Uto IX. štei/llko Z.
O UuDliani, g toreh i. lonanrla 19ZJ.
_ ____
Ceno Din T
**haja vsak dan popoldne. livzemi; nedelje In praznike. — merati do 30 petit a 2 — Dm, do 100 vrst 2*50 Din, večji inserati petit vrsta 4-— Din; notice, poslano, izjave, rek a me, preklici beseda 2*— D n. Popust po dogovtru. Inseratni davek posebej. ..Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 24f>— D za -nozemstvo 420*— D.
i
Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Teleion štev. 304. Uredništvo Knaflova ulica štev. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34.
Poštnina plačana v gotovini.
i
Vedno večji kaos med radikali« — Omahovanje med dvema ne vai nos tima. — Vlada si ne upa sklicati Narodne skupščine.
— Beograd, 3. januarja. Vlada se nahaja v zelo mučnem položaju. Število    nezadovoljnežev   v radikalnem poslanskem klubu raste z vsakim dnem. Poslanci,   ki prihajajo v Beograd, izjavljajo, da soglašajo z nezadovoljne-ži. Položaj je potemtakem  ta. da bi vlada doživela v Narodni skupščini nezaupnico,   če bi se sedaj predstavila plenumu. Vlada je zato sklenila sklicati Narodno skupščino šele 25. t. m., torej po končanih volitvah v oblastne skupščitne. Kakor se naknadno doznava, so noslanc i radikalnega kluba indi-gnirani nad Nikolo Uzunovićem, kateremu očitajo,   da je postonal skrajno netaktno in neparlamentarno. Poslanci niso hoteli izvajati konsekvenc in so bili zadovoljni, da kritizirajo v okvirju Kluba Uzunoviča in vlado, ne da bi pri tem hoteli izzvati kakih večjih posle-
dic. Uzunovič je storil usodno taktično napako, da ni spoznal tega razpoloženja. Skoro vsi poslanci radikalne stranke se dobro zavedajo, da je sedanja vlada potrebna stranki kljub pogreškom in nepravilnostim, ki so kumovale njeni sestavi in njenemu imenovanju. Pred durmi so oblastne volitve, kjer mora radikalna stranka afirmirati svojo moč, ker bi negativni izid lahko bil usoden za nadaljni obstoj radikalne stranke. V tem smislu je tudi dr. Velizar Jankovič, znan pašičevec, utemelji! svoje glasovanje v radikalnem klubu, kjer je, kakor znano, glasoval za vlado.
Poslanci in večina voditeljev strank so odpotovali v notranjost države, deloma na pravoslavne božične praznike, deloma da agitirajo za predstojeće volitve v oblastne skupščine.
Ministra, ki rta in nista v demisiji
Zagonetka z demisijo ministrov Simonovića in Miletića. — Uzunovič 5>e nadeja, da bo še preprečil razpad radikalnega kluba,
in odlaša odločitev.
— Beograd, 3. januarja. Danes ob 11. dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Zanimivo je, da sta seji prisostvovala tudi oba ministra, ki sta koncem prejšnjega tedna podala ostavko, gg. Simonović in dr. Krsta Miletič. Vprašanje njihove ostavke je čimdalje misterioznelše. Oba ministra sta tekom zadnjih dni opetovano potrdila, da sta podala ostavko radi dogodkov na seji radikalnega poslanskega kluba. Po drugi strani pa je predsednik vlade Nikola Uzunovič opetovano demantiral vest, da bi bil sprejel njihovo ostavko. Zagonetka z ostavkami teh dveh ministrov je čimdalje večja. Današnje «Vreme», ki je poluraden list, prinaša poročilo o političnem položaju pod značilnim za-
glavjem »Misterij z ostavkami ministrov Simonovića in Miletića*.
Po dobljenih verodostojnih informacijah je stvar z ostavkami teh dveh ministrov nastopna: Ministra Simonović in dr. Krsta Miletič sta res napisala enako glaseči se ostavki in ju izročila predsedniku \ lade Uzunoviču. Ta je baje zaprosil oba ministra, naj počakata še par dni. ker bo med tem poskušal urediti spor v radikalnem poslanskem klubu. Predsednik vlade je zagotavljal oba ministra, da bo njegovo posredovanje v par dneh uspelo in jima je obljubil, da po par dneh ne bosta več imela povoda vztrajati na ostavki, ker bo izgladil vsa nesoglasja.
EksBoze novega prometnega ministra na konferenci železniških direktorjev. — Minister hoče energično zatreti vse zlorabe. — Direktorji morajo staviti predloge  za eventualno redukcijo
uradništva*
Beograd, 3. januarja. Prejšnji teden se je vršila v kabinetu prometnega ministra konferenca vseh železniških direktorjev. Konferenci sta prisostvovala tudi pomočnik ministra in generalni direktor. Prometni minister je v svojem govoru začrtal kratek program svojega dela. Nato je prešel na vprašanje discipline in reda, ki se mora v najkrajšem ■času uvesti v prometu. Minister je zahteval, da se mora upeljati potrebna disciplina v vseh vrstah službe. Uradniki in uslužbenci so dolžni, da se vljudno vedejo napram občinstvu in poslovnemu svetu. Treba je prepovedati sprejemanje posetov, čitanje časopisov in drugih neuradnih opravil tekom uradnih ur. Nadalje treba zabraniti vsako politiko in vse intervencije v železniškem poslovanju. Prizive proti nezakonitostim in proti nepravilnemu vršenju službe treba najhitreje rešiti.   Načelniki se
morajo vesti napram podrejenim korektno in morajo skrbeti za to, da se dvigne morala osobja, da se razvije ljubezen do domovine in da se zlasti goji Čut za zaščito državne lastnine. Minister je izjavil direktorjem. da bo naprosil Trgovske in industrijske zbornice, naj mu sporoče vse nerednosti in nepravilnosti, ki so v zvezi "z dostavljanjem vagonov in s transporti blaga. Vlaki in brodovi morajo prihajati brezpogojno točno po določenem voznem redu. Upravičene so samo zakasnitve vlakov iz inozemstva ali radi elementarnih nezgod. V potniških vlakih se morata uvesti red in čistoča. Končno je minister pozval direktorje, naj mu sestavijo tekom enega meseca predloge za redukcijo nepotrebnega uradništva. Sklepi te konference bodo sporočeni celokupnemu prometnemu osobju z naredbo štev. 35.114.
Važno uradniško zborovanje
Občni zbor Osrednje zveze javnih nameščencev.
Vfceraj se je vršil v Mestnem domu občni zbor Osrednje zveze državnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo. Izredno slaba udeležba ni le posledica nezanimanja za svo je stanovske zadeve, marveč v mnogo večji meri izraz apatije in resignacije, ki se je polotila državnega uradništva v minulem letu radi neuspehov in težkih udarcev, ki so jih doživeli kar zaporedoma Občni zbor sam pa je dokazal, da so bolj kot prej potrebne strnjene vrste, da si uradništvo zopet izvo-juje svoje pravice in izboljšanje 6vojega ma-terijelnega položaja.
Zborovanje je otvoril in vodil dolgoletni predsednik g. Lilleg, ki je v svojem uvodnem nagovoru pozdravil delegate posameznih organizacij in naglasi] potrebo složnega delovanja. Poročila posameznih funkcijonarjev so bila vseskozi zanimiva. Tajniško poroči lo izčrpno navaja podrobnosti in vzroke vseh neuspehov, ki so jih doživele uradniške organizacije v minulem letu. Zastopnika jugoslovanskih učiteljev in Zveze poštnih uslužbencev sta izjavila, da bosta njuni organiza-
ciji z vsemi silami podprli skupno stremljenje vseh državnih nameščencev.
Najbolj pa se je bavil občni zbor z vprašanjem reorganizacije Zveze. Dosedanji predsednik g. Lilleg je radi bolezni odločno odklonil ponovno izvolitev na to truda polno mesto. Občni zbor mu je za njegovo dosedanje požrtvovalno delovanje izrekel soglasno zahvalo. V odbor, ki je bil voljen že po novih pravilih, je bilo izvoljenih 20 Članov.
Novoizvoljeni odbor po polagal posebno pažnjo na to, da se reorganizacija izvede tudi v vseh pokrajinskih in oblastnih organizacijah in ostalih vezah ter da tako tudi Glavni savez dobi materijelno in moralno pomoč. Osrednja Zveza državnih nameščencev in upokojencev 6i je tako utrla novo pot ter bo v smislu novih pravil in novega statuta skušala doprinesti vse, da se izboljša položaj državnih nameščencev.
Predsednik novega odbora še ni izvoljen in se bo to vršilo na prvi odborovi seji prihodnjo soboto, ko se bo novoizvoljeni odbor konstituiral. Podrobnejše porohčilo o poteku občnega zbora samega še objavimo.
Podpirajte
podporno društvo slepih
Sitna uri oa
pr
Avtomobil nekega Ljubljančana je podrl in povozil 24letnega Miho Erbežnika, sina konjača iz Krtine.
Na novega leta dan se je v Dobu pri Domžalah dogodila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje mladega fanta. O nesreči nam poročalo iz Domžal:
Na novega leta dan je napravil neki ljubljanski trgovec s svojo rodbino v avtomobilu izlet proti Trojanam. Okoli IS. se je avto ustavil pred gostilno pri Novaku v Lukovici, kmalu nato pa je nadaljeval pot. Bila je gosta megla, tla so bila zamrznjena in spolzka. Zato je lastnik avtomobila vozil še z večjo previdnostjo, obenem pa je užgal tudi reflektor. Zdi se, da je baš to postalo zanj usodno. Nekako pol kilometra pred Dobom je skočil pred avto neki človek, katerega je očividno iritirala bleščeča luč. Šofer je sicer naglo zavrl in zavozil v stran, toda bilo je prepozno. Voz je z vso silo udaril v neznanca in ga treščil ob tla. Par minut kasneje je nesrečnež umrl, ne da bi se popreje zavedel. Avtomobil ga je zadel v glavo, mu zdrobil nosno kost in prebil črepinjo.
Avtomobil sam, ki je zavozil v stran, je zadel ob obmejni kamen in se zaletel v neko bližnje drevo. Le dejstvu, da je
vozil šofer zelo zmerno, se je zahvaliti, da so ostali nepoškodovani vsi, ki so bili v avtu. Par minut kasneje so prispeli na lice mesta orožniki iz Domžal, ki so ugotovili, da je nesrečni mladenič 24Ietni Miha Erbežnik, sin konjača iz Krtine. Mladeniča, ki je bil takoj mrtev, so prepeljali domov in ga položili na mrtvaški oder. Štirisedežni avto tipa «Tatra» se je pri karambolu z drevesom precej poškodoval, tako da je moral njegov lastnik vozilo ostaviti na Viru pri Damžafah. Lastnik in njegova rodbina so se z vozom pripeljali v Ljubljano. —
Kakor je ugotovila dosedanja preiskava, ne zadene trgovca nobena krivda, ker je vozil razmeroma počasi in pravilno po desni strani. To so potrdili očividci. Na drugi strani pa se povdarja. da je bil Erbežnik zelo kratkoviden in ni izključeno, da ga je močna razsvetljava žarometa res spravila iz ravnotežja. Danes bo izvedena obdukcija trupla pokojnega Erbežnika.
Tragična nesreča je vzbudila v Domžalah in v okolici splošno sočutje z nesrečnim Erbežnikom.
OUIastni
Zopetni politični uboj v Splitu. — Oblastni čelnik je umrl objemajoč orjunaški prapor in prisegajoč, da umira po nedolžnem.
Njegov prijatelj nevarno ranjen.
— Spht, 3. januarja. Na novega leta dan se je dogodil v Kaštelnovem žalosten slučaj, ki je nekak odmev krvavih dogodkov avgusta meseca lanskega leta v Kaštel Lukšiču. Dne 8. avgusta 1. 1. se ie namreč vršilo v Kaštel Lukšiču razvitje zastave Orjune. Pri spopadu med Oriunaši in nasprotniki je bil ubit flanaovec Josip Grgin. Kot krivec njegove smrti je bil osumljen oblastni čelnik Orjune Valen 2ic, ki pa so ga oblasti izpustile na svobodo, ker se ie izkazala njegova nedolžnost.
Na novega leta dan popoldne se je 2\c v spremstvu svojega prijatelja Mi-Iorada Žileja odpeljal z motornim čolnom na sprehod do Kaštel Novega. Na
obali ju je čakal oče ubitega Josipa Grgina, ki je Žica prijel za levo roko in mu zadal z nožem pod rebra smrtno rano. Nato je priskočil še Grginov brat Mato in zadal še 2ileju 14 ran z nožem. Med pretepom je bil oddan strel iz revolverja, ki je zadel Mata Grgina v nogo. Žica so odpeljali z ladjo v splitsko bolnico.
Valen 2ic je podlegel težkim ranam. Pred smrtjo so mu prinesli orju-naško zastavo, ki jo je poljuboval in ponovno prisegel, da je on nedolžen na smrti Josipa Grgina. Stanje Žileja je nevarno. V Kaštel so oblasti odposlale močne oddelke žandarmerije, da preprečijo nadaljne spopade, ker je prebivalstvo zelo razburjeno
Ob zaključku lista:
mif in
iteta v vladi
Danes opoldne je predsednik vlade zavrnil ostavki obeh mini-nistrov, ki sta s tem zadovoljna in ostanete še dalje v vladi.
— Beograd, 3. januarja. Vprašanje ostavke ministra Simonovića fci ministra dr. Krste Miletića ie bilo danes dopoldne rešeno na ta način, da je predsednik vlade Nikola Uzunović odklonil njune ostavke. Dr. Krsta Mijetić in Simonović ostaneta na ta način še nadalje v vladi. Po končani seji ministrskega sveta, je izjavil minister Simonović novinarjem:
«Predsednik vlade je odklonil pismeni ostavki, k] sva mu iti izročila dne 31. decembra. S tem ie zadeva najinih ostavk rešena.»
Krsta Miletič ie potrdil novinarjem, da ostavki nista bili sprejeti in ie dodal, da nima ničesar pristaviti izjavi ministra Simonovića   Predsednik vla-
de Nikola Uzunović jima je obljubil, da bo poravnal spor, ki je nastal v na-rodnoradikalnem   poslaniškem klubu.
Popoldne ob 4. bo seja finančnega odbora z načelnim pretresom novega finančnega zakona in državnega oro-računa za I. 1927/28.
V vladinih vrstah je izbruhnil nov spor. Gre za zakonski načrt o agrarni reformi v Dalmaciji. O tem načrtu trde radikalni člani vlade in radikalni poslanci, da Je Stepan Radić še pred obnovo najnovejše koalicijske vlade z radikali odstopil od svojega zakonskega načrta. Radićevci pa izjavhajo, da temu ni tako. Eni in drugi Driob\ujeio danes v beogradskih listih dolge izjave v svoiem smislu.
Pribičević v Varaždinu
— Varaždin, 3. januarja. 1. in 2. januarja ie Svetozar PribrCevič priredil na već krajih Meajimurja javne skupščine. Posebno svečano je bil sprejet v Varaždinu kjer mu je mladina priredila velike ovacije. Zvečer se ie l. januarja vršil v gledališki restavraciji velik komers, na katerem je Pribičevič govoril o političnem položaju. V svojem govoru je Pribičevič zavrnil govorice in klevete, češ da sta on tn njegova stranka proti Hrvatom. Borila sta se proti rušiteljem dTŽave, dočim sta podpirala Hrvate in Hrvatsko, kjer je bilo Ie mogoče.
Na komerzu le govoril tudi poslanec dr. Ljudevit Pivko.
Dne 2- januarja ie Svetozar Pribičevič priredil v Mačincu veliko javno skupščino. Seljak? so Šli Pribičevfcu nasproti in so ga sprejeli z zastavami, godbami in konjeniki Na skupščini sta govorila tudi slovenska zastopnika dr Ljudevit Pivko in dr. Franjo Lipom in Maribora.
NARAŠČANJE RUSKIH VELEMEST
— Moskva. 3. januarja. Statistični uradi objavljajo prve podaike o naraščanju prebivalstva v ruskih mesrh po dekadenci tekom svetovne vojne. Moskva, ki \z leta 1919 štela komaj 800.000 ljudi, ima danes 2 milijona prebivalcev. Ljeningrad, ki je nazadoval pod 400.000, šteje danes zopet 1,611.000 prebivalcev. Prebivalstvo Harkova, CAiese in Kijeva je narastlo od 1923 za 72%. Mesta v Sibiriji so narasda za 10 do 15%. Prebivalstvo Rusije cenijo sovjetski uradi na 160 milijonov.
TROCKI POSTANE POSLANK V BERLINU?
— Pariz, 3. januarja. »C hica g o Tribune«« javja. da bo Stalin imenoval Trocke-ga za sovjetskega poslanika v Berlinu. Sedanji berlinski poslanik Krestinski bo premeščen v Pariz, Rakovski pa prevzame londonsko poslaništvo mesto po umrlem Krasimu
Tri radikalne avdijence
— Beograd, S- januarja. Položaj vlade je še vedno nejasen. Predsednik vlade Nikola Uzunovič jo opetovano izjavil, da še ni prejel obvestila o ostavkah ministra Simonovića in ministra dr. Krste Miletića. Za danes se pričakuje prihod sedanjega predsednika radikalne stranke Ace Stano-jevića. ki je poklican, da kot vrhovni šef stranke pomiri razburjene duhove v radikalnem poslanskem klubu in poravna spor.
Tekom včerajšnjega dne so bile opažene tri avdijence. Najprvo je bil sprejet predsednik vlade Nikola Uzunovič, nato pa minister dr. Srskič in drugi podpredsednik radikalnega poslanskega kluba dr. Radonič.
»Politika« objavlja brzojavko radikalnega poslanca dr. Krste Marica, ki izjavlja, da se pridružuje skrpini proti vladi.
Važna tujsko-prometna konferenca v Splitu
Tujski promet se je pri nas tekom zadnjih let začel prav razveseljivo razvijati in tudi širši krogi prebivalstva se vedno bolj zavedajo velike njegove važnosti za naše gospodarstvo. Dokaz temu so številne organizacije, ki se ba-vijo s propagando in povzdigo tujskega prometa. Vse to pa je razkropljeno v drobce, ki posamezno ne zaležejo mnogo. Tako imamo n. pr. v našem Primorju od Sušaka do Ulcinja najmanj 30 takih organizacij, ki zasledujejo vse isti cilj. Poleg tega delujejo v tej smeri še posamezne občine in kopališke uprave, ki se morajo boriti z velikimi težkoča-mi, ker jim na eni strani primanjkuje finančnih sredstev, na drugi strani pa zmožnih strokovnih moči. Vedno bolj prodira prepričanje, da je potrebno skupno in smotreno delo. da bo mogoče doseči čim lepše in povoljnejse uspehe.
Na inicijativo »Saveza za unapre-djenje turizma v Splitu« je sklicana za dne 17. in 18. januarja t. 1. v Split konferenca vseh ttijsko-prometnih ustanov; iz cele države. Konferenca ima glavni namen, položiti temelje za skupno delovanje na polju propagande in povzdige tujskega prometa v državi. Dnevni red te konferenco katere se udeleže poleg zastopnikov tujsko-prometnih institucij tudi zastopniki oblasti in drugi važni javni činitelji, obsega sledeče točke.
1. Organizacija poročevalske službe, popagande in reklame za naš tujski promet.
2. Tujski promet,, prometne zveze in prevozne tarife.
3. Vprašanje hotelov in prenočišč.
4. Sistematizacija tujsko-prometne statistike.
Konference se udeleže tudi zastopniki slovenskih tujsko prometnih centrov ter zastopniki »Zveze za tujski promet v Sloveniji^. Konferenca bo poleg unifikacije tujsko-prometne propagande še posebno važna za Slovenijo, ker se bo na njej razpravljalo tudi o znižanju železniških tarifov za poset kopališč in letovišč v Sloveniji. Kakor znano, so veljale te ugodnosti doslej le za naša primorska kopališča. Nič manj važna pa so tudi vsa ostala vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na tej konferenci. Bilo bi le želeti, da bi država v polni meri podprla to važno in hvalevredno akcijo ter tudi s svoje strani storila vse. kar more služiti povzdigi našega tujskega prometa, ki zavzema med posameznimi panogami našega narodnega gospodarstva vedno važnejšo pozicijo. Predvsem se bo pač treba otresti one ozkosrčnosti, ki se je doslej pogosto očitovala s strani državnih faktorjev, zlasti v pogledu financiranja propagande in reklame. Iskreno želimo, da bi konferenca tudi na tem polju rodila popoln uspeh, kakor ga bo nedvomno glede enotnega delovanja v tu- in inozemstvu.
Borzna poročila
ZAGRliH^KA KORZA Efekti: 7 odst. invest. posoj. 1921 83 in tri četrt do 83.5, 2 in pol odst. drž. rente za ratnu štetu 353—354, Ljubljanska kreditna 150. Hrv. eskomptna banka 101.5 do 102-5, Kreditna banka, Zgb. 104.5 —106, Hipotekama banka 59, Jugobanka 98—98.5.
Devize: 798.50—801.50. Berlin 13.475—13.505, Italija 253.68—255.68, London 274.85—275.65, Ne\vyork kabel 56.65 do 56.85, Newyork ček 56.55—56.75. Pa ris 225.50, Praga 167.70—168.50. Curih 10.945 do 10.975. Valute: Bukarešta 250—252, Newyork ček 55-90—56.10, Madrid 8.63 do 8.67.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.125. Pariz 20.47, Lon-danL 25.12. Newyork 517.50, Milan 23.15, Dunaj 73.
Trst: Beograd 39.40, Curih 432.10, London 108-50.
39
4
88
70
Stran 2.
«SEO VENSKI  NAROD, dne 4. januarja 1927.
St
ev.
*7t — *
Silvestrovi večeri v Ljubljani
Rekorden obisk vseh prireditev. — Splošno veselje, a kljnb temu manj pijančevanja. — Silvestrova večera Sokola I in
matice.
Silvestrovo je poteklo v Ljubljani tudi letos izredno živahno in skoro raz? posajeno. Vse nebrojne večje in manj« še prireditve so bile z malimi izjemami izborno obiskane, kakor da ne bi živeli v tako obupnih gospodarskih raz me* rab. Bilo je, kakor da hočejo ljudje vsaj na prehodu iz starega v novo leto pozabiti na gorje, ki ga je bilo v minu« fem letu toliko, in stopiti v novo leto veseli m zadovoljni, da bo potem celo leto prinašalo čim več veselja in zado= voljstva. Da bi bilo tako!
Denarna kriza pa se je vendar po* znala in to celo na način, ki ni nesinv patičen. Ljudje so mnogo manj pili. Prirediteljem morda to v prvem hipu ni bilo po godu, saj tvori izkupiček bi« fejev enega glavnin virov dobička nji« hovih prireditev. Toda moralni dobiček tega. dejstva, ki smo ga opažali že lani pri vseh prireditvah, je neprimerno večji kakor je odpadek na dobičku. Ker imajo vsa naša društva glavni na« men, da dvignejo nivo našega življe* nja, morajo biti zmanjšanja še vedno prevelikega alkoholizma vesela tudi ona, čeprav je zato materijalna bilanca
momentano morda manj ugodna. Sicer pa smo uverjeni. da je bila tudi ta stran Silvestrovih prireditev zadovolji* va, saj se je moralo že na čeprav skromnih vstopninah precej nabrati.
2e od nekdaj imajo privileg najbolj* sih in najpriljubljenejših Silvestrovih večerov naša sokolska društva, ki so ostala tradicijam zvesta tudi letos. So= kol na Taboru je prvič sil vest ro val v svojem ponosnem domu. Krasni in praktični prostori so vnovič pokazali svojo izredno privlačnost, ki je bila to* lika. da je vladala v njih prava Gneča.
Bojazen, da bodo ti lokali za Ljub* Ijano preveliki, se je že dozdaj izka* zala za neutemeljeno. Sokol L pa se je tudi vsestransko potrudil, da te mno* žice svojih prijateljev popolnoma za* dovolji. Nudil jim je pred polnočjo tako izbran in srečno sestavljen umet* niško * zabavni program, da so uživali pri njem vsi obiskovalci in jim je večer do polnoči vse prehitro minil. Nastop za nastopom je izzival viharje odo=» bruvanja, najbolj pa pomembna pol* nočna alegorija, ki je ob govoru brata staroste pozdravila prihod mladega leta. Med nastopi je žela največji aplavz cirkuška predstava, ki so jo pod vodstvom br. Raka naravnost bri* ljantno aranžirali člani Sokola 1. Burno aklamirana je bila mala ljubka bale« rina Turkova. ki je morala svoj ples ponoviti, veliko priznanje pa sta žela tudi baritonist g. Pavlic in operna pev* ka ga, Korenjak-f" olarjeva. Umetniško izvajane klavirske točke g. Grma v prenapolnjeni dvorani žal niso dosegle takega uspeha kakor bi ča brez dvoma dosegle na kaki akademiji Pohvalno je treba omeniti bravurožni orkester Sokola 1.. ki je pod vodstvom br. 'svaj? gerja neumorno sviral zlasti tudi po polnoči, ko se ie no nit povili mamlii= vih zvokih skoro do jutra vrtelo sto in sto parov. Prireditelji so odpravili že večino prvotnih hib. garderob;i je funkcijoniraia že prav dobro, vse cene so bile izredno nizke tako da so bili obiskovalci skoz in sko/ zadovoljni.
Matično društvo Ljubljanski Sokol je priredij v svoji telovadnici, ki je bila vsa okusno okrašena z bršljanom. svoj tradicijonalni Silvestrov večer, ki je tudi sijajno uspel. Že okoli 20. je bila tclovrdnica nabito polna občin^ stva. Večer je otvoril orkester Dravske divizije s sokolsko koračnico. Sledili so raznovrstni nastopi lepe telovadne točke, klu celokupne prireditve pa je bil brezdvomno originalni nastop pe» terih črncev, ki so i/vajali groteskni nigger*čariston. Ta točka je i zbudila salve smeha in so jo morali ponoviti. Posebnega aplavza so bile deležne tudi vaje telovadcev na krogih in gracijozno
H. .1. Magog:
Roman, srhimila!
ponovi zateglo
— Da, igralka.
In Calmette prasne v smeh. doćim se Jamesu izvije vzdih. t     — Mis Perle! iznregovori polglasno. Nesrečen sem. Ali mi hočete biti žena?
Ponudba ie bila laskava. Ali kaj je bilo Perli do nekaj milijard? Mar ji ni njen poklic donaš2l hamova premoženja?
— Ne ljubim vas. James. Vsaj poskusite me ljubiti!
— Bilo bi mi pretežko... In oo-'tem? Potem?
Calinetti, ki je že nekai časa molčala, se je zdel trenutek primeren da stopi na plan.
— In potem, je nadaljevala Perlino misel, in potem si ti preveč romantična. Tak priznaj mu vendar! . Da. gospod James, tako je! Mis Perle sanja samo o ljubezni do junaka..., toda do pravega junaka, ki bi se iz ljubezni do nje spopadel s samim vrasrom. ali pa do junaka, ki bi zavoljo nje izvršil velike stvari, dejanja, ki W vsepovsod vzbudila pozornost in občudovanje.
Mar jaz ne počenjam takih stvari 'dan  za   dnem?    ugovarja nesrečni
izvajanje baletnih točk ženskega nara« ščaja. Krasni so bili marmornati kipi, povzeti iz antične umetnosti; občinstvo so naravnost fascinirali. Opolnoči je v dvorani ugasnila luč. podstarosta Ljub* ljanskega Sokola je imel na navzoče občinstvo, ki se je dobro zabavalo pri vor, očrtajoč vs; važnejše dogodke in uspehe v preteklem letu. Želel je vsem srečno in veselo Novo leto. nato se je na odru dvignil zastor in v bengalični luči se je pokazala krasna alegorija: Prisega zvestobe sokolski ideji. Po končanem sporedu se ie razvila animi« rana zabava s plesom, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur.
Lepo so bili obiskani tudi Silvestro* vi večeri Sokola mm Viču, v Šiški, v Mo» stah. v Stepanji vasi itd.
Poleg Soko" i je imel svoj Silvestrov večer v gornjih prostorih Narodnega doma tudi »Ljubljanski Zvon». Tudi ta prireditev je našla številno hvaležno občinstvo, ki se U dobro zabavala pri komičnih nastopih gg. Pluta in Bekša, za izpopolnitev programa pa je poskr* bel tudi Ljubljanski Zvon sam. ki je zapel par lepih domačih pesmi Prija* tel j i društva «Soče» so se poslovili v restavraciji «Ljubljanskega dvora* od starega leta. v hotelu «Lloyd» pa je pevsko društvo »Slavce« zapelo starca mu letu v slovo.
To so le glavne večje prireditve, poleg katerih pa je bilo še nebroj dru« gih; skoro vse gostilne so priredile svojim gostom silvestrovanje- nekatere celo po običaju nekdanjih zlatih časov / brezplačno pijačo. Naša policija, ki ima polno ume van j za človeške slabo* sti, je zato na Silvestrovo zelo kava* lirska in tolerantna, kliub temu splošs nemu veselju ni imela dosti neprijet* nega posla in se vsaj to pot ne more pritoževati, da bi ljudje njeno popustljivost zlorabljali.
Prvsvetfl
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
D rama:
Ponedeljek, 3.: Zaprto.
Torek, 4.: Kovar»Uo in ljubezen. A.
Sreda. o.: Slaba vest. E.
Opera: Ponedeljek '6.: 2i.jin.ia. B. Torek. 4.: Zaprto. Sreda. 5.: Cosi fan tuUe. D. Četrtek.        Ples v maf&ah. Premijera. Izv.
*
Iz gledališke p same. Nocoj se poje za abonma Đ velika riatevvjeva opera «Zi-dtnja> 7 gospe 2arudovo v naslovni partiji
V ostalih partijah so zaposleni: ga. Lovse-i>va te* zz Betetto Knitti. Kovač, Janko Hirigen: 2 Ba'arka .Jutri, v torek, te opera zaprta radi generalne skušale ra Verd evo opero *Ples v ma<kah» V sred.*> se ponovi i/redno u^peia Mozartova opera butra *Cosi fan tutte« na abonma D. V četrtek se vrši izven abonmaja pre.nirra popu-arne opere ^Ples v mahati*, ki jo ie naštbdiral c. Nike Str7:<'t ter inscenira! i   Zdenko Knittl
KlaMT^ki 1<om-"ri pianistke Karinele Ko-ovelove v ponedeljek, dae 10. januarja v dvorani Filharmoniji m družbe na Kongrea-• ten» trgu ob~ecs* naflopen program: Job Brabms: Balada op 10 (po škotski baladi »Edvarde); Mak- Recrtr: Intermezzi op. 4o: L. v. Beethoven: Rondo op. 51 v G~duru: Ecosaises v E«-1uru: Fr. Chopin: Fantazijo op. 49 v F-molu; Al. Skri-ubin: SoData op. 23 Fi^-mol. Vstopnice za koncert eo na razpela cro s Matični knjigarni.
Slovenski pov*ki praznik, ki se vrši \ Ljubljani 6. t m., ima ta-le epored. Ob 10. dopoldne občni zbor ljubljanske župe J. P. S. v Glasbeni Matici. Društvo naj pošljejo nanj svoje doleprate! Ob pol 11 -kupna caja vseh zborov ravnotarn. nato n« odru v Unionu. Ob 8. popoldne velik prvaki koncert, na katerem nastopi 10 p**«--kih drnštev in skupni mo'ki zbor. - Vstopnice za koncert so naprodaj v Matični kriiiirarni nn Kongresnem trgu. Občinstvo opozarjamo vljudno, naj si preskrbi vstopnice že v predp^odaii. da ne bo v i/rtjonu navala pr? blagajni.
Zanimiuosti iz naših krafeu
Velik požar t zagrebški trgovini,
Med polnočnico
V manufakturni ir sovi ni Izraela tlirsch-la v Zagreb« ;e rninui petek okrog 1. por poldne nenadoma izoiuluul puiar. Trgovina je bila med opoidansJdtn odmorom zaprta, radi česar so ogenj zapazili še le takrat, ko je bil v BOtranjosti te zelo razširjen ter je dim prodira! na ulico. Neki privatni uradnik, ki ie v tem času priiel mimo trgovine, ie prvi opazil dim. Skušal te vdreti v trgovino, toda to mu ni nspek>, ker so bili železen i roloji zaklenjeni. Poklical ^e tele-fonično gasilno društvo, ki ie 5 s8o vdrio v trgovino. V trgovini je bil tako gost dim, da gasilci ni*o mogli blizu. Še le, ko so pripeljali posebne aparate, se jim ie posrečilo, da so vdrli v notraniost ter pričeli z reše-vamo akcijo. Radi gostega irt dušljiveaa dima se ogeni ni mogel preveč razširiti. Blago, ki so ga zaierl plameni, ie boli tlelo kakor pa gorelo. Zato so gasilci ogen" kmalu pogasili. Kljnb temu pa je škoda izredno velika. Cen. se nad 400 do 500.000 Din, ker je blago, v kolikor ga ni onicH ogenj, uničeno pri rx>!rvanju z vodo. Kako je ogenj nastal, še ni povsem jasno. Zatrjuje se, da se je vnela neka polica, ki ie stala preblizu železne peč\ ki io je lastnik brez odobre-nia oblasti postavi! v trgovino. Deistvo. da ie bila trgovina ravarovana za en milijon dinarjev, daje povod raznim govoricam. Uvedena !c stroga preiskava, d« ?e zadeva razčisti.
Pred 16. leti ie bil v okolici Subotice ubit bogat posestnik Stepa Ciho. NaSli so ga v njegovi poste!j; ustreljenega. Sum Je padel takrat na njegovo ženo in njenega sina ki sta bila dalj časa v preiskovalnem zaporu. Ker jima n?so mogli ničesar dokazati, sta bila končno oba izpuščena, zločin sam pa je ostal nepojasnjen. Cihova žena se Je kmalu na ig poročila z nekhn drugim posestnikom, s katerim ?e živela v srečnem zakonu vse do SiKestrovega večera. Tega dne se je namreč ozIpsM na policij: 72!etni starec Jovan Bordđin. ter s tresočim glasom priznal ki opisal zločm, ki ga je izvrši! pred 16 leti. Težka vest je osivelega moža prlgnsla na policijo, da st s skesano izpovedio olajša zadnje dni svojega rnuke-polnega žrvljenja
Dolgih 10 let ;e sluz?] pri pokojnem Čili i Cilia »e bil stroj:, toda tud: dober gospodar. I ne! ie to navado, da 5e rad pil, radi česar se z ženo nista razumela. Prepiri so bili prav pogosti hi včasih jo ie tudi naklesti!. kadar ga je preveč ozmerjala radi pijančevanja. Radi tega bi se ga bila žena in sin, ki ga ie pripeljala žena seboj v irakon, rada iznebila. Toda sama mu nista hotela končati živlienia. Zato sta pregovorila hlapca. Obljubila sta mu kos zem-lie. hišico in 500 goldinarjev, kar je bilo takrat zelo veliko denarja, posebno pa še za siromašnega človeka. Denar, svoboda in samostojnost sn takrat še krepkega moža taleo omam;!:, da ie p°n"<5bo sprejel. Nekega večera, ko je prišel Ciha zopet pijan domov, je vze! puško ter ga ustrelil, nato pa pobegnil Ko je Čez nekaj časa prišel nazai. da zahteva obrubljeno plačilo, mu ie Cihovka da^ samo 70 goldinarjev, nato pa ga ie spodila v temno noč. grozeč mu, da ga ovadi orožništvu. ako io še enkrat nadleguie Šel ie v svet. toda pozabiti ni mogel niti zločina, ki sa je zagrešil, niti nehvaležnosti. ki io ie doživel, šestnajst ie je taval v ruiini ter se boril s svojo \estjo. končno pa ie prišel nazaj in na Silvestrov večer prijavil stvar oblastem. Izpoved starca |e vzbudila pravcato senzacijo. Orožniki so še 'stega dne aretirali Borodinovo 7-eno, kl se ie baš zabavala na neki veselici. 5 prva ie bila s?ino presenečena, ko pa ie spoznala, zakaj gre, se je ?e lotil obur>. Skušala si ie končati življenje, vendar pa so nien namen še pravočasno preprečili. Pred prihodnjo poroto bo delala odgovor za svoje delo.
Strahovita nesreča se je pripetila na božični večer v okolici Osijeka, v selu Pašta ra. Po stari navadi obhaja ljudstvo sveri večer   z  molitvijo,   orlžlgarfem drevesca
— Po 16 letih pojasnjen umor.
zgoreli otroci.
itd Polr.očn-ca je za vse oMigama. Kar leze ino gre. mora k po!nocn:ci- Tako zahteva, stari običaj, k: se ga prebivalstvo na dežeii še strogfo drži. Doma ostanejo le onemocli s-arci in otroci, ki še ne prenesejo hudega polnočnega mrazu. Ir^ko ie tudi seliak Anton štefanovič odšel z vso svox> rodoino k polnocnici. Doma je ^staio dvoje naw-n'a:ših otrok. 4letni sinček in Ž-letna hčerka. Da bi ju ne ze4>io. iu ie mati položila s slamnjačo vred na peč, kjer so ves večer kurili. Otroka sra mimo spala, ko so domači odpravljal- \ cerkev. Vkdo pač ni nrslii, da M se \rr,a moj:io kal pripetiti. Toda nesreča uikoii ne počiva. Ko so bili ljudje zbrani v cerkvi, je izbruhnil doma požar. Kako je ogenj nastal, ni znano. Verjetno rja je, da je vsled prevelike vročfne začela goreti slamnjača. Pred-no so ogen: zapazil: in prihiteli na pomoč, je bila že hiša v plameih. Oba otroka sta zgorela- Ko so ogenj pogasi!;, so našli v pepelu le še ožgane kosti. Mati je btla tako obirpana, da se je hotela sama vreči v plamene. Tragična nesreča je izzvala v vsej okolici veliko socutie. vsem starišem pa naj bo v ponovno svarilo, da otrok ne smelo nikdar pnščati samih doma. naimanj pa ns tako nevarnih mesecih kot ie zakurjena peč
Predavanja 2KD v januarju
Uvod k letošnjim prireditvam Zveze kulturnih društev v Ljubljani je otvoril prekrasni film »0 lovu na divje zveri v afriških džnnglah-t. Izredno zanimiv in poučni film je zadovoljil vsakogar, ki «i ca je ogledal. Publike te bilo toliko, da 80 morali mnogi odhajati, ker 50 bile v-e predstava že davno pred njih začetkom razprodane. Zato poudarjamo in prosimo ponovno cenjeno občinstvo, da si blagovoli vselej vstopnice nakupiti v predprodaii. ko *o £e tudi bol;?i pedeži na razpolago in izbiro.
V januarju prinaša ZKT) izredno krasen in skrbno izbran prosram, ki bo zanimal vsakogar.
Na praznik Svetih treh krajev 6. t. m. ob 10.SO dopoldne se vrši izredno zanimivo predavanje primariia ortopedskega oddelka državne bolnice v Ljubljani g. dr- Minafa o temi: >Sazvoj| kimrari«*4 io ortop^dije-c. Predavanje vsebuje pregled zgodovine kirurgije od najstarejših časov do danes. Videli bomo trpljenje bolnikov v dobi, ko se niso poznali narkoze niti današnjih modernih operacijskih aparatov. V drtigem delu vi tirno razvoj moderne kirurgije. Raznovrstne telesne hibe in napake, deloma prirojeno, deloma posledico vojne in nezgod, se dajo operativnim potom popraviti. V ♦retfom delu nam bo podaj g. predavatelj nauke o pravilnem držan jo otroka od prvega trenofka do vključno šolske dobe Velevažea je zlasti ta del predavanja za na?e starše in uČitelio. Otroka ie tTeba navaiati k pravilnemu ^vžaiipi pri uoenju. učiti jgM pravilne«ra ^etlenia v šolskih klopeh in doma. da odvrnemo razne poznejše hibe in napake. Predavanje Izjasni 11 je približno toO krasnih »kioptičnih s-lik.
S. in 9 ianuaria prire*ii ZKD skupno z župo skavtov predavanje o temi *Ta roman tike skavtiima<. 80 slik bo spremljalo predavanj* Škavtskega ilmoiffiHi g. Pavla Kuna-verja, ki bo javnosti podal oris skavtizra? kot najmofterneiše v/.crojne mef()de. eojece plemenito mišljenje in dobra dedinja, posebej pa življenje naših akavfOv v privodi. Tekom z-idnjih let so doživeli mnogi uaši skavti dale? cmI prašnega mesta mnogo zanimivih doživljajev in videli bomo slike iz njihovih taborov v divnem Bohinju, tam pod visokim ?toiom in ob modrem Jadranu. Predavanje v soboto ob 14. uri je namenjeno šolski mladini, v nedeljo pa širši javnosti, posebno staršem, vzgojiteljem in prijateljem mladine s^doh.
16. januarja ^e vr*M pneilavanje dr. Valentin Vouka. profp-soria botanike na Ziigrebški univerzi in tajnika rQg063ove£iiire -ikadernije v Žacnrebu- o »emi: 5V car-dv« 'leizirov in us-aslih vnlkanox. (Slike iz Yel!owstona, najlepšega in največjega nacijonalnega piTr-ka Severne Amerike.) G. predavatelj je bival za časa IV intornaeijonalnecra kongresa botanikov dva me^^sca v Severni Ameriki; prepotoval je Združene države in proučeval uacijonalDe parke. Najdalje se je ziidržal v znamenitem Vellovvitouu, ki irij na eevero-zapadu di-žave vVvomimjjr v višini 2000 in nad morsko rrladino in obsega površino pre-
ko 5000 Uxb». Ta park je osobito znamenit radi avojih vrelcev in vročih vodometo*F. Velikanka kmopleks. kjer kraljuje prirod ta nemoteno, je zakonito zaščiten iu aib^e no sme tamkaj urifM svoj«^ lastnega postatvk. Tu prebivajo ^leni. bizoni, črni medved'.i po-r*h»onia gvftbodriu. To predavanje bo izredno zanimivo in ffprendjano » približno 120 skiOptičnimi §lu%and. V^>pov(tod-. v Beogradu in Zagrebu, je ž>l cr. predavatelj za svoja kiti«« izvajanja izredno priznanji in odobravanje.
JH. j.-umarja se frrll pre-l.rvanje g. jj.ž. F^rdo LunSe o *«*i|am*:«. Predawtel|, ki )e naši publiki že 1obro zn&n od tvojfia prvega prerlavHnin v rleoemVxu« bo nadaljeval svojo temo in na nt predavul o zanimivOitih sijamska dfiirve, zlasti pa o lov* in o «vo-jfim potovanju na sever sijanu-ke Irraljevine. Predavanje bo spremtjzsrio s filmom in z mnogoštevilnimi ^kioptirnimi olikami.
Vsa predavanja s*, vfii v prostorih kfna Matice: v=to7»nice se bodo vselej dobivale v predprodaji pri blagajni kina.
Domače in inozemske nogo-metne tekme.
Z.V<»Rr.R: V Zagrebu s- je <■> I *„:a! n«ig-.»-metni turnii* de ta vaških klobpv, ki je lubro uspel., i urniria ~o ^« kldeh ž.»T j kini« ^Železničar'. »Aaoatfert, Grafičagt^ ,>i'':p«r. >Pe-karski« in Zagreb'. Trknie z;i srebrni pffe-hodni pokal, ki so trajale v«ako |io 2X'^' minut, so končal^ tako>le; i?»-3fi.:aT — Željezničar 4 : 1 (3 : 0); Aina.^r — Zagreb 3 : O (1 : <>V, Pekarski _ ^\och -i : I (2 : 0). Drugi dan: V.i±r'b -   3^#> 8 J 0
h : 0): Amator — Pekarski 4 : 10 : 0); 2elfO70icari Pekarski Q . d. Finale: Grafičar — Amater 8 : -3 <4 : O) Vrven«! vne tekme: Fpraria — Croa^ia 4 t '2 f2 : 1 v; Aten«
— Olfmpija 2:1 (0 : O) (Jffrano samo 20 minut> t Grič — OH m ni ?a 0 : O (8 : (f) Prijateljska: Coucordia _ tipografi a 9 t 0 (0 : 4).
Beosrrad: Jugoslavija — Slaviia o I 1 (1  : 0).
DL"XA,I: Slovan — SpartkhA 8 : 1 «2:1). PFAGA: Slavni:* — Amat»r*ki + id 4 : 2: vfc — Viktorija  —  Žižkov J :: 0; Sp3rta
— Vršoviee 3 : 0.
BIDIMPEŠTA: Pokalne. \ asa? — Krin-pesti 3:1: l*jpe?ti — III. okraj 5:3; FTC
— \emjeti 2:1.
M \DRID: Amateurj (Dunaj) — FO Bar-celoiia 3 : 0. po drugi n-esti bajle 3 : 2.
— JZSS. Dane> r*cia upravnica odbora v kavami <iKrnoria», datnski salrm. ob 830 zvečeu. Prosimo sigurne u*iclc/bt:.
— Smučarji so s pridom porabili dvojni novoletni pra?nik in se rarkrv>piJ5 povsod, kjer so upali dobiti ugodne .snežna razmero za smuko. Sneg za smučanje ni bil ravno Ugoden in n\a svoi račun pri3lr le par» tiic. ki s<i ile v planine. Okrog 40 smučar« jeev je bilo na Veliki plan'ni. mnogo Za« grebčanOv pri Triglavskih kzerih- Sk^ia v Bohiniu, lliriia na Zelenici im v Kranjski gori.
— T. K. Skala efctlpHJe z*i torek 4. t, m. ob 20. v kavarni Emoj^i aaafanels ?mu5kp*i« odeeka. Važen pogovor ^lede nedeljske t^»k-me. Smučarski odsek. 4-n
žBeležnicd
KOLEDAR.
Danes: Ponedeljek, 2. »s 11 uarja 1927; k:tuličani: Genovefa; pravoslavi:: 21. decembra, Julijana.
Jutri: Torek. 3. januarja 1926; katoličani: Titus; pravoslavni: 22. decembra, Anastas.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališče: Hrama: Zaprto. — O p e-
r a : Ti npr tO.
Kinematografi: Matica: >P1ie^i ba-jaco«. — Dvor. Valčkov čar. — Ideal: »Ne lavi se«.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Piccoli. Dunajska cesta; &3kar-čJČ. Karlovska cesta.
Jutri: Bahovec. Kongresni trg; U star, Sv   ['etra  cesta; Jošt, Celovška cesta.
Prostovoljna javna dražba
spalne sobe, raznih omar, perila, slik In druaih predmetov se VT$i 5. januarja ob 9. uri — Kurlovsku cesta št. IS.
— E, drasec. \aša iuna§tva se vrše ipo programu!
— Sami dobro veste. Calinette, da ne. Ko Sira se prošli teden zvrnil z avtomobilom po rebri, ie bila bridka resnica- Kako lahko bi bil obležal mrtev!
— To jc pri filmu nekaj vsakdanjega in domala niliče* se za take srvari ne zmeni več. Perli ni do tesra. Ona bi hotela nekai povsem drugega, ona bi hotela ...
Calinette je iskala izraza, pa ca ni našla. In tedajci se ie Jamesu posvetilo.
— Njej se hoče življenja, je pomisli! na glas. Pravega, resničnega življenja hrez ku!is in režiserja. Ka jrle-da^skih deskah m pred objektivom rimskega aparata je sleherna kretnja izumetničena, ali se vsaj zdi. Nihče ne more ločiti pravega od dozdevnega, nikomur ni dano. da h- razdvojil izraz življenja od brezvsebinske srlume.
Mis Perle je prikimala.
— Pojarodifi ste ...
Jamesa ie strlo. Zdaj šele je videl, v kaki zmoti ie bil. ko ie upal, da bo bližji Perl i nemu srcu. će si bo izbral njen poklic Vendar se ni izgubil poslednje nade. In sladko je dejal:
— Saj ie še čas. Ali hočete ostaviti vse to in se vrniti v življenje? Dovolite mi. mis Perle, da vas poskusim osrečiti.
— Prepozno!
Strah, da je vse zamujeno, ie stisnil srce mladega moža. Oh, kako io je ljubil, kako je oboževal to malo, drob-
čkano Perlo!
— Prepozno? Zakaj? je vprašal in idas mu je drgetal od brezupja.
— Ker sva že preveč igrala drug z drugim, nesrečni moj prijatelj! Preveč
in prevečkrat___Sleherna beseda, ki
bi io izpregcvoril, sleherna kretnja bi me spominjala na ta ali on! prizor v ateljeju ... Razumete?
Razumel je le predobre! Ah, kako je zdaj preklinjal svojo idejo, tisto idejo, ki si ie na njo toliko domišljal.
— Nemara pa____ie iecljal ves nesrečen.
— Mis Perle ga ie pomilovalno prijela za roko.
— Pozabite'
— Da pozabam? je skom bruhnil, Ne, ne morem! Preveč vas ljubim... Vedno in vedno vam bom crovoril o tem. Tako mi ostane vsaj sen in iluzije... Na svidenje intrp Ne. nikoli več!
In ie odšel.
— Bolje bi bili storili, da ste šli h gledališču! je ironično za vpila za njim Calinette.
Mis Perle pa ie tiho zamrmala: Nesrečni dečko.
Skočil je bil v svoj avto. potrt iti nesrečen. Razburjenost ie nasledila brezvoljna nemoč. Bil ie brez načrtov, brez smernic: bilo gt» W le še telo brez volje.
Bolje bi bil storil.. t Da, bolje bi bil storil... je mrmral podzavestno.
Misli ni dokončal. Saj rodi d vedel
Kaj je hotel povedati. Ena sama misel mu je polnila možgane: sovrašrvo do poklica, ki se ga je bil lotil, onemogel bes nad sedanjim načinom življenja, ki je privedel do katastrofe: do nepreklicnega »ne« e usten mis Perle Rose!
Jedva Je prispel domov, je zapel telefon. Pograbil je slušalo, in tisti mah si je ves v njem nagrmadeni gnev in obup dal duška.
— Kaj? je za besnel v cev na nevidnega sobesednika. VfOftcj da prevzamem? Novo vlogo! Ah. obrnili ste
se bas na pravega!...     Ne----ne—,
stokrat ne! Dovoli mi ie kinematografa    . Razumete? Ne igram več-
Obesil je slušalo nazaj in se vrge? ra divan, ne meneč se za zvonec, ki io nengnano brnel dalie v aparat.
Slednuč ie v^e utihnilo in James O'dsilver se je jel vda lati utmienositi Spanec ie izvor velikih neprilik; tudi Jamesu n? prizanese! z ziemi sanjami. Nesrečniku se ie nakrat zazdelo, da čuje ga!s mis Perle, k! ga kliče na pomoč.
— James... Dragi James!... Na pomoč!
Te besedo so skoro prekinile rahlo Jamesovo soanje: in čudno, igralcu so se zdele nenavadno realne, kakor jih človek ne doživi v spanju. Niim ie sledil pridušen krik in njemu porogljiv grohot, ki je še dolgo potem odmeval milijardskemu igralcu v ušesih ter ga. kakor bi trenil, vrgel na noge.
— Kaj je! je vzkliknil in s še zaspanimi očmi bebasto blodil 90 sobi.
Zagledal je. da ie na divanu, in po-tolažen ie za mrmral:
— Ah. bile so sanic!
A še tisti mah je dognal nekaj, kar ga ie navdalo z nepojmljivo grozo: slušalo telefonskega aparata ki le stal na mtefči poleg divana. ;e bilo zdrknilo na nla/mico   mlademu možu baš k uSesn.
Vraga! Torei to brnenie telefonskega zvonca, ti klici in kriki in krohot... Torej vse to ni bilo *.cn?
— Mar me ]e Perle v resnici klicala? je mrmral sam pri sebi. Da-li je v opasnosti?
Za trenutek je pomislil na čudno naključje: zakaj mu je slušalo zdrknilo baš k ušesu? Več ni utegnil razglabljati: nemir se mu je jel zajedati v mozeg in čutil je le eno: da mora zvedeti čimprej, kaj se je UtođitO. Brez odloga ie pograbi! slušalo, klical Številko igralke in io takoi dobil... Pomagalo mu ni nič. zakaj nihče se ni odzval.
Morda je odSla z doma in služin-čad tudi. A to domnevo je takoj zavrgel.
— Tem slabše si je je zamrmra? v brk, ko se ie hipoma odločil. Hočem na vsak način dobiti podrobnih vesti. Ona se mi bo sicer smejala v obraz in me zasmehovala... Tem slabše!
Malo za tem je stopil v avto m vzkliknil od začudenja — ne od strahu —: v vozilu sta sedela dva neznanca, ki sta ga potegnila k sebi.
— Ne vznemirjate se, James Old-silver. Docela nesmiselno bi bilo povzročiti Skandal
^tev 2
iSCOVENSKl   NARO D» dne 4. januarja 19:27.
Stran 3.
Danes!
Danes!
pretresljiva, globoka drama iz aristokratskih krogov
Halo -ne javi se s
Ljubav uboge telefonistke do mladega barona. — Mlada zapuščena neporečna mati. — Presenetljiv, v srce segajoč
konec.
Predstave ob: 4,, % 6., % 8. in 9. uri.
«Kino Ideal».
umevne vesti
V Lfublfsni. dne 3. januarja 1927.
— Najvišje odlikovanje ljubljanskega
velesejma. G. minister dvora je pismeno obvesti] predsedstvo Ljubljanskega vcle-sejma, da je Nj. Vel. kralj Aleksander blagovolil prevzeti pokroviierjsno tudi nad VB. mednarodnim vzorčnim velesejmom v Ljubljani, ki se vrši od 2. do 11. julija 1927 in nad II. pokrajinsko - kmetijsko razstavo od 10. do 19. septembra 1927- Najvišje po-Jcrovtteljstvo je v veliko vzpodbudo pri rediteljem in razstavljalce-m, da se izvedejo s Sm večjim uspehom te prireditve, ki naj bodo ixraz našega gospodarskega razvoja kijab težki krizi.
— Prvi dvorski ples. V nedeljo ti. januarja ob 22. bo prvi dvorski ples leiosnje seaone. Na ple** so povabljeni visoki javni fimkcijonarji ter elita beogradske družbe.
— Poslanik Rakič* v Beogradu. Nas" poslanik v Sofiji Milan Rakić je prispel v Begrad in Je v soboto posetil zunanjega ministra dr. Perica.
— Sestanek upravnikov način gledališč- V soboto dopoldne se je vršila v kabinetu upravnika buegradskega gledališča širia konferenca, katere so se udeležili upravniki, odnosno ravnatelji vseh večjih gledališč v državi. Narodno gledališče v Ljubljani je zastopal upravnik g. Matej Hu-bad. Konferenca Je bila sklicana v s vrh o sporazuma upravnikov gledališč slede osnutka novega zakona o gledališčih in sodelovanja v prihodnji gledališki sezoni. Konferenca se je včeraj nadaljevala.
— Porotna zasedanja v letu 1927. Redna porotna zasedanja v letu 1927. se pridno: pri deželnem sodišču v Ljubljani: prvo dne 21. februarja, drugo dne 16. maja, tretje dne 22. avgusta in četrto dne 14. novembra; pri okrožnem sodišču v Celju: prvo dne ?$• februarja, dru-gn dne 30. maja, tretje dne 29. avgusta In četrto dne 21. ncrvemOTa; pri okrožnem sodišču v Mariboru: prvo dne 7- niarcn, drugo dne 7. junija, tretje dne 12. septembra in četrto dne 5. decembra; pri okrožnem sodišču v Novem mestu: prvo dne 7. marca, drugo dne 7. janija, tretje dne 20. avgusta in četrto dne 21. novembra.
— Novi amandmani prosvetnega ministrstva. V prosvetnem ministrstvu so pripravili nove amandmane, s katerimi bo ministrstvo zahtevalo večje naknadne kredite za univerze in oblnstne prosvetne oddelke. Redni krediti v novem proračunu, osobito oni za oblastne prosvetne oddelke, so bili tako reducirali, da brez naknadnih kreditov pravimo poslovanje teh ustanov m" mogoče.
— Osnutki novih šolskih zakonov. Prosvetni minister je proučil m usvojil osnutke novih zakonov o ljudskih šolah in univerzah- Osnutek zakona o Ividskfh šolah je bil oddan v soboto v tisk. ?akon o univerzah se pa že tiska. Tudi osnutek novega zakona o srednjih šolah pride te dni v tisk. Ko bodo vsi osnutki natisnjeni, pridejo pred Narodno skupščino.
— Reorganzacija uradniškega saveza. Glavna uprava uradniškega saveza je sklenila izvršiti po novih pravilih reorganizacijo vseh podrejenih organizacii. Reorganizacija se bo Izvršila po vzgledu saveza francoskih poštnih uradnikov, ki so organizirani na sindikalni bazi.
— Iz našega državljanstva so izstopili: Matija Stacbel iz LoČlce, Miha Hav-sar iz KraSč, Ivan Mcrkuš iz Pristave. Josip K o I m a n i 5 iz Mlajtinca, Pavel Korbler iz Kaplje, Martin Prelo g iz Hrastja, Henrik 5 u p a n iz Lurvere. Ivan C a h n k iz Otovc. Alojzij O r o b e 1 n i k tz Kamena, Fran T u r n š e k, iz Žusema, Alojzij M a j e r iz Apač, Kanctjan K r a -ker iz Črmošnjic, Fr. Knipič tz Podgorja in Pavel J e n i š te Celja. Vsi so sprejeti v avstrijsko državljstvo.
— Zamenjava starih tovornih listov. S I. januarjem preneha veljavnost dosedanjih starih tovornih listov za brzovozuo in sporovozno blago. Stari tovorni Usti se lahko tekom treh mesecev, to je do konca marca, zamenjajo pri železniških blagajnah za nove, po tem roku pa izgube vsako veljavo.
— Razpis učiteljskih mest v mariborski oblasti Na osnovnih šolah v mariborski oblasti je razpisanih več stalnih učnih mest Interesenti naj vložijo prošnje najkasneje do 31. januarja potom pristojnega šolskega s^ravi-telja.
— Razpust društev. Veliki župan mariborske oblasti je razpustil Kmetsko delavsko zvezo v Bočni in Orjuno v Šmarju pri Jelšah, kar niso podani pogoji za nadaljni pravni obstoj.
— A ero - klub v Zagrebu. Danes se ie vrstla v Zagrebu ustanovna skupščina ae-ro - kluba, čigar častni predsedniki so nadškof <fr. Bauer, Župan rmr. Heinzl in komandant armije general Matic- Skupščine so se udeležiti tu#! č?ani glavnega odbora beograjskega aero - kluba kot zastopniki predsednika princa Pavla.
— Konferenca naših met*. Pred k diferenca predsednikov mestnih občin, ki bi se
morala vršiti 12. decembra, pa je bila radi Pašičeve smrti odgođena, se bo vršila 30. januarja najbrž v "Zagrebu. Beogradsko občino bo zastopal župan dr. Kumanudi osebno.
— Tt'šiaiHciif Pante (ravrilovića. <odi5ee je odprlo oporoko nagega v Atenah umrlega poslanika Pante G a vri lov i ca. Oporoka je bila napisana 1. avgustu 1925. Ohridske vinograde pok. Gavrilo\ ičii, v rednostne papirje, dragocenosti in hišo v Ohridu za-pusč.j svo-jemu nečaku, prvemu ^niku poslanstva v iJgiptu, Grubceviču, n.logovi sestri je podelil 300.000 Din. Po 100.000 Din je zapustil fondu vojnih invalidov in vojne siročadi. Pol milijona Din zapušča fondu za dva dijaka v Ohridu, ki pa se morata posvetiti vojui aka de mi ji. Končno zapušča 400.000 Din za popravilo cerkve čelnice v Ohridu.
— Ponovni protesti obrtniških krogo> fieogradska obrtniška zbornica je sporazumno z ostalimi obrtniškimi organizacijami v državi vložila pri ministrstvu za trgovino, obrt in industrijo ponovui protest radi oddaje del pri zgradbi novega poslopja Narol-ne skupščine. Kakor znano, je ministrstvo j-miih del oddalo skoraj vsa obrtniška dela inozemskim tvrdkam, dasi imamo doma dovolj strokovno sposobnih obrtnikov, ki bi lahko izvršili ta dola. V protestu se naglasa, da jo naše obrtništvo v veliki krizi in da bi že radi tega bila dolžnost vlade, da mu priskoči z delom na pomoč. Zbornica zahteva razveljavljen je vseh dosedanjih oddaj ter ponovni razpis obrtniških del.
— Železniški raruatelji pri prometnem ministru. Tekom zadnjih dni so prispeli v Beograd vsi ravnatelji železniških direkcij ter posetil i novega prometnega ministra, kateremu so ob tej priliki poročali o prometnih razmerah v posameznih direkcijah. Prometni minister je izjavil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da od pomore sedanjim prometnim kalamitetam ter kar najbolj izpopolni železniške ustanove.
— Uradni rist Ijnhljanske in mariborske oblasti prinaša v zadnji številki lanskega letnika pravilnik o polaganju državnih lz-pitov poštnohranilniČnih uradnikov ter dopolnile pravilnika o polaganju izpitov prstnih uradnikov. — Piva 'Številka letošnjega leta objavlja pravilnik o uvozu in prometu umetnih gnojil.
— Ustanovni občni zbor Streljačke družine sc vrši dne 6. januarja 1926 ob 15.30 v kavarni Narodne čitalnice v Kamniku«
!z Ljubljane
—Ij Kriza našega gledališča. Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani objavlja: V zvezi s krizo slovenskega gledaJišča se vrši v nedeljo dne 9. t. m- ob 10. dopoldne javno zborovanje v opernem gledališču. Sveta dolžnost vse naše javnosti je, da se brez razlike strank udeleži tega zborovanja v obrambo naših narvitahieiših kulturnih interesov.
—Ji Plesua vaja srednješolskih maturantov sc ne vrši, kakor običajno v sredo 5. t. m., ampak v torek 4. t. m. zvečer v Narodnem domu.
—1; Predavanje SPD o Kamniških planinah in Karavankah se vrši v torek 4. t. m. ob 20- v Mestnem domu. Opozarjamo m lepe slike iz Savinjske doline in polja narcis na Golici. Vstopnina ]t 5 Din. za dlake 3 dinarje.
—I j Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes v ponedeljek važna skupna vaja. — Odbor.
—I j Najden denar. Našel sem nekaj denarja. Kdor ga ie izgubil, naj se zglasi v Učiteljski tiskarni pri Udruženju jugoslo-ven^kega učiteljstva, poverjeništvo Ljubljana.
—J j Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila decembra 1926 na 4018 strank 16.227 knjig, celo lansko leto skupaj 45.316 strankam 176.745 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. popoldne do pol 6'. zvečer (ob sredah tudi dopoldne od 10. do 12. ure) ter izposoja slovenske, srbohrv3tske. češke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig, ki jih kupi, da s/ napišeš številke doma.
—lj Vlom na 'Mestnem trgu. V noči od sobote na nedeljo je neki nepridiprav vlomil v slaščičarno Marije Derfel na Mestnem trgu. Vlomilec ie odnesel večjo količino slaščic, vež Skatljic sardin, par steklenic likerja in vina itd. v skupni vrednosti 3000 Din. Vlomljeno je bilo v lokal skozi vezna vrata.
—lj Policijski drobiž. Novoletna ^kronika ne beleži posebnih kriminalnih slučajev, pa tudi izgredi in pretepi so letos popolnoma izostali. Sicer je policija na novega leta dan aretirala par razgrajačev radi kaljenja noč-uega miru, ki so prepevali ^Kaj nam pa morejo, morejo . . .c- zabeležen je bil tudi en vlom, dalje sta WIi prijavljeni 2 tatvini, 3 gostilničarji bođo plačali globo radi prekora-
čenja policijske ure, prijavljeni pa so bili
tudi 4 slučaji prestopa cestoopolici jskega reda
—lj Tatvine. Karal ini Nadrad. stanujoči na Celovški cesti, številka 50, je bila ua SH-veetrovo ukradena srebrna žepna ura k verižico v vrednosti 750 Din. — Neki berač je izmakuil Mariji Peisinger. ženi strojnika iz spodnje Šiške, moške spodnje hlače, vredne 60 Din. — Izvoščku Alojziju Golobicu, stanu jočem u na Celovški resti 43, je bito v Času od 22. do 30. decembra 1026 ukradeno več komadov perila v vrednosti 1785 Din.
—lj Moderni predpasniki. Kristofič-Burar.
176-T
— «lTO» zobna pasta najboljša. 163lT
I? Celja
—c £iivestrovn v Celju je bilo tudi tet op zelo živahno. V Celjskem domu se je vršil sokolski Silvestrov večer, ki je bil ogromno Obiskan od vseh slojev obČbistva. Spored ie Ml i umetniški i zabaven tako, da je čas do polnoči skoro prehitro minul. Opolnoči pa je priredil g. Benčan že svojo petindvajseto alegorijo.^ ki je občinstvu tudi letos Belo ugajala. Po polnoči s? je ob zvokih Celjskega godbenega društva nadaljevala prosta zabava s plenom skoro do jutra. — V raznih mostnih restavracijah in gostilnah so se vršile tudi manjše Silvestrove prireditve, ki so tu>li vse bile dobro obiskane.
—c Ljudsko gibanje v eeljski žnpniji let* lil2«. V celjski župniji je bilo v letu 1928 ro-Indfa 421 oseh. umrlo je 415 o%£b, poroSeanb je bilo 130 p?»rov. V letu 1026 je umrlp 52 oseb več nego leta 1025, rojenih pn je bilo 15 oseb manj.
—c Novoletni dan ^ bil pri na* izredno lep. Bela zimska narava je bleščala v «olnč-nih žarkih. Vt-e je izrabilo priliko lepega zimskega dne in pohitelo v naravo. Da bi bilo v novem letu 10?7 mnogo takih solnčnih
dni.
Iz Maribcra
—m Ljudska knjižnica v Mariboru na cesti. Ljudska knjižnica v M.*iribom, ki si je pod okriljem Slovanske čitalnice stekla za narodno probujo v Mariboru in na severni meji največ zaslug, bo si. februarjem na cesti. Upravni odbor Posojilnice kot lastnice poslopja >Narodni doBK ji je te dni odpovedal vse prosi ore, ki jih bo vzela v najem država za« oblastno skupscbio mariborske oblasti. Knjižnica, ki obsega več tisoč leposlovnih in znanstvenih knjig, je radi tega na cesti. Ako ne bo mogoče najti pripravnih prostorov, ne bo preostajalo drugega, kakor
da se priključi mestni studijski knjižnici v kav.ittski dvorani in v njenem okrilju nadaljnje svojo kulturno misijo.
—m Zanimiva predavanja v Ljudski univerzi. Dne 4., 7. in 8. t. . bo predaval v Ljudski univerzi v Mariboru umetnostni zgodovinar svetovnega slovesa imtv. prof. dr. Str-zygows-ki z Dunaja o umetnosti. Predavanja, ki jih bodo pojasnjevala skioptične slike, so razdeljena tako-le: torek 4. jen.: ^Pravilno pojmovanje umetnine . Petek, 7. js±n.: >Bi-stvo umetniškega izražanja<. Sobota. S. jan.: ^Umetniška sredstva v različnih epohah človeštva.-< — Naj bi nihče, ki se zanima za umetnost, njen razvoj in pravilno pojmovanje, ne zamudil teh izredno zanimivih predavanj.
—m Silvestrovanje v Mariboru je poteklo v znamenju alkohola in plesa- Ni je bilo gostilne, kjer bi se ne vršila takozvana domača zabava s plesom. Ljudje so rajali do pozne noči oziroma do ranega jutra. Pilo, jedlo in plesalo se je, da bi človek mislil, da živimo v ^zlatih sftarih časih* in da prav nič ne vemo o socijalnih in gospodarskih krizah. Policijska ura je bila v mestu gene-relno podaljšana do 8. zjutraj. Z denarjem, ki so ga ljudje zapravili v eni sami noči, bi se dala zgraditi že čedna stanovanjska hiša.
Vsem dobrim srcem!
Započeli smo akcijo, ki lahko omogoči, da se s pričetkom šolskega leta 1927-28 že otvori Učiteljski konvikt v Ljubljani v lastnem poslopju.
Ob Linhartovi ulici stoji v najboljem zdravem delu Ljubljane veliko in prostorno poslopje z obsežnim lastnim zemljiščem, ki ie zgrajeno tako, da se more s primerom.* majhnimi stroški preurediti * to svrho. To je tvornica učil in šolskih potrebščin (Tuš), ki zaradi pomanjkanja obratnega kapitala ne more služiti prvotnemu svojemu namenu. Kupimo to poslopje in ga posvetimo Učiteljskemu konviktu!
Načrt je izvedljiv, ako ee takoj prijavi 2000 dobrih src, ki se zavežejo, da plačajo v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 100 Din. t. j. vsakdo no 1000 Din, ki se morejo vplačati tudi naenkrat. Kdor hoče in more, naj si pri trga ta znesek, ki naj dovede do uresničenja plemenite smotre društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljub* ljani 1
Sto dinarjev mesečno v desetih zaporednih mesečnih obrokih — to za posameznika ni nepremagljiva žrtev, za konvikt in TuŠ pa pomeni hitro in najugodnejšo rešitev
Prosimo vsa dobra srca v učiteljskih in ucitelistvu prijateljskih vrslah, naj se takoj odzovejo našemu pozivu na človekoljubnost, požrtvovalnost, stanovsko zavednost in bratsko pomoč! Kdor se odloČi, umevajoČ plemenitost te akcije, naj žrtvuje navadno dopisnico in napiše nanjo to besedilo (dopolnjeno po lastnem preudarku):
Pod pisani (a) se zavezujem s častno besedo in z lastnoročnim podpisom, da bom od 1. januarja do 31. oktobra 1927 vplaČal(a) v desetih mesečnih obrokih po 100 Din (ali* da plačani takoj 1000 Din, ali da plačam v .... obrokih po . . . Din) v nakup tvornice učil in šolskih potrebščin 7a Učiteljski konvikt v Ljubljani. Pošljite mi . . . ]*oložnic z označbo >Fomožna akcija t
V . .     dne . . .
Podpis in pošta (točno!)
Ne dvomimo, da ne bi * množici svojcev mogli dobiti 2000 dobrih src, ki ne bi ume-vali tega našega apela in ne bi imeli v sebi še toliko idealizma, pripravljenega na to materialno žrtev. Treba je dobrohotne agitacije od moža do moža, od Žene do žene!
Prijave  pošiljajte na naslov: E. dBangl,
V Ljubljani, na Božič 1936.
Pranja dr. Tavčarjeva. — Marija Weesner-
jera.  —  Vita Zupančičeva. —  Dr. Stanko Bevk. — Fran GahrSek. ~- E. Gaiigl.
Darujte za dijaške kuhinje
Dramatični konec dueh raznojniliov
Na smrt obsojena razbojnika p padeta paznike ter skušata pob
Ustreljena sprič
V Štipu je bik na novega leta dan izvršena smrtna kazen nad zloglasnima bolgarskima kom i toma Slavkom Jova-novicem tn Stojanom Stojadinovičem, ki sta lansko pomlad povzročila v tamošnji okolici v družbi svojih pomagače v pravcati pokolj. Po dolgotrajnem procesu sta bila oba obsojena na smrt. V smislu predpisov7 so jima na starega leta dan sporočili, da bo smrtna obsodba naslednjega dne izvršena. Oba sta bila prepeljana iz dosedanjih celic v »mrtvaško« celico, kjer sta dobila boljšo hrano. Popoldne so ju odpeljali ua okrajno glavarstvo, kjer ju je pričakoval svečenik. Oba sta se spovedaJa Ter prejela obhajilo. Bila sta izredno mirna in vsi so imeli u tis. da sta popolnoma udana v svojo usodo.. Nikdo pač ni niti sanjal, da bosta še v svojih zadnjih urah poskušala izvršiti nove zločine.
V spremstvu narednika Tome Dimitrijev iča sta odšla nazaj v. zapor. Spotoma sta ga naprosila, naj njima dovoli, da se oprostita še pri ostalih kaznjencih, ki so bili z njima vred sojeni radi svojih zločinov. Po vrsti sta jim podajata roke ter se od njih poslavljala. Ko je Stojan prišel nazadnje V celico Dime MitroviČa, je tudi temu smehljaje podal roko. nato pa ga za slovo še poljubil. Jedva pa se je dotaknil njegovega lica, je Dime začel klicati na pomoč. Sedaj še le so pazniki zapazili, da je Stojan mesto poljuba odgriznil svojemu nekdanjemu razbojniškemu tovarišu celo levo lice. Z največjim naporom so ga odtrgali ter odvedli v njegovo celico nazaj. Pri zaslišanju je ironično odgovoril, da se je hotel s tem Dimu Ie zahvaliti za to. da ga je pri obravnavi s svojimi izpovedbami obremenjeval.
Naslednje jutro jc narednik Toma Dimitrijevič hotel sneti obema delikven-toma okove. Jedva pa se jc sklonil k Slavku, je ta potegnil nož ter mu zadal več globokih udarcev v hrbet in trebuh. Okrvavljen se je narednik zgrudil na tla. Obsojenca sta se na to naglo oprostila okovov ter pobegnila na dvorišče. Stražniki so zapazili okrvavljeni noz ter so skušali pobesnela kaznjenca ustaviti in razorožiti. V splošnem metežu je
ovzrocita pobuno v zaporu, na* egnitL — Judeže^ poljub. — o svojih žrtev.
Slavko ranil še več stražnikov in vojakov in :>e le, ko so ga skoraj do nezavesti premlatili, so mu mo*<li odvzeti nož. Obema so takoj nato zopet nadeli okove ter jima pridelUi stro&o stražo.
Ob 7. zjmrai so obsojenca naložili v tovorni avto, ki ga je na obeh straneh stražilo vojaštvo in orožništvo. Prepeljali so jih v okolico, kjer sta bili na samotnem mestu izkopani dve jami. Na morišču se je zbralo mnogo ljudi, večinoma svoje časnih žrtev razbojniške tolpe, kateri sta poveljevala na smrt obsojena razbojnika. Z gnjevom in mržnjo so opazovali obsojenca, ki sta se ve« čas ironično smehljala. Kazala nista niti najmanjšega kesanja. Trebalo bi samo ene besede in množica bi ju bila linčala. Orožniki so imeli mnogo posla, da so zadrževali ljudi, ki so se jima skušali približati. Spotoma je avto obtičal v blatu, tako da so razbojnika morali naložiti na voz ter ju peljati na morršče. Tu jima je bila ponovno prečitana sodba, nakar jima je hotel svečenik še enkrat obuditi kes, toda razbojnika sta ?a cinično zavrnila, češ, da bosta že sama opravila z Bogom.
Zadnje prošnje, da bi se smela posloviti od svojih sorodnikov, ki sb bili navzoči, jima z ozirom na dogodke zadnjega dne niso izpolnili. Privezali so ju na pripravljene kole, nakar so zagrmele pirske. Na vsakega je bilo namer jen ili osem puškinih cevi. Zagrmela je salva. Slavko se je, zadet v srce in glavo, zrušil na zemljo, Stojan pa je ostal, kot da bi sploh ne bil zadet. Dva orožnika sta morala iz neposredne bližine oddati še po en strel, da sta mu upihnila luč življenja. Množica se je plašno prekrižala ter pomolila za njegovo dušo, ženske pa so se pozneje zagotavljale, da še vrag ni maral njegove duše.
Točno ob 8.15 je sodni zdravnik ugotovil nastop smrti, nakar so trupli deliktvenrov brez nadaljnih ceremonij zagrebli v pripravljene jame. Ljudstvo pa se je razšlo, hvaleč Boga in pravico, ki jih je rešila nevarnih zločincev, pred katerimi so noč in dan trepetale cele vasi.
Gospodarstvo
Slavenska banka
Predstavniki gospodarskih korporacij m organizacij so na sestanku, ki se je vr$il dne 30. decembra 19-6 v sejni dvorani Kranjske hranilnice v Ljubljani, po vsestranski in izčrpni razpravi o vprašan.! 11 Slavenske banke d. d. soglasno sklenili sledeče:
1. Pozdravlja se namera gospoda ministra trgovine in induslrrje, da predloži Narodni skupščini osnutek zakona o prisilni poravnavi z omejitvijo ua denarne zavode, ki ?o obvezani javnemu polaganjn računov. fib-spod minister trgovine in industrije se naproša, da uzakoiiitev takega osnutka kolikor mogoče pospeši.
2. Poudarja ?e potreba, da se oba postojeća odbora upnikov Slavenske banke d. d. združita v en sani odbor, ki bo mogel smo-treneje in z večjo avtoriteto zastopati interese, vlagateljev in drugih upnikov.
3. Deputacija predstavnikov gospodarskih korporacij in organizacij naj obišče g. ministra trgovine in industrije, g. ministra financ in g. ministra *aobra<5aia, da jih opozori na izredno važnost vprašanja Slavenske banke. Vlada naj se naprosi, da uporabi vsa možna sredstva, da se odgovorni činitelji prisilijo k prispevanju v svrho sanacije ter da 5e na ta način v interesu te^ko prizadetih upnikov omogoči pravilna likvidacija teura zavoda. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu naj se naprosi, da se Luiši akciji priključi in z nami sodeluje.
4. Na, dnevno Časopisje naj se naslovi apel, da v interesu stvari same o vprašanju Slavenske banke ne prinaša drugih obvestil nego ona, ki jih prejme od upniških odborov obnosno od pristojnih uradnih mest.
Blagovni promet med ČSR, Jugoslavijo in Italijo
V smisli: pogodbe, sklenjene med CSR, Jugoslavijo in Italijo, je stopila s 1- janu-ariern 1927 v veljavo nova železniška tarifa za prevoz blaga med CSR, Jugoslavijo in Italijo in sicer za promet z Reko. Trstom. Puljern in Rovfejem- Ugodnosti te tarife veljajo tudi za prevoz premoga od nakladalne postaje do enega izmed omenjenih pristanišč.
Ugodnosti te tarife, k; jc bila v velia-vi že svojčas do avgusta 1925, pa pridejo v poštenv le tedaj, ako se odpremi naenkrat najmanj 700 ton blaga in plača voznina po tovornim" posameznih vozov. Znižane tarifne postavke veljajo samo za direktne pošiljke, ki se od premijo z direktnimi tovornimi listi s sledečih postaj v ČSR: Dubrava, Hruškov, Jama, Pokrov, Karvina, Mora v. Ostrava, Prtvoz. Morav. Ostrava-Bani-ska Praha, Prostrebhi Suha, Sninov-Vit-koviee, do postaje Trst, oziroma Reka. Znižane postavke veljajo najdalje do 31. avgusta 1927.
Pošiljke se dirigirajo v Trst preko Breslave in čez iugoslovensko državno mejo pri Jesenicah. Bistrica - Bohinjsko jezero in Podbrdo. za Reko pa preko Breslave-dTŽavna nieje Št. Tfj - Maribor, Rakek. V roku enega Ineseca^mOra odpošHiatelj predati narnanfe 12.000 ton za obe pristahiSči (Trst in Reka). Prošnje za preveč plačano voznino se morajo predložiti najkasneje tri mesece po prevozu pri generalni direkcij uižavii-ih železnic. Ako ni dosežena predpi-
sana mesečna količina, mora odpošiljate! dcplačali vso razliko na normalno tarifo.
—g Monopolski dohodki t oktobru. Uprava državnih monopolov objavlja podatke o monnpoTskih dohodkih v oktobru, ki 90 znašali *230,S40.105.00 Din. Od tega odpade ne tobak 15^,134.973.11, na sol 32.467.380.95 Din, na petrolej 14,010.672. na vžigalice 13,449.490. na cigaretni papir 14.23M.748 in na druge monopolske predmete 551.841.84 Din. Predlanskim v oktobru so znašali monopolski dohodki 239.347-874.02 Din. od 1. aprila do 31. oktobra $086 pa 1,514.717.547.04 Din.
—g Trg-ovski stiki z Švedsko. Trgovinsko ministrstvo obvešča vse interesente, da je nas generalni konzulat v Stockholmu jugo-slovenskim izvoznikom \*>lr,o na razpolago in da jim rade volje poMreže z informacijami gledr' trgovinskih stikov s Švedsko. Tr«-ba bi bilo, da se sami izvozniki zavzemajo 7.1 tesnejše trgovske siike z švedsko in da poselijo to državo. Naš generalni konzulat bo storil vse, da jih seznani s solidnimi švedskimi tvrdkarai.
—g K ratifikaciji madiaisko-jugo^lovp.nsk«» trgovinske pogodbe. Madžarski listi pišejo, da nova jugosloveru-ka vlada dosedanje politike Jugoslavije napram Madžarski ne more* spremeniti. Madžarski parlament bo na eni prihodnjih sej ratificiral trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Madžarsko. Po ratifikaciji prično pogajanja o tarifni pogodbi.
—g Finaufcni odbor in novi proračun. Predsednik finančnega odbora dr. Radonjlć je »klical v sporazumu z mims4r*kim predsednikom za danes popoldne sejo finančnega odbora, na kateri se bo razpravljalo v načelu o novem državnem proračunu.
—g Kolektivna rudarska pogodba odobrena. Minister za šume in rudnike je odobril kolektivno pogodbo, sklenjeno med rudarji in dt zavrtimi rudniki. Pogodba je stopila ▼ veljavo t. januarja.
—g Italijanska tonaža v splitskem pristaniškem prometu. Italijanski listi poročajo, da zavzema v pristaniškem prometu Splita prvo mesto italijansko brodarstvo. Od celokupnega ttvoea 3,063.000 kvintalov odpade na italijansko brodarstvo 1,027.000 kvintalov, od izvoza v količini 10,715.000 kvintalov pa 7,644.000 kvintalov.
^_g Češkoslovaška zunanja trgovina v novembra. č"sl. državni statistični urad objavlja podatke o zunanji trgovini v novembru, iz katerih je razvidno, da je bila bilanca zelo povoljna. Aktivum znaša 762 mil. Kč. tako, da je bil izvoz v novembru rekorden. Največ je izvozila ČSR sladkorja. Vrednost izvoznega skaldkorja je narastla v primeri z ok-tobr. za 1€0 mil. Na drugem mestu je izvoz-sudja, zelenjave in rastlin. Ta igra glavno vlogo hmelj. Kot odjemalec pride v prvi vrsti v poštev Nemčija (21.4 odst.), dalje Madžarska (9.1 odst), Avstrija {7.7 odst.), Poljska (6.1 odst.) Zedinjene države (4.9 odat.) i. t. d.
KLJUČ"
zato najcenejšo
Stran 4.
tSCOVENSK!  NAROD* dne 4. januarja 1927.
Stev 2
To in ono
Original versaillske pogodbe ukraden
Iz Londona poročajo o drzni tatvini tr angleškem zunanjem ministrstvu, kjer je bil ukraden iz tajnih zavezniških arhivov original versaillske mirovne pogodbe. Tatvina je vzbudila v angleški javnosti veliko senzacijo. Kako so prišli neznani zločinci do te važne listine, še ni pojasnjeno. Tatvina bo imela dalekosežne posledice.
Angleški diplomatični krogi so izjavili, da bo prva posledica tatvine vprašanje, da-li so papirji versaillske pogodbe pravilni in da-li ne določa original za Nemčijo težjih pogojev kakor jih navajajo prepisi. Ni izključeno, da so zavezniki v politiki naprem Nemčiji že doslej preveč popuščali, ker so se ravnali po določbah prepisov, ne pa originala versaillske pogodbe. K sreči je ostal v prepisih odstavek, v katerem je rečeno, da je bila mirovna pogodba sklenjena po zavezniški zmagi in da so zavezniki diktirali Nemcem mirovne pogoje, ne pa Nemci njim.
Ako bi nastali v tem pogledu dvomi zdaj, ko je Nemčija sprejeta v Društvo narodov, bi utegnila Nemčija zahtevati od Francije reparacije in citirati Anglijo pred mednarodno sodišče, da se zagovarja za povzročeno svetovno vojno. Kot drugo posledico tatvine v angleškem zunanjem ministrstvu navajajo informirani diplomatični krogi celo vrsto konferenc z Nemčijo, na katerih se bo razpravljalo o tem, kateri prepis ukradenega originala je pravilen.
Tatvina je najbrž delo nemške diplomacije, ki ji je versaillska pogodba trn peti. Zavezniki seveda ne bodo prej mirovali, predno ne pridejo tatovom na sled. Drugo vprašanje je, kaj se je zgodilo z ukradenim originalom. Ako je prišel v nemške roke, je bil skoraj gotovo uničen.
Samomor dveh šestnajstletnih
deklic
V velikem številu samomorov, ki so postali po velikih mestih že tako pogosti in običajni, da jih listi le še mimogrede beležijo, sta pretekli teden na Dunaju vendar vzbudila splošno pozornost dva samomora, ki tudi res zaslužita, da razmišlja o njih vsak razsoden človek. Dve mladi, še otročji deklici, stari komaj po 16 let, sta obupali nad življenjem in si poiskali prostovoljno smrt.
Iz Dunava so pri Dunaju potegnili v četrtek zvečer trupli dveh tesno objetih mladenk, ki nista imeli pri sebi nikakih listin. Naslednje jutro se je zglasila na policiji neka delavka, ki je prijavila, da njene hčerke že dva dni ni domu. Iz opisa, ki ga je delavka podala, je uradnik oklepal da bi utegnila pogrešanka biti ena izmed mladih samomorilk. Peljali so delavko v mrtvašnico in tam je res spoznala svojo hčerko Hildo in njeno prijateljico Elizo.
Hilda in Eliza sta bile obe rojene leta 1910 na Dunaju. Bili sta še šibki, a za svojo starost že dobro razviti, prav živahni mladenki in nerazdružni prijateljici. Skupno sta se učili šivanja v predmestnem modnem ateljeju. Pred tedni se je Hilda zaljubila z vso naivnostjo neizkušenega otroka v skoro trideset let starejšega moškega; domači so ji seveda branili in ji hoteli s silo i-zbiti ljubezen iz njene trmaste glavice.
Morda bi se bilo to posrečilo, da se tu skoro istočasno zaljubila tudi Eliza. Ta si je dobila sicer mlajšega kavalirja. ki pa je njeno ljubezen samo zlorabil in jo nato zapustil. Prijateljici sta si medsebojno potožili svoje gorje in prišli do zaključka, da se v takih razmerah ne splača več živeti. Usoda je hotela,.da so pretekli teden ravno v kinu, kamor sta
obe redno zahajali, igrali film, v katerem gre junakinja v prostovoljno smrt v valovih, ker ne more dobiti moža,.v katerega je zaljubljena. Deklici sta videli tudi ta film in se še bolj utrdili v prepričanju, da iz njune nesreče ni drugega izhoda kakor smrt. Posnemali sta filmsko junakinjo in šli po njenem vzgledu tudi sami v mrzle dunavske valove.
Londonska dvojčka
V Londonu vzbujata osobito med znanstveniki splošno pozornost brata G. in L. Elhs, ki nista samo dvojčka, marveč tudi popolna dvojnika. Podobna sta si namreč tako, da ju nihče ne more ločiti. Niti po glasu, niti po zunanjosti ni med njima nobene razlike. Celo du-ševnost je pri obeh popolnoma enaka. Da sta enako visoka, da imata iste poteze na obrazu, enake oči in lase — to ni nič čudnega, ker je takih dvojčkov na svetu mnogo.
Pač pa je čudno, da so odtisi njunih prstov popolnoma enaki. To je prvi slučaj na svetu, da sta si dvojčka tako podobna. Sodni izvedenci so pregledali njuno pisavo in izjavili, da ne najdejo nobene razlike. Največjo senzacijo pa vzbujajo njune duševne lastnosti. V računanju sta delala in delata še vedno iste napake, v francoščini, ki jo obvladata oba enako, imata popolnoma enako izgovorjavo. Vsi nedostatki in akcenti so obema skupni.
Zagonetna dvojčka sta stara zdaj 25 let. Študirala sta najprej tehniko, zdaj sta se pa posvetila pravu. Psihološki laboratorij londonske univerze je napravil po božičnih praznikih z bratoma Ellis zanimiv poizkus. Dvojčka so odvedli v dve druga od druge zelo oddaljeni sobi in jima dali popolnoma enake naloge iz matematike in francoščine. Oba sta napravila enake napake. Naročili so jima tudi,, naj narišeta zemljevid Anglije. Risati sta začela oba na istem kraju in narisala popolnoma enaka zemljevida.
Londonski učenjaki se zelo zanimajo za ta naravni fenomen. Na čelu vseuči-liških profesorjev, ki skušajo priti tej zagonetki do dna, je znani profesor Crowden. Te dni priredi londonska akademija znanosti predavanje o dvojčkih Ellis. Predaval bo prof. Crowden.
Ljubavna tragedija v haremu
Druga žena zadnjega turškega sultana Nazli Kadria je začela priobčevati svoje spomine na življenje v sultanovih palačah v Carigradu. Spomini nudijo zanimiv vpogled v sultanove hareme, v katerih so bile zbrane lepotice vseh plemen.
Pred 10 leti, — piše Nazli Kadria — je bilo v vseh sultanovih palačah znano ime Sahjezda Kadin efendi, ki je bila v Stambulu najvplivnejša ženska. To je bila zadnja žena sultana Medžida. Ko je Medžid umrl, je bila stara šele 18 let. Imela je hčerko Naile Sultane, ki jo je zelo skrbno vzgajala. Ker je bila zelo inteligentna in tudi politično naobraže-na ženska, je imela povsod glavno besedo. Brez njenega soglasja niso smeli turški politiki in diplomati ničesar ukreniti. Sultani Abdul Hamid, Abdul Medžid in Vehidedin so bili z njo v stalnih stikih. Vse prince so vzgajali po njenih navodilih. Sahjezda je bila zelo pobožna in poštena. Svojo hčerko je vzgajala strogo v verskem in nacijonalnem duhu. Toda usoda je pripravljala tej rodbinski idili tragičen konec.
Bilo je za časa Abdula Hamida. Kadar je odhajal sultan v slavnostni povorki iz svoje palače v mošejo. je smela tudi njegova hčerka pod nadzorstvom evnuhov zapustiti očetovo palačo. Nekega dne je Sahjezda Kadin izvedela, da se je niena hčerka zaljubila v adjutanta. ki ga je videla v sultanovem spremstvu. Trdovratna in fanatična mati je hotela
hčerko ubiti. Potem si je pa premislila in jo skušala pregovoriti, naj pozabi na prvo ljubezen. Toda vse materino prizadevanje je bilo zaman. Ljubezen mlade Naile Sultane je bila močnejša kot materino prigovarjanje. Adjutant, ki je ranil nedolžno dekliško srce, je bil brat znanega Osmana paše Ali beg. O dekličini ljubezni ni ničesar vedel. Šele, ko ga je Sahjezda poklicala k sebi in mu izjavila, da se lahko poroči z njeno hčerko, je izvedel, da ga Iepa Naile ljubi. AH beg je pristal na ženitev, toda Abdul Hamid je bil odločno proti. Nekaj dni pred svatbo je poslal sultan Ali bega v Sirijo. Ko je Naile Sultane to izvedela, je bila tako potrta, da je težko obolela. Sabjezda je odšla k sultanu ter mu poljubljala roke in noge, da bi ga pregovorila, kleče ga je prosila, naj dovoli Ali begu vrniti se v Carigrad. Naposled je sultan .popustil in privolil v poroko. Toda bilo je že prepozno. Težko bolna nevesta ni več okrevala. Cez 8 dni po očetovem pristanku je umrla. Njeno truplo so prepeljali v Ljubo na azijski obali in položili v mramorna te sultanove grobnice k večnemu počitku.
Mars
Znani nemški učenjak profesor dr. Bergedorff opisuje v neki nemški reviji svoja najnovejša opazovanja na Marsu. Po njegovem mnenju Mars ni odet v ledeno skorjo, kakor se je to doslej mislilo, marveč ga obdaja led, kakor našo mater zemljo, samo na obeh tečajih. V sredini proti ekvatorju odgovarja temperatura našemu poletju. Razlike med dnevom in nočjo, med poletjem in zimo so sicer mnogo večje, kakor pri nas, toda taki kraji se najdejo tudi na zemlji. Tako na pr. kažejo opazovanja v Verhojansku v Sibiriji srednjo temperaturo v januarju 52 stopinj C pod ničlo, srednja temperatura v juliju pa znaša 15 stopinj C nad ničlo. Najvišja temperatura znaša po letu 30 stopinj. Slične so klimatične razmere na Marsu. Prof. Bergedorff celo domneva, da je temperatura na Marsu še ugodnejša kakor na zemlji, ker ga obdaja debela plast ogljikove kisline, ki ima to svojstvo, da popolnoma zadržuje toploto, ki jo dobiva Mars, kakor naša zemlja, od solnea. V splošnem pa so po njegovem mnenju klimatične razmere slične kakor pri nas.
Točnejšo sodbo o razmerah na Marsu si ustvarja prof. dr. Bergedorff na podlagi fotografičnih posnetkov Marsa, ki so bili napravljeni v zadnjem času. ko je bil Mars zemlji najbližje. Fotografije pa so v merilu seveda tako nezanesljive, da je težko z vso gotovostjo dokazovati vse te domneve. Kajti najboljši daljnogledi prikazujejo Mars kot majhen krog v premeru do največ enega milimetra. Potrebne so torej posebne metode povečavama, da se zamorejo na fotografski plošči ugotoviti podrobnejše in raz-ločnejše slike.
To je uspelo leta 1907, neki ameriški zvezdami, ki ima posebno ugodno lego. Leta 1924. pa, ko je bil Mars najbližje zemlji, so se na njegov sprejem že dobro pripravili. Konstruirani so bili najfinejši aparati, s pomočjo katerih so zamogli napraviti tako posnetke, ki omogočajo sestavo precej točne geografske karte Marsa med 60 stopinjo severne in 40 stopinjo južne širine. Ža-libog pa pri tem ni bilo mogoče popolnoma izločiti nezanesljivega človeškega očesa in človeške roke, ker so morali vse fotografije povećavati. Vendar pa so sedaj izdelane še najbolj točne slike, kar jih je bilo doslej napravljenih o Marsu. Kljub temu pa kažejo tudi najnovejše slike še vse polno temnih peg, ki jih ne bo menda nikoli mogoče popolnoma razjasniti.
Posamezni deli Marsa pa se na teh slikah točno razločujejo ter omogočajo natančnejše proučavanje in kontrolo dosedanjih domnevanj. Učenjaki so za vselej zavrgli dolgoletna domnevanja, da obstojajo na Marsu nekaki kanali, kakor so si tolmačili neke čvrsto vidne
skoraj ravne linije. Toda kaj značijo
posamezne skupine, ki so vidne tudi na najnovejših in doslej najtočnejših slikah. Pa si tudi danes ne more nikdo pravilno raztolmačiti. Gre še vedno le samo za razne domneve. Bele pege, ki jih često opažajo na obeh tečajih Marsa, so še vedno zagonetne. Ali je to sneg. ali led ali morda samo gosta megla v Marsovi atmosferi, kdo ve? Fakt jc, da takoj rzgmejo, čim jih obsije soince. Ali so temne površine, ki jih kažejo skoraj vse slike, kopna zemlja, ali je tam voda. tega du danes rti še nikdo z gotovostjo rešil in dokazal. Na vsa ta vprašanja ne morejo do danes odgovoriti niti oni, ki že več let točno opazujejo u*sa spremljevalca naše zemlje. Napredek pa, ki ga beleži zvezdoslovje v zadnjih letih, še vedno vzbuja upanje, da bo nekoč uspelo, da rešijo to veliko uganko. Morda pa tudi nikoli. Kdo ve? Tajne narave so tako globoke, da človeški duh še dolgo, dolgo ne bo prodrl v nje ako mu bo to sploh kedaj uspelo.
Črna statistika praških ulic
Kakor vsako leto tako je objavila praška policijska korespondenca tudi letos ob sklepu starega leta zanimivo statistiko o nesrečah, samomorih, požarih in drugih pojavih velemestnega življenja.
V preteklem letu se je pripetilo v Pragi 456 raznih nesreč in 1571 težkih telesnih poškodb. Iz Vltave so potegnili 3$ utopljencev. Nagle smrti je umrlo 180 oseb. Požarov je bilo v mestu 235, samomorov 199, poskušenih samomo-rvo 219. Obesilo se je 68 oseb. ustrelilo 47, utopilo 29. zastrupilo 15. Splašeni konji so ubili dve osebi.
V splošnem se statistika nesreč in samomorov v primeri s predlanskim letom ni mnogo spremenila. Praga je preživela staro leto brez večjih katastrof.
Elementarne katastrofe
V Kolumbiji v Srednji Ameriki je v sredo vulkan uničil dve večji vasi Gua-churae in Aldama, ki ju je razdejala lava. Komaj dvajset kilometrov stran pa je docela zgorelo mesto Naranvito; škoda se ceni na 200 milijonov dinarjev.
V Franciji je vladal pretekli teden ponekod strahovit mraz, ki je zahteval tudi mnogo človeških žrtev. Kolikor je mogoče ugotoviti, je tekom treh dni zmrznilo 21 oseb.
V Severni Španiji so snežni meteži ustavili skoro ves železniški promet. Dva osebna vlaka sta obtičala visoko v hribih v snegu in ju kljub naporom dva dni niso mogli rešiti, ker je Judi rešilni vlak sam obtičal v snegu. Železni-ko osobje in potniki so bili izpostavljeni nevarnosti, da pomro lakote. Zato se je vojaška uprava odločila, da je naložila najnujnejša živila v šest vojaških aeroplanov, ki so odpluli na pomoč za-snežencem in res srečno prispeli k ponesrečenim vlakom. Na povratku so aeroplani pripeljali v bolnice 12 potnikov, ki so radi mraza oboleli. Na Silvestrov večer je vihar pojenjal, tako da so naposled lahko spravili na varno tudi vse tri vlake.
Radi nesreče v berlinski elektrarni je bil centrum Berlina v četrtek zvečer več ur brez luči. Večjih nesreč kljub temu ni bilo. ker so si pomagali z aceti-lenkami in svečami. Ulični promet je docela počival, nočni policijski oddelki pa so skrbeli, da teme niso mogli izrabiti lopovi, ki jim je taka prilika vedno dobrodošla.
X  Madridski vlak obtičal v snegu. Na
progi Madrid — Asbacete je obtičal osebni vlak v 1.50 m visokem snegu. Pomožni vlak se je moral vrniti, ker je bila proga tako 7asnežena, da ni mogel voziti. Vlada je odredila, da so poslali potnikom hrano z aeroplanom.
• X Polet angleškega ministra. Angleški minister avijatike sir Saumel Koare je poletel v sredo zjutraj med silnim viharjem v Tripolis, od koder sa napoti v Indijo. Prvi aeroplan, določen za redni zračni promet med Kahiro in Indijo. \č že prispel v Basro.
i>Kai vendar ogorčeno zavrnila lostljiva.  pri luči Ko se je končno pristno, je pričel
X Smrt ruskega skladatelja, k Moskve poročajo, da je umrl tam v etaroeti 70 let ruski skladatelj in glasbeni teoretik Aleksander Dimitrijević K^taliik-JJ-
Ameriške zanimivosti
Galantni newyorški bandit in drage zgode.
Široko ameriško, predvsem pa new-vorško javnost zanima v zadnjem času izredno uspelo »poslovanje* nekega bandita,, ki pa je v ostalem kavalir od pet do glave in zelo galanten. Zato ni čuda, da :n<>ž nežnemu spolu imponira in listi, ki prinašajo čtivo o avanturah podjetnega gentle-man - bandita, imajo vedno hvaležen kjog čitateliev. a še boli pa čitateljic.
[»a je bandit, čigar pustolovščine prinašamo v nastopnem, res izreden kavalirv priča sledeči dogodek:
V stanovanju bogate vdove O'Don oh ne v Newyorku se je neke noči nenadoma pojavil zakrinkan neznanec. Vdrl je skoraj neslišno v spalnico vdove in temeljito pre-iskal vsak kotiček. Sijaj njegove nočne svetilke, ki ie padel na posteljo, je vzbudi! vdovo iz spanja. Opazila ie neznanca, ker pa ni mogla nikogar pozvati na pomoč, je trepetale vprašala: »Kdo je tu?« Neznanec se je za hip zdrznil, nato pa je prostodušno pripomnil: »Vlomilec, milostljiva. Glejte, bliža se Božič in človek mora pač malo pomagati ženi in otrokom.c
»Kaj hočete?*«« je nervozno nada!?e\ala vdova. "Vaše dragulje,« je zopet prostodušno odvrni! ba-ndit, obenem pa je z naperjenim samokresom opozoril vdovo, da naj ne bo preglasna. Ko mu je razložiJa, kje se nahajajo draguUi, se je takoj z vnemo lotil pos'a. Videti je bilo, da je rezultat zadovolji, zakaj pritrjevalno je kima! z glavo, nato pa je pripomnil: »Lične stvari — upam, da niso imitacija« — in zvedavo je pogledal vdovo.
mislite o meni,* ga je vdova. »Oprostite mi-človek težko razloči.* prepričal, da je blago vse skupa} zavijati, na prošnjo vdove pa le pustil pri miru lep di-jamanten prstan, za katerega ga Je vdova prosila, češ da le njen zaročni prstan-
Višek njegovega cinizma pa je bila zahteva, da naj vdova priseže na Sv. pismo, ki je ležalo na mizi, da ne bo takoj pozvala pomoči. Vdova je morala, hočeš, nočeš, ugrizniti v kislo jabolko, nakar se bandit vljudno pokloni in izgine v noč. Policija, k; je bila teleionično obveščena o dogodku in je prispela čez par minut v stanovanje O* Donohne, ni našla o galantnem banditu nobenega sledu. Ukradeni dragulji so bili vredni 20.000 dolarjev, to je okoli l,I(J0.0OO dinarjev.
Drugi gentleman - bandit je zaključi! baš preteki** dni svoj karijero v zaporu. Mož. ki se je izdajal za potomca aristokratske rodbine in je zahajal med elitno družbo, je bil navaden, a izredno spreten ie-par. Nedavno na so ga zalotili pri poslu in sicer baš, ko ie neki dami izmaknil biserno ovratnico, vredno nad 100.000 dinarjev. Sedaj jc na varnem. Policija sumi, da je on že več mesecev ogrožal visoke družbe.
V Sant Antoniju je policija odkrila pravo šolo, kjer so poučevali visoko umetnost tatvine in zločinske posle vobče. V eni sobf šole, ki je imela več razredov, so našli razne ključe, blagajne, načrte za blagajne in razno najmodernejše vlomilsko orodje. Tudi tiskano knjigo z raznimi nauki za bodoče lopove je policija zaplenila. Na patnicah knjige jc deviza: vPrevsem pazite, da ne puščate sledove svojih prstov pri poslu. Policija ie lokal zapečatila, »profesorje« in »nadebudne učence« pa vtaknila v zapor.
V Ghicagu je nedavno vzbudila pozornost, pa tudi precejšno veselost poroka parčka, ki ie bil že visoko v letih. Njemu je bilo 83 let, nje i pa 76. Oba sta bila že vdovca.
V mestu Rochester, državtea Minnesot-ta, je šest banditov vdrlo v neko banko Odnesli so 20.000 dolarjev, to> je okoli en milijon 100.000 dinarjev gotovine. Policija je bila sicer pravočasno obvešena o dogodku, vendar se banditi n;,so dali ugnati. Na begu so ustrelili tri stražnike, več pa težko ranili.
KOVAL MAIL LIHE
Kr. angleška poštn   parobrod na linija.  —  Glavno zastopstvo xa kraljevino S H. S  Zagreb, Trg. i stev 17
Rodovtti petn ftki promet: Hamburg - Cherbourti • Southampton v
New Vork in Kanado
Cherbourg - Liverpool - Southampton v
Južno Ameriko
— — Rjo de Janelto, Santos Montevideo, Buenos Aires Sanpaolo. - -Odprava potnikov v prvem drugem in tretjem razreda Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami
Pod zastopstva ■
Beograd, Karagjorjeva ulica 91. - Ljubljana. Kolodvorska ulica 2 > -Vsi Bectcer"le. Prince« Jelene obala 7 — Sombor, Košta Dodič, Kraljevića Djorđja   -. — Bito' . Bule v rd A eksandra 1  *  —  Briojavn« uaalov
za gori navedena podiastoastva ,,Roy msllpao".
Za Bosno, Herceaovino, Oolmaoijo in Crno ajoro;
Sarajevo* srpska Prometna banka. Telegram adresa : Prometna bank; Grui: Kapetan ivo Hagjlia   Telegram adresa: Hagjija.
SPLIT:   0iok>ecifanova obala 8    —    METK0T1Ć    Ivo Vera j a.
m k strup!
Vsak se lahko nezdrave*
ga kajenja odvadi ali ga cmeji z dr. Rašerjevimi pvć*tabletami. — Paket Din 30— do 42.—. — Dobe se pri «Aurora». kom. družba. Kamenica, Srem. 1
Mesečna soba
velika, čedna, solčnata, z dvema posteljama — se s 15. januarjem odda.
— Naslov pove uprava vSIov. Naroda*, 2
Lepa soba,
solnčna, električna Iuc, se takoj odda. — M alinee, Levstikova 19/IIL 3
Deložirancem
prodaja po lastni ceni damske in dekliške klo* buke — Minka Horvat, ntodlstka, Ljubljana, Jur* čiče v trg 2 (pri Čevljar* skem mostu* preje le* kama)._4102
Preselila
se je tvrdka *JUGO» PORT» iz dosedanjih lokalov v Tavčarjevi uli» ci št. 3 — v nove pro* store. Kolodvorska ulica it. 30, ter se cen j. stran* kam tudi v bodoče naj« I topleje priporoča 4103
It
u a u panoom iuuljuulju^
D fant. otonia!. ftwf p. Sin oiolke. gatiitve
v največ i izbiri in v na;cene;sem
nakupu dobite pri tvidki
Rudolf Sever
Ljubljana, Marijin trg 2
nasproti Frančiškanske cerkve
87 r
M 1 11
1'jnn Briceli, LjnHjaiia
najstarejša s;conska  pleskatska m ličaiska delavnica
Ouna ska cesta is in Gosposvtrska t 2 (dvori Ca kavarna .Evropa*')
se pri woča.   —  izvršitev točna cene zmerne.        87-t
Poverjeni prodajalec srečk državne razredne loterije
Drag. R. Kol&ković
BEOGRAD «i-i
prodaa na veliko n malo. Na, bol je urejena poslovnica te viste. Daje najugodnejše pogoie za prodajo srečk. Službeni načrt z navodilom pošljem vsakemu brezplačno.
Premog - drva
ILIRIJA, Kralja Petra t g 8. -Telefon 2>0
a n a □ □ n □
mrif i n h inni rjg n » n imnmrrTmnmm2DTJ3^
Popolnoma novo?       Moderno!      Elegantno!       Popolnoma novo!
at
Plesi Bajaco
04
(Der tanzende Tor)
Naivečji, najlepši in na dražji dosedaj izdelan' NORDISK-vetetilm ljubavi, strasti veselia nd Kolosalna in razkošna režija caleč prekaša vse do-sedai videno — Prekasna vsebina — Divna igra V glavnih vlogah najlepši in najboljši nordijski igralci — Čarobno lepa KARINA BELL in sjajni GOE TA EKMAN. Opozanamo Vas na strokovne Kritike inozem-SKih časopisov, ki so razstavljene s prekrasnimi reklamnimi tctografijam' v naši izložb« pr» kavarni Zvezdi. Huite, da ne zamudite ter si preskrbite pravočasno vstopn ce za to monumentalno in najlepše filmsko delo, kar nam jih je dosedai prinesla filmska umetnost.
Preds a ve se vrše ob: 4-, % 6.t */2 8# in 9.
Pri vseh predstavah sv ra pomnoženi prvovrstni umetniški orkester. — Kljub izredno visokim  nabavnim stroškom se predvaja to g^andijozno
filmsko remek-delo pri navadnih cenah.
«ELITNI KINO tflATICA», najuglednejši kino. Tel. 124.
V Beogradu se je ta velefilm predva al skozi štiri tedne. Prednaznanilo: LYA MARA in HARRY L1EDTKE.
[iiiiiiiioiiiiinuiiii im loniHiim
Trgovske Hskoolne kakor: raCnc, pisemski papir, nemo-ranile, kuoerte, cenike Itd. Izdelale o nalkralSem časn hi ceno
Narodna tisharna v Liubliani
Advokat
dr. Avg.Resman v Mariboru
svojo pisarno v SI6-11. I. nadstr Telet 99
je preselil
vensko ul. Št.
4'Xi
Urejuje: Josip Zupančič. —> Za «Narodno tiskarno*; Fran Jezeriek. — Za inacratoJ del Usta; Oton Christof. — Vsi * Ljubljani.
A