POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI rLete XIII. Štev. 184 ERNIK TELEFON- UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-«7 In 2S-«7 POSLOVALNICA CELJE, Prešernova 3. tel. 280 postni čekovni račun 11.409 Maribor, ponedeljek 1. avgusta t 959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1‘- Soglasje Italije z Nemčijo Nemčija in Italija sta rame ob ramenu pripravljeni na vse eventualnosti — Italija bo podprla nemške zahteve po priključitvi Gdanska in zvezi vzhodne Prusije z Nemčijo — Pred sestankom Hitlerja z Mussolinijem — Važna nemška ponudba Madžarski PARIZ, 14. avg. Posvetovanja v Salzburgu so končana. Po vsebini in načinu postopka so bila nekak uvod v konference, ki se bodo pred bližnjimi odločilnimi dnevi vrstile med obema zavezniškima državama v pogledu rešitve gdan-ske krize. Uradnega komunikeja o sestanku med Cianom in Ribbentropom ni bilo, glasovi, ki so prodrli v javnost, pa nudijo določno sliko, da se je po danih informacijah Italija jasno izjavila za vsestransko pomoč Nemčiji pri njenih zahtevah ne samo glede Gdanska, temveč tudi povezanosti Vzhodne Prusije preko poljskega koridorja z Nemčijo. Položaj je podoben lanskemu pred septembrsko Krizo, jasnejšo opredelitev nadaljnjega razvoja bo prinesel napovedani sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem. SALZBURG, 14. avgusta. Včeraj so bite zaključena posvetovanja med italijanskim zunanjim ministrom Cianom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. °ba ministra sta ob 10. dopoldne odpotovala v Berchtesgaden, kjer ju je Hitler drugič sprejel. Pomenek je trajal nad eno uro. Po poldnevu sta se zunanja ministra vrnila v Salzburg, nakar je grof Ciano 2 letalom odletel v Rim. SESTANEK HITLER—MUSSOLINI BERLIN, 14. avgusta. Po vesteh iz zanesljivega vira se bosta Hitler in Mussolini sestala še ta mesec, da se podrobno Pomenita o postopku vojaške akcije, ki je ^‘la začrtana na pogajanjih v Salzburgu. Nemški in italijanski tisk sta znova poostrila svoje pisanje o gdanskem vprašaju, zato je računati, da bosta Nemčija 111 Italija segli, če treba, tudi po orožju, da uresničita svoje zahteve. SOGLASJE ITALIJE Z NEMČIJO ESSEN, 14. avgusta. DNB. Esenski »National Zeitung« piše o zaključku nem-ško-italijanskih posvetovanj v Salzburgu: »Posvetovanja so dokazala, da obstoja ,Tled Nemčijo in Italijo popolno soglasje, absolutna solidarnost in nepremagljiva ^nergija v vsakem pogledu. Nemčija in Italija sta rame ob ramenu pripravljeni na vse eventualnosti. Obe državi sta utrdi1« svojo pot, po kateri bosta z naglo in spretno odločnostjo korakali v bodočnost. st', ki žele rešiti evropsko krizo v znamenju niiru, naj računajo s to solidamo-’0, Berlin In Rim nista odgovorna za Posledice politike obkroževanja in gran-flomanskih Izpadov Poljske. Nemčija In Italija bosta složno branili svoje pravice in vztrajali v svojih zahtevah do kraja. Ta sklep ni važen samo za probleme Evrope, nego tudi za vprašanja, ki se javljajo izven nje. Sporno vprašanje prvega reda je danes Gdansk. Poljska vlada in velesile, ki vodijo politiko obkroževanja Nemčije, so napravile iz tega vprašanja evropski pereč problem. Priznati je treba, da je okrog Gdanska osredotočeno vse, kar loči države osi od velesil, ki hočejo prisiliti Nemčijo z obkroževanjetn na kolena. Italija je priznala dejanski stan teh dejstev. Prav kakor Nemčija smatra tudi Italija priključitev Gdanska k Nemčiji ter zvezo Vzhodne Prosije preko poljskega koridorja z Nemčijo za temelje no ve in trajne pomiritve evropskega mednarodnega problema. Takša ureditev pa ni mogoča wez priznanj življenjskih pravic Nemčije in Italije. Velesile osi bodo nadaljevale svojo pot sredi razburkanega In vznemirjenega sveta. One nočejo vojne, toda se je tudi ne boje.« „Brez korekture me) ne bo miru" VARŠAVA, 14. avgusta. PAT. Ves tisk je zabeležil besede nemškega propagandnega ministra dr. Goebbelsa, da ne bo prej mirti, dokler se ne bodo popravile meje v Srednji Evropi in odstranila zadnja sled versailleske mirovne pogodbe. »Do-by VVieczor« primerja Goebbelsovo izjavo z govorom Forsterja, ki je dejal, da ne zahteva Nemčija le Gdanska, temveč vse, kar je na vzhodu izgubila po vojni. GDANSK — NAJVAŽNEJŠA ZADEVA BERLIN, 14. avgusta. DNB. Nemška diplomatska korespondenca piše: »Dolgi razgovori med Hitlerjem, Cianom in Ribbentropom pomenijo za ves svet novo opozorilo. Svet naj ve, da se Italija in Nemčija najprej informirata o dejanskem stanju, zaključek, ki ga napravita je pa odločen in složen. Kritični položaj Evrope je izzvan v prvi vrsti zaradi tega, ker je stališče zahodnih demokracij usmerjeno proti časti solidarnih osnih držav, ki morajo zaradi tega izvajati konsekvence. Tisk zahodnih velesil piše o Gdansku, kakor da je to vprašanje postranskega pomena. Pisanje tega tiska, da je bilo v Salzburgu na dnevnem redu tudi vprašanje razdelitve južnovzhodne Evrope po Nemčiji in Italiji, je zlonamerno. Države osi smatrajo, da je Gdansk zdaj najvaž- nejša zadela in ne bodo dopustile, da bi se to tvprašsrtje potisnilo v dtugo vrsto.« 125 MILIJONOV ZA GDANSKOM BERLIN, 14. avgusta. Nemški listi na-glašajo pomen pravkar zaključenega sestanka v Salzburgu in pravijo, da stoji 80 milijonov Nemcev in 45 milijonov Italijanov za Gdanskom. Velika Britanija naj se zave, preden bo prekasno in naj ne dovoli, da se usoda Evrope vrže v roke neodgovorni Poljski. NEMŠKE PONUDBE MADŽARSKI BERLIN, 14. avgusta. Tu se je razširila vest, da je nemška vlada ob priliki zadnjega obiska madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja ponudila Madžarski v podpis trgovnisko pogodbo, k ima tudi vojaški značaj. Nemčija je obljubila podpirati madžarske težnje v Transilva /nijf. laponska odklonila vojaško zvezo z osjo? ^ala bo kvečjemu le delno vojaško pomoč — Prepovedane demonstracije Proti Angležem - Akcija za rešitev kitajskega dolarja — Poziv Čangkaj- ška na odpor proti Japoncem JOKIO, 14. avg. DNB. Zaostritev na v i vzholo2ai yedno težji. »Tokio Aša-iskro mnenia> da Anglija sploh ne misli v Heno.SodeI°vati v izboljšanju razmer narod!*?"' sporu> neg0 ž«gHra z med-sk0 ki po,ožatem v Evropi in Japon-ne raz Se g,edo na svoje notranjepolitič-dokh'«mere “Ikakor ne more opredeliti v " "o smer. stovoIM^.V’ 14- avg- Vsl a,,gleški pro-l>o?val’ ’ so bi,i na dopustu, so nujno eosi 1 v službo. Blizu angleške kontom ; l0.»amreč eksplodirale bombe. Pri h0 ubitih 11 Kitajcev. Boje se, da voi,,„a •an obletnice japonsko-kitaiske ChnIpv!0 veH!'ih spopadov. Ha|šew ?KlN0’ ,4- Maršal Cang- Je poslal kitajskemu narodu po- slanico, v kateri naglaša, da se dan kitajske zmage vedno bolj bliža. Kitajcem priporoča, da ob 2-letnici bojev z Japonci zgrade mogočen duševni zid narodnega odpora proti vsiljivcem. Kitajska ne more biti premagana, ljudje naj imajo zaupanje v kitajski dolar, ki ga nasprotniki spodkopavajo. Kitajska ima ogromne zaklade, s katerimi bo nadoknadila Izgube svojega denarja. HONGKONG, 14. avg. DNB. Jutri se bo sestala konferenca delegatov kitajske vlade in finančnih strokovnjakov kitajskih bank z delegati angleških finančnih in bančnih strokovnjakov, da se posvetujejo o stabilizaciji kitajskega dolarja. Kitajski finančni krogi zaupajo Veliki Britaniji, da bo prevzela odločno iniciativo za rešitev kitajske valute in znova dvignila njeno vrednost v kitajski zunanji trgovini. TOKIO. 14. avg. Včeraj se je pod predsedstvom barona Hlranume sestala japonska vlada na posvet o evropski situaciji. Izdan ni bil nikak komunike. Vendar pa v informiranih krogih Tokia govore, da je bilo sklenjeno, da Japonska ne bo pristopila k tesni vojaški zvezi z Nemčijo in Italijo. Osnima državama bo Japonska dala kvečjemu le manjšo vojaško pomoč. LONDON, 14. avg. Reuter. Dopisnik »Dai!y Telegrapha« javlja iz Salzburga, da Je nasprotno z vestmi, ki prihajajo iz Tokia, vojaški pakt med Italijo, Nemčijo in Japonsko dejansko že sklenjen. Njegova objava bo sledila takoj, ko bo sklenjen v Moskvi sporazum med AngHSo, Francijo In Rusijo. HANKAV, 14. avg. Reuter. Velike pro-tiangleške demonstracije, ki so bile napovedane za včeraj, je japonsko vrhovno vojaško poveljstvo prepovedalo. Tudi v listih, ki so blfl doslei zelo anglofobsko razpoloženi, je protiangieška propaganda prenehala. Zapiski Mahatma Gandhi Mohandas Karamchand Gandhi se je rodil 2. oktobra 1869 v Porbandaru v Indiji. Od 1888—1891 je študiral v Londonu pravo, kot odvetnik je služboval v Rajkotu in Bombaju, v Indiji, nato pa več let v Južni Afriki, kjer je postal poetični vodja tamošnjih indijskih delavcev. V burski vojni je vodil neki indijski ambu-lančni oddelek, v zulukafrski vstaji je bil poverjeno z oskrbo čet. Leta 1914. se je vrnil v Indijo, kjer je postal pravi vodja hindov. Mahatma, t. j. »velika duša«, je postal ideal vseh indijskih teženj. Vodil je ogorčeno borbo proti angleški tekstilni industriji, organiziral po domovih tkanje domačega platna. Leta 1922. je bil obsojen na šest let ječe, dve leti kasneje zaradi bolehnosti pomiloščen. Leta 1930. je nastopil Gandhi znova proti Angležem, to pot se je zavzemai za odstranitev monopola soli. Večkrat je posredoval v sporih med hindi in mohamedanci, posebno delaven je bil v zahtevah indijskega kongresa po večji samostojnosti Indije. Še nedavno je, kakor že ponovno prej, z gladovno stavko prisilil Angleže, da so popustili v njegovih zahtevah. Moč uniforme v Moskvi Rusi so sprejeli angleške in francoske vojaške odposlance izredno ljubeznivo. Že v Leningradu so jim dalo na razpolago 25 avtomobilov in prav toliko angleško in francosko govorečih spremljevalcev. Ogledali so si vsa nekdanja carska bivališča. V Moskvo so se odpeljali z ekspresom »Rdečo strelo«. Po poročilih angleških listov je ruska vlada izrazila željo, da bi Angleži in Francozi pri uradnem sprejemu oblekli vojaške uniforme in jih ves čas bivanja v Rusiji nosili, češ da bi to napravilo dober vtis na ljudi. Pri službenem sprejemu so bili francoski in angleški gostje res v svojih uniformah. Ljudje, ki so njih uniforme po vojni sploh prvič videli, so bili silno navdušeni ter so angleške in francoske goste navdušeno pozdravljali. * Nemci o bodoči vojni Organ SS oddelkov »Das Schvvarze Korps« piše v svoji zadnji številki o bodoči vojni pod naslovom: »Mi vemo, kako je z nami«. List prihaja do zaključka, da se bo bodoča vojna zaključila za Nemčijo samo zmagovito. »Moramo zmagati, drugače bi bilo konec naše države in naroda kot biološkega organizma. Ne bomo se zadovoljili samo z neznatnimi vojaškimi uspehi, tudi ne z nekoliko milijardami vojne odškodnine. Pripraviti moramo nasprotniku isto usodo, kot nam jo pripravlja on. Zasluga narodnega socializma je, da je izvedel popolno politizacijo nemškega človeka in pripravil Nemce do politično mislečega vojaka. Nemški narod, ki je bil še 1. 1914. sprejemljiv za propagando v stilu pisem King Halla, je danes proti takšnim vznemirjenjem za-siguran.« Maribor, 14. avgusta. Vprašanje Alandskih otokov je še vedno v ospredju zanimanja javnosti severnih držav. Kakor znano, je Finska, ki je lastnik teh otokov, čeprav so po svojem prebivalstvu popolnoma švedski, postavila zahtevo, da sme otoke remilitarizi-rati in utrditi. Nemčija je takoj in že po predhodnem sporazumu s Finsko pristala na to zahtevo, Rusija se ji je pa zelo odločno postavila po robu. Društvo narodov, ki bi moralo rešiti ta spor, je njegovo reševanje po stari navadi — odložilo za bodočnost. Pri tem je navidezno stvar ostala, toda za kulisami se boi za Alandsko otočje nadaljuje in odloženo vprašanje bo slej ali prej v ostrejši obli ki zopet postalo akutno. Mi smo se do taknili vprašanja zlasti zaradi tega, ker nam razkriva eno tistih skritih iront mednarodnih nasprotij, o katerih se naj manj govori, ki pa jasno kažejo tendence totalitarnih sil. Alandsko otočje leži med švedsko in finsko kopnino, od prve oddaljeno kakih 60, a od druge okrog 80 km. Zračna črta na Konigsberg v Vzhodni Prusiji znaša okoli 500 km, na Leningrad pa malenkost manj. Zračna črta na estonsko kopnino pa znaša dobrih 200 km. Te številke govore same zase. Utrjeno Alandsko otočje v rokah nekoga, ki bi imel interes na tem, da zapre Finski zaliv in v njem sovjetsko vojno mornarico, bi bilo izredno mogočno orožje. Verjetnost, da bi nemška vojna mornarica obvladala Baltsko morje, a zlasti bregove Poljske, baltiških in skandinavskih držav, bi bila seveda neprimerno večja, obenem bi pa bila v največji meri zaščitena Nemčija pred napadi z morske strani. Zato je razumljivo, da imenujejo Alandsko otočje tudi severni ali baltiški Gibraltar. Toda Alandsko' otočje je finsko, ne nemško. Še več, Finska utemeljuje svojo zahtevo po utrditvi Alandskih otokov z argumentom, da hoče maksimalno ščititi svojo nevtralnost. Zaradi tega je prišel sovjetski ugovor spočetka nekoliko nerazumljivo in nepričakovano. Toda hiter pristanek Nemčije z druge strani je dal misliti in danes je stvar že precej bolj jasna, čeprav so seveda tudi sedaj še pravi sovjetski argumenti neznani. Po sredi je najbrže Finska sama in vprašanje, kako daleč sega njena nevtralnosti Treba se je namreč spomniti, da razmerje med Finsko in Sovjetsko unijo ni treba iskati zgolj v zgodovini, marveč tudi v nekih konkretnih pojavih današnje Finske. Pred očmi imamo namreč precej močne fašistične in polfašistične tendence v Finski, ki so — kakor povsod — zvezane z imperialističnimi načrti. Ti krogi so vedno gojili simpatije za evropski revizionizem, ker so smatrali, da tudi Finska spada v krog držav, ki jih je versajski mir okrnil. Te težnje so dobile svojo formulacijo v znanem geslu o Veliki Finski, ki ima svoj minimalni in svoj maksimalni program. Prvi zahteva priključitev sovjetske Karelije, ki tvori avtonomno republiko v sklopu sovjetske zveze, ter leningrajske pokrajine z Leningradom vred Finski. Ta program obvladuje vse nacionalistične kroge, zato je razumljivo, da se odnosi med SSSR in Finsko nikoli niso mogli urediti tako, da bi izginilo medsebojno nezaupanje. Toda razen tega minimalnega programa obstoji tudi fantastično maksimalni, ki zahteva ves ruski sever tja do Urala, pri čemer se sklicuje na neko finsko preteklost teh pokrajin. Kakor je ta načrt fantastičen, ima vendarle vnete zagovornike v fašističnih germanofilskih krogih, ki ra-čunaju, da bi pri eventualnem razkosanju SSSR njihov maksimalni načrt postal povsem realen, ker bi bil najbrže tudi nemški interes, da potisne Rusijo od Baltskega morja in Murmanskegu zaliva. Finska nevtralnost je potemtakem močno problematična. Kakor hitro bi prevladali desni fašistični elementi — a v primeru vojne in s tujo pomočjo bi bilo to zelo mogoče — bi se Finska spremenila v oboroženega zaveznika totalitarnih držav. Po vsem tem je razumljivo, Čemu pripisuje Sovjetska zveza vprašanju tako zvanega -indirektnega napada«' pri moskovskih pogajanjih toliko važnost. Vprašanje se tembolj komplicira zaradi tesnih zvez med finsko in nemško armado na eni strani in aaradi zelo moč-ueca vpliva fašističnih skupin, v sami Pospešena pogajanja v Moskvi DDSTRANjENE SO VSE POLITIČNE ZAPREKE. — DEMANTI VESTI O AMERIŠKI PONUDBI RUSIJI V PRIMERU VOJNE NA DALJNEM VZHODU. i ZARADI PRAZNIKA IZIDE PRIHOD-j N J A ŠTEVILKA »VEČERNIKA« V SRE-t DO. MOSKVA, 14. avgusta. Prva posvetovanja med šefi generalnih štabov v palači Spirldonovki so dovedli da znatnega napredka k sporazumu. Zatrjujejo, da so odstranjene vse zapreke političnega značaja, tako da se bodo pogajanja vojašk h strokovnjakov nadaljevala pospešeno, v zelo povoljni atmosferi. MOSKVA, 14. avgusta. Agencija TASS zanika vesti, ki so javljale, da je ameriški poslanik v Moskvi predlagal Molotovu sodelovanje Zedinjenih držav in sovjetske Rus'je na Daljnem vzhodu ter da je wa-shingtonska vlada obljubila v primeru vojne z Japonci Rusom vso podporo če podpišejo ti vojaški pakt z Angleži in Francozi. Po demantiranih vesteh je bil Roosevelt pripravljen, po sklenjenem spo razumu v Moskvi poslati tja posebno delegacijo, ki bi proučila z Rusi vsa sporna vprašanja Daljnega vzhoda. italPa ponudi. Španiji v©5ašk@ zvese VAŽNE NALOGE NOVEGA ITALIJANSKEGA POSLANIKA PRI FRANCOVI VLADI. RIM, 14. avgusta. Z imenovanjem Gam-bare za italijanskega poslanika pri Francovi vladi spravljajo v tukajšnjih političnih krogih v ospredje namero, da bi se čim prej sklenil med Španijo in Ital jo vojaški pakt. Gamabara je kot bivši šef italijanske vojaške misije v špan’ji dober poznavalec prilik Iberskega polotoka in izvrstno kvalaficirana osebnost, ki bi bila zmožna, pripraviti temelje za italijansko* španska vojaška pogajanja v novi španski vlad’, v kateri prevladujejo vojaški krogi. Italija iskreno želi, da bi se sklenil s Španijo vojaški pakt. Pričakujejo, da bo dosedanji španski poslanik v Rimu, Garcia, zamenjan, na njegovo mesto pa imenovan visok vojaški dostojanstvenik, ki je italijanskim težnjam zelo naklonjen. Litva se ne bo odrekla Baltiku RIBIŠKA VASICA SVENTOI NAJ POSTANE LITVANSKO PRISTANIŠČE KAUNAS, 14. avg. Reu er, Polslužbeni litvanski list prinaša članek, v katerem naglasa, da se bo litvanski narod raje boril do zadnjega moža, kakor da bi se odpovedal 14 milj dolgi obali ob Baltiku, kolikor je je še ostalo, odkar je bila Klajpeda priključena k Nemčiji. Po vsej deželi je zdaj živahna propaganda za morje in pomorstvo. Propagatorji zahte- vajo, da se z združinimi močmi vsega naroda poveča zdaj brezpomembna ribiška vas Sventoi v glavno liivansko pristanišče po zgledu, kakor je Poljska dvignila iz preproste ribiške vasice svojo Gdynjo. Mnogi visoki uradniki so *e prostovoljno prijavili, di bodo pomagali pri prvih delih ter tako dali dober zgled za gradnjo rtvanskega okna v široki svet. Protipoijska gonja na Slovaškem NEMCI OČITAJO POLJAKOM, DA IMAJO OSVAJALNE NAMENE. DUNAJ, 14. avg. »Deutsche Stim-men«, organ nemškega državnega tajnika na Slovaškem, piše v zvezi s For-sterjevim govorom v Gdansku o »odprtem računu«, ki ga ima Slovaška še v Poljski m ki ga mora prej ali slej izku-piti. Slovaški tisk pa poroča, da so Poljaki protizakonito vključili v svoje državno področje mnoge Slovake, ki jih na Poljskem vprav iztrebljajo. Poljaki zatrjujejo, da je neka odlična vojaška osebnost izjavila, da bodo napravili iz Slovaške poljsko vojno oporišče. List Hlinkove garde piše, da je Javorina, ki jo je leta 1938. zasedla Poljska, zarezala globoko rano v srce slehernega Slovaka. DUNAJ, 14. avg. Iz dobro poučenih progov zatrjujejo, da je »Slovaška odredila« več obrambnih ukrepov na poljski meji. Pripravljajo se ceste, grade utrdbe. V Bratislavo je dospelo več beguncev iz poljske Ukrajine. Senzacionalne aretacl;e v Tokiu POLICIJA JE ARETIRALA VEČ ZAROT- NIKOV PROTI MIKADOVEMU SPREM STVU. TOKIO, 14. avgusta. Havas. Policija je uvedla strogo nadzorstvo nad ultranacio-nalističn’mi elementi, posebno ima na sumu nekatere odlične osebnosti, zapletene v teroristično akcijo, ki je nastopala že pred leti. V Tokiu so aretirali tri mlade* niče, ki so priznali, da so nameravali sodelovati pri protiangelšk h demonstracl-ah in da so pripravljali umor nekaterih uglednih osebnosti iz mikadovega sprem- stva. Med namaravaniml žrtvami je bil tudi grof Moguaki Mak'no, čuvar privatnega pečata in dvorni minister Kurahei Juaza, Policija polaga posebno važnost na aretacijo Keneči Home, ki je sodeloval pri umoru ministrskega predsednika Inukaja 1. 1932. V njegovem stanovanju so našli več bomb. Politični krogi molče o rezultatih preiskave. SPOMINU PRVIH SRBSKIH ŽRTEV BEOGRAD, 14. avg. Po vseh srbsk;h krajih Jugoslavije so v minilih dneh bile spominske svečanosti na prve žrtve, ki so padle v spopadih ob Dunavi in Drini. Posebno lepa je bila svečanost s službo božje v šabcu, srbskem Verdunu, ki je mnogo trpel ob izbruhi^ sovražnosti med Avstro-Ogrsko in Srbijo. RUSKO ŠESTMOTORNO LETALO MOSKVA, 14. avg. Včeraj je bil poizkusni let novega orjaškega ruskega letala, ki ima 6 motorjev ter prostora za 64 potnikov. Polet se je popolnoma posrečil. Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno, malo vetrovno in toplo vreme. Toplota bo ostala brez večje spremembe. V soboto je bila najvišja temperatura 28.7, včeraj 22.5, danes najnižja 16.3, opoldne pa 21.4. Borza. Curih, 14. avg. Devize: Beograd 10, Pariz 11.74, London 20.74H, Newyork 443V‘«, Milan 23.30, Amsterdam 237.20, Berlin 177.70, Praga 15.1714, Sofija 5.40, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.60. finski armadi. Znano je, da je dala ob prevratu v Rusiji Nemčija Finski ne samo orožje za boj proti Rusiji, temveč tudi močan oficirski kader, ki je deloma še danes ostal v finski armadi in še celo na vodilnih mestih. Zato je razumljivo, če danes padajo sovjetski očitki na finski račun, češ da finski fašistični elementi ponujajo Nemčiji letalska oporišča na Finskem in da Finska taka letalska oporišča' z nemško pomočjo tudi že dela. Ni-cak'h jamstev torej ni. da tudi Alandskih otokov, potem ko bodo utrjeni, Nemčija ne bo dobila »v kredit«. To so potemtakem najbrže glavni razlogi, da se je Rusija tako odločno uprla finski zahtevi po remilitarizaciji in utrditvi Alandskega otočja. Toda najsi že naša utemeljitev drži ali ne, eno je gotovo, da namreč bodoča vojna ne bo več pustila severnih drža\ iko nevtralnih, kakor jih je svetovna in da imamo tudi tam pričakovati primere, kakor je bil v svetovni vojni — belgijski. Y. Sokolski zmagovalci pri kralju Petru Is. na Sledu Včeraj dopoldne je N j. Vel. kralj Peter II. sprejel zmagoslavno vrsto ljubljanskega Sokola, ki si je ponovno priborila meč kralja Aleksandra. Dr. Murnik je predstavil kralju posamezne tekmovalce, ki jim je kralj čestital k uspehu ter si ogledal srebrni ročaj meča, okrašen z dragulji. Zaradi dežja je moral nameravani nastop sokolskih prvakov pred kraljem izostati. »Škoda, da vas ne morem videti pri nastopu!« je dejal mladi kralj. V razgovoru s kraljem in kraljevičema je potekel čas, ob slovesu je Peter U* vidno vzradoščen zaradi sokolskega obiska vsakemu tekmovalcu posebej krepko stisnil desnico. Akademski pevski zbor pri kraljici v Suvoboru Na kraljevskem Suvoboru na Bledu je v soboto zvečer zapel naš najboljši vokalni zbor, Akademski pevski zbor ljubljanske univerze, podoknico Nj. Vel. kraljici Mariji. Pri vhodu je pevce z lam-plončki sprejel adjutant Pogačnik. Nj. Vel. kraljica Marija je s kraljem Petrom II. in kraljevičem Andrejem stopila v avlo dvorca. Akademiki so zanosno zapeli »Zdravico«, »Vabilo«, »Mlatiče« ter »Danici«. Visoka pokroviteljica zbora je sprejela dirigenta Marolta, ki je govoril tudi s kraljem, predstavljen je bil kraljeviču Andreju. Za slovo so akademiki zapeli še efektno Hajdrihovo »Hercegovsko«, nakar so se z navdušenimi vzkliki kraljevskemu domu poslovili. Minister Snoj gasilcem Na otvoritvi gasilske razstave v Ljubljani je minister Franc Snoj med drugim dejal: »Če hočemo, da bo naše gasilstvo na primerni višini, da bo deležno vsega napredka v strokovno tehničnem pogledu, mu moramo dati priliko, da se izobrazi in usposobi. Novi čas, nove prilike, razvoj tehnike in industrije stavijo tudi gasilstvu nove zahteve. Iz dneva v dan se odpirajo novi problemi, ki ne trpe odlaganja, temveč takojšnje rešitve. Gasilska zveza se teh nalog zaveda, zaveda se, da se mora preurediti in na nove temelje postaviti šolanje in tehnična izobrazba gasilcev. Prizadeva se, da čim-prej dobimo gasilsko šolo, v kateri naj bi se usposabljali v bodoče naši gasilci častniki. Sestaven del gasilske šole mora postati gasilski muzej in stalna gasilska razstava, ki naj bi služila obiskovalcem šole, da se nazorno poučijo o vsem, o čemer se jim bo v šoli predavalo. Istočasno naj bi bila gasilska razstava propagandno sredstvo med narodom, s katerim se bo budilo zanimanje za gasilstvo in njegove probleme. »Seljački dom" o sporazumu »Nekam predolgo trajajo ti pogovori. Temni oblaki prihajajo, naša hiša pa še ni trdna. Treba jo bo popraviti, ali pa iskati drugo zaklonišče. Čudna je ta stvar in zelo poučna: Kadar so dosedanji režimi s svojimi krivičnimi zakoni podirali temelje naše pravične hiše, kadar so uničevali zadnjo trohico tiade v srečno skupno bodočnost, tedaj so bili zmerom nagli v dejanjih. Neumnost za neumnostjo se je grmadila preko noči. Zdaj pa — ali je res tako težko napraviti nekaj, kar bi bilo vsem v korist? Nekaj, kar bi nas usposobilo, da bi mirno lahko čakali na nevihto, ki je blizu? Kaj je treba res toliko časa, da se užene zlo in stvori nekaj dobrega? Narod prihaja do spoznanja, da nas hočejo „žejne povesti preko vode”. V čigavem interesu je to? V interesu narodov tc države? Ne!« Trgovinska stiki z Nemčijo Naš izvoz v Nemčijo s Protektoratom1 je znašal letos v prvem polletju 30.55% vsega izvoza, lani v istem času 44.97>• Izvoz iz Jugoslavije v Nemčijo je tedaj padel za 11.42% ali 119.2 milijona din-Za svoj uvoz v bivšo Avstrijo Je dobiva a Jugoslavija blizu 20% v devizah, dane. tega ni, kar je velika žrtev, ki jo d°Priljž?. ša Jugoslavija za učvrstitev trgovin5 odnošajev z Nemčijo. Novice Odnošaji med mestom in podeželjem težko je življenje na kmetih in ni ruo-soče zameriti, če je toliko nezadovoljiva povsod. Mnogo je takega, ko bi ga "e bilo treba, če bi bilo malo več obzira za naše podeželje, kar bi bilo vča-s#i kar brez stroškov in brez žrtev s sa-No dobro voljo. Vzemimo samo primer nedeljskih voznih kart na železnici: Ugodnost traja ®d sobote’ opoldne do ponedeljka opol-vendar tako, da moraš vmes upo-fSoliati nedeljo. Krasna uredba za one, j hočejo na deželo bodisi na oddih ali tudi po opravkih, kajti na deželi lahko Meščan tudi v nedeljo vse obavi, skle-8® kupčije, nakupi živila, se dogovori, .skratka, menda ni posla, ki bi ga ne mo-Sel opraviti tudi v nedeljo. In nasprotno: udi deželan se lahko pelje z nedeljsko arto v mesto, a kaj opravi: uradi so zaprti, trgovine zaprte. Zijala lahko gre Prodajat po mestu, denar zapravljat, če ima... Ali bi se ne dalo urediti, da bi bilo vsem pomagano, če že res mora biti so previsoke, zavarovanja proti nesreči j no zase in še za trgovca, ki je v srečnem Sodnost omejena na 48 ur: v nedeljo in |°hedeljek, da si pomagata mesto in de-_?•••> ker tako zahteva kmetijski se-av našega prebivalstva. ti'\e^n° poudarjamo 80% večino kmečkega prebivalstva, za njega pa se ne n'^> vse le proti njemu: industrije km Vrs^ so zaščitene, da mora izdelke . fet še draže kupovati; od tega, kar VelfS^m pr*^e^a> mora Pa takoj plačati da-Do si ne sme še z lastnim pridelkom ^^Kati, kakor ve in zna: vino je pri-d ®■ kakor vsak drug, le težji in zato ko?' Pa mora kmet odrajtati trošarine, iitv^3 -Sme sp^ Prodajati s težkimi ome-’^anJ'• • • Nikje - zašč!te in pomoči: pač - Pšenici, :-j ji je določena cena nad tKf v? svetovnega trga, da si pomagajo ‘tak • izredne rodovitnosti zemlje, izredno dobro stoje, v Vojvodini, ijra“0C* drugod pa plačujejo pšenico k° je treba, razliko pa še vračujo v obliki davkov da jim je pšenica Jrat dražja. && ^met, nikamor ne more s svo-ijiu g°m: račun in umno kmetovanje da v-Vita’ n^egov °brat pasiven, tiSte Saj za sv°ie delo ne sme zahtevati tiejgj. zaslužka, kakor ga ima najskrom-?a bitln?Us^r'iski delavec, pri tem pa mo-ie^sti et: Bernik, da ume svoje polje-5ej0> t0, zdravnik, da ume svojo živino-ttarj’a rg0vec- da more sploh priti do de-h pi^,pa Še pravnik, da se spozna na ce-5>a še ^ Predpisov, ki se ga tičejo, poleg ter.,. Imenoslovec, pa še sadjar, kle-4tlu’ kf k®, vse bi moral vedeti pri da, jmu najslabše izplača. Kaj eu-v Poster® ^>eže iz grude, samo da leže smrdljiv'? *n n' treba poležavati po N ‘-eba ^ievih >n paziti na živino, jim •ii, jjj^ v soncu in dežju delati po zem-bre2 2aJ.!reibi Prenašati pripeko in mraz nim lte zunaj hiše in slabo oblečena" n‘ Dr^e^ani0 v banovinski in držav-ubogo t, koliko davkov gre za to koliko mora to kmetij- pri živini pa še sploh ni... Cek> zdravlje nje je predrago m bi ne bilo pri dobri volji tako nemogoče tudi tega uspešneje urediti: zakaj pridejo svinje cepit šele po naročilu in na stroške posameznikov, ko opravljajo to državni o-z. banovinski organi: naj bo tako cepljenje obligatno in brezplačno, pa bo manj nesreč in manjša izguba narodnega premoženja, seveda nekim merodajnim bi tak pOsel ne šel v račun, ker se jim hoče posebnih honorarjev brez ozira na mizerijo in nesrečo, ki sta za kmetijstvo s tem v zvezi... Če mora biti cepljen otrok, zakaj bi ne bila cepljena še živina, ko posel ni tako imeniten, da bi ga moral opravljati res sam 3 gospod z diplomo... In pri tej mizeriji zahtevajo še mesta, da jih kmetijstvo podpira: saj ne smeš ničesar peljati v mesto, da bi ne plačal uvoznine ... Nevidne šrange ločijo mesto od dežele, posebni organi so na preži, da se ne izmuzneš plačilu. Zadovoljen si lahko, če te ne kaznujejo še s posebno globo. Pa. zakaj? Zato, ker pelješ v mesto svoj pridelek na prodaj, ker od tega živiš, od tega "dobiš denar, ki ga itak potrošiš zopet v mestu. Tako da ri zopet udarjen dvakrat, ko plačaš uvozni- položaju, da lahko svoje stroške prevali na ceno robe in na kupca. Pa debatirajo, ali redi dežela mesto ali mesto deželo in ne pridejo do zaključkov, kajti medsebojna povezanost je taka, da se ne da več ločiti, in vendar mora plačati deželan, če hoče v mesto, uvoznino, ko hoče pa nakupljeno peljati iz mesta, mu ne delajo ovir, da je le pustil denar v mestu.. Za tako podpiranje mesta po deželi pa se najdejo še paragrafi, da kmeta kaznujejo. V poletnih mesecih, ko ima živina pašo in zato mnogo mleka, sme mestna gospoda kmetu mleko kar čez noč odpovedati, da ga je na trgu kar odveč in se kvari v izgubo prodajalcem... če bo pa tam pred božičem ali veliko nočjo hotel kmetič nekoliko poravnati to svojo izgubo ter zahteval pol dinarja več za mleko, bo pa takoj policija intervenirala v korist meščanov... Ali ni potem upravičeno kmet nekako sovražen meščanu, ko vidi, da je mestu vse dovoljeno, podeželju pa vse naloženo, ko ne najde nikjer niti tiste pravice, ki bi jo zahtevala že enakopravnost, kaj šele toli hvalisano podpiranje kmetskega stanu, tega — baje — temelja naše države. -m- Važno opozorilo! Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starini naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca, čim prejme uprava »Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo. Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več! UPRAVA »VEČERNIKA«. Zločinska dejanja roparske tolpe VQ plač 7. v »Ulmu mura iu miicuj- kajti teh sam0 za sebe! In ni haska, ^ Pose Pfar kmetijskih Šol, teh par vzornost ^ sama dokazujejo pasiv- *vanii v .^ega dela pač ni s temi žr-treba. em razmerju. In vendar ni trta, koruza, PŠet]aLclav!e vss Pasivno ''UlCS ¥< , > wJ• tl Id, IVVj UiVd) ^at' tolik Zlyinor®ia •• • ko moramo uva-23 drap a *°iik° rastlin iz inozemstv? ^aki dni v”ar' A'* ki ne mogli strokov' sebnih S1 ,za Posamezne občine po-Čeno ociv ' iii’ v dobi par let zajam-sicer nr^P banovina- ako bi bil poskus ^tno ”®gan in morda združen z za-vilna S0, fomislimo na razna zdra-prav fa5“2a’ k;. Jih uvažamo, pa bi jih attKo miilj Hnmn u: ^ilo Prav, 2e gojili doma. Seveda bi ne se zopet kar vsa banovi- . V5a udiiuvi* ^eiitvp « V, 1S kulturo, treba je raz-?!i le J30 0,krajib a'i celo po občinah kih zeSxP°,:s.k“snih Posestvih. Saj je ta-Ha»:_ ki jih uvažamo za drage de~ J|arje :n , . **»a*aujw ca arage ae- t d i ' u 1 m°K'i Pridelati doma, to-li se hC m°Kel z njimi pečati kdor-r*ti mnr °i seveda začeti in riski- 0rRani-, e-, banovina, ki ima veščake m S sVi na razPolago. razne n T>na^ r>0niočjo je mogoče blažiti Var Celje, 14. avg. 1939. Po vztrajni preiskavi, ki jo vodi proti aretirancem Alojziju Grebenšku in tovarišem poveljnik celjske orožniške postaje g. major Vindakijevič, se je posrečilo popolnoma pojasniti obe grozodejstvi tako v Šeščah, kakor tudi v Medlogu. Umor v Šeščah je zasnoval Avgust Zgank, ki je delal ob Savinji v bližini Janšetovega mlina. K izvršitvi zločina so se podali Grebenšek, Avgust in Andrej Zgank ter Zgankov zet Pavel Arh. K Janšetovemu mlinu so prišli okrog 1. ponoči ter vdrli v stanovanje. V notranjosti so našli kladivi, Andrej Žgank pa je prinesel s seboj velik dvorezen nož. Alojz Grebenšek je s kladivom ubil spečega Franca Janšo, Avgust Zgank pa je s svojim kladivom ubil Janšetovo ženo Julijano. Andrej Zgank pa je oba še prebodel z nožem. Nato so oropali 2000 din gotovine in odšli k Zgankovim v Založe, kjer so si plen razdelili. Umor Ocvirkovih v Medlogu so zasnovali pri Zgankovih v Založah. Pri njem je sodelovala tudi rejenka Ocvirkovih Julijana Terčičeva. ki je bila ljubica Avgusta Zganka. Tudi pri tem umoru je sodeloval Zgankov zet Pavel Arh iz Ločice. Na večer zločina so prišli tolovaji na drugo stran levškega mostu, kjer se od- cepi pot v Liboje. Ob pol 11. zvečer so prišli k Ocvirkovi gostilni, kjer jih je čakala Juiljana Terčičeva. Pri podstrešju so zlezli v hišo in prišli do sobe, kjer sta spala Ocvirkova. Ocvirk se je vsled ropota prebudil, skočil k vratom, se zaklenil ter čakal z nožem, ker je slutil, da so prišli vlomilci. Grebenšek je odklenil vrata, v tem hipu pa je Avgust Zgank ustrelil skozi vrata in zadel Ocvirka, ki se je mrtev zgrudil. Andrej Zgank pa je trikrat ustrelil v Ocvirkovo ženo Rozalijo, ki je tudi obležala mrtva. Nato so vse premetali in iskali denar. Našli so okrog 600 din. Med tem časom je prišla zraven tudi Terčičeva ter pomagala iskati ostalih 8000 din. Po končanem delu so pričeli piti stregla jih je Julijana Terčičeva. Nato so razbojniki odšli zopet v Založe. Julijano Terčičevo so na dan razkritega umora aretirali ter čaka nadaljnjega zaslišanja v zaporih. Roparska tolpa je izvršila poleg drugih ropov in vlomov tudi ponočni roparski napad pri Romovih na Polulah v najbližji celjski okolici. Tolovaje vozijo vsak dan na kraje zločinov z avtomobilom. Zaprtih je še več oseb in bo preiskava napram ostalim članom zločinske družbe gotovo prinesla še mnogo zanimivega. ran na raspolago y smsin aredibe o kas-\teHh, prepreči tako škodijo« poslovanje kartela, če pa to ne bi uspeto, naj uteine uvozno carino na pacši. Po informaciji »ftezasršsoe TtoJbune« se je ministrstvo za trgovino in industrijo, še preden je bila vložena navedena spomenica, pričelo zanimati za poslovanje papirnega kartela. Zahtevalo je od pristojnih uradnikov referate in je v kratkem pričakovati, da se prične preiskava proti papirnemu kartelu. To bi bil v resnici edin način, da se ugotovi, ali je delovanje kartela pravilno in v skladu z zakonom. Razume se, da bo uspeh odvisen od tega — zaključuje »Nezavisna Tribuna« — če se bo vodila preiskava tako kakor treba in ne v duhu prejšnje prakse, ko so na konferencah o vprašanju cene papirju branili interese kartela neki po zakonu določeni nadzorstveni organi bolj odločno, kakor sami predstavniki kartela. Upati je, da se to ne bo več zgodilo in da bo trgovinsko ministrstvo strogo in objektivno upoštevalo interese potrošnikov in države, ne da bi škodovalo legitimnim interesom industrije. Celje c. Ureditev ceste Celje—Rogaška Slatina. V petek je bila na banovinski cesti Celje—Rogaška Slatina komisija, ki je pregledala teren, kako se bi ta cesta uredila. Nova cesta bo tekla skoraj po isti progi, kakor sedanja. Razširjena bo na 8 metrov, ovinki bodo odpravljeni. Z gradbenimi deli se bo začelo prihodnjo spomlad, načrti morajo biti gotovi do konca tega leta. c. Težka nesreča. 63-letna žena vojnega invalida Marija Šmarčan iz Št. Jan-ža pri Velenju je padla doma na skednju z lestve in si zlomila obe roki v zapestju. Zdravi se v celjski bolnišnici. c. Nov zvon dobi tekom tega tedna opatijski cerkvi sv. Danijela. V stolpu bodo odslej zopet štirje zvonovi in bo zvonjenje harmonično. c. Pri Borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 300 brezposelnih, 214 moških in 86 žensk. c. Sadna sušilnica. Mestni svet je v eni zadnjih svojih sej sklenil, da bo v Medlogu postavil sadno sušilnico. Čas za sušenje sadja je že prišel, zato bi bilo nujno potrebno, da se sušilnica čimpreje postavi. c. Regulacijska dela na Savinji se ob izredno nizkem vodostaju Savinje letos nemoteno nadaljujejo. Z regulacijskimi deli so prišli že v okoliš bivše gostilne Krajnc na Polulah. c. Kapucinski most, ki je bil zasilno zgrajen po veliki povodnji leta 1933., ki je odnesla stari most, je od dneva do dneva slabši. Pri vsakem najlažjem vozilu, ki pelje preko njega, se most trese, kakor bi bil na vzmetili in resnično se jd bati, da bo prišlo nenadoma do kake katastrofe. Zadnji čas je, da se vprašanje tega mostu že enkrat reši, da se postavi most, ki ne bo v sramoto nam, tujcem pa ne v spotiko. c. Celjska pokopališča, posebno mestno in okoliški, so, odkar imajo nastavljenega vrtnarja, prav čedno urejena. Pota so čista in posuta s peskom. Nekaterim svojcem umrlih bi bilo priporočati, da bi oskrbeli grobove, da bi ne bili poraščeni s plevelom. Mnogo zapuščenih grobov je zlasti na okoliškem pokopališču. c. Patrocinij Marijinega vznebovzeija se bo jutri obhajal s slovesno mašo oft 9. uri v Marijini cerkvi v Celju. Preiskava proti papirnemu kartelu ne privatnih zavarovalnih bank Naša javnost je že poučena o najnovejših ukrepih našega papirnega kartela, ki je že četrtič v zadnjih treh letih povišal cene, obenem pa je sklenil sporazum z nemškim kartelom, ki omogoča inozemski industriji velike in neupravičene dobičke samo zaradi tega, da bi naše zbornice lahko obdržale in celo povišale sedanje že itak visoke cene. S tem vprašanjem se sedaj ponovno bavi tudi beograjska »Nezavisna Tribuna«, ki navaja vsebino spomenice organizacij kon-zumentov papirja, naslovljene na ministra za trgovino in industrijo, potem pa nadaljuje: To povišanj? cen bo kartel brez dvoma nadalje izvajal, če mu ne bo nihče na pristojnem mestu osporaval pra- vico na podražitev papirja. Res je, da obstoji nadalje možnost, da se navzlic visoki carini uvozi papir iz drugih držav, zlasti iz Finske in Švedske. Našemu domačemu kartelu pa je dobro znano, kakšnimi deviznimi težkočami se borimo in da zaradi teh težkoč ni mogoče uvo žiti papirja. Zato ima proste roke, da postavlja cene papirju kakor želi, samo če izloči nemško konkurenco. Naš kartel je nemški industriji zasigural znatno pove čan dobiček, sebi pa levji zaslužek in to vse na škodo domačega dela, naše pro svete in naše države kot največjega kon-zumenta papirja. Spomenica organizacij potrošnikov papirja prosi trgovinskega ministra, da z zakonitimi ukrepi, ki so V družini filmskih zvezdnikov. — Ali še ne boš nehala jokati, Lili. — Ne! Kadar se jaz jočem, to ni«o gli-cerinske solze... Maribor Resolucija k novi viničarski uredbi Pretekli teden je bila pri banu dravske banovine delegacija mariborskih in okoliških vinogradnikov, ki je obrazložila v predloženi resoluciji, v kakšne neprillke so prišli vinogradniki zaradi uredb o novem viničarskem redu. Resolucija, ki so jo sprejeli mariborski in okoliški vinogradniki po vsestranski debati, se glasi: 1. Uredba je bila uzakonjena, ne da bi se upoštevale upravičene zahteve širokega kroga vinogradnikov kot izkušenih gospodarjev. — 2. Uredba se samo navidezno nanaša na celo dravsko banovino, v resnici pa velja samo za štajerski del banovine. — 3. V čl. 23. naše ustave je določeno, da je delo in sklepanje pogodb v gospodarskih zadevah svobodno, oblast pa ima samo posredovalno pravico. To načelo je prekršeno v par. 4—10 in 42 novega viničarskega reda in ga ne more spremeniti par. 91. fin. zakona za leto 1939-40. — 4. Zakon o zaščiti delavcev izrecno izvzame kmetske delavce, na katere se ne nanašajo minimalne mezde, niti delovni čas, niti nadure. Novi viničarski red pa uvaja minimalne mezde, nadurno delo in delovni čas ter je s tem v nasprotstvu z določbo zakona o zaščiti delavcev. — 5. Par. 17 daje viničarjem triletno stalnost, čeprav te stalnosti nima noben kmetski delavec, niti noben kmetijski strokovnjak in sploh noben stan v naši državi, pa četudi z akademsko izobrazbo. Dobrega delavca ni š; noben gospodar odpustil iz svojeglavosti in so tako z uredbo dobili stalnost tudi dela-mržni in slabi delavci. S stališča praktičnih vingradnikov se vprašujemo, kakšno bo delo tistega delavca, ki bo vedel, da ga delodajalec ne sme odpustiti? ,— 6. Uredba je pretesna, ker so obdelovalne in življenjske prilike različne, ne samo krajevno, ampa’: tudi pri poedinih posestvih in se ne da spraviti v sklad niti s potrebami viničarja niti vinogradnika. — 7, Dajatve, ki so predvidene v par. 40 novega viničarskega reda. niso bile vnesene v proračunu dravske banovine za 1 1939-40. G. finančni minister ga ni mogal odobriti, zaradi česar je v smislu čl. 95. ustave nemogoče pobirati -pavšal, če niso za to podane zakonite podlage. Z gospodarskega stališča so predpisi uredbe birokratska zapreka za svobodni razmah vinogradništva in težka ter nepotrebna obremenitev vinogradnika, za viničarski stan pa bi znala biti usodna. Vinogradniki soglasno zahtevajo, da se navedena uredba v celoti razveljavi, v bodoče pa da se tako za niili vztžna vpra-šania ne skleoajo brez njih. G. ban je deputacijo naootil na referenta za soc. pol., ki je po dolgi debati izja- vil, da je uredba donešena v sporazumu s predstavniki vinogradnikov, t. j. Slov. vinarskim društvom in predstavniki viničarjev. Edino, kar je g. ban brez pristanka predstavnikov zainteresiranih vinogradnikov samostojno odredil, je 3-Iet-na stalnost, ki jo po novi uredbi uživajo viničarji. Referent je med razgovorom omenil, da se sme viničar odpustiti samo po par. 24. in Ž5, to je z viničarsko komisijo. Nadalje je referent po zaslišanju deputacije izjavil, da bo poročal o vsem banu, ki bo dokončno odločil, ali se bo uredba spremenila ali ne. Banska uprava bo nadalje tudi predpisala, kako se bodo sestavile nove službene pogodbe za viničarje. Večer delavske mladine v Studencih V soboto zvečer je bila v Sokolskem domu v Studencih akademija delavske mladine. Po otvoritvenem govoru in pesmi je nastopil urarski vajenec Vitko Rudi, ki je naglasil, da se prireditev delavske mladine razlikuje od bučnih in razkošnih prireditev, da se delavska mladina vseskozi zaveda, da je izšla iz delavstva in da mladina čuti v sebi tisto ss- lo, ki jo bo pripeljala do sonca in svobode. Nato so zapeli mariborski pekovski pomočniki dve pesmi: »Delavsko budnico« in ponarodelo »Jaz pa moj glažek«, katero so morali celo ponoviti. Z zadnjo pesmijo je pekovski pevski zbor, ki ga vodi zborovodja g. Horvat, pokazal, da stoji na višini ter da se more meriti z vsakim mariborskim pevskim zborom. Pekovski pomočniki so zapeli svoje pesmi z vso potrebno občutenostjo. Pesem je doživela tudi med občinstvom velik uspeh ter je pokazala, da se hoče tudi delavstvu vedrih prireditev, ne pa morečih scen, ki jih je bilo toliko na akademiji. Sledili so deklamacija delavskega otroka »Moj oče je kovač«, kovaški prizor, nastop pevskega zbora, ki ga vodi Vilhar, nastop vajenca z deklamacijo, predavanje vajenca o položaju vajencev, ki je izzvenelo v poudarek, da potrebuje mladina zakonito varstvo, recitacija Klopčičevega govorilnega zbora »Noč«, na kar so peki znova zapeli dve pesmi — delavsko himno in »Soči«. Prireditev so zaključile deklamacije, na pol program ski prizori, pevski zbori in še predavanja, ki so vse preveč izzvenela v manifeste. Samo to bi človek pripomnil k mladinski akademiji, da je bilo na njej vse preveč programa, da je bilo v nastopih preveč zagrenjenosti, preveč obupa. Res je sicer, da živi današnja delavska mladina ponekod v dokaj težkih prilikah, da je vse to res, kar smo slišali o položaju današnje mladine na splošno, vendar bi bilo le bolje, če bi slične mladinske prireditve še bolj ne zagrenjale, amoak da bi dale mladini več vedrih točk. Mladina bo s pesmijo zavzela svet in ne z zagrenjenostjo. Grozna smrt med transmisijami V Ehrlichovi tekstilni tovarni je transmisija na strahovit način uničila življenje 35-letnem delavcu Adolfu Ješkeju iz Studencev, ki je bil zaposlen v tovarni kot grebilec za. vato. Do nesreče je prišlo, ko sta začela Ješke in Zemljič čistiti ustavljeni stroj. Ješke je hotel potisniti jermen z omelom k steni. Pri delu pa je stopil na jermen, ki je ležal na tleh. Nesreča je hotela, da je prišel jermen znova na kolo, ki se je še vrtelo. Ješka je v hipu zagrabilo, ga potegnilo na os in ga začelo vrteti. Pri vrtenju je Ješkejevo telo udarjalo v stene ter bilo v nekaj trenutkih docela izobličeno. Delavcu je odtrgalo ude, posnelo kožo in zdrobilo glavo. Komisija, ki je prišla na kraj strahotne nesreče, je ugotovila, da se je zgodila nesreča po delavčevi neprevidnosti. SOKOL TEZNO uprizori v torek, 15. avgusta, ob 15. uri popoldan dve burk »Hlače" in »Čarobni brivec" Po predstavi NARODNA VESELICA S PLESOM. V slučaju slabega vremena se vršita predstava in veselica v nedeljo, 20. t. m. Sokolski planinski dom pod streho Danes je za mariborsko sokolstvo pomemben dan: Sokolski planinski dom je danes pod streho. Koliko truda in žrtev je v tem delu, vedo samo tisti, Ki so mesece in mesece delali za gradnjo tega krasnega sokolskega doma na Pohorju. Z gradnjo so pričeli 29. junija, ko so položili temeljni kamen, sedaj pa bo že kmalu dograjen. Sokolski planinski dom na Pohorju je prvi v državi. Leži 1.100 metrov nad morjem, 3 in pol ure od Maribora in je viden na velikem delu naše severne meje proti Nemčiji v širini okoli 40 km. Mogočna in lepa stavba je 8X15.50 m velika. Na ujej je delalo 30 delavcev tvrdke inž. arh. Jelenec & inž. Šlajmar, posle pa je vodil inž. Boris Pipan. V pritličju bo velik hodnik, obednica s krneč ko pečjo, kuhinja ter soba za oskrbnika in shramba za smuči. V prvi etaži bodo 4 velike sobe s prenočišči za moške in ženske ločeno. Skupno bo 44 postelj. V tej etaži bo tudi skupna umivalnica. V drugi etaži bo 6 sob, štiri po tri in dve po dve postelji ter kopalnica, dočim bodo v tretji etaži tri sobe po dve postelji. V cetem sokolskem planinskem domu bo 70 ležišč.. Sokolski planinski dom na Pohorju ie namenjen oredvsem sokolski mladini iz vse države za bivanje poleti ob počitnicah, pozimi pa sokolskim smučarjem. Gradbeni proračun za mogočno stavbo znaša 270.000 dinarjev. Zadruga Sokolska planinska koča šteje sedaj 400 članov in je za stavbo potrebni znesek že zbrala1. Toda to še ni vse. Samo oprema bo veljala nad 70.000 dinarjev, zgradili pa bodo tudi električno centralo, k! bo veljala okoli 45.000 dinarjev. Zato je dolžnost sokolske in narodno zavedne javnosti, da složno pristopi k započeti akciji in pomaga marljivi sokolski zadrugi, ki je pokazala že tako lep uspeli, dokončati začeto delo, s katerim bo mariborski Sokol dostojno proslavil dan polnoletnosti našega mladega kralja. Nekaj mariborskih narodnih dam je že obljubilo, da bodo opremile nekaj sob. Temu zgledu naj slede tudi drugi, tako da bo lep sokolski planinski dom na Pohorju kmalu dostojno opremljen. Dom bo nam in našini zanamcem v ponos. gonom stroj »Sefaktor«. Zašel je z roko med kolesje, ki mu je zmečkalo tri prste. NESREČA V EHRLICHOVI TOVARNI Komaj so se ljudje malo zavedli po grozni nesreči, ki je zahtevala Ješkovo živfienie. se je v isti tovarni prinetila druera nesreča. Predilec Silvester Schmid iz Kamnice je v predilnici čistil med po- TEKSTILNA RAZSTAVA NA MARIBORSKEM TEDNU Ob zaključku letošnjega Mariborskega tedna moramo ponovno poudariti velik uspeh, ki ga je dosegla letošnja obsežna tekstilna razstava, ki je bila nameščena v Sokolskem domu (Union). Sam aranž-man razstave je izzval nedeljeno priznanje strokovnjakov, kvaliteta vseh najrazličnejših vrst razstavljenega tekstilnega blaga pa je jasno dokazala ogromen razvoj tekstilne industrije v bivši mariborski oblasti v teku zadnjih 20 let in sedanjo res visoko stopnjo tukajšnje tekstilne industrije, ki v mnogih panogah tekstilnih izdelkov prednjači v vsej državi. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je bila letošnja tekstilna razstava na Mariborskem tednu po obsegu in tudi po kakovosti največja in najlepša tekstilna razstava kar jih je bilo do sedaj prirejenih v Jugoslaviji. Za organizacijo in aranžman te velikopotezne tekstilne razstave gre zasluga v prvi vrsti g. Otto Bergerju, ravnatelju in solastniku tovarne svile Thoma & Co. v Mariboru. PONOVITEV »VODE S PLANIN« V RUŠAH Ker ruško letno gledališče zaradi slabega vrer.iena včeraj ni ponovilo Plao-vič-Djokovičevo kmetske igre »Vode s planin«, bo ponovilo igro jutri, v torek, 15. avgusta. Ruški igralci pričakujejo, da jim bo tokrat vreme naklonjeno ter da bodo lahko ponovili delo, ki sta ga kritika in občinstvo nad vse pričakovanje, lepo sprejela. Kmetska igra »Voda s planin« predstavlja posrečen poizkus kolektivističnega ljudskega odrskega dela in je vzorna šola za politično življenje našega oodeželja, kakor se je izrazila kritika. Predstava se bo pričela ob pol 4. uri popoldne. ZakUuček Mariborskega teden Sinoči je bil zaključen Vlil. Mariborski teden, ki je letos nad vse pričakovanje dobro uspel. V soboto je bilo v Mariboru toliko tujcev, kakor jih še v dneh Mari- borskih tednov ni bilo. Prenočišča _in J teli so bili prenapolnjeni. Obisk kvaril naliv. Prav tako je tudi sinocfflj mu zaključku Mariborskega tedna ŠK0w valo slabo vreme. Letošnji Maribor5 teden je obiskalo nad 100.000 ljudi , takemu obisku je mnogo pripomoglo l£r vreme, saj je znano, da je skoraj 'rsa ta škodovalo Mariborskemu tednu Ževje. _____ fotoamatergi! kopije in povečave, prvovrstna izdelava, najt1 in najceneie pri ^ ^van Pečar, Maribor, Gosposka olj** JADRALNI MITING PRI MARIBO^. Včeraj popoldne so zračni jadralci P redili na Teznem letalski miting. N*5 . pili so s šestimi letali. Posebno sta odlikovala jadralec Caričevid (Akade _ ski klub iz Beograda) in kapetan Caričevič je izvajal z lovskim Pr: no d ie ve ie bi k ril If, Celo ie ti vodi fejs rak< akrobacije, loopinge, viraže, kapetan p sič pa je bil s svojim akrobatskim 510,. nim letalom pri izvajanju svojih točkjr verjetno drzen. Mitinga se je udel^! precej občinstva. m. Sokolski nastop na Teznem* včeraj zaradi dežja odpadel, bo juh'^ torek, ob 15. uri z istim sporedoffl' slučaju ponovnega slabega vremena sokolski praznik šele v nedeljo, 111. Obvestilo. Uradni dan Zbornic® P TOI se ta teden pri podpisanem nju sploh ne vrši. — Združenje trgovl* za mesto Maribor. 31 m. Žeparji na Mariborskem tednu* v razstavišču Mariborskega tedna je .■ffl žepar izmaknil učencu Francu Botin" Breznega listnico z dokumenti in z 2ot vino 500 din. m. Trgovine v mestu Mariboru <*§? nejo v torek, dne 15. t. m. (Marijin nik) zaprte ves dan. — Združenje trž°' cev za mesto Maribor. m. Redek lovski plen. V lovskih ^ gih splošno znani g. Ivan Caf, uraifa1 drž. žel. na tukajšnjem glavnem P,( dvoru, je ustrelil v bližini Slov. Bist^ kapitalnega srnjaka-šesteraka, težltff 32 kg. * Ponedeljek in torek poslovilna ra s krasnim programom varieteja ^ riborskega tedna« v Veliki kavarni- , * Koncert »Jadrana« se vrši v ned^ 20. t. m. v Dobrni in ne v Račah je bilo pomotoma javljeno v »Večerniku«. JHj * Strelska družina Ruše otvarja W 15. t. ni., ob 14. uri svoje novo streli' Strelci, vabljeni! ^ * Ant. Rud. Legatov Enoletni trg0**? tečaj, Maribor. Vpisovanje dnevno od v do 12., tudi ob nedeljah in praznikih' j šolski pisarni, Vrazova ulica 4. La*\, dijaški internat. Šolski program in r jasnilo brezplačno. Začetek 9. sep# kra’ ijf * Tiskovina za zaračunavanje u*!11., benskega davka. V založbi MariborsK®1! skarne d. d. v Mariboru ie izšla nova skovina za zaračunavanje uslužbens^L davka v kateri so zapopadeni vsi 0$' vključno obrambni fond. Tiskovina je 1 to za vse interesente zelo priročna. jce * Mariborski leden. Domačo z novim kislim zeljem. Topla in kuhinja. Lcžak pivo. Prvovrstno vino. p stavracija „Union“ Lojze Lisjak. . j, * Kongrese, tabore, sejme Itd. obl**1”, te, toda preje potrosite v svoje čevljeJL prašek SANOPED, ker Vas sicer Pt noge in čutite močno utrujenost. Gl«?" zaloga: drogerija Jančigaj, Lju&" Kregov trg. * Dr Toplak, ne ordinira do 4. sep ■ * Parfum ohrani svojo vonjavo, . negujete telo s SANOPEDOM! Sicer j(1 pomeša z neprijetnim duhom po smrdi! Glavna zaloga za SANOPED gerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg- ,g Nočna lekarniška služba (od ^*fe-vključno 18. t. m.): Lekarna pri Sv. * lm, Glavni trg 20, tel. 20.05. MaK(%o. ska lekarna, Kralja Petra trg 3, tekj-"^ ,C»f Kino * Esplanade kino. Danes zadni‘c ra, bohema«, Marta Eggerth, Jan KieP Torek »Josette«, Simona Simon. * Grajski kino. Od sobote dalje ^ni-\Varuer Bros film Krvavi kupetaD’ nl v lan Blood. Ve le film z Erol Fly«'10 pr glavni vlo^i. Naš prihodnji spore > steur“ rešitelj človeštva. „V * Kino Union. Danes zadnji c*a',e(j(0 .Smrtni nevarnosti«. Od torka do »Tajiun«. Paviljon pri Treh ribnikih brez vode Pri treh ribnikih je Mestno olepševalno društvo zgradilo moderni paviljon, ki ie veljal okoli več stotisočakov. Paviljon tam potreben, ker privablja poleti . tibnikom čolnarje, pozimi pa drsalce. Lelo leto je tam zelo živahno. Zato pa )e tembolj nerazumljivo, zakaj ni pitne J&de v paviljonu. Še bolj čudno je to 'kjstvo zaradi tega, ker je komaj 300 kolkov od tam zadnja vodovodna nape- ljava, pa bi se dalo temu nedostatku z malenkostnimi stroški odpomoči. Koliko pikrih opazk je slišal letos ob priliki raznih šolskih izletov tamkajšnji oskrbnik, ko so otroci, ki so ure in ure prebili v paviljonu, prosili za pitno vodo. Zato je apel stalnih obiskovalcev Treh ribnikov po čimprejšnji vodovodni napeljavi upravičena in naj ga olepševalno društvo nikakor ne presliši. LETNO GLEDALIŠČE SOKOLA RUSE ponovi jutri, v torek 15. t. m. ob 15. uri sijajno uspelo »VODO S PLANINE" Včerajšnja repriza je zaradi dežja odpadla, za jutri pa bo lepo vreme. Mariborčani, Ruše Vas kličejo! Občinske novice iz Studencev Gozdarsko zborovanje v Trbovljah Občni zbor ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja se je vršil v nedeljo v Trbovljah. Iz poročil predsednika dr. Vidica, tajnika inž. Martina Cokla in blagajnika Valentina T o m š e t a ter iz živahne debate vidimo, da je bilo delo podružnice zelo živahno. Inž. St. S o t o š e k je poročal o svojem delu pri Kmetijski zbornici in o Gozdarskem vestniku. Podružnica je posegala precej uspešno v propagando gozdarstva, stanovske potrebe, gozdno politiko, zakonodajo ter lesno trgovino in industrijo. Nadalje so bili storjeni sklepi o preureditvi gozdne drevesnice v Račah in gozdarskem muzeju v Mariboru. Naglašena je bila potreba obstoja in neoviranega razvoja gozdarske šole v Mariboru in zahteva, da se čimpreje odobri razpis za novo šolsko leto 1939-40, ki še ni odobren od ministrstva, akoravno je novo šolsko leto že pred durmi. Občni zbor je konstatiral, da raste zanimanje za gozdarstvo vsepovsod, zlasti pri merodajnih in v dnevnem časopisju, ki posveča vedno več pozornosti potrebam gozdarstva, lesne industrije in lesne trgovine. Upajmo, da bo tej pre-važni stroki priznan njen pomen in da bo ob skupnem delu dospela na mesto, ki ga zahteva kulturni in gospodarski razvoj našega ljudstva. Polovična voznina tudi za negasilce Občina je prejela odobrenje posojila od rimistrstva financ. Gasilski četi je naoljenih 15.000 din za izgotovitev gasil-ega doma, kar se mora zgoditi do 1. ePtembra. Gradbena dela je prevzela vTfr Špes st. Občinska hiša v Slomško-Ulici, kjer stanuje orožništvo in je napojena pošta, se bo temeljito popravila. ,asada bo nova in spodnji prostori bodo ?°*hani. Dela izvršuje tvrdka inž. Jelenc .Šlajmer. — Tržni pros:or bo v krat-10 otvorjen. Pravilnik bo kr. banska feva-v kratkem odobrila ter si je tržni j ‘°r ogledal kot strokovnjak pred tržni nadzornik mestne občine g. inž. Večerjevič. Naročene so tudi mize za prodajalce. Tržnina bo za 50% nižja kakor v Mariboru. Ljudje že radovedni sprašujejo, kedaj bo otvoritev, kajti dnevno prevažajo prodajalci svoje pridelke po ulicah ter jih v najkrajšem času prodajo. Zlasti krompir z Dravskega polja gre hitro v denar. Po otvoritvi trga bo prevažanje živil po ulicah prepovedano. — škropljenje ulic je v lepem redu, v bodoče bi pač prišle rade na vrslo tudi ulice, ki niso v centru. Saj so tam tudi davkoplačevalci! S prihodnjim proračunom bo treba to zadevo urediti tako, da velja enaka pravica za vse! Železniška uprava je naknadno sporočila, da je za negasilce dovoljena polovična voznina za vse železniške proge v Jugoslaviji. Za gasilce pa velja slej ko prej četrtinska voznina. Negasilci naj zahtevajo na odhodni postaji s svojo kongresno knjižico obrazec K-13, ki stane 2 din in kupijo celo vozovnico do Ljub- ljane. V Ljubljani vozovnice ne oddajo, marveč jo shranijo za brezplačen povratek, kongresno knjižico in obrazec K-13 pa dajo žigosati pred odhodom iz Ljubljane. Polovična (za negasilce) in četrtinska (za gasilce) voznina velja za vse vlake in smeri (izvzemši ekspresnih vlakov). Velik požar pri Sv. luriju ob juž. žel. ^ kratkem bo začel izhajati v »Večer niku« MOV JtOMM MtutdsMU Mommpf..» , Roman se dogaja najprej na japonskih obalah, kjer mornarji francosko-danske >afske družbe popravljajo kable, ki vežejo pod morjem posamezne kontinente seboj. V prostem času se posta ni in lepi Islandec Ericsson zaplete v skriv-libsi110 Rubezeosko pustolovščino s še vse bolj skrivnostno Japonko, ki mu v HibezenSki noči podtakne neko drugo ženo... Tu se začne zapletati mornarjevo ki konča v tragediji. Ko se mornarji vrnejo na Island in se predajo ^svojemu staremu ribiškemu poklicu, spozna Ericsson ženo, v katero se je tra Ono zaiHibii _ on> kj vse doslej ni poznal resne ljubezni in je žel pri ženah sa-jrj uspeh©, za kar so ga zavidali vsi njegovi tovariši. AH takrat izbruhne na dan 'ezen, ki se je je mornar nalezel na Japonskem, in ki ga je mučila ves čas nje-!z življenja. Mornar se •••nakne s svojo skrivnostno in strahotno boleznijo .JivHenia v samoto. Kaj pa je napravilo dekle, ki se je zaljubilo vanj? Sinoči je okoH 20. ure nastal na posestvu kmetijske šole v Sv. Juriju ob juž. železnici velik požar. Na doslej še nepojasnjen načm se je vnel velik kozolec. Ogenj se je bliskovito razširil tudi na sosednje gospodarsko poslopje, ki je s kozolcem vred pogorelo do tal. Požar je uničil tudi velike zaloge sena in precejšnjo množino poljskih pridelkov. Na kraj požara je prihitelo več gasilskih čet, ki pa ognja niso mogle zadušiti, pač pa so požrtvovalno preprečile še večjo požarno katastrofo. Skupna škoda se ceni na okoH 150.000 din. SOKOLSKA TOMBOLA NA PRAGERSKEM. Sokolsko društvo Pragersko.' je priredilo včeraj svojo tombolo. Tombola je bila kljub slabemu vremenu še precej dobro obiskana. Posebno mnogo ljudi je prišlo iz okoliških krajev. Med tombolo je igrala železničarska godba Pragersko pod vodstvom kapelnika Vinkler Franca. Tombola je društvu prinesla precejšen dobiček, ki je namenjen za zgradbo sokolskega doma. Aretacija nevarnega razbojnika NASTOP SOKOLA RAČE Sokolsko društvo Rače je imelo včeraj svoj javni telovadni nastop in razvitje prapora. Že zjutraj je bilo na letnem telovadišču zelo živahno in se pripravljalo za veliko sokolsko slavje. Pri popoldanskih vlakih je bilo na postaji mnogo članstva, ki je pričakovalo bratska društva. Mnogo je bilo občinstva, ki je napolnilo sedeže, a bilo bi mnogo več, da ni začelo deževati. jo J^eljo je prišel na orožniško posta-ojfrv ,21iem ne^i moški, ki je bil ves ved *vii&n po glavi. Orožnikom je po- navsk da Je odšIa 11iegova žena v bet' tepUL. ko st o na sestanek z nekimi po-P°VeH pa so nioža zgrabili in Pretepli, skrjv tu'®* da pripovedujejo, da se 2ajc a. v betnavskih hostah razbojnik n0v’ ;e napravil že celo vrsto zloči-s0 ,v celjski okolici. Tezenski orožniki P(wa3 alarmirali okoliške orožniške km ,Ie- _ Orožniki so obkolili gozd in u hieli pri gramozni jami v Betnavi dva moška, v katerih so odkrili razbojnika Jožefa Pečovnika, ki je že mesec dni strahoval Dravsko dolino in že večkrat kaznovanega zločinca Karla Kupini-ka iz Nove vasi pri Mariboru. Oba zločinca so oddali orožniki v policijske zapore v Mariboru. Od tod bodo pa Pečovnika, ki je zelo zakrknjen pri zasliševanju, oddali velenjskim orožnikom, katerim so Pečovnikova zločinstva najbolj znana. Pečovnik je imel pri sebi napačne dokumente, prepoznal pa je Pečovnika neki mariborski paznik. Učiteljski tečaji 'a^bor znan0 pedagoško žarišče PrirejaSet u^rieljstvo. Letos v počitnicah tey ,, • r tr‘ razue tečaje za izpopolni- li« strokovne izobrazbe: V »Ve-disko2 . j dnevni tečaj za učiteljice kme-enak "I^. a^eva'n>h šol. V Vinarski šoli Mele-ži • za učitelje. Obeh tečajev se ka t, Je p?d vodstvom banov, svetni-torek • r°^a okrog 100 slušateljev. V Uprav-i*UVS,red<) sta bila vzporedno dva šol »J a tečaja, ki ju je vodil banov. ta4iev °r.nik Mi,ko °beh 2l. t mSe udeležilo nad 100 učiteljev. : 6"dnevni pedagoški tečaj v 15 's^e centrale«, ki bo obravnaval 8°Ške „ avan,i!’ najaktualnejše pedalom _ Pb’enie današnjega časa. Na Q|tnškuva p*rof‘ š1Iih’ dr’ Zgeč-^ranc K ' . d. Čopič, Žerjav, *avii0 ’ ®nt>er in drugi. Žc sedaj se je pri v'bor . 50 slušateljev. Tako bo Ma- kem 'Pet Pokazal, da tudi v počitni-■ta u?i(C!J.Su s^riri za napredek slo zenske-ueiteljstva. | m. Pri gradbeni komisiji v Kamnici, o kateri smo v sobotnem »Večemiku« poročali, se med uradnim poslovanjem ni govorilo v tujem jeziku, ampak samo v našem uradnem. m. Zdravniško dežurno službo za nuj-uo pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem v torek, 15. avgusta na Veliki Šmaren, vrši zdravnik g. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Tyrševa ulica 14-1. m. Umrli so v Mariboru: Merčnik Ivan, delavec, 46 let, Sp. Voličina; Kolvajs Blaž, hlapec, 70 let, Počehova; Štraus Jožef, dhinar, 60 let, Ranca; Nemet Bela, pos. sin, 12 let, Kobilje; Nemec Karel, natakar, 68 let, Taborska 9; škof Anton pos. sin, 45 dni, žolgerjeva 9; Ban Alojz, kovaški pomočnik, 37 let, Vojnik; Robič Leopold, delavec, 39 let, Lobnica; Lešnik Marjeta, dninarica, 32 let, Ranče; Selin-šek Ivana, žena železničarja, 6 let, Tržaška 64. —- Ne pozabi naročnine! o. VKhn v Slov. Bistrici. V trgovino Ivana Kaca v Zg. Bistrici so vdrli vlomilci, navrtali blagajno in odnesli 500 din. Drznim vlomilcem so orožniki že za petami. o. Razpadajoče truplo v senu. V Sp. Gameljali v Šmartnem so našli v seno zakopano razpadlo truplo neznanega moškega. Sodna obdukcija je ugotovila, da je bil neznaenc ubit s kroglami iz samokresa. Truplo je ležalo v senu že nad mesec dni. Identiteto neznanca, za katerega ni izključeno, da si je sam končal življenje, še niso ugotovili. Neznanec je bil mlad, imel je kostanjeve lase in bil precej močne rasti. o. Mladinski praznik v Rožni doHni. V nedeljo je bil v Šmartnem v Rožni dolini mladinski dan, ki mu je prisostvoval tudi ban dr. Natlačen. Mladinskega dneva se je udeležilo okrog 200 organiziranih fantov in deklet. o. Novi Slomškov dom na Vranskem. Na Vranskem je bil slovesno otvorjen novi Slomškov prosvetni dom. Otvoritev doma je bila povezana s proslavo 35-let-nice katoliškega prosvetnega društva. Novi dom je bil otvorjen pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena. Slovesnosti je zaključil telovadni nastop. n. Plešasti ljudje bodo ostali še naprej plešasti in ženam s povešenimi prsi se ne bo vrnila mladostna lepota. V Beogradu so odkrili te dni novo »beograjsko-pariš-ko« afero v katero so zapleteni skrahi-rani zagrebški trgovec Heger ter njegov sin in sinova žena. Heger je na papirju ustanovil v Parizu podjetje »Interkozma«, po Jugoslaviji pa začel na veliko oglaševati o čudovitih prekaratih, ki odstranijo plešavost ter vrnejo povešenim prsim mladostno svežino. »Zdravila«, ki so jih izdelovali slavni zdravniki in »strokovnjaki« — navadno pobarvano vodo, pa je raz pošiljala iz Beograda v Hegerjevem imenu neka gospa Dragičevič. Policija je odkrila sleparje, ker so tihotapili denar iz Jugoslavije v Pariz, ter jih že vse aretirala. n. Samotar v pečinah se igra s kačami in bi rad mlado dekle. Kakšnih 60 km od Leskovca živi v pečovju Sijarinske Banje 80-letni starec Todor šokotič. Starec leži na kamenitem ležišču, po katerem lazijo kače. Zadnje čase je začel starec graditi »kulo«. Ko bo čez dve leti gotova, bo odšel v dolino ter si privedel v »kulo« 16 do 25-letno dekle. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 12. t. m. so bili izžrebani sledeči večji c. Roparski napad pri Sevnici. 67-lct-nega posestnika Felicijana iz Studenca pri Sevnici je napadel v gozdu pri Studencu, ko se je vračal s sejma domov, neki neznanec in ga oropal za 2400 din. Zločinec je po dejanju izginil v gozd. c. Zdravniško dežurno službo OUZD ima jutri na praznik zdravnik dr. Čerin Josip, Prešernova ulica 1. dobitki Din 200.000: 70781 Din 80.000: 76905 Din 80.000: 15450 18689 72438 Din 50.000: 75271 I Din 40.000: 50494 75364 Din 30.000: 13529 43820 63316 Din 24.000: 24581 71376 75247 Din 20.000: 12044 98197 23834 52975 6441-7 Din 16.000: 6406 49048 98088 Din 12.000.—: 1626 25011 63517 73925 Din 10.000.—: 15277 17648 18114 25203 33992 34937 37936 46163 47246 52095 66770 78407 88272 88484 90729 95911 Din 8000.—: 2634 5864 6605 18782 23957 28981 35112 35306 84720 55088 59550 69730 70763 75800 77213 94715 Din 6000.—: 4856 31209 32644 35625 47404 53029 54811 55741 55963 56956 66182 67225 74959 75699 75901 80332 84341 88395 96864 Din 5000.—: 97 3197 3765 10041 10504 18857 344119 35134 36342 47286 61591 65365 71849 74679 75338 76200 78946 97524 99639 Din 4000.—: 733 2950 4087 5768 7403 8841 10123 11081 8715 11087 15871 18408 18826 19376 19585 32190 34774 38343 38886 41830 42737 Din 2000.—: 46142 48746 50901 51303 51694 55608 58000 59483 65780 67324 86170 68247 68912 72230 72367 73478 79732 81287 84768 85325 90096 91927 92145 95646 98703 62402 70426 Srečka štev. 71.37«, ki Je zadela 24.000 din, je bila kupljena pri nas! Pooblaščena Klavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor. Gosposka ulica 25. Manifestacija kmetske mladine v Soboti V nedeljo, 6. t. in., je imela prekmurska kmetska mladina pomembno prireditev, ki je prvič tudi na zunaj pokazala napredek kmetsko-mladinskega gibanja v Prekmurju. Prekmursko okrožje kmetskih fantov in deklet je priredilo med-okrožno tekmo koscev s ptujskim okrožjem. V zvezi s tekmo so bile še druge manifestacije. Dopoldne ob 9. uri se je formirala na kolodvoru povorka, ki je povedla delegata Zveze in goste iz ptujskega okrožja na tekmovališče skozi glavne soboške ulice. Vodil jo je Štefan Kovač, člani goričkih društev so prispeli šele popoldne. V njej so sodelovali konjeniki, godba prapori, biciklisti, članice v »deč-vah« ter Člani. Udeleženci so nositi narodne in državne zastave ter vzklikali kmetskim voditeljem in manifestirali svojo 'kmetsko in narodno ter državno zavednost. Na tekmovališču, ki je bilo na travniku pri kopališču, je imel krajši nagovor tajnik Zveze KFD iz Ljubljane Iv. N e m e c, .ki so mu udeleženci povorke ter ostalo občinstvo živahno vzklikali. Popoldne ob 15. uri je bilo na tekmovališču veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo izredno veliko kmetske mladine in kmetov od blizu in daleč ter tudi precej soboškega meščanstva. Zborovanje je vodil predis. prekmurskega okrožja Rudi Titan, ki je pozdravil vse prisotne, zastopnike -posameznih društev KFD, goste iz ptujskega okrožja ter zastopnike raznih prosvetnih organizacij. V daljšem govoru je povdaril velik porast prekm. kmetsko-mladinskega gibanja, ki se je kljub umetnim zaprekam v par letih možno okrepilo. Povdaril je solidarnost z vsemi silovenskimi kmeti, pomen nesebične kmetske inteligence ter se spomnil obletnice smrti St Radiča m 20-letnice ooe nedelje, ko je v Beltincih 20 tisoč kmetov pozdravljalo zlom starega sistema m Jugoslavijo. Ni svobodnega naroda brez svobodnega kmeta in ne svobodnega kmeta brez svobodnega naroda. V Prekmurju, ki je najbolj kmetska pokrajina Slovenije, bo kmalu vzrasel močan val kmetske prosvete in sloge, ki bo obenem s kmeti v ostali Sloveniji ter v zvezi z vsem slovenskim preprostim ljudstvom predstavljal organzirano in res demokratično narodno predstavništvo, ki bi edino moglo s podobnimi gibanji v državi rešiti mnoga zamotana vprašanja ter privesti do pravega in trajnega sporazuma. Predsednik ptuj. okrožja Jožko T o m a ž i č je govoril o pomenu kmetske sloge za napredek slovenske vasi m naroda, o pomenu kmetsko-mladinskib društev ter pokazati pot, ki naj dovede slovenskega kmeta in vaško mladino še posebej do boljšega življenja. Daljši govor je imel tudi delegat Zveze te Ljubljane tajnik Ivan Nemec, ki je med drugim temperamentno poudarjal narodno zaved nost pravega kmetskega fanta in dekleta, poveličeval pomen dela — in še posebej kmečkega — za človeški napredek ter ožigosal razne poizkuse tuje propagande na slovenskem ozemlju ter renegatstvo ter brezbrižnost do podobnih pojavov. Pozdravila sta zborovanje v imenu goričke kmetske mladine m društev Franjo B e 1 e c iz G. Petrovec in Z. B a 1 e k iz Šulinec. Joško Kramberger je pozdravil v imenu organiz. JUU ter govoril o koristi prosvetnega dela za kmetsko mladino ter o pomenu narodno-obramb-nega dela na vasi. Mirko B a g a r je kot zastopnih Kluba prekm. akademikov pov-darjal pripravljenost mladih prekm. inte-Mgentov, da vaški mladini in vasi pomagajo pri njenem delu s pridobljenim znanjem kot svetovalci in sodelavci. Vsi govorniki so bili za svoja izvajanja živahno aklamirani. Prisotni, posebno mladina, je vzklivala tudi prisotnemu pisatelju Mišku Kranjcu kot najvidnejšemu predstavniku mlade generacije. Po zborovanju je bila medokrožna tekma koscev, pri kateri je sodelovalo 11 koscev iz obeh okrožij. Tekma je občinstvo precej razgibala in so imeli kosci mnogo »drukerjev«. Prvo mesto so odnesli »Prleki« kar pa je z ozirom na večjo tradicijo teh tekem pri njih razumljivo. Zasedli so prva 3 mesta Franc Zo- rec iz Vitana, Otmar Žerjav in Jožef R a k u š a iz Središča ob Dr. Prvi prekm. kosec je bil Ludvik Smodiš iz Gor. Petrovec, drugi Viktor Titan iz Vešči-ce. Sodili so samo kmetje. Po tekmi je bila na stadionu SK Mure ljudska veselica, kjer se je zbralo mnogo občinstva, tokrat prvič pretežno kmetske mladine in starejših kmetov tudi od daleč. Nedeljske manifestacije so pokazale, da je društveno gibanje kmetske mladine v Prekmurju že danes kljub mladosti in zaprekam enakovredno drugim, ki so se že prej preizkušala tudi na prekm. vasi. — Mnogo snujočih se novih edinic pa je dokaz njegove življenjske sile ter bo kmalu prekosilo vse druge. Duh, ki veje iz prekmurskih kmetsko-mladinskili organizacij pa je najboljša garancija, da bo prekmurska vas napredovala in se vedno tudi borila tako za svoje koristi, kot za koristi narodne in državne celokupnosti. Dolžnost vseh, ki so v današnjih nemirnih dneh odgovorni za dobrobit naroda in države je, da to delo v polni meri podpirajo ko uvidijo, da predstavlja prvovrsten narodno-obrambni faktor s katerim bo treba tudi vedno računati. Tako spoznanje bi bilo koristno posebno radi verske difereneiranosti v Prekmurju, ki ne glede na politične ali druge razlike onemogoča »totalitarizem« kake skupine — pa četudi v »malem«. Borba proti svinjski kugi Glede na notico, ki so jo nedavno prinesli razni listi, da je neki Iven Ljuboje-vič iz Bjelovara iznašel uspešno zdravilo zoper svinjsko kugo, to najopasnejšo morilko svinjskega rodu (nočem reči svinjske rase, da ne zajdem takoj na politično polje), iznašam nekaj misli o tej kužni bolezni; upam, da bo kratka razprava o svinjski kugi zanimala poleg kmečkih gospodarjev in svinjerejcev tudi širše kroge, kolikor pač spada znanje o tem predmetu k splošni izobrazbi. V narodnem gospodarstvu mnogih predelov naše poljedeljske države je svinje-reja glavna pridobitna panoga: v dravski banovini velja to posebno za Ptujsko ali Dravsko polje, domovino Špeharjev, one posebne vrste mesarjev ali pravilno klavcev, ki so s svojimi modrimi predpasniki neka posebnost mariborskega sobotnega trga. Svinjereja ne zahteva velikih investicij; način vzreje in držanja svinj je enostaven, poleg tega pa se svinje naglo plodijo in izkoriščajo vse odpadke pri hiši; zato se bavijo pri nus s svfnjerejo vsi sloji od kmeta in delavca do veleposestnika ht ponekod tudi uradnika. Rentabilnost sviniereje pa ogrožajo razne bolezni, predvsem kužne, med katerimi sta na prvem mestu svinjska rdečica in svinjska kuga. V naših krajih je že dolgo poznana svinjska rdečica, ki je v času pred uvedbo zaščitnega cepljenja kar pustošila med svinjskim rodom; bila so leta, ko je n. pr. v vaseh na Dravskem polju poginilo do 90% svinj za rdečico. V zaščitnem, takozv. simultanem cepljenju, ki se vrši z istočasnim podkožnim vbrizgavanjem oslabljenih rdečičnih bacilov »n zdravilnega seruma zdravim svinjam, imamo sigurno zaščitno sredstvo proti svinjski rdečici. Z fnjicira-njem zdravilnega seruma, ki ni nič drugega kakor sirotka iz krvi takih živali, ki so svitjjsko rdečico z uspehom prebolele, pa se dado rešiti tudi že na rdečici obolele svinje. (Mimogrede povedano nam služi za proizvajalca seruma proti svinjski rdečici konj, ki ga najprej inficiramo z bacili svinjske rdečice, potem pa iz njegove krvi pridobivamo zdravilni serum.) Ko se je pred približno 30 leti pri nas začelo uvajati rdečično cepljenje, so bila ozdravljenja bolnih svinj za našega kmeta nezaslišana senzacija; do tedaj je namreč veljalo pravilo, d . rdečica, ako se ne javlja v najn® \ — obliki kot koprivovka, neozdravljiv*’ pa tudi, da ni mogoče njenega izbn*^ ničimer preprečiti. Poudariti je treba da je svinjska rdečica prenosljiva j-Ufli človeka: loti se predvsem ljudi, Ki5 ranjenimi rokami dado posla s syini? mesom ali se pri takem delu ranif°>> da bi si rane pozneje dobro umili in' kužili; kaže se v lahki obliki kot kOR. *uE vast izpuščaj ali pa kot težko sp'<$ mrzlično obolenje. Zlasti poleti je P*1 kovanju mes® N0\ Oc ISSI nja ''eni stop s svinjskim mesom na •- g previdnost; svinjsko meso namreč vsebuje rdečične klice, četudi izvi navidezno zdravih svinj; le-te so ali stalne nosilke klic ali pa se naliajalj' takozv. inkubacijski dobi tik pred iiom bolezni. — Cim pa je z uvedbo cepljenja v"*- ^ la biti rdečica strah in trepet svini®^ cev, se je „ačela v zadnjem desetW tudi pri nas vedno pogosteje poja'vil . svinjska kuga, ki je v srbskem in hrV? skem delu naše države že od 1-stalna. Vedno bolj rastoči promet nami in našimi južnimi brati nam je dobrim in slabim prinesel tudi s vi kugo. Po uradni cenitvi znaša škod« jo povzroča ta kužna bolezen, sam4 dravski banovini letno nad 2 mil$T din, v celi naši državi pa ni daleč od $ lijarde. ! m Svinjska kuga ni morda evropska _ celo naša jugoslovanska posebnost, več gre tudi tu kakor v marsičem, ^ lostno prvenstvo Ameriki; v zadnjih & setletjih preteklega stoletja se je tam rJl| širila tako močno, da je odtlej samo Združenih državah povzročila letno ^ no vsoto 3 milijarde dolarjev škode-Amerike se je razširila svinjska kuga [j vse kontinent' in se je 1. 1895. pojaV' v Srbiji in na Hrvatskem, kjer je P0^!: kosila na debelo in leto za letom pobf?| približno eno tretjino vseh svinj. (Da1i{" Lobnik Franc, živinozdravnik. Pni Oto tež Cel da sin ki 8:6 yai igr n. Toča uničila slavonske vinogf®^ V Tmovačkem vmogorju pri Djakovu , okolici je debela ter dolgotrajna toča čila do 80% grozdja. Ponekod sploh bo trgatve. n. Nočno telefonsko in brzojavno bo so: morali na pošti v Vinkovcih Po,)0i{ no ukiniti, ker je preveliko pomanjkanj osebja. Poleg tega sta dve poštni urad®", zaradi prenapornega dela duševno ob0* li. ■ i5 n. Zagrebško katedralo obnavljajo- milijonov dinarjev bodo stala obnovil na dela na zagrebški katedrali. Južni st® katedrale je že obdan z odri od vrha , tal. Obnovitvena dela bodo trajala ^ let. Marija Fred Kalij V jeseni, ko je začel po malem pršeti hladen dež in je bila ulica močno razvo-žena, se je s transportom vrnila tudi Marija Horvatova. Dve leti dela na Me-klanburškem sta jo precej spremenili. Ni bila več bleda, malce sramežljiva m nerodna mlada vdova; da, bleda je še vedno bila, ali njena bledica je zadobila svojsko polnost, ki je tako značilna za mlade mestne gospe. Drugače pa se je še nekoliko zdebelila in postala samozavestnejša. Na starega, pred leti umrlega moža ie že skoro pozabila. Še otrok ji ni bil povšeči. Pa otrok je le bil končno tu in trebalo se ga ie na neki način spomniti. Z darili, če že ne s srcem. Ko se je z velikim usnjenim kovčegom izrinila iz goste množice ljudi na peronu, je ob pločniku zagledala svojega otroka. Mala Mariška je v povaljani oblekci stala ob svoji rednici, drugi »mami« in z očmi iskala med ljudmi... Spominjala se je itak več očitno ni. S hitrim korakom je zato stopila k otroku, in preden sta se otrok ter rednica Mdca vsega zavedla, nervozno poljubila dekletce na brezbarvna ličeca. — Mariška, otrok. Druge, nežneiše besede ni spravila iz sebe. Vse do doma, ki ga je zapustila pred več ko tremi leti, ni govorila z M^co o ničemer drugem kot o vožnji in domačih fcowotari]Mi. Otroka kot da ne bi bilo, 'kot da bi sploh pozabila nanj. Znova ometene in pobeljene hiše, radovedni in znani ljudje so jo mnogo bolj zanimali. V hiši iz katere se je pred dnevi izselil najemnik pa je Mariško bogato obdarovala, da ljudje res ne bi rekli, da ni bilo nič ali »ne mnogo«. Tako pa so videli, da ima res nekaj pod palcem. Drugače se verjetno ne bi vračala sem, med ljudi, ki so iz dneva v dan teže spravljali denar za davke. Sprva se je težko vživela v nove prilike. Pozneje pa je že šlo. Celo neke vrste materinski odnos je našla do svojega otroka, ki se skoraj ni znašel v tem, zanj docela novem okolju. Razen gospodinjskih in hišnih opravil ni delala ničesar. Penez je imela še dovolj za enkrat. Tudi na čedno poročno »partijo« je včasih mimogrede mislila. Moral pa bi biti to mlad, soliden mo§ki in seveda z dobrim premoženjem ali službo. • Ob zimskih večerih, polniti dolgočasja, je hodila k sosedom, kjer so lupili bučno seme ali pa čžsali perje. Pripovedovala je strmečim ljudem, kako prijazni so na tujem moški, kako se lahko dobro zasluži. Njen gospodar je bil sploh blaga duša. Samo nekaj tednov je delala na polju, potem pa jo je zaposlil pri hiši. — Da vam bo laže, je rekel. — Pa je bil fest fant, ta gospod? so se pozanimali nekateri mladeniči. Zenske so zmajale z glavo. — Fest, je odgovorila docela ravnodušno. brez sramu. Rjave očj je zapičila v izpraševalce. Mlad trgovski pomočnik pa se ni dal ugnati kar tako. Migal ji je z obrvmi, se nasmehnil. Tudi kak vic je povedal. Nekega večera, pri žtdomašu, ii je v šali dejal: —Grem z vami. Sliko tistega gospodarja mi boste pokazali. — Falot, mu je hudomušno zabrusila. — Prosim, to je žalitev, za kazen poljub! Ugasnili so luč. Med vsesplošnim hihitanjem in cmokanjem je pritisnil vdovo k sebi. Povešene prsi so ji burno plale. —Ena, dve tri... je štel neki glas. —Hudiča, pogače ste pobrali, to! je rekel pomočnik v veselem razpoloženju. Ko ie prišlo še vino na mizo In se ga je malo navlekel, je drzno silil v Marijo. Proti polnoči sta oba Izginila. Nekaj tednov po tem ni bilo nobenega prav nikamor. Zenske so vedele o tem mnogo govoriti. Posebno stara Ko-vačka, vestna bogomotfka. v Marija pa je na vse molčala. Redkokdaj se je prikazala na ulici, slej ko prej pa je še vedno sprejemala na stanovanje Štefana, mladega pomočnika. Z Mariško ni ravnala posebno prijazno. Dekletce je močno shujšalo. Ko je bilo zime že tako rekoč konec in so južni vetrovi dali slutiti ljudem iz ulice bližajočo pomlad, je prikrevsal neke noči Števek močno pijan k Mariii. Ošte-la ga je pošteno, seveda. Tedaj pa je vzrojil, postal tako nasilen, da se ji je zagabil. Porinila ga je skozi vrata in zaklenila. S. stoterimi kurbami jo je obkladal na ulici, zraven pa kričal o nekem de- narju. Po tem dogodku se je prvič v čutila močno osramočeno, razgaljeno-so pa še otroka začeli spraševati o j* in onem in so starice skoro vsak premlevale nekaj med brezzobimi uS ’ se je odločila. ,e Nekje je bil še vendar svet, nekje sej dalo še kljub vsemu zaslužiti in lepo 1 vetl i/fc Dobila je kontrakt. V prvih apri]sK1 dneh, ko se vrne prva lastovka z ko vzcveti ibojna, se ie s transport odpravila v Nemčijo. j Bilo je prav tako kot ob jesenskem P . hodu. Na pločniku pri postaji sta spet M6ca in Mariška. Slednja Je drobna, tiha. Morda je bila res m® . norčav, nerazvit ortok, kot so govor' otroci. — Zbogom Marija, vso srečo, se je kajsko poslovila M6ca. Med prsti je gledala lepe marke. — Zbogom Mariia, je brezčutno P° novil otrok. . — Mama, je nagk> popravila Marij® ' poljubila otroka na čelo. . Ko se je vozila med polji, se je do111' slila otrokovih besed. Neznano težko > je postalo pri srcu. Res, ne mati, bila J zgolj ženska z imenom Marija — za sV. jega slabotnega otroka. Zenska, ki jo 0 jemliejo moške roke. — Zbogom Marija! Ob tem bi se najraje vrda pod v Madž., pomeni ltfspf. ; jogrf Teniško prvenstvo Slovenije 1 PRVAKI SO O. BLANKE, GDČ. LIRZERJEVA TER GORŠEK (CELJE) TEKMOVANJA V DOUBLli SE NISO ZAKLJUČENA ISSK S? do nedelje so bile na igriščih , v LJudskem vrtu tekmova-veniip , temških igralcev iz vse Slo-sioDnin nasIo,v P(Taka- Mariborski za-v belem Pokazal1 ogromen napredek Prifcva) Por i- V moškem singlu je pre-OIo ru”? zl??S.aI državni juniorski prvak . r \e *rfl,na-lu ,Premagal Alba- cdian • Juruorji je zmagal ttasat vvA-’ i Je,P° ostri borbi pre-sitiglu X --- .S 1 A:®i V damskem ki TT ie Z0Pet prvakinja gdč. Lirzerjeva, J ImaIu premagala go. Voglarjevo z 8:6, fi.i - ±"_, 0“*“ 6^- VUglillJCVtl L vanip 'tČ. r • x.®ra v dvoje je bilo tekmo-im-ain fe, jjjno radi dežja ter se bo od-Sosnodm3 ? P' 21- avgusta. V doublu *e—Hit?«.! ? pnlia d° finala para O. Blan-doublu Ji r Mali—Tončič, v mešanem ter—pu i Sa- Babič—Tončič ter gdč. Lir-PinaiP. p. Rezultati Gospodje, single: iffi: BJanke-Albaneže G.l, 6:1, se?ni-"Tonz.;^^cAke—Mali 6:0, 6:1 in Albaneže iloršek- 7 c o r ’ 6:3; četrtfinale: Blanke 'erne :4, 66:1, ------, Ton- Albaneže—Holzin- ?er 6 n C h'— mumrcic—nuitm- bian š t e A °.smmskl finale: Blanke—Fa-’ b;U. Goršek Milavec 6:1, 2:1 od- nnser ;r , auiC 0 ■% a o oastopn, noi-Voglar 6:1, 6:3, Albaneže—Dernov- ®sarska dirka »Okrog Pohorja" 'elikn Maraton je priredil v okviru MT prorri ,k°lesarsko dirko na 157 km dolgi lice—u• fuabor—Fram—Slov. Bis trica— Str a-C~S1 o ven j i Gr adec—Dravograd r° le ^ ®r?~Maribor. Na dirki, za kate-kvL,,;,ada]° veliko zanimanje, je od pri-dfŽavo i najboljših dirkačev iz vse šč$ve, sjartalo ob 5.24 na križišču Koro-leg Vrazove ulice 26 tekmovalcev. Po-Posebi1-08111 domačih tekmovalcev je treba nika r omenili državnega prvaka Prose-slabji, Gustava iz Zagreba. Radi izredno ka(W °~st je do konca vzdržalo le 15 dir-pri —‘ ježjih poškodb ni bilo. Na cilju 11. Vp,?, n Pal'ku se je zbrala okoli pol godbe • množica gledalcev. Ob zvokih Hifc J® Pni dospel na cilj Guslav Prose-2. jfn odličnem času 5:02.1, sledijo mu: , S°dec (Maraton) 5:10.47, 3. Jože MiČ Celje) 548.02, i._ Stjepan tftTM (Olimp, Zagreb) 5:19.01, 5. Grego-ltudn)/o (Edinstvo, Ljubljana) 5:20.20, 6. terui SfL.pt (Olimp, Zagreb), 7. Oskar Oto Btrcm instvo, Ljubljana), 8. Jerneje eljeV ir, Celje), 9. Jože Spajzer (KSK, 10- Anton Grmek (Tekstilni KK, Ma- Vk- no.or^nčani dirki so kolesarji krenili v »IT, z godbo na čelu na razstavišče Pan’a vf je mž- Lah v imenu mestnega žu-P°kal J' čuvana izročil zmagovalcu krasni Maratr,~r' Juvana, ravn. Loos pa je predal °rčflnU Sodcu kot najboljšemu Mari-510 ,P°kal MT in MTK. Ostali do 10. JeP lična praktična darila. j^dinska Slavija v Mariboru praznik ob pol 16. uri bo na r®Va®Žfi 'griščih ISSK Maribora začetek n«kitega prijateljskega srečanja med tc-^ždihd, družinama ISSK Maribora in va-e Slavije. Pre^., Beogradu je BSK v nočni tekmi — kal Jugoslavijo s 3:1 (0:1). (0:1). šek 6:2, 6:0. Juniorji, single: Finale: Goršek—Vute 6:3, 1:6, 6:1, Vute—Vampi 6:4, 2:6, 7:5, Goršek—Milavec 7:5, 6:0, Blanke II.—Perne 6:2, 6:1, Vute—Krell 6:1, 6:0, Vampi—Slana 6:0, 6:4, Slana Cepuder 6:4, 6:1, Krell —Finžgar 6:1, 6:3, Vute-Podlesnik 6:2, 6:2, Milavec—Kleimvachter 6:0, 6:0, Goršek—Kodrič II. 6:1, 7:5, Podlesnik—Kobi II. 6:0, 6:1, Vute—Demovšek II. 7:5, 6:1, Milavec—Kodriči. 6:2, 9:7. Dame, single: Lirzer—Babič 6:1, 6:2, Lirzer—Voglar 8:6, 6:1. Gospodje, double: Tončič—Mali: Skoberne—Holzinger 6:2, 3:6, 6:4, Blanke—Hitzel : Kirbiš—Albaneže 6:1, 6:3, Skoberne— Holzinger : Mazi—Vampi 6:2, 6:3, Tončič —Mali: Škapin—Demovšek 6:4, 6:4, Blanke—Hitzel : Milavec—Dernovšek II. 6:1,6:0, Kirbiš—Albaneže : Bergant—Voglar 6:2, 6:3, Bergant—Voglar : Grili—Schvvarz 6:4, 6:0. Mešani double: Lirzer—Hitzel: Mazi— Vampi 6:3, 6:2, Babič—Tončič : Voglar— Albaneže 6:2, 3:6, 6:3, Mazi—Vampi : Pe-klar—Kirbiš 6:1, 6:4, Babič—Tončič : Perne—Fabian 6:1, 6:3. Za tekmovanje je vladalo veš čas veliko zanimanje. Organizacija je bila v veščih rokah ravn. Babiča, ki mu gre za brezhibni potek posebno priznanje. c. Na igrišču SK Olimpa bo jutri ob pol 18. uri nogometna tekma SK Olimp proti SK Celje. s. Tekmovanje za juniorsko državno plavalno prvenstvo v Hercegnovem je zaključeno. V plavanju je dosegla prvenstvo Viktorija (Sušak), v waterpolu Jug (Dubrovnik) v skokih pa Ilirija (Ljubljana). s. Na konferenci klubov HSS v Zagrebu je bilo sklenjeno, da bo v hrvatsko^slo-venski ligi sodelovala samo Ljubljana. Žrebanje se ne bo ponovilo, nego bo Ljubljana igrala vedno s prostim klubom v vsakem_ kolu. Ustanovljen je bil posebni tehnični _ odbor, v katerem so zastopani vsi ligaši. Ta odbor bo tudi nadaljeval delo za reorganizacijo JNS-a. ,,Novosti" poudarjajo, da slovenski klubi niso sklenili na občnem zboru LNP-a pristopiti v HNS — o tem je poročalo tudi že drugo časopisje — temveč so sklenili samo tesno sodelovanje. V slučaju pa, da bo JNS izvajal sankcije in jih črtal, bodo ustanovili Slovensko nogometno zvezo. s. V vzhodnem ameriškem teniškem prvenstvu je Riggs premagal svojega rojaka Parkerja z 1:6, 6:4A 6:4, 7:5. Kakor znano bosta Riggs in Parker branila Davisov cup, ki je v posesti USA. s. Nemec Harbig je postavil v Berlinu nov svetovni rekord v teku na 400 m s 46 sek. s Razlika golov bo v bodoče v Nemčiji odločala mesto dosedanjega količnika pri plasmaju dveh klubov z istim številom točk. Nemška zveza je_ sprejela ta sklep, da vrne nogometni igri njen prvotni napadalni značaj, kajti pri tem sistemu bo za vsako moštvo priporočljivejše od znane obrambne taktike, da skuša doseči čim več golov, četudi pri tem malo zanemari obrambo. S tem se bo tudi dvignilo zanimanje občinstva, ki hoče videti gole. s. Prva meddržavna tekma Nemčija— Slovaška bo 27. avgusta v Pressburgu. Nemčija bo nastopila istočasno tudi proti Švedski v Stockholmu. s. Praška Sparta je premagala reprezentanco Litve s 3 :0. 1 Uspel plavalni dan v Mariboru Čufar 'am za turškim gričem Vesela zgodba iz resnih časov 5 Reprezentanci mest Zagreb: Maribor 49:42 Navzlic izredno neugodnemu vremenu je marljivi MPK na Mariborskem otoku pred cca. 300 najnavdušenejšimi ljubitelji plavalnega športa izvedel popoln spored dvoboja mestnih reprezentanc Zagreba in Maribora. Odlično organizirana prireditev je nudila izvrsten šport. Borba za zmago je bila težka in ostra, toda v strogih športnih mejah. Zagreb je nastopil v najmočnejši postavi. Večino so tvorili člani Zagrebškega plavalnega kluba ojačeni z nekaterimi člani Haška in Marathona. Barve Maribora je zastopalo moštvo MPK, ojačeno z idvema članoma SK Ilirije iz Ljubljane (Pestevšek in Ziherl). Spored se je razvijal sledeče: 50 m prosto: 1. Guček (Z) 28.3, 2. Do-natič (Z) 29.1, 3. Zimic (M) 30-8, 4. Jandl (M) 31.2. Zagreb 8, Maribor 3 točke. 3x50 m prosto, juniorji — izven sporeda: 1. MPK I. 1 J53.3, 2. MPK II. 1.57.5, 3. MPK III. 2.24.2. 100 m prsno: 1. Dvoržak (Z) 125-8, 2. Škapin (M) 1.31.2, 3. Gala I. (M) 1.34.1, 4. Vodička (Z) 1.48.7. Zagreb 14, Maribor 8. 100 m prsno — dame — izven sporeda: 1. Fišer (ZPK) 1.51.6, 2. Najman (ZPK) 1.56.2. 100 m hrbtno: 1. Pestevšek (M) 1.30.—, 2. Smerdu I. (M) 1.37.-, 3. Pertot (Z) 1.43.—. Zagreb 16, Maribor 16. Ekshibicijski skoki: Poleg večkratnega jughoslovanskega prvaka in olimpionika Branka Ziherl (Ilirija, Ljubljana), ki je s svojimi težkimi in mojstrsko izvedenimi skoki zadivil občinstvo, so nastopili tudi člani MPK: Berlič, Podbukovšek, Košak, Gala in Starc in dokazali, da je šola, ki so jo v zadnjem času imeli pri Ziherlu, že obrodila vidne sadove. Posebno sta ugajala Berlič in Podbukovšek. 100 m prosto: 1. Čuček (Z) 1.07.—, 2. Pestevšek (M) 1.08.2, 3. Bleiveis (Z) 1.12.8, 4. Zimic (M) 1.13.8. Zagreb 23, Maribor 20. Štafeta 3x50 m mešano: 1. Maribor (Pe-stevšek—Škapin—Ziherl) 1.45.2, 2. Zagreb (Pertot—Dvoržak—Guček) 1.54.2. Zagreb 29, Maribor 30. Štafeta 3x50 m prosto: 1. Zagreb (Blei-weis—Guček—Donatič) 1.30.—, 2. Maribor (Gold—Pestevšek—Zimic) 1.34.—. Zagreb 39, Maribor 36. ^Vaterpolo: Zagreb je nastopil z izredno močnim moštvom, v katerem so bili tudi znani državni reprezentanti brata dr. Bibiča in dr. Katic v postavi: Bleivveis— Sergovič—Kreculj—dr. Katic—Donatič—dr. Bibiča Ivo—dr. Bibiča Tonko, katerih večina je nastopila le v waterpolu. Maribor je zastopalo moštvo: Lampret, Gold, Škapin, Pestevšek, Jandl, Zimic, Krstič. Igra je bila zelo napeta. Zagrebčanom se je j poznalo, da so odlično vigrani in rutinirani, saj so pred kratkim zmagali nad Ilirijo v državnem prvenstvu: Pod vodstvom sodnika g. Ziherla je igra zaključena z rezultatom 5:1 (3:1) za Zagreb. S tem je doseženo končno stanje točk 49:42 za Zagreb, kar je za Maribor z ozirom na močno postavo Zagreba zelo laskav uspeh. Pred pričetkom tekmovanja je predsednik Mariborskega plavalnega kluba Evgen Bergant s primernim nagovorom pozdravil goste in jim izročil lep šopek’ nageljnov s traki v klubovih barvah. Žirija, na čelu katere je bil delegat JPS g. Stergar in s člani inž. Kurir za Zagreb in Bergant za Maribor je poslovala brezhibno. Po končanih tekmah je MPK gostom priredil prijateljski družabni večer. Plavalna tekma na Dravi Dopoldne je Mariborski plavalni klub izvedel na 3 km dolgi progi na Dravi (Mariborski otok—kopališče Kristijan) plavalno tekmo. Vsled neugodnega vremena in mrzle vode je startalo le 7 tekmovalcev, ki so dosegli sledeče uspehe: zmagal je član MPK Lampret v času 17 minut 23 sekund, kar je najboljši čas, kar jih je do sedaj doseženih na tej progi. Drugi je bil žilavi Sihert Anton, ki je včasih resno ogrožal Lampreta s časom 17.40. 3. Živko Janko, član Sokola II. v 17.56- 4. Balon Franc (Sokol II.) v 18.07. 5. Fajdiga (MPK) v 18.30. 6. Sihert Josip v 18.41, dočim je moral 'Kurnik (Studenški SK) vsled stare poškodbe na pol proge odstopiti. Zanimivi prireditvi je na brvi in državnem mostu prisostvovalo ogromno gledalcev. Na cilju je prireditelje presenetil lastnik kopališča g. Kristijan s toplo obleko in čajem ter na ta način pokazal veliko razumevanje za plavalni šport Prvi trije placirani so prejeli lepa darila MT. Organizacija je bila brezhibna, marljivo pa so v čolnih pomagali člani Studenškega športnega kluba. Letošnje plavalne prireditve v okviru MT so pokazale, da razpolaga Maribor z izvrstnim plavalnim materialom, ki bo s podporo javnosti in merodajnih faktorjev v jugoslovanskem plavalnem športu igral v kratkem zelo vidno vlogo. SK Rapid v Celju Mariborski SK Rapid je včeraj gostoval v Celju ter premagal tamkajšnjo Jugoslavijo z rezultatom 6:3 (2:2). s. Za olimpijski nogometni turnir 1940 se je doslej prijavilo 40 narodov, med njimi tudi Jugoslavija. UREDBA O UMETNIŠKIH ŠOLAH Prosvetni minister je izdal uredbo o umetniških šolah. Po novi uredbi se spremeni sedaj umetnostna akademija v Beogradu v akademijo likovnih umetnosti, sedanja umetnostna akademija v Zagrebu v akademijo glasbenih umetnosti, sedanja glasbena akademija v Beogradu s srednjo glasbeno šolo v glasbeno akademijo v Beogradu. Uredba predvideva spremembe tudi v Ljubljani. Sedanja visoka šola državnega konservatorija s posebnimi oddelki: dramatsko šolo, operno šolo in pedagoškim oddelkom se spremeni v glasbeno akademijo v Ljubljani. — Sedanja srednja šola državnega konservatorija v Ljubljani postane srednja glasbena šola s tem, da ta šola ostane poleg n. Osem žrtev je že padlo od skrivnostne lovske puške. V Vezišču pri Ča-zmi so padle zadnje čase znova tri žrtve od skrivnostne lovske puške. V vas je prišla sodna komisija iz Belovara, da bi raztelesila^ trupla, ali kmetje tega niso dopustili. Sele na prigovarjanje državnega tožilca so kmetje dovolili raztelese-nje. Vse žrtve so padle zadete iz lovske puške ,in to iz neposredne bližine. Zadnji žrtvi, Mato in Slavko Košak, sta bili ustreljeni z dvema streloma, ko sta se razgovarjala pri hišnih vratih z nekim dekletom. Ubijalec je neverjetno dober stre-lec. Komisija je ugotovila, da je vas razdeljena v dve skupini, ki se masovno ubijata. n. 14,000.000 je določila država za Osrednjo zvezo hrvatskih kmetskih zadrug. se d župnik si je otrl pot s čela in bil izvit!! naslonil na leco. Vernikom je tele in Pravo ganotje, ženske so ih-ne bi n,h*!11 SOsP°d si ni mogel kaj, da si fcob-, nans.a' s°lze- Potem je legla tneh-besedQ ldeg°v obraz, znova je povzel Seda se ltle"k°ba je pa spet zginila in be- V Sveto uU prot‘ niegovi volji sprevrgla Jx-'ZO, fa!ce°^r kry°Ioke, besedolomce, poži-P°vejjstvParje ‘n tatove pod sultanovim Plačnih h01’ moramo postaviti vojsko ry, ki Ax.aKu'3ran'nio našo krščansko ve-n‘m° naš ,tstvo med narodi, da ubra-2°niijo nr°H ° ^escdo bi našo sočno 1110 Pašo č iUj»evbu pohlepom, da reši-’ ^.ast naših žena in deklet, Vsak h Sa™‘b- Turek je kar za gora-h* Paših n?1?!- hko P°g,eda k nam. Do-' na i! 'ma že pod kopitom, če Častit; S’„ 1110 zbrisani s sveta.« ■S 8ovOriinI°Ž S' JC obrisal čel°- še in še Jača^e in , gro.z°tah sultanovih čet, ki so lLPok°Pcu lan"-*; S-3m° 2at0’ da Ra dr* > dem vlit;\ 5Hllk Je Pomislil, da mora Pa ie i , P°Ruma m ne samo gro- nadaljeval: »Nero je moril naše brate,- jih metal levom in žive sežigal. Pa je kljub temu zmagala pravioa nad krivico. Dvignili so se sužnji in propadli so tirani. Pravica teptanih in ponižanih mora na dan. Zdaj je pa važno samo to, da padejo najhujši nasilniki. Za vse je prostora pod soncem, ne mislimo za vse tirane, temveč za vse ljudi in narode. V delu in tovariški slogi, enaki med sabo kakor naši apostoli, lahko dolgo in dobro živimo. Bodimo si bratje in sestre ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. Naj ne bo nihče med nami lačen kruha in dobre besede, naj nihče ne krade svojemu bližnjemu plodu njegovega dela, naj nihče ne greni teh bežnih ur človekovega življenja v dolini solz. Spoštujte se, ljubite se, ljubite...« Micka ob teh besedah ni mogla strpeti, da se ne bi ozrla nazaj. Vsa srečna se je ujela z Janezovimi očmi. Oba sta bila neizmerno zadovoljna, da sta v tako polni meri izpolnjevala gospodovo željo. »Ljubimo se, da bomo v slogi branili naš doni, če bo to potrebno, če se zdaj ubranimo roparjev in očuvamo našo vero v pravico in naš lep jezik , zemljo in rod, potem se lahko nadejamo še lepih, zlatih časov.« Dolga je bila pridiga, a je morebiti še prezgodaj minula. Zavzeti verniki so po zadnjem evangeliju resnih, a odločnih obrazov prišli iz cerkve. Bolj plašne so bile ženske, Turka so se zelo bale in za svoje drage so bile v skrbeh. Janez je počakal Micko, četudi ga je mikalo med možake. Malo jo je pospremil, da je spe\ enkrat vsem pokazal svoje dopadenje nad njo: Obljubil 'ji je, da pride zvečer v vas, če že ne kar popoldan in potem se je vrnil nazaj pred cerkev. m. Pred božjim hratnom je bilo kaj živahno, kajti ob Janezovem povratku je iz oddaljene graščne prijahal bobnar in se ves zasopljen postavil pred možake. Malo je bil zamudil, pa je zdaj s tem večjo vnemo zabobnal in tako oznanil, da prinaša faranom grofova sporočila. Možje in fantje se ga niso nič kaj veselili, nič dobrega niso pričakovali iz graščine, a poslušati so morali grofovega sla in tudi narediti, kar jini je naložila posvetna gosposka. Do-trdno so bili prepričani, da bo bobnar prinesel posebno novico zaradi Turkov, pa so se urezali. Bobnar je oznanil, da morajo na grofovske njive. Možje so godrnjali, rekel pa ni nihče ničesar, čakalo jih je še delo na njihovih revnih poljih, za kar se pa grof ni njegov bobnar nista menila. Bradati možakar na konju je samo povedal hiše, iz katerih morajo biti drugi dan zarana ljudje na polju. »Da se kdo ne odtegne!« je zaklical preteče n odjahal proti graščini. Za trenutje je vse onemelo, potem pa se je oglasil star kmetič: »Doma imaš grofa, za hribom pa Turka!« Kdo drugi ne bi rekel nobene. Janeza, ki je delal v graščinski fužini, je že srbel jezik in malo je manjkalo, da se ni obregnil ob gospodarja. Marsikaj bi pa rad povedal, le začeti ni maral, Možje in fan-tje so se jeli razhajati, imeli so polno gla-vo Turira in nič niso vedeli, kako se ga naj ubranijo. »Ali mislite, da je res tako hudo-pod Turkom?« je^ spraševal kmetič, ki se je ze prej oglasil in bi se tudi zdaj rad pomenkoval. Zadrževal je ljudi, da se ne bi čisto raztepli. »župnik so še malo povedali.« »še vse huje je, -kakor si more človek misliti.« »Sultan lahko pokoplje ves svet v kr- vi in ognju.« Možaki so moževall in končno pričakali župnika. Domače je stopil med nje in bil vesel, da se še niso razkropili. »Se bomo branili pred pesjanom?« je vprašal. Uvod v jesensko nogometno prvenstvo Ž€LE2!WCAR JE DOSEGEL REMIS PROTI SK CELJU TER ZMAGO NAD PSK DRAVO. Po daljšem odmoru smo imeli včeraj na stadionu zopet dve nogometni tekmi, katerima je kljub idealnemu vremenu za nogomet prisostvovalo le maloštevilno občinstvo. SK Železničar—PSK Drava 8:1 (7:0) Kot prvi par sta nastopila Železničar II. ter ptujska Drava. Tekma je bila od začetka precej enostranska ter se je odigravala pretežno na polovici gostov. V drugi polovici pa so tudi Ptujčani dosegli časten rezultat 1:1. Simpatično ptujsko moštvo razpolaga z nekaterimi prav dobrimi posamezniki, vendar kot celota ni moglo biti kos mnogo boli vigranemu nasprotniku. Sodil je ss. g. ICopič. železuičar— Celje 2:2 (1<) Druga tekma je trajala le 2x35 min, ker se je pričela radi zamude vlaka malo pre- pozno. Radi tega pa sta tudi obe moštvi v celi igri forsirali silen tempo, pri čemer pa so gosti tako v brzini kakor v odločnem startu za malenkost prekašali domačine, ki so bili sicer v stalni pr er moči, a so se izgubljali v hiperkombina-cijah pred nasprotnimi vrati. Železničar je pokazal lepo tehnično znanje, pogrešilo pa je preveč dvigal žogo v zrak, pred vratmi pa mnogo premalo streljal. Pri danih šansah bi bil moral malo bolj raz položeni napad včerajšnjo tekmo dobiti Serijo golov je otvoril v 13. min prve polovice stiftar, ki je prevzel žogo s kola z glavo ter jo med nasprotnima branil cema, ki se nista razumela, plasiral v mrežo. Takoj v začetku druge polo,vicc je Dobrajc iz solo teka znižal na 1:1 ter v 20. min dosegel vodstvo. Sele malo pred koncem je Frangež izenačil iz prostega strela iz 30 m. Sodil je ss. g. Nemec. Šport v prekmurski prestolnici OB 15-LETNEM JUBILEJU SK MURE NE ŠPORTNE PRIREDITVE. SK Mura je včeraj proslavil svojo 15 letnico s številnimi športnimi prireditvami. Dopoldne je bil teniški turnir Mura—CSK, v katerem so zmagali Cakovčani s 3:1. Rezultati posameznih partij: Pevec (C); Kerčmar (M) 6:2, 4:6, 7:5, Kardoš (M) : Legenstein (C) 6:0, 8:|, • Neumann (C): Nemec M. (M) 6:0, 6:4. — Double: Pevec —Neumann (C): Kardoš—Nemec (M) 2:6, 6:4, 6:1. Popoldne so bile v krasnem Murinem kopališču plavalne tekme za naslov prva* ka Prekmurja. Prekmurski prvaki v posameznih disciplinah so: IM m sprint, seniorji: 1. Cvetko 1:14.2, lMn juniorji: Rušanov 1:19, 33 m prosto, juniorji: Vatovec 27, 33 m hrbtno, Juniorji: Rušanov in Šerbec 28, 33 m prano, Juniorji: Šerbec 28.1, SO BILE V MURSKI SOBOTI ŠTEVIL-— PORAZ SK LJUBLJANE. 4Wm prosto: Lajnščak 7:15, mešana štafeta 3x33 ni: Rušanov—Cvetko—Mesarič 1:13, mešana štafeta 3x100 m: Šerbec—Mesarič—Cvetko 4:10.4. Največ zanimanja je vladalo za gostovanje ligaškega teama SK Ljubljane, ki pa ni pokazal tega, kar se je od njega pričakovalo ter je moral celo prepustiti zmago domačinom z visoko razliko 0:3. Sodil je ss. g. Turk. V predigri ie reprezentanca Prlekije, ki so jo sestavljali igralci iz Ljutomera, Ormoža in Gor. Radgone, podlegla rezervi Mure z 2:5. Pred glavno tekmo je predsednik Mure ravn. Lipič pozdravil goste ter se javno zahvalil vsem onim, ki so SK Muri pripomogli do zgraditve stadiona s kopališčem. ŠTEVILNI MARIBORSKI ATLETI V SLOVENSKI REPREZENTANCI Za reprezentančni troboj Zagreb—Ljubljana—Beograd, ki bo koncem tedna v Zagrebu, so postavljeni številni mariborski atleti, kar ie lepo izpričevalo mariborski atletiki. Določeni so sledeči: Hlade, Lužnik, Lončarič (biti morajo v Zagrebu v četrtek ob 22.05), Zorko, Kramer, ar. Mus-nik, Badl (prihod v Zagreb v petek ob 22.05), Gujznik, Muravs, Gregorovič, Oror,-zy, Radič, Smerdel, ki morajo biti v Zagrebu v soboto ob 22.05. Glede polovicn voznine za atlete bo LAP pravočasno po skrbel. s. V povratni kvalifikacijski tekmi za vstop v ligo je 2AK premagal SK Balšič s 5:1 ter se tako plasiral v ligo. s. Prva kvalifikacijska tekma za vstop v slovensko-hrvatsko ligo se je v Varaždinu končala med Slavijo in Gradjanskim (Bjelovar) s 5:1. s. Blejski turnir. Na mednarodnem teniškem turnirju na Bledu preseneča poraz Smerduja Borisa, ki ga je gladko izločil Madžar Szempeter, V semifmale pridejo Schaffer—Szempeter ter Laslo—Radovanovič. V damski konkurenci je osvojila prvo mesto gdč. Kovačeva z zmago 6:2, 6:3 v finalu nad gdč. Floriianovo, zmagovalca v moškem doublu sta Smerdu—Laslo, premagala sta par Radovanovič—Schaffer s 0:1, 6:3, 6:4. V Amaterski Šahovski turnir v Zagrebu Stanje po 7. kolu. A skupina: Gligorič 67», Rajkovič 6, Jerman 5‘/», Šiška 47», Feuer in Majstorovič 4 itd. B skupina: Gabrovšek 6, Šorli 57», Berner, Ra-bar, inž. Weiss 47». Carev 4 itd. Damako prvenstvo: Timotejeva in Petrovičeva 6, Antonijevič 4, HraŠovec in Ma-rut 3 itd. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V radii) oglatih ituc vttkt beseda SO par, tnlmulb priitoJMna za te eglase le din S Dražbe, preklici, dopisovanja ta ienitovanlslcl oglasi din 1— po buedl. Najmanlii znesek za te oglase je din 10.—. Debelo tiskan« besede h računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno objavo znaia din 2_____ Znesek la male oglase se plaiuje tako) pri naročilu, oziroma ga ie vposlatl v pismu skupat z naročilom alt pa po postni položnici na čekovni račun it. 11.409. Za vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora prllotltl znamka za 8 din. KOROŠKE BRUSNICE sveže, razpošilja vsako množino Pugetnik Ivan, trg., Ll-beliče-Meža. 7638-1 Prodam PRVOVRSTEN KIS za vlaganje dobite pri Ivan Pečar, Maribor, Gosposka 11 7503-4 Globok OTROŠKI VOZIČEK poceni na prodaj. Ruška c. 4. 7608-4 MESARJI prodam dva vola 3% leta stara, debela. 5 minut od postaje Črešnjevec, proge Slov. Bistrice. Karl Javornik. Lokanja vas pri Slov. Bistrici. 7611-4 Prodam DVOSTANOVANJSKO HIŠO z lepim vrtom. Radvanje Pohorska cesta 36. 7614-4 ŠTEDILNIK kahli. stari format, dobro ohranjen, se takoi proda. — Vprašati Aleksandrova cesta 46/1.. (banka). 7620-4 Zahvala Smatrava za svojo dolžnost, izreči tem Pfton* hvalo šef-primariju bolnice v Mariboru II. kirurgičnega oddelka »F g. dr.Vladimir Brezo v n iM ^ . orlO* za vestno in s polnim uspehom izvršeno opei najini hčerki, kakor za njegovo brezprimei no in p# valno zdravniško oskrbo pri nadaljnjem zdravljc' Iskrena hvala tudi njegovim gg. asistentom g. <«■ vi če vi, g. dr. Horvatu in g. dr. Pikotu! «„>< G. šef-primarija II. kirurgičnega oddelka dr. »K Brezovnika lahko priporočava najtopleje vsem. vniške oskrbe potrebnim. u J Franc in Marija M Sv. Jakob v Slov. gor. P< Proda se ENODRUŽINSKA HIŠA z nekaj zemlje, blizu postaje v Rušah št. 127. 7622-4 Proda se zelo lep in ohranjen ŠTEDILNIK Sp. Radvanje 55 . 7650 —4 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK moderen, skoraj nov, na prodaj. Mlinska 34. oritl 7513—4 Stanovanje išče Iščem moderno komfortno 4-SOBNO STANOVANJE od 1. oktobra dalie. Ponudbe na Ceršaško tovarne lepenke Maribor. Maistrova 17. 7434—6 Stanovanje Odda se novo STANOVANJE sobi in kuhinja s pritiklinami na Teznu Pri postaji. Gregorčičeva 1. 7610—5 STANOVANJE sve sobi in kuhinjo se odda. Kneza Koclja 26. 7630—5 SOBA IN KUHINJA se takoj odda. Zrkovska c. 7, Pobrežje. 7631—5 SOBA, KUHINJA, KABINET shramba se odda stranki brez otrok 1. sept. Bolfenkova ulica 15. Studenci. 7639—5 Sobo odda Odda se PRAZNA SOBA eni ali dvema odraslima osebama. Stritarjeva 30. Studenci. 7604-7 Odda se SOBICA gospodu brez hrane. Jerov-škova, Magdalenska 42. 7606-7 »HERMES« enoletni trgovski tečaj, Maribor, Zrinjskega trs; 1, sprejema dnevno prijave. Praktičen strokovni trgovski pouk. Nizka šolnina. Zahtevajte brez-plačne prospekte._______6967-1 NOGAVICE, KOPALKE kombineže, obleke-blago, plat no, volno itd. nudi »Mara«, Koroška 26. 7137-1 IZBORNO VINO! Muškatni silvanec, renski rizling ter prima namizno vino sv. Peterčan po zmerni ceni dobite v gostilni »Prešernova klet« v Oosposki utici. 7297-1 RENSKI RIZLING iz vinotoča »Habakuk« še do konca t. m.___________ 7625-1 GRADBENI MATERIAL vse vrste streSne in izolirne lepenke, smolni cem«nt, bitumen. resitol dimniška vratca iz armiranega betona po originalnih , tovarniških cenah apno. premog, drva, kolobarje po nizkih cenah dobite v lesni trgovini D. Štuhec, Maribor. Tržaška cesta. 7626—1 VINO PO DIN S.- toči vinotoč Ipavic. Košaki 62, 10 minut od glavnega kolodvora, nasproti gostilni Kekec. 7637—1 KOLARSTVO Prisilna uprava v Marenber- gu daje v najem: delavnico za kolarstvo z mašinskim obratom (zalo*a lesa) in družinskim stanov »niem. 7641—1 KONCERT KOLESARSKEGA DRUŠTVA STUDENC! je radi slabega vremena pre-ložen na 15. avgusta. Gostilna Mras, Studenci. 7646—1 Prodam POSESTVO 60 oralov zemlje, in tristano-vanisko hišo z lepim vrtom ob glavni cesti v bližini Maribora. Naslov v uoravi. 7613-2 HIŠA se da v najem s I. septembrom. Levstikova 33, Tezno. 7615-2 STANOVANJSKO HIŠICO prodam z velikim vrtom, zad nia cena 10,500 din. Pogledati v torek do 4. ure popoldne. Spodnja Dobrava št. 51 pri Mariboru. 7628—2 mali oglasi se najcenejši, saj stane beseda samo 50 par Kupim KUPIM TRGOVINO ALI GOSTILNO x malo zemljišča proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe poslati pod »Trgovina« na upravo lista. 7636—3 PLANINSKE POSTELJE kupite poceni pri »Obnova«. F. Novak, Jurčičeva 6. 7643-3 SOBA se odda v Cankarjevi 1. Maribor. _ 7612-7 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda. Stanko Vrazova. Po torežie. Vprašati Lovec. Glavni trg 4. 7616-7 SLAŠČIČARSKI POMOČNIK se takoj sprejme ori Ilich Eman., Maribor. Slovenska ul. 6._______________7640—9 VAJENKA za šiviljsko Stroko se sprejme Naslov v upravi. 7644—9 Službo ISie TRGOVSKA POMOČNICA izučena v trgovini z mešan, blagom, zmožna kavcije, išče službo pod »Vestna«. 7609-10 KMETSKA VDOVA 54 let stara, išče službe k starejšemu gospodu, gre tudi k majhni družini v pomoč gospodinji. Plača postranska stvar. Nastopim lahko takoj. Naslov v upravi »Večernika« 7619-10 Dopisi POŠTENO DEKLE srednjih let z nekai dote želi znanja s starejšim gospodom ali vdovcem v svrho ženitve. Dopise na upravo pod »Pošteno dekle«. 7605-12 STAREJŠI GOSPOD samec, si želi znanja s samostojno damo srednje starosti v svrho skupnega planinskega razvedrila. Ponudbe na upravo lista pod »Trajno«. 7642—12 Lokal O&leke, Moti netite, pietet itd. v konlektifl lokofa id H 9 rib Ot Glavni trg 2 . TRGOVSKI LOKAL za trgovino z mešanim blagom z inventarjem vzamem v najem na prometnem kraju. Pismene ponudbe na upra vo lista pod »Takoi«. 7548-14 ODDAM LOKAL Obstoječ iz 2 sob. primeren za pisarno ali obrt na Ale- j ksandrovi cesti. Vprašati Mai [ strova 6/11.. Simončič. 71624-14 I NaznaniloI Naznanjam cenj. občinst^ da bodem 15. t. m. pomožno prodajalno Glavnem trgV ob mosta, prej Radio ter se priporočam za Vr cenjena naročila ,OBNOVA' F. Novak Catopitni papir zelo ugodno na prodal^ v uprav ..Večernika’ DVA GOSPODA se sprejmeta na stanovanje. Loška ul. 5-1. vrata 7. 7627—7 LEPA SONČNA SOBA s štedilnikom se odda s 1. sep tembrom. Koroška 67. 7632—7 GOSPODA sprejmem v vso oskrbo. Sme tanova 51-1, vrata 3. 7633—7 SPREJMEM GOSPODA sostanovalca. Piouševa ul. 4. vrata 1, poprej Vrbanova. 7635-7 Službo dobi MIZARSKI VAJENEC se sprejme. Maribor, Fran-kopanova 23. 7607-9 Hajboljše kosouno apno Rpnenice Rnt. Birolla, Kresnice piaarna: Rnt, Btrolla, Ljubljano. Dalmatinoua ulica 10 Otvoritveno naznanilo Cenjenemu občinstvu javljava, da sva dne 15. avgusta otvoril i inodistov' skl salon na Slomškovem trgu št. 6. Solidna postrežba, nizke cene. Priporočava se za naklonjenost VREČKO £ NOŽIH, modni salo» Maribor. Slomškov trg 6 Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka olica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67, in uprave štev. 28-67. - Poštni čekovni račun štev. 11. 4°9'