Ii)
dellc f:uilc populari di prima elassc di Capodisiria Smo dcllc scuolc populari ... di Capodistria 1901-1906; Jahrcsbcrieht iibcr dcn ZMand dcs y:]ksschulwrscns in Istricn pro 1904-1905. — 15. Od istrskega pedagoškega časopisja jc v biblioteki muzeja kpmp Ucn tržaški Učiteljski lisi 1920—1926 ena številka (12/1912) Hrvatske škole, Narodne prosvjete pa ni. Vesti o šolstvu v i stri pa ¡o objavljali tudi slovenski učiteljski rjosebcj Učiteljski tovaiiš 1861-1941 in Pipc.nik 1880-1949 (prim.članek A Vovka in bibliografijo Tatja-VLH°jan v: Popotnik-Sodobna pedagogika, Ljubljana 1980). — 16. Od Šolskih šematiz.mov (te brani tudi biblioteka SSM) omenimo vsaj PopDtnikov koledar za slo-'cnslje učitelje, Maribor 1886-1896 in Ročni zapisnik za slovensko učiteljsivo, Postojna, Ljubljana, 1894-1915, ki Pi lasajo podatke tudi za Primorsko (prim. Priročniki in karte o organizacijski strukturi v dcžeiali Koroški Kranjski, Pri morju in Štajerski do 1918. Zgodovinsko biblio-g čilski vodnik, red. J.Žontar, G raz... 1988, o šolstvu posebej 248-256), za zgodnja dvajseta leta pa Ročni zapisnik »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev« Julijske krajine za leto 1922,1923 (Trst). — 17. Arhiv SŠM, fond ylvC7il avstr. jugoslovanduh učiteljskih društev (odslej: Zave Ju), f. 5], ]. istrske razmere, 2. Pismo Učiteljskega drujtva ■rodna Prosvjeta uredništvu Učiteljskega tovu-nsJ, Buzet 25. januarja 1900. — 18- Arhi\ SŠM- Zavc-Za.'. zapisniki vodstva Naveze, tajniško poročilo pri seji upr. ,■ icga odbora, 3 1.3.1902 — 19. Arhiv SŠM,_ Zn-' '^26, Pismi Makaroviča iz Jelšan, predsedniki; Učiteljskega društva za kotar Volosko 15,5.1903. — To;arhlv ltM' Zaveza, f. 23: XVII. glavna skupščina ' J05 v Pulju, 1/7, demonstracije. — 21. prav tm-ni 1/19, Pismo M.AnžIovariu, predsednika koprskega učiteljskega Rušiva vodstvu Zaveze, lioljuncc, 26.8.1903. — 22. Arhiv SSM, Zaveza, f. 31 III
ZUSAMMENFASSUNG
Die Quellen für die Geschichte des islrianiehcn Schulwesens im Slowenischen Scliulmuscum
Bnmko SuStnr
In seinem Beitrag stellt der Autor vor allem das Archr gut im Slowenischen Scliulmuscum in Ljubljpna vor, dae in 189ti als Schulmuscum der slowenischen und der kroatischen Lehrcrscbafl aus IStrien gegründet wurde Er weist aul" drei Schulehroniken hin 'BHjuncc bei Tricst, Spoduje Skofijc, Brezovica hei Kozina), auT das Protokollbuch des Slowenischen Lchrervnreins für Islricn, auf das Archivgut der Bczirksschulaufsichtsbc-hörden (Inspczionc disereUalc dcMc Scuolc) und auf das Archivgui betreffs der liildungslätiskcil im slowenischen Küstenland während des 2. Weltkrieges und in den ersten Sachkricgsjahren. Kr macht auch auf die (noch) n ich veröffentlichte Abhandlung von FOstanck »Slowcnisch-kroatischc Sprachgrenze in Istricn. Archivgui für den Zeitabschnitt 1860 1956« aufmerksam. Ein wenig eingehender wird das Arehivgut m Bestand Verband der ostcrrc.ehisch-jugosla wischen Lchrcrvcrcinc, über die Mitarbeit von vier Lchrcrvcreinen aus Istricn im Verband Slowenisches Lchrcrvcrcin für den Kopcr-Bczirk war der Vc bandmitglied am längsten, das Lchrerverein für 'fch Bezirk Volosko von 1892 - 1906, das Lchrerverein Nationale Ausbildung mit dem Sitz, in Pazin (Mittcr-burg) flncl dss I ihre verein aus Veglia waren Mitglieder nur jinigc Jadrc am Jahrliundcrlübcrgang. Sic sind im Jahre 1902 wegen A?pcki der libcral-lHrikalcr Gegensätze aus dem Verband ausgetreten.
Vpliv dri :b(>nockononiskih sprememb na ^ orizacijo ustvarjalcev arhivskega gradiva v gospodarstvu 1945- 1991
Marija Kos
J'>znavanje družbenoekonomskega razvoja nam pomaga pri arhivskem delu ¡nje temelj za valoriza clJo oziroma za pridobivanje arhivskega gradiva pomembnih ustvarjalcev. S preučevanjem posa-rocgiih ustvarjalcev arhivskega gradiva ne more-111 ° spozriLiu njihovega pravega pomena, ampak ;imo zlasli dobro poznali družbenopol lične .n ekonomske razmere, v katerih so ustvarjalci delovali- V nadaljevanju bom prikazla, kakšne so bile £ azmere v naši državi od leta 1945 do 1991 in 1sl vp'ivalc na razvoj gospodarstva.
Ub koncu druge svetovne vojne leta 1945 je vodstvo Komunistične paitije Jugoslavije hkrati s prejemom pel i lične oblasti začelo poslavljali lemeljc Posla vi] c v novega gospodarske ca sistema. Na PctetjJ kongresu KPJ lela 1948 v Beogradu je Horis Kidrič dejal, da so s socialističnimi mclodam izKoreninili birokratsko parazitski značaj kapilali-Mlenega gospodarskega sistema,1 To sc dosegli z
zaplembami, prisilnimi upravami, naeionali-.aci o in agrarno reformo.
Za temelj celotnega t>osnodarskcga razvoja so po sovjetskem vzoru postavili industrializacijo in eleKt Akacijo. 73 te xc industrijo in energetiko so nemenili 90% vseli investicij v gospodarstvu. V ospredje so postavili razvoj metalurške in bazične industrije. Poleg lepa so načrtovali naivcčje povečanje proizvodnja v kovinski, kemični in električni industriji ter v : dustr.|i gradbenega materiala. Težišče indusi -alizacije ic bilo na razvijanju energetskih virov, na povečanju surovinske podlage in na izgradnji ključnih zmogljivosti za predelavo surovin. Naj navedeni neka primerov. Leta 1948 so začeli grac,;li hidroelektrarni Vuzenico na Dravi m v Medvodah na Savi. Ob koncu leta 19*50 so odprli nov premogovnik p:i Soštan,u in ob niem zgradili termoelektrarn^ Na Jesenicah so začeli obnavljati železarno, leta 1949 so odprli novo valjamo Gra-
20
diti so začeli popolnoma nove tovarne, bistvene zli izgradnjo težke industrij, na primer Litostroj v Ljubljani in v povezavi z mun vodni laboratorij in Elektrotehniški inštitut Razvijali so avtomobilsko industrijo, na primer v Mariboru, in tiste panoge električne in kovinsko industrije, ki nai b, oskrbovale osnovo industi ializaeije.2
Organizacija državne uprave je bila taka, da so bili operativni organi posameznih gospodarskih ministrstev generalne ' i glavne direkcije, k. so vodile podjetja posameznih panog. Tako je bila država s svojim mehanizmom neposredni voditelj podjetij. Ta so bila po svojem pomenu razdeljena na zvezna, republiška in lokalna.
Podjetja zveznega pomena so vodila zvezna ministrstva, republiška podjetja republiška ministrstva, lokalna pa so vo ili okrajni, mestni in krajevni ljudski odbori. K lokalr i ndustriji so prištevali predvsem proizvajalna podjetja, torej industrijska in rudarska ter nekatere obrate in delavnice kmetijskih zadrug. Prevladovala so podietja in obrati lesne (317), kovinskopredclovalnc (185), živilske (165), tekstilne (151), usnjarsko-obutvene ndustri-jc (149) in industrije gradbenega matei ala (119)-od skupno 1 138 podjetn, ki so bila zgrajena pred letom 1940. V naslednjin letih, ko je del le teh prešlo v republiško pristojnost, precej pa so iih združili, sc jc njihovo število precej zmanjšalo. Glede na panogo so leta 1951 prevladovali'lesni in tekst::ni obrati. Več kot polovica vse tcksLlnc industrije jc bila osredotočena v večjih mestih. V prvem obdobju ni dosegala načrtovanega razvoja.3
Poglejmo si primer tekstilne industriie. Ker je bilo treba po Bojni zadostiti velikim potrebam prebivalstva po tekstilnem blagu, so proizvajali kar največ, ne glede na kakovost blaga in na stanic strojnega parka. V ta namen so načrtno koneentri-tali teksLilno industrijo, kar sta omogočili nacionalizaciji leta 1946 n 1948. Ker so svilarski sektor skonccntrirali v Mariboru, sta morali v Kranju Ti-skanina, prej Jugobruna, in bivša Jugoceška odstopiti svoje svilarske in polsvilarskc stroje tekstilnim tovarnam v Mariboru. V Škof,i Loki so ukinili tkalnico lirumen in Thaler in njihove stroje prenesli v Kranj, kjer so združili Tekbtilindusovo tkalnico in Tiskanino.4
Tako seje v Sloveniji fizični obseg proizvodnje v teksten i industriji od leta 1952 do leta 1962 /manjšal iz 27,36% na 23,5%. Oblast namenoma ni dala nobenih investiei ;kih sredstev, ker jc bila mnenja, daje Slovenija imela dovoli razvito tekstilno industrijo iz obdobja pred drugo svetovno vojne. Zato so velike investiciji; za razvoj tekstilne industrije nameriali v druge republike. Vse nam peve podatek, da jc v Sloveniji leta 1939 predstavljala tekstilna industrija več kot 50% vse industrije, mcdLcm ko jc bik leta 1962 zastopana v skupni industrijski proizvodnji z 12,85%, Naslednja leta sc jc ta odstotek še zniževal.5
Pr takem sistemu polit.čno naertovanega vode nja gospodarstva podjetja niso mogla mnogo vplivati na svoje poslovale, ker so bila le izvrševalec planskih nalog. Država jc bila lastnik proizvajalnih sredstev in organizator celotne družbene produkcije. Proizvodna, delitev, menjava in potrošnja so
bile centralno plansko urejene.
Potrošnja je bila racionirana in garantirana s posebnim s stemom nakaznic. V zunanji trgovini j< vladal državn. monopol. Državni organi so načrtovali obseg zunanje trgovine in odreja način opravljanja zunanjetrgovinskih poslov. Proizvajalna podjetji1, niso smela opravbati zunametrgovinskih posiov. To so smela le malošte\ ilna zvezna zunanjetrgovinska podjetja.6
V	kmetijstvu so po sovjetskem vzoru načrtovali splošno kolcktivizacijo. Na osnovi splošnega zakona o zadrugah iz. leta 1946 so ustanavljali nabavno-prodajne zadruge, v letu 1947 pa prve kmetijske zadruge. Leta 1949 je bil sprejet temeljni zakon o zadrugah, ki je uvjdel kmetijske delovne zadruge. Kmetje so morali v zadrugo vložiti zemljo, osnovna in delovna sredstva. Po nekaj letih neuspešnih poskusov prisilne socializacije kmeta in vasi Jj oblast sprevidela, da s političnimi ukrepi in prisilo ne bo dosegla napredka. Zato so leta 1952 ukmili kmetijske delovne zadruge, vendar pa so še naprej zatirali privatno inciativo, na primer z desethektar-skim zemljiškim maksimumom, s prepovedjo na kupa kmetijskih strojev posameznikom, itd7.
Manjše kmetijske zadruge so združevali v večje, .s kmeti so vzpostavljali kooperantska rame rja, vendar pa večje kmetijske proizvodnje niso dosegli, saj so bile ccnc kmctijjl< ih pridelkov prenizke, zadruge pa niso imele svojih sredstev za investicije. Tako so v občini Kranj od vseh sredstev za investicije v letu 1957 namenili za kmetijstvo le 1,7%K.
V	obrti sta konfiskacija in nacionalizacija povzročili zmanišanic števila obrtnih delavnic. Njihovo število sc jc do leta 1946 glede na leta 1939 več kot prepolovilo. Ob tem se jc povečalo število državnih obrtnih delavnic. Vendar pa so premajhne investicije v obrtništvo, neustrezna davčna politika in splošna gospodarska politika, ki jc načrtno vzpodbujala industrializacijo, povzročili zaostajanje razvoja obrti in neustrezno strukturo obrtnih dejavnosti. V času od leta 1952 do leta 1970 je bilo vloženih v obrt le I % cclotn h bruto investicij.
V	gostinstvu in turizmu je razvoj potekal v odvisnosti od splošnih ekonomskih razmer v držav: Glede na to ločimo dve obdobji. Prvo jc bilo obdobje administrativnega upravljanja gostinstva in drugo obdobje novega gospodarskega sistema in prostega gospodarjenja gostinskih organizacij. V prvem obdobj u so obstajala velika in centralizirana gostinska podjetja na področju posimetnih administra tivno-tcritorialnili enot. Turistično gostinstvo pa jc bilo organ z ■■ano v okviru republiških hotelskih podjetij; nekatera pomembnejša so bila celo pod vodstvom posebnih uprav v zveznih organih za gostinstvo in turi/cm. V drugem obdobju jc postopno prišlo do decentralizacije upravljanja mreže gostinskih obratov, zlasli šc po letu 1954. ko so novi prcdp'si omogočali različne organizacijske oblike gostinskih in turističnm podjetij in obratov9.
Na začetku petdesetih let, ko sc politični voditelji začeli uvajati sa mou pravi jame v podjetja, se jc jugoslovanski ckonomsk' sistem znašel v nasprotju z ortodoksni m stališčem o nezdružliivosti socializma in tržnega gospodarstva. Pokazalo se je, da ie samoupravljanje kot negacija statističnega družbe-
Ep
nega odnosa moralo upoštevali ¿akonilosli tržnega gospodarstva. Le tako so se podjetja lahko spremenila v Iržnc proizvajalce. Vendar pa seje naslednja 'ela ekonomski sistem v drŽavi razvijal kol kombinacija samoupravljanja, tržnega gospodarstva in državnega reguliranja gospodarskih lokov. Priča smo svojevrstnemu paradoksu, ko je jugoslovansko politično vodstvo v svoji ideološki preokupaciji z namenom, da obrani in opraviči svojo dolgoročno samoupravno orientacijo, ostro kritiziralo državni etatizem, pri tem pa jim je prav etetizem, tako zvezni, republišk in občinski, pomenil najvilalnej-še oporišče.
Če a pogledamo naslednje obdobje od leta 1953 do 1965, ugotovimo, da so v tem času, zlasti na začetku šestdesetih let veliko investirali, predvsem v lahko industrijo, proizvodnjo potrošnih dobrin in v kmetijstvo. Dosežena je bila visoka rast družbenega proizvoda in nacionalnega dohodka (JI ,3 %), tako v industrijski kol v kmetijski proizvodni!. Pokazala pn so ?c številna strukturna nesorazmerja, ki so bila najizrazitejša med razvojno stopnjo le/ke industrije na eni strani ter kmetijstva in lahke industrije na drugi strani 10.
Leta 1960 je ustvarila industrija več kol 50 % narodne;^ dohodka, medlem ko je pred vojne zaostajala dale," za kmetijstvom in je ustvarjala narodi i dohodek v takem obsegu kot takratna obrt. Posebno hitro so se razvijale bazične industrijske panoge. Proizvodnja električne energije je bila 7,5-kral vc-cJ'i kot pred vojno, črne meialurgije 7-kral, proizvodnja v kemični industriji pa 9-kral večja kol pred vojno Ekonomski razvoj po letu 1956 ni več sledil slabo pripravljenim petletnim planom, ki tudi niso bili reafzirani. V drugi polovici peldcsc-tih let sd sc v glavnem popravljala siruklurna ne^o-ra-merju, nastala v dotedanjem razvoju. Veliko bolj kot prejšnja leta je gospodarstvo izkoriščalo tuje vip~, kar je omogočalo hiiro rast in visoko
sl^pnjoinvcsticijtl.
Sploh p.c obdobje od leta 1953 do 1965 odlikuje Po hitri m stabilni gospodarski rasli, ki je državi omogočala naglo zmanjševanje splošne ekonomske 11 iizvitosli. Pomembno je, daje industrija poslala vodilna gospodarska dejavnost in najvažnejši gene rmor dru:"benc«a proizvoda. V industriji jc prevladala proizvodnja sredstev za delo nad proizvodnjo Potrošnih dobrin. Na tej osnovi je bila dana realna in maicria.na podlaga za izredno velike investiciic.
'jveč so investirali v električno, kovinsko, usnjarsko m i kstilno industrijo, ki jc bila do tedaj
pcstavljenaVelik del invcsticij jc imel značaj n idomcjtitvemh naložb.
Izrcdnn vzpon jc v drugi polovici petdesetih let doživljala [skra. V desetletja 1950 dr 1960 jc bila n- i rednost proizvodnje povečana za 10-krat, Pa kljub l"mu ni mogla zadostili vsem potrebam na irz.iscu. V začetku šestdesetih let so prenesli del Proizvodnje na manj razvila območja, kjer so gra dih nove tovarne {v Lipnici, Otocah, Novi Gorici ln Novem mcslu)1^.
^ '-konomski razvoj je od srede Šestdesetih let za-novaH na ¿releji] materialni osnovi, pri čemer je
'lustrializacija dosegla zavidljivo raven. Pruiz-v°dna struktura je bila vccji tlel deagrarizirana.
Spemcnjiina je bila ekonomska in socialna struktura prebivalstva. Pospešen ekonomski razvoj jc pomenil tudi rastočo produktivnost dela in zaposlenost, To jc zahtevalo sleviinc rekonstrukcije in modernizacijo obstccčih kapacitet, manj pa graditev novih proizvodni,! kapacitet.
V	inš.itucionalncm pogledu pa ic lo obdobje v znamenju samoupravne in poslovne avtonomije gospodarskih podjetij. Na podlagi ustave iz leta 196.3 jc bila pripravljena gospodarska rciorma. Vendar pa seje ze dve leti kasneje začelo od nje od stopali. Gospodarska Kriza jc bila pc sledi ca vpliva politične dcologijc. Dozorelo jc spoznanje, da sc samoupravljanje ne more pn istoveti ti s poslovne avtonomijo podjetja. Ker pa so teoretiki in voditelji političnega ;n s tem ludi ekonomskega sistema v državi trdili, da morajo delavci dobiti oblas: nad ustvarjenim dohodkom in poslal aktivni udeleženci pri gospodarskem odločanju, so začeli z radikalnim spreminjanjem družbcnopoHtičncga sistema.
V	jeseni leta 1971 so spreieli amandmaje na uslavo iz leta 196.3. Sistemske spremembe so zaokrožili z novo uslavo Ida 1974. Tej sla sledila dva važna sistemska zakona in sicer zakon o osnovah sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije .i zakon o zdruzenem delu iz leta 1976. Zakonom jc sledil niz drugih resolucijskih normativnih dokumentov, ki so podpiral, in konkretiziral pravne norme, navedene v teh zakonih K
Posledica lega .c bilo povccanie števila družbenih pravnih oseb. Podit tja so spremljali | organi zaci.ie združenega dela. Tako 'C bilo na 7. kongresu KPS leta 1974 posebej poudarjeno, da morajo komunisti s svojim delom v družbenopolitičnih organizacijah m med delavci zagotovili, da sc TOZD organizirajo na naj nji h področjih delovnega procesa, ki jc za kij učena faza ui enota z zadostno reprodukcijsko podlago v okviru skuonega združenega dela1 , Na tak način so bila podiclja prisiljena spreminjali svojo organizacijsko strukturo. To nam kaže tudi primer tovarne Sava Kranj. S 1.1.197.3 so ustanovili tri TOZD (Tovarna avlopnevmalike Sava Sem peri l, TTF in DSS). S J. 1.1974 jc cela tovarna postala Člamca SOZD Polikem Naslednje leto je imela že osem STOZD, k so se del li na TOZD. Leta 1976 so STOZD ukinili in popolnoma na novo organizirali 9 TOZD. Leta 1978 jc tovarna izstopila iz SOZD Polikem in sc sama organizirala v SOZD Sava s 6 delovnimi organizacijami, ki so ">c de'i!e na TOZD. Te so v naslednjih letih združevali in ukinjali do lela 1989, ko tovarna postane enovita delovna ornnizecijaj,6.
Politiki pa niso vladali samo v uidustrijskin podjetjih, ampak so vplivali ludi na razvoj kmetijstva. Slabe ekonomske rezultate v šestdesetih letih so skušali rešili z podružbljanjem kmečke zemlje, ki sojo dali v obdelavo kmeli.sk:'m zadrugam in kmetijskim posestvom. Precej z umije so pridobili ludi s pomočjo visoki li davkov. Tako so z arondacijami oblikovali velike zemljiške komplekse, ki so poslali jedro družbene kinctijjkc pro.;yodnjc. Zanje so na-icntali ludi prccc.šnja investicijska sredstva 'A
Tudi obrli ni bil dovoljen svoboden razvoj, zalo nit, po kvaliteti niti po kvantiteti ni mogla zadostiti
22
vsem potrebam prebivalstva. Kritičen je bil položaj v gradbeniku in servisnih dejavnostih. Na eni strani je upadalo število obrtnikov v storitvenih in starih rokodelskiii obratih, na drugi strani pa so se množili obrati serijske proizvodnje. Od leta 1964 ie bilo omogočeno poslovno sodelovanje in povezovanje zasebnega in družbenega sektorja, od leta 1973 pa ustanavljanje pogodbci ih organizacij. To je omogočilo tehnološki in materialni napredek obrti v sedemdesetih in osemdesetih leti h.1
DomaČi turizem seje začel razvijati na ekonomskih temeljih po letu 1965, tujski pa po letu 1963, ko so bili sproščeni prehoa- čez me',o in je bila omogočena realna meniava tuje valute. Seveda pa je turizem povezan z razvojem prometa i gradnjo cest. Z množično gradnjo hotelsko-turistienih objektov se ie začelo konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let19. Vendar pa so liberalno usmerjeno gospodarsko politiko, ki je želela v*;c sile usmeriti v razvoj slovenskega gospodarstva, hitro zatrle t.i. avantgardne sile socializma v znani cestni aferi. Svoj položaj so si utrdile z. uvajanjem novega političnega modela v gospodarski sistem in to kljub temu, da so številni ekonomisti opozarjali, da take zamisli v praksi ne bodo uresničljive. Ekonomska kriza seje vedno bolj poglabliala, politična oblast pa seje trudila, da bi jo prikrila. Ker ni spoznala sistemskih vzrokov za krizo, ie leta 1981 nanjo reagirala z izdelavo Dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, ki je bil sprejet na 12. kongresu ZK.I. To je .deologiziran politični dokument- k- je postal osnova za vodenje ekonomske po i^ke-". Tudi CK ZKS je na svojih sejah zahteval spoštovanje stabdi-z.aeijsk,h ukrepov, predvsem pa so poudarjali enotnost zveze komunistov, ki je bila idejno že precej razcepljena.
Leta 1987 je prišlo do prve likvidacije podjetja v celjski občini. Posebno veliki iistemi kot ie tovarna Iskra so se znašli v brezizhodnem položaju. Izdelani so bili sanacijski programi, vendar pa so njiiiovo uspešno izvajanje onemogočala osnovna sistemska načela (na primer vprašanje družbene lastnine). Ta problem je bil delr.o rešen s sprejetjem zakona o podietjih deccmbra 198?. Za razvoj tržnega gospodarstva so zelo pomembni tudi novi zakoni o bankah, o vrednostnih papirjih, zakon o trgu denarja in kapitala 'n zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Prelomnico bo pomenilo snrejetje treh lastninskih zakonov v slovenski skupščini in sicer zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, za kona o denacionalizaciji in zakona o zadrugah.
Arhivski delavci moramo tc družbenopolitične in ekonomske spremembe upoštevati, ec hočemo pridobiti v naše arhive arhivsko gradivo pomembnih ustvarialeev. Pri tem ni važno, ali je ustvarjalce arhivskega gradiva v državni ali zasebni lasti, ampak naj bosta pri valorizaciji odločilen kriterij
pomen in vloga ustvarjalca arhivskega gradiva v ekonomskem in polit.čnem razvoju naše države.
OPOMBE
I. Peti kongres Komunistične partije Jugpslavijc, Ljubljana 1948, str. 377 -454. — 2. Anton Melik, Naša velika dela, Ljubljana 1951. — 3. Jože Prineiel Slovenska lokalna industrija v prvem petletnem gospodarskem načrtu (1947 - 1951), Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino 35/1987. št. 1-2, str. 77-81. — 4. Milan Ekar, Gospodar jko življenje Kianja po osvoboditvi, 990 let Kranja,Spominski zbornik. Kranj 1960, str. 416-426. — 5. Razvoj tekstilne .ndustrije. Zagreb 1964, str. 25. — 6. Tine Lah, Ekonomika n ekonomska pol ika Jugoslavije, Maribor 1974, str. 223. — 7. Pavle Šubie, Razvoj kmetijstva v občini Kranj (1900 1953), Kranjski zbornik 1985, str. 169-185. — 8. Janez Tavuar, Razvoj kmetijstva v obiini Kranj med leti 1953 in 1990, Kranjski zbornik 1990, str. 14-29. — 9. Tine Lah, Ekonomika in ekonomska politika Jugoslavije, Maribor 1974, str. 536-538 in str. 563-567. — 10. Oragutin Marsenič, Sumnje u privredni sistom Jugoslaviji, Itengrad 1986,str. 243-256. — I 1. Glej opombo št. 9, tr 214. — 12 Glej opombo st. 9. —• 13. Petintrideset let Iskre - industrija za telekomunikacije, elektroniko in e^ektromehaniko Kranj Kranj 1980, str. 102-110. — 14. Glej upumbo št. 10, str. 256-272. — I 5. Sedmi kongres /veze komunistov Slovenije, Ljubljana I9"'4, str. 103. — 16. Silvo Mravlje, Kratek oris zgodovine in ra?.voja tovarne gume v Kranju, Kranj 1989, tipkopis. — 17. Glej opombo št. 8. — 18. Nada Holynski, Industrijska in obrtna dejavnost na Gorenjskem po osvoboditvi, Kranj 1980. — 19. Avguštin Lah, SER Jugoslavija, Ljubljana 1981, str. 197. — 20. Glej opombo št. 10.
ZLSAMM ANPASSUNG
Der KfnfliilJ gesellscliuftsiikoiKiinisdier Andamjren auf die Heuert ung der ReRis trat Urbild er in (¡er \\ irlsehaft 1945- 1991
Mar ¡ja kos
Im Aufsatz wird die übersieht der gesell sehaftspoli-tisehen und Ökonomisehen Verhältnissen in unserem Staat in der Periode 1945 - 1991 und deren Einfiuli aur die Wirtschaltsentwicklung dargestellt. In 1945 sind die Industrialisierung und Elektrifizierung zur Grundlage der wirtschaftlichen Fintwieklung geworden, indem andere wirtsehartliehe Zweige bei Seite gesehohen wurden. In der Wirtschaft hat man naeu dem sovietisehen Vorbild die Kollektivisierung geplant. Von 1950 bis 1965 entwickelte sieh das ökonuinisehe System als Kombination von Selbsverwaltung, Marktwirtschaft und staatlicher Regulierung wirtschaftlich!« Ströme. In der seehziger wurde ein hohes Wachstum des Gcsellschartsprodukts erreicht. Am Anfang der siebziger begann man ein neues politisches Modell ins wirtsehartliehe System einzuführen, wodurch ticTc wirtschaftliche Krise erregt wurde., die man mit neuen Gesetzen und neuer Verfassung aufzulösen versuchen wird.