pred igro bomo uprizorili nekaj veselih prizorčkov. Vsi prisrčno vabljeni. Fantje šmihelske fare vabijo na pustni igri »REPOŠTEV« in »ZAČARANA SOBA PRI BELI VRANI« v nedeljo, dne 20. februarja, ob pol treh popoldne pri Šercerju v Šmihelu. Igri ponovijo na pustni torek, 22. februarja ob pol osmih zvečer pri šoštarju v Globasnici. Prisrčno vabijo šmihelski fantje. Vabilo Učenike gospodinjske šole v št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabijo vse, ki se radi nasmejejo na PUSTNO PRIREDITEV, ki bo na pustno nedeljo, dne 20. februarja 1966, ob 14. uri v št. Rupertu in ob pol 8. uri zvečer v farni dvorani v Pliberku. Farna mladina Dobrla ves priredi veseloigri »KRATKOVIDNA URŠKA« in »KARLOVA TETA« v nedeljo, dne 20. februarja, ob pol treh popoldne v farni dvorani v Dobrli vesi, in v torek, 22. februarja, ob pol 8. uri zvečer pri 11 g u v Kazazah. Prisrčno vabljeni! Prosvetno društvo »Rož« vabi na igro »LAŽIZDRAVNIK«, ki bo na pustno nedeljo, dne 20. februarja 1966, ob 19. uri zvečer pri Antoniču na Reki. Po prireditvi bo prosta zabava s plesom. Farna mladina Žitara ves vabi na šalo-igro »KARLOVA TETA«, ki jo priredi, dne 20. februarja 1966, ob pol treh popoldne pri Voglu v Št. Primožu. Prijatelji poštenega smeha iskreno vabljeni! Farna mladina iz Št. Lipša vabi na pustno prireditev, ki bo na pustni torek, dne 22. februarja 1966, ob pol osmih zvečer v šentlipški farni dvorani. Na sporedu tudi srečolov. Sodelujejo: Farna mladina iz Št. Lipša, Farna mladina iz Žitare vesi ter godci iz Št. Vida v Pod-juni. Kdor hoče končati pust s smehom, naj se udeleži prireditve! Vsi iskreno vabljeni! V dolgih zimskih večerih Vam bo najboljše razvedrilo TELEVIZIJSKI IN RADIJSKI APARAT od domače tvrdke Johan Lomšek Št. Lipš, Tihoja, p. Dobrla ves Zelo ugodni plačilni obroki! ZA PUSTNI ČAS: Od kdaj se ljudje Miiejejs . . .? Pustni čas je čas veselja, zabave in sme-Iia. Po zabavah im na prireditvah te dobe poskrbijo povsod, dia je na programu kaj za smeh in dobro voljo. Smeh je zunanji izraz dobre volje in veselega razpoloženja. Pa se pri tem povprašamo, od kdaj se ljudje smejejo im kakšno vlogo je smeh zavzemal v različnih časih človeške zgodovine. »Smeh je pol zdravja,« pravi znani pregovor. Pa ne le pol zdravja, tudi bolji veselo je življenje v smehu kot pa v resnih gubah zaskrbljenega obraza, ki stalno sto-če im jadikuje. Že pesem pravi, da »kdor se pa jezno in kislo drži, :za našo družbo pač ni.« Pravijo, da se je Adam prav prisrčno zasmejal, ko se je zbudil iz spanja im poleg sebe zagledal lepo Evo. Saj sta bila v popolni sreči in kadar napolnjuje človekovo srce sreča, takrat se mu hoče kar smejati. Torej bo smeh star, kakor človeški rod. Vsa '.stoletja se človek že smeje. Včasih bolj razbrzdano, pa zopet bolj umerjeno. Že stari narodi so bili prepričani, da smeh talko krepi telo kot zmerna hrana. Slepi grški pevski prvak Homer opeva bogove na Olimpu, ki so se tako krohotali, »da jim je trebušna mrena poskakovala, kakor kadar večerni piš potresa zeleno perje na vitki veji«. Ta smeh bogov je prišel v zgodovino kot »homerski smeh«, katerega so zvesto posnemali bogovom vdani stari Grki. Rimljani so imeli po bogatejših hišah nekake dvome norce, ki so imeli pravico si prav svobodno privoščiti navzoče, da so tako vzbujali smeh na njihov račun. Plačevali so talke najete burkeže s skledo čebule. Prihajali pa so taki kratkočasneži v Rim iz Grčije, kajti grški modrijani so bili bolj duhoviti in izobraženi. Po razpadu rimske države in za časa preseljevanja narodov se ni nikomur ljubilo smejati. Gorja je bilo preveč, še več pa barbarskih navad, kajti smeh ob duhoviti šali j,e znamenje višje kulture. Pravi naval smeha pa je zajel Evropo v 14. in 15. stoletju. Tej dobi so rekli »renesansa« in skušali so takrat človeka zopet narediti vse bolj plemenitega, kulturnega po vzorih stare grške kulture. Na Francoskem je bil zdravnik Rabelais najivečji šaljivec. Tako visoko je cenil smeh, da ga je bolnikom naravnost predpisoval kot zdravilo. V kakšnih stekleničkah so ga bolniki uživali, ni nikjer zapisano. V nemškem mestu Koinu j,e knez Ivan Klement takole branil smeh: »Vinski sodi bi se razleteli, če ne bi včasih odmašili vehe. Nas bi pa tudi razneslo vino modrosti im resnosti, če si ne bi dali duška v smehu« Stari Slovani so se zbirali okoli potujočih pevcev, ki so ubirali strune na plunki, vmes pa pripovedovali ljudstvu kratkočasne, da so se za trebuhe držali. Ko je prišel veseli godec v gradišče, je bil tam dan radosti in smeha. Iz cele županije se je Z/l MLADINO i IN PROSVETO Kdo nosi odgovornost? Umazanija v sliki in malovredna literatura zavzemata vedno večji razmah. Zlasti v svetu blagostanja in visoke civilizacije najde ta zli parasit ugodna tla, kjer z neverjetno naglico in spretnostjo zastruplja celotno življenje. Moralna načela in javna morala so ogrožena: mnogim je to, kar je včeraj še veljalo za nedopustno in nemoralno, danes postalo že samo ob sebi razumljivo, sodobno in zahteva družabnosti. Zaskrbljeni so očetje in matere, ko vidijo nevarnost, ki grozi njih otrokom, zaskrbljeni pa so tudi oni, ki nosijo odgovornost za zdravje ljudstva. Tudi pri nas. so se združili v »Zvezo staršev proti umazaniji in malovredni literaturi«, kakor je to v mnogih drugih kulturnih deželah, oni, ki so spoznali grozečo poplavo umazanije. Pred nedavnim so naslovili na vse, ki so po po- klicu soodgovorni za zdravo rast mladih, sledeč poziv: »Ozračje, v katerem živimo, je danes bolj kot kdaj prežeto z brutalnostjo, seksualnostjo, je okuženo z umazanijo in malovredno literaturo. Ilustrirani zvezki šund-romanov, plakati in filmi so vedno pogosteje predmet neokusnih nespodobnosti. Starši — oče in mati — so v prvi vrsti poklicani, da z vestno in zavestno odgovornostjo vzgajajo doraščajočo mladino v značajne, nravno misleče ljudi, ki bodo zmožni o pravem času jasno spoznati nevarnosti ceste, negativne vplive kina, televizije in malovrednega tiska ter jih tudi odkloniti. Zato: posvečajte več časa otrokom — pojasnite jim čimprej skrivnost življenja — dajte jim dobre knjige — poiščite jim dobre prijatelje — dovolite jim šport — pogovarjajte se z njimi o vseh problemih mladine in časa ...«