3. STEVnftfl. t Ljubljeni, v sredo S. januarja I9Z1. [IV. leto H s F Isaaja vsak dan popoldne, iivxaatei nadeli o ln premike. Inseratl i Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 /*7/n viSlne 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m Ko*—, Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K '2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. UpFivntttvo „S1ot. Naroda«' in „Narodna Tlakama" Hnaflova ulica at 5, pritlično. — Telefon it $04. „Slovenski Narod4 etila v Jagoslevijl: celoletno naprej plačan . K 3^0* — polletno. 150-— 3 mesečno......„ 75*— 1 ■ ........25*- v L|nbl|enl In po posti i V Inoaeaaeivoi celoletno . • , • . polletno 3 mesečno . . . . « K420-— u 105--35 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič aaročaiao vedno S)Pnn^ P° nakaznici. Na samo nismena naročila brez poslatve denarta se ne moremo ozirati, i 1 i 11 Mi ~r —-—^^^^^_---mmm—i-i—nTTT——v—t Uredništvo „Slev8 Naroda11 Hnaflova ni'ca it 5, U nadstropje Teletoa Stav. 34. Dopise sprejema le podpisana in zadostno frankovane. ejttT* Rokopisov ne vroia. ~-$?-5 Posamezna številka vsSIa 1*23 K Pcštn na platana v gotovini. Brezpravni ukljiib pogodbi. (S Koroškega,) >Jngoslavija koroških Slovencev ne bo pozabila iii jih ne bo zapustila,« J. Jovanović. Nemci nam po glasovanja vee čas zatrjujejio, da hočejo s Slovenci živeti v miru in ljubezni. Vsi Korošci da smo bratje med seboj in potrebno je samo, da so Slovenci mirni, da ne hujskajo Id delajo prenira, pa bo najlepša sloga, edinost in bratstvo vladalo v deželi. Vse prav! Toda to bratstvo Nemci razumejo po svoje. Slovenci morajo biti z vsem zadovoljni, ne smejo zahtevati svojih narodnih pravic, se niti ne smejo sklicevati na senžermensko pogodbo (glej neki dopis iz Velikovca v >Freie Stimmen«), morajo biti zadovoljni s šolo. kakor je bila v stari Avstriji, tudi na železnici, v uradih ne smejo omenjati in zahtevati svojih jezikovnih pravic. Če bodo Slovenci take pohlevno oce, ki si bodo dale vse dopasti, ki bodo mirno pustile, da jih bo Nemec striže! — potem dobro. Če pa ne — no, potem že veste, kaj vas čaka. »... und bist du nicht willig, so brauch' ich Gewalt!c Že so zaceli groziti. Ze se je slišala grožnja in sicer iz ust zastopnika avstrijskih oblasti, da bodo zaceli zopet zapirati- ce ne bomo >mirni«: in pridni«. >Kinder, brav sein, echon eitzen!« Ista grožnja je tudi v zadnji nemčurski >Koroški domovin i c. Ml smo v Avstriji. Po mirovni po-rrodbi ^n» avstrijski državljani- A če smo Avstrijci, zakaj ne bi smeli biti tudi Slovenci? Ali je Avstrija tako na slabih nogah, da se bo zrušila, če dajo nam nače nerodne pravice v šoli in uradu? Kakor so med Nemci razne stranke, ki so med seboj strogo ločene, ki si nasprotujejo in se pobijajo med seboi, a imajo vendar vse prostora v okviru ene države, zakaj bi mi ne smeli tudi v Avstriji ostati zavedni Slovenci? Nemci pa bi bili z nami zadovoljni samo, če bi vsi postali nemčur-ji, >deutschgesinnt<. Saj so vendar tudi v Jugoslaviji Nemci, ki so politično Jugoslovani in vendar ostanejo nacljo-nalni Nemci. Ravno tako je na Cehoslo-vaškem. na Južno tirolskem in drugod. Nemci bi najraje vse izgnali, ki si upajo biti zvesti Slovenci. Gospod Trunk se je moral umakniti iz Boro-velj, zdaj so ga pregnali še iz njegovega rojstnega kraja, iz Bač. In vendar je nemški zastopnik Peter vpričo med zavezniške komisije sveto obljnboval. da zaradi plebiscitnega delovanja ne bodo nikogar preganjali in zasledoval j. Komisija je odšla in Nemci mislijo, da jim ni treba več nobenih ozirov. Gospod Feinigf ki se je preobjedel jugoslovanske masti, njegov brat jo je pred meseci dobil cel vagon s Hrvatskega), se pa v svoji >KoroŠki domovini« zdaj norčuje iz g. Trunka in ge zabava ob nesreči svojega bližnjega* V gospodarskem o zim Nemci poskušajo, da bi z bivšo A - cono bolje postopali kot z ostalo Koroško. Trudijo se, da bi nas zadovoljili glede apro-vizacije in se zdržujejo rekviziciji. Hočejo nas pridobiti. Dobrot A če mislijo, da nas bodo s tem uspavali, da se bomo polagoma izneverili svojemu slovenskemu jeziku in rodu in se odpovedali svojim, v senžermenski pogodbi nam zajamčenim narodnim pravicam, se motijo. Ne bomo se odpovedali samo-lastnemu narodnemu življenju. Tudi v politiki imamo pravico samostojno nastopati in pri volitvah postaviti in agitirati za svoje lastne kandidate. Nemci pa vsako znamenje lastnega narodnega življenja že označujejo za nemir, huj-skarijo. Toda njih grožnje nas ne strašijo. Navajeni smo trpeti za svojo narodnost. Z novimi krivicami Nemci ne bodo dosegli svojega cilja. Ne v sramoto, v ponos in čast nam bo, če bomo morali zopet trpeti za sveto, za pravično narodno stvar. >Remembe vour soul and libertv,« (misli na svojo dušo in svobodo) je zaklicala irska žena svojemu možu, ki je ob času preganjanja hotel izdati irsko stvar. Mož je raje šel nazaj v ječo, one besede pa so šle od ust do ust, na zastave so jih zapisali in v kamen vklesali. Zvesti koroški Slovenci smo pripravljeni si te besede zapisati v srce, saj svojih zastav ne smemo imeti in celo naš edini koroški slovenski list so nam prepovedali. Nemci so začeli popolnoma po starem. O izvajanju kake senžermensko pogodbe ni duha ne sluha. Povsod, na železnicah, v šolah, v uradih, kakor nekdaj. Zvest Slovenec ne dobi službo. Samo nemčur je v milosti pri Nemcih. Pogodba pravi, da se mora v šolah poučevati na podlagi materinščine, nemščina naj se poučuje kot predmet. V resnici pa je razen v prvem razredu povsod vse nemško, tudi moli in poje se nemško. Nikogar ni, ki bi Nemce silil k spoštovanju pogodbe. Na deželni šolski svet v Celovec so se poslale zahteve, naj so v šolah poučuje v zrni slu pogodbe. Tam pa so vloge menda vrgli v koš in se toliko zmenijo za nje kot za predlanski sneg Saj vedo, da ni nikogar, ki bi kontroliral njihovo početje. Mi si sami ne moremo pomagati. Naš klic je glas vpijočega v puščavi. Pri Nemcih najde gluha ušesa. Treba je, da kdo drugi prisili Nemce, da bodo spoštovali pogodbo. Jovanovičeve besede morajo preiti v dejanja. Nemoč ee je zopet pripravil k brezobzirnemu l>oneračevanju. Ali ni nikogar, ki bi mn zaklicali >stoj!. januarja. Tnkajanja vl^da je z danaftnjlim dnem ekiitila re* irrierme odredba, tieoee §e prodnjo alkohola, sapiranje hišnih ^at itd. V veljavi ostane ie prepoved lirjeetje kosnav matičnega ti?kn. Pnncs «o pričfle 7Neo* Ztirehor Zeitungc poroča iz Za greha, da ie bil dr. T.*»ginja. najbrž zadnji hrvatski ba.n. ker cc bo v bodočo uvedle popolnoma druga rnzd**li tov i a 90 d o venske kraljevino. Zcodovir.pke pokrajine bodo ponehale in se bedo razdelila v poeamna upravna ekrežfa. = Razsulo komnn[*ti:n? stranka Trije po^lanci-komunisti so izstopili iz, komunistične stranke in sc priključili Lapčevičcvi skupini, eden pa je vstopil v zemljoradnicko stranko. Tri občinske uprave, ki so bile doklej komunistične, so javile svoj izstoo iz stranke ter se Aleksander Dumas. sin: pravda. (Afera Clčmenceauova.) iparj Moja mati ni poznala ošabnosti. a tudi ponižnost ii ni bila tuja. Brez okolišev ie govorila te besede svoii odiernalki ter me ori tem tiščala k svojim kolenom, kažoča odiernalki vzorce za vezenje. Ce je govorila s kom o otrokih. se je mati smatrala za enakopravno mater, saj liubtio različni društveni sloji svoie otroke vendar le čisto na isti način. Toda dama ie bila drugih nazorov. Ko ie prišla domov, ie pripovedovala bržčas vpričo sina. kaj ie morala slišati, ter ie dostavila nato Še nadaline op >mbe, katerih reakcijo sem imel kmalu občutiti... V penziionatu. kamor so me izročili, se je začelo moie trolienie. Saj so bili moji šolski tovariši izključno bogatinski otroci. Ta se ie smatral upravičenim, ker ie bil bo-g-at. očitati mi moie uboštvo. drueri ie smešil delo moje matere zato. ker njejrova niti s prstom ne gane; ta se mi ie rop;al. ker sem bil sin delavkin. kajti on ie bil sin plemiča: a oni. ker nisem imel nobenega očeta, med tem ko je on imel morda kar dva« Med vsemi tistimi otroki ni bilo niti ene&a, ki bi mu bili starši za-bičili, nai bo plemenit in blag do so-ljudii. Nasprotno. Neka mati me ie napram svojemu sinu označila kot sramotno bitje. Tako so se kazali vsi predsodki, ki so v svetti odrasflih ljudi j kolikor-toliko utemeljeni ali vsai oprosti ii vi z nasprotiem interesov in strasti, med otroki čisto brez vzroka in brez utemeljevanja, sirovo in podlo. A -iat-stareiši med nami ni imel niti polnih štirinajst let. Prva čuvstva, ki sem jih preiel v dobi svoie nedolžnosti In priiiud-nosti od liudi, sta bila torej krivič-nost in krutost. Dasi bi se bil dal prel pobiti, kakor da bi bil strahopetno prenašal vse. mi ie bilo vendar le prebridko čutiti, da se moram že v starosti desetih let neprestano braniti. II. Učil sem se pridno. Svobodne ure sem prebil v družbi nekega učitelja. Ta mi je bil priiazeru toda niti on ni imel poguma, da bi me resnično branil, čeprav je videl, da sem žrtva prave zarote. Ubogi mož ie imel za svoi obstanek le maihno plačo ter ie vedel, da bi ga diiaki spravili ob služba če bi le hoteli. Saj so to do- segli že pri dragih. Zato je molčal ter bil prizanesljiv, dasi ie videl vse niih nesposobnosti ter jim ie s tem nehote dajal potuho. Tako ni torej mogel storiti zame ničesar, kakor mi izkazovati nckai več ljubezni neeo drugim, me obžalovati ter se z moumi nalogami pečati več kot z drusrim«. Zato sem mu ohranil hvaležnost, ki si io ie resnično zaslužil. Kasneje ie popolnoma ubožal. In da bi sc omamil, se ie udal piiači. Poslal sem mu tia pa sem maihno podporo, in sem pred petimi, šestimi leti plačal niegov pogreb. Morda bi se bili tovariši naveličali, me večno predaniati. toda neki Amerikanec. velik, bled deček, ki sem ga že v prvih dneh po moie m vstopu v penziionat pošteno pretepel, ker se ie nad menoj spozabil, iih je nahujskal name vedno in vedno znova. Odkod je zajemal ta Andrć svoj pogum, da me ie zasledoval neprestano? Morda iz ponižanja, ki mu ie vzraslo po svojem porazu? Ali ker ie vedel, da mi dela krivico ali morda že iz svoiih tainih icrrehov — kaiti moji tovariši so mranjali na skrival sramotne grešnosti — ali zaradi svoje američanske krvi in v spominu na svojega očeta, ki je tudi mučil li'idi. ki so bili drugačne polti kakor on? Moii mučitelji so me začeli na-skakovati v spanju. Ponoči ie nenadoma priletel kakršenkoli predmet na moio glavo ter me ie zbudil, ali pa ie bila mola postelj mokra, ko sem hotel leči. Ko;:a nai bi bi! prijel? Čutil sem udarec, ne da bi bil videl roko. Ali nai bi bil tožil? Ovaiati, se ie upiralo mojemu ponosu. Zato sem torej molčal. V obednici so dečki med raznimi drugimi spletkami dosegli, da sem moral sedeti na koncu mize. Dijaki so si jemali jedi sami. a iaz sem dobil skledo, ko ni bilo v niei že nič v^ ali skoraj nič več. Jaz ra sem poklical strežnika, ker bil sem lačen. Toda večkrat se ie medtem že odmolilo. a moža s skledo ni bilo več nazai. Ker tudi nje^a so podkupili ter ie stal na njihovi strani. Tako sem imel za zajtrk in obed večkrat le košček kruha in čašo vode. Kakor več moii h tovarišev, sem si na dvorišču tudi iaz priredil vrtiček. Ni m1 treba pripovedovati, da so leteli kameni vam*, kadar sem se bavil v niem, in da je bilo v ponedeljek, kadar sem se vrnil od svoie matere, na mojem vrtcu vse uničeno. Saj bi bil lahko šel v drug penziionat, toda preverjen sem bil. da ie povsod tako, in potem tudi nisem maral, da bi trnala mati Škodo, ker ie bila plačala že za Četrtletje vnaprej. Boj pa ni našel konca Zjutraj, ko sem odprl oči. me i" začel mućitT in mi ni prizanašal niti ponoči. S strahom, sem zasra!, s strahom sena se prebujal, in vsak hip sem moral biti prinravlicu, da me zadene kal nepriietnega. Seveda sta trpela zaradi tega moje zdravje in rnoi značaj. Postal sem nezaupen, nemaren in sem sovražil ljudi. Hrepenel sem po maščevanju, razmišljal le o maščevanju. Id edino ostaia slabim in zatiranim. • tajni in podli osveti. Ali so mi vzgajali zahrbtnost? Vsekakor sem prestal toliko muk, da sem bil sposoben storiti vsem tistim dečkom kai zlega. Toda kako nai bi bil to storil? Odkrito se postaviti proti njim. ie bil o nemogoče, saj me tudi oni niše napadali odkrito. Labko bi bil enega ali drugega izmed njih izzval in pretepel, toda potem bi bili nastopili vsi ostali proti meni. (Daljo prihodnji5). i stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 5. Januarja 195l. 3 STCv. Odreklo odgovornosti pri vodstvu ob-finskih uprav. Tudi lz Skopija in Užic javljajo, da so tamošnji občinski odborniki izstopili iz komunistične stranke. Beograjski občinski uradniki so na svojem zborovanju sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se vsi komunistični občinski uradniki odpuste is Službe. V Novem Sadu so oblasti brez incidentov zasedle Radnički dom. = Komunistična saro ta? Iz Beograda javljajo: Beogradski komunisti so bili potom brezžične brsojavne postaje na Banjici v direktni zvezi z Moskvo. Tu so imeli svojega posebnega zaupnika, ki je sprejemal in dajal potonila iz Moskve in za Moskvo. Komunistična glavna blagajna je dobivala ogromne svote lz Rusije. V službi komunistov so bile celo telefonistinje beogradske telefonske centrale. Preiskava je tudi dognala, da so bili v elužbi komunistov celo nekateri oficirji kraljevske garde. Prevrat se je imel zv žeti s stavko v Trboveljskem rudniku. Komunisti so imeli namen okupirati vse brzojavne in telefon, postaje in iz Beograda proglasiti za Jugoslavijo diktaturo proletarijata. V njihovem nacrtu je bilo, da umore ministrskega predsednika dr. Veeniča, ministra Dražkoviča in Jankoviča in generala Branka Jo van o vi ea, in če bi bilo potrebno tudi samega regenta. S kocko bi se naj odločili tisti, ki bi naj izvršili le umore. V Beogradu so aretirali 200 oseb, ki so več ali manj kompromitirane. = Kaj bo e Pečnhom? Baranjska kmetijska stranka je poslala v Pariš nastopno brzojavko: Pečuško in baranjsko prebivalstvo prosi alilrane in asociirane države, naj se mu podeli pravica samouprave za čas, dokler mora trajati jugoelovenska okupacija vsled sedanjega političnega korza na Madžarskem. Na shodu stranke v Petanu je govoril tudi bivši madžarski minister dr. Martin Lovassv, predsednik neodvisne stranke iz 1. 1&4S, ki je izjavil, da bo £ kup en nastop baranjskoga meščanstva in kmečkega Ijud-•tva pokazal Madžarski pravo pot za ustanovitev demokratične madžarske države, ki se mora odreči iredenti, če hoče živeti v dobrih odnošajlh a sosednimi državami. = Prek! sod v Tuzli. Po vsej dele!! vlada mir in red. V Tuzli je proglašen preki sod. Prijeli in pozaprli so vse vstaSke komuniste, ki so se udeležili uboja dveh orožnikov. — Povratek muslimanov v Beograd. Beograd, 3. jan. Jutri se vrnejo V Beograd muslimanski poslanci. Iz dobro poučene radikalne strani se zagotavlja, da bodo muslimani prevzeli ponuđeni jim portfelj narodnega zdravja in šli v vlado. Minister bi postal dr. &aramehmedovi6, kakor se je to ugotovilo že potom sporazuma pri izvolitvi dr. Hrasnice za podpredsednika kou-stituante. Zagotavlja se nadalje, da nameravajo zahtevati muslimani zase tudi ministrstvo prehrane, katero naj bi prevzel dr. Spaho, ker predstavlja v stranki drugo strujo. 3 Za izvedbo agrarne reforme v okupiranih krajih. Beograd, 3. januarja. Dalmatinski težački savez je predložil ministrstvu za agrarno reformo Zahtevo, v kateri zahteva takojšnjo izvedbo agrarne reforme v okupiranem ozemlju, kakor hitro se to ozemlje izprazni od Italijanov. ss Kako je prišla Bolgarija v Zvezo narodov. Ob priliki sprejema Bolgarije v Zvezo narodov so se pojavile v gotovem delu našega easopleja raz- j ne tendencijozne vesti, v katerih so Znani separatisti napadali Srbe, češ da oni nočejo prijateljskih odnošajev z | Bolgari. Na razpolago imamo sedaj uradno poročilo pete komisije na skupščini Zveze narodov, iz katerega je Zazvidno, da tudi jugoslovenski dele- fat ni bil v principu proti sprejemu olgarije v Zvezo narodov. Poročalo pravi: Sklep pete komisije, ki je priporočila sprejem Bolgarije v Zvezo narodov, je bil storjen po natančni preiskavi poročil, ki 6ta jih predložila zavezniški vojaški svet v Versaillesu in konferenca poslanikov v Parizu. Iz teh poročil je razvidno, da se Bolgarija odkritosrčno trudi, da izpolni svoje mednarodne dolžnosti. Grški delegat J*oliti8 je predlagal na podlagi teh poročil sprejem Bolgarije. Temu prelogu se je pridružil tudi romunski delegat Jonescu. Francoz Viviani ni glasoval ter je izjavil, da iz teh poročil še ni razvidna dobra volja Bolgarije. Tudi Jugoslovenski dcgat Spalajković je bil mnenja, da Bolgarija do 6edaj še ni dokazala svoje dobre volje, vkljub temu pa ne bo vztrajal pri strogi izvedbi mirovne pogodbe. Tudi je mogoče Bolgar rijo kontrolirati, ako je član Zveze narodov. Nato je bil — razven francoskega glasu—enoglasno sklenjen sprejem Bolgarije t Zvezo narodov. s Zveza narodov in esperanto. Ka sadnji seji skupščine Zveze narodov v Ženevi so vložili delegati Ceho-slovaike, Anglije, Italije, Belgije, Kitajske in nekaterih južnoameriških dr-iav resolucijo, v kateri priporočajo učenje esperanta, posebno v šolah. Tajništvo Zveze narodov je dobilo na*-log, da poroča o tej zadevi na prihodr nji skupščini. = Stanje belgijske vojake za leto 1921 naj bi bilo po programu vojnega ministra 100.000 mož. =x Antanta in Habsburžani. Grof Pallavicini, vodja madžarskih legitirai-slov je v svojem zadnjem parlamentar. govoru izjavil med drugim: Vranglov poraz je dokazal da antanta ne more uveljaviti svoje volje v vzhodni Evto-pi. Zato moramo vedeti, da antanta mvno tako ne bo mogla preprečit* yzr postavitve Hajbsbnržanev, kakor ni gla preprečiti Vranglovega poraza. ss Tretja obletnica ruske sovjetske republike. Moskovsko boljševiftko časopisje porooa na dolgo o praznovanju tretje obletnice ruske sovjetske republike. Na dan obletnice je epreje-mal Ljenin v Krenila diplomati en« zastopnike tujih držav, med njimi tudi nemškega diplomatičnega agenta Hil-eerja. V Petrogradu je aranžiral Žinov* jev velike proslave pod milim nebom, ki so predstavljale zavzetje zimske pa- lače L 1917. Pri svečanosti je sodelovalo 10.000 >igralcev<, mnogo ropov in vojnih ladij. Kouena scena je bila proslava Ljeninove zmage nad Keren-akijem. Ves dan so se vršili obhodi in koncerti. Pri svečano stih so bi H razstavljeni tudi načrti za 200 m visok ©tolp v Moskvi, na katerem bo brezžična brzojavna postaja za boljšo viško propagando. Vsak delavce je dobil od vla-de po en funt soli in testenin in četrt funta mila. Telefonska in brzoiauna poročil DR. KUKOVEC TRGOVINSKI MINISTER. —d Beograd. 3. jan. V včerajšnjem uradnem poročilu o sestavi nove vlade se nahaja napaka glede listnic za socijalno politiko in trgovino. Poročilo pravi da ie dr. Ku-kovec prevzel resor t ministrstva za socijalno politiko, dr. Milivoi Jova-novič pa resort trgovinskega ministrstva. S kompeterttnesra mesta se danes doznava, da le prevzel ministrstvo za soclialno ooiltiko dr. Mlll-voi .lovanovlč, ministrstvo trrovlne In industrije oa dr. Vekoslav Kuko-vec. t FINANČNI MINTSTFR KOSTA STO.IANOVIČ. <—d Beosrrad. 3. januarja. Po tridnevni težki bolevn! ie danes ob eni ponoči umrl finai -ni minister in narodni poslanec tr. Kosta Stoianovtč. Zapušča ženo, tri sinove in zelo mnogo žalostnih prijateljev. , OB STO.IANOVIČ EVI KRSTI. LDU Beosrad, 3. lan. »Beosrrad-ski Dnevnik« piše v uvodnem članku: Minister Stojanovič ie bil državnik, o katerem se more srovoriti samo dobro. Ako bi bili vsi ministri kakor Stoianovtč. bf imeli nabolišo vlado v Evropi. Stoianovfč ie nekatere svoje ideje in koncepcije oživotvori!. Drueih. ki so bile grandiozne, pa smrt ni dala ustvariti. Njegova traeika je obenem tudi trajrika naše države. Umrl je Skerlič. umrl ie Pavlovič. umrl je Stojanovič, Tužna domovina! STO.IANOVIČEV POGREB. — d Beourad. 3. januara. Ministrski svet ie sklenil, da se pokorni finančni minister Kosta Stolanovlć pokoplje ob državnih stroških. Po^ greb jutri ob desetih dopoldne. Cerkveno opravilo bo v saborni cerkvi. Sprevod bo krenil iz pokoinovesra stanovanja v Bitoliski ulici. Pokojnika bodo iz hiše nesli člani vlade, v cerkev ga bodo nesli člani ustavotvorne skupščine, iz cerkve do voza glavni ravnatelji finančnega ministrstva, z voza do groba pa profesorji gimnazije in vseučilišča ter častniki. KOMUNISTIČNA ZAROTA RAZKRITA. Beograd. 3. jan. Kakor se ie dalo doslej ugotoviti, ni dvoma, da se ie pripravljala komunistična zarota že skozi mesece na preobrat v naši državi. Iz Rusije gredo niti te zaro*e preko Poljske. Češkoslovaške, Avstrije, Madžarske m Romunske do nas. Glavni sedež zarote ie bil na Dunaki. kjer so se izdelava!! načrti za preobrat v vseh teh državah. S to centralo so bili v zvezi komunisti vseh dežela. Usrotovilo se ie nadalje, da so bile poleg centralnega komiteja v Beogradu podružnice v Zagrebu. Saratevu In v I.hiblfani. Komunistom se je posrečilo, da so s pomočjo intelektualnih fantastov dobiti v svoie roke razne delavske sindikalistične organizacije, kjer se je teroriziralo članstvo organizacij, ki sicer niso bile pristopne komunističnim avanturam* KAPITULACIJA REKE. —d Reka, 2. Jan. Izmenjava ujetnikov sa je Izvršila po dogovoru. Legijonarji so se večinoma nastanili po vojašnicah. —-d Trst. 2. jan. General Ferrari m zastopniki mesta Reke Venturi in Gigante so 31. decembra popoldne v Opatiji podpisali tale dogovor: Reška država priznava unorar»o ra-pallske pogodbe, da se preprečilo vojaške akelie proti mestu. General Cavlglla določa amnestfto za delikte, ki niso podla hudodelstva. — Potem se navatefo klavne točke dogovora, kakor rud! določba, da sme imeti Reka dva bata'lona mflfce. Imraznltev otokov Krka In Raba se mora pričeti IS. t m. —d Opaftfa. 3. jan. Od včeraj so v zasedenih postojankah okoli Reke samo še legijonarji. ki so roienl na Reki. Promet v reški lukl se ie že pričal — d Bakar. 3. jan. Včeraj so arditl demonstrativno zapustili Reko in se z | vlakom odpeljali proti Trstu. Na Sušak se vračajo naši ljudje, k! so pobegnili. ZAHTEVE BEGUNCEV Z REKE. —d Zagreb. 3. lan. Zastopnik reške slovanske stranke In predsednik reške demokratske avtomaške stranke sta odposlala Um nastocn ne brzojavke 1. Poslanikom Francije, Anglije, Amerike in Italije v Beogradu: Podpisana predsednika avtomaške demokratske stranke in zastopnik slovanske reške stranke se obračata na Vašo Prcvzvišenost s prošnjo, da posredujete pri svoii vladi, naj se omogoči vrnitev na Reko vsern političnim beguncem in izgnancem, da bodo mogli svobodno izraziti svojo voljo pri sestavi nove reške vlade. Podpis Rugkiero Got-hardi, profesor Benjamin Grohovac. 2. Nj. Prevzišenosti generalu Cavl-gliji. Opatija in ministrskemu predsedniku Giolittiju, Rim. Na tisoči reških beguncev prosi Vašo Prevzvišenost za osvoboienje svoje grude, apelirajoči na pravičnost Vaše Pre>-vzvišenosti. da pokličete nazaj v domovino begunce prej. kakor se bo sestavila provizorična reška vlada, iz katere morata biti absolutno izključena Gigante in Most Venturi. sokrivca dosedanjih dogodkov. 3. Ministrskemu predsedniku Nikoli PaŠIču. Beograd. Podpisani predsednik avtemomaške demokratske stranke in ziastopnik slovanske reške stranke se obračata do Vas s prošnjo, da intervenirate pri zvezi narodov, italijanski vladi in vseh poslanstvih v Beogradu, da se na Peki ne sestavi nova vlada prej, dokler se vsem političnim beguncem In fz-gnancem ne omogoči vrnitev, da svobodno izrazijo svojo volio pri njeni sestavi. — Nato je došel nastopni odgovor iz Trsta, 2. januaria: Odgovarjam na Vašo današnjo brzojavke. Kakor hitro odideio levHo-naril z Reke, bom dvfcnil blokado bi vsak se ho mo^e! vrnit! na Reko. kdor bo acteL Podpis: General Ca-vletta. FRANCOZI HUDO ŽIGOSAJO D' ANNUNZI.IA. Pariz, 1. jan. francosko časopisje vedno ostreje žigosa D* Anrrunzi-jevo početje. Njegova fraza »Ne splača se truditi in umreti za Italijo«, se obsoja soglasno. »Intransi-geant« Izvaja: Italijanske matere, k! so izgubile svoje sinove, da se spoštuje rapallska pogodba, ne morejo priznavati D' AnnunzUa. da bi živel po smrti njihovih sinov. D* ANNUNZIO V AVIGNONU. — d Pariz, 3. jan. (Brezžično) V Parizu krožijo vesti, da se je D' An-nunzio pripeljal v Avignon. ZAKLJUČKI MEDNARODNE POŠTNE KONFERENCE V MADRIDU. — Beograd, 3. jan. Npfii delegati na mednarodni poštni konferenci v Madridu so predložili nasi vladi natančno poročilo o zaključkih te konference. Ti zaključki se bodo tudi pri nas takoj uveljavili, čira jih bo konstituanta odobrila. KONFLIKT V CELOVŠKI OBČINI. —d Celovec 3. jan. Proračun mestne občine za leto 1921. izkazuje primanjkljaj 11,3/10 milijonov kron. Povišanje občinskih davkov, ki ga je velenemška večina mestnega sveta predlagala v svrho pokritja primanjkljaja, je našla močan odoor krščanskih socitalcev ter socijalnih demokratov. Ker so dosedanja pogajanja glede proračuna ostala brezuspešna so velenemškl člani občin, sveta odložili svoie mandate. S tem je vsako delo občinskega sveta onemogočeno. Župan ie dobil nalog, naj o tem obvesti d-r^bio vlado. MASARVK PROTI KOMUNISTOM. — d Prsgs, 3. jan. Pri novoletnem sprejemu je imel predsednik Masarvk govor, v katerem se je med drugim pečal tudi z zadnjim komunističnim pučem. Predsednik Masarvk smatra, da se je komunistična stranka pokazala administrativno in politično za nezrelo. Poudaral Je, da se ruske metode v Češkoslovaški republiki ne dajo izvesti. Parlamentarni princip se mora zavarovati pred nezakonitimi napadi. Tak socializem je anahronfzem. Glede nacionalnih vprašanj je rekel predsednik, da pariški mir ni rešil vseh narodnostnih problemov, vendar pa se more opažati precejšnje zboljšanje razmer proti predvojnemu stanju. »Jaz«, je končni predsednik Masarvk, »ne stavim države nad narode. Država je demokratično sredstvo v prid narodom in prebivalstvu.« MEZDNO GIBAN TE V GRADCU. —d Gradec. 3. jan. Delavci tu-kalŠnJe kurilnice ter premogovni delavci postale Oradec-južni kolodvor zahtevalo takoišnjo izvršitev ureditve plače, ki jih je zahtevalo njihovo I zastopstvo. Premogovm' delavci so danes dopoldne do ugoditve stavljenih zahtev odklonili, napolniti lokomotive s premogom. To ie imelo za posledico delno ustavitev lol:alfi ega pr meta. d Gradec 31. dec. Nocoj je bilo mnogoštevilno obiskano zborovanje južnih železničarjev, na katerem so sklenili, da prično jutri ob dveh popol-noči splošno stavko v vsem območju graškega nadzorništva iužne železnice. Zahteva, ki so jih nameščenci južne železnice predložili, sc tičejo zvišanja plače za 40f'n in zvišanja dravinjske doklade za 100%. Poleg tega zahtevajo nameščenci Se letno doklado 6000 K ter da se jim takoj izplača 1000 K in da se določi najmanjša vsota plače na 5000 kron mesečno. NEMČIJA IN RAZOROŽITEV, — d Merlin, S. januaria. Nemški ' odgovor na zadnjo francosko noto glede vprašanja razorožitve se je izročil francoskemu poslaništvu. V odgovoru dokazuje nemSka vlada, da je Nemčija izpolnila vse svoje obveznosti razen tistih, katerih ni mogla izpolniti. — d Pariz, 3. jan. Poročilo maršala Focha, ki se tiče razorožitve Nem- i čije, navaja, da so Nemci po premirju oddali: 41.000 topov, 30.000 ?e ne dodelanih topovih cevi. 163.000 Mroinic, 2.8 milijovov ročnih jrranat. 25 000 motorjev za letala, 16.000 letal in vse pod-mornike ter -c. 3, lan. (Brezžično.) Dne ffi. dec. se ie podpisala pogodba med Rusijo in Ukrajino. Obe drž, .i pripozr:ata medseboino državno neodvisnost ter skleneta vojaško in gospodarsko zvezo. POLJSKA IN SOV.1FTSKA RUSIIA. —d VarSarat I. ian. Z ozirom na vesti, ki se širijo zadnje dni oo svetovnem časopisju o nameravanih pripravah sovjei te Rusije, da zaplete Poljsko v novo vojno, priobču-je »Kurjer I nnv Canek. v katerem zatrjuje, da so vse te vesti spravili v ravnost Nemci in ruski re-akcijonami kr 'i Rm ie za tem da se prepreči sklep miru v Rtei. »Kurjer Porannv« trdi nasprotno, da se mirovna pogodba podpiše v nr\i polovici fp 1 i. iežkoOe gospodarske a značaja niso nepremostljive. Zadnii. koneres sovietov v Moskvi ie odobril politiko koncesij, katere je dovolil Ljenin Inozemskim kapitalistom, ker bo to ihtžfld utrditvi miru. DOGODKI NA IRSKEM. —d London. 3. Jan. V Carricku Irsko ie prišlo na novo leto do manifestacij pobratimstva med voip.ki posadke in prebivalstvom. Glavni tajnik za Irsko, sir Hamar Grecmood ie v razgovori? iziavfl upanie. da bo*ta oba irska par'amentn v šestih mesecih pričela svoie delo. NERFDI NA ŠPANSKEM — d Par?z, 3. jan. V Barceloni je policija zaprla znanega sindikalista. Antona Ruedo, v čigar stanov? t in so na
  • t v Dr.lm'rijL Beograd. Z. ian. Pri minUtrPtvu po;t se je sklenilo ustanoviti v sedaj le okupiranem delu Dalmacije o7 rjovih po&tnij uradov, kakor Litro &e o ozemlje iz. prazni. Za svečan pogreb pokojnega fi-tiančne.en ministra. Beograd, 3. ian. Danes se je sestavil tu po?e!>en odbor da preskrbi vse potrebno za čim gijsjsejft pogreb umrlega finančnega ministra Kosto Stoianoviča. Vlada ie Fklenila, da se pokojni StoJanevU pokoplje svečano na državne stroške. — Načrt zakona o ljudskih Šolah. Komisila vseh predstaviteljev miirstr-stva presvete je ?o v vseh podrobnostih izdelala načrt zrJkona o ljudskih šolah, ki bo veljal za vso d: 2avo. — Država X. Nada država ima to srečo, da se imenuje v mednarodnem prometu država X. vsaj v mednarodni pogodbi za tTakoplovstvo smo dobili to črko. Ali ^ hoteli gospodje v Parizu napraviti dober dovtip, ali smo res vsi ik&asti ? Radie se umika! Zajrreb. 3. lan. V zadnji številki »Slobodnosr doma« je napisal Radić daljši uvodnik pod naslovom: »Kaj bo s kmeti, ki so obtoženi vstaje?« Iz tepra članka je razvidno, da se Radić že umika na vsei črti In da že pripravlja svoje somišljenike na to, da are v Beosrrad tn se prične podajati z vlado. Svoj članek zaključuje: Predsedniku seljačke stranke prihajalo od različnih strani nasveti, da se naj napoti v Beoerad. vstopi v centralno vlado in naj sestavi vlado v ZatrrebiL Na vse to ie možno odgovoriti samo s tremi zahtevami: 1. Vsi kmet! uporniki, h] so bili zredrani al! se nahaialo v preiskavi, tur! se spuste na svobodo: 2. Ukine nai se odredba, oo kateri se zahteva po posameznih občinskih odborih mesto prisega narodu orl-seca kraliu in nai se vs! razoušecni občmsk! odbori zooet vzpostavilo in 3. rodbme vohilh beeuncev naj se ne preverjajo hi nai se z beirunci postopa človeško. — Kadar bodo ti po&oii izpolnieni, je šele mogoče, da seljačka stranka prizna kraljevino, da njeni zastopniki odrx>tu1eio v Beograd in da se vse uredi. Radić nadalje opozarja svoje pristaše, naf pomislilo in presodilo, kai bo z enimi kmeti, ki so v zroorih radi \ stale. Postavljeni bodo pred sodišče. Enim bo morda sreča mila. da ne bodo obsoieni. dn:$ri pa br^do obsojeni, odvisno pa bo mnocro od tecra. kakšen bo takrat političen polofat če bo kmetska večina odšla v Beograd In vstopila v vladno večino, ali pa čo bo z vlado sklenila snre-iemlfiv sporazum« r>o!em bo mnoT( lazie kal storiti za obtožene in zaprte kmete, kakor pa sicer, če h! stranka ne bila z vlado v sporazumu. Radlćev članek zaključuje z nje^ovirni znanimi besedami. Deklr so zbira s srcem, politika na se vod! z razumom! — K temu Radićevemn članku pravi današnja »Riječ S H S <: Znano je. da so iz kmetske- vstale oktobra 1. L obtoženi kmeti žrtev Radl-ćeve politiko. Zrc^no je nadalie. dn so so v samem strankinem e;!avnem odbom kovale zarote in pripravljale vstaje, zato na se sednj Radić umika na vsei črt', da s politično trgovino reši te svoje žrtve iz zaporr in da reši tudi sam sebe. Bngurae vesti, V Ljubljani. 4. — Trboveliska družba In klerikalci. V zvezi z objavo o subskrin-clji 30.000 komadov delni: Frboveli-ske družbe smo včeraj priobčili do-poslano nam notico o popolnitvi upravnega sveta Trboveliskc družbe. Med štirimi kooptiranci preseneti našo javnost tudi ime dr. Ivana Benkoviča. pravneora zas*oonika Trboveljske družbe. Kakor poroča današnje »Jutro« se ie kooptaciia izvršila na izrecno zahtevo tedauieea deželnega predsednika g. dr. DreJca. farmarja 192!. ki Se navzlic ulemellenTm ueovorom z druce stran! v/traial pri svofl zahtevi. Glasom istetra vira še niso vsi kooptirani gospodle spreieli ko-optacije. Imajo torej pomisleke. Temu se ne Čudi nihče, ki malo pozna razmere. O tei popolnitvi upravnega svela najvnžneišeera prdjetia v državi, o drusrih zadevah pri tej družbi bomo še govorili. — Zmedenost. Volitve v ustavotvorno skupščino so klerikalcem popolnoma zmedle glave, kar se uazna v klerifkalnem časopisju, ki je danes za republiko, jutri za monarhijo, pojutrišnjem na za diktaturo sovjetov. Vrhunec zmedenosti je dosegel »Slovenec«, ki še danes, dne 4. [anuarja, ne ve, kdaj da bo pravzaprav izhajal V zadnji lanski številki je napovedal, da bo izhajal vsak dan opoldne, včeraj je naznanil, da bo izhajal ob 4. popoldne in res je tudi izšel ob tej tiri. danes dopoldne pa smo ca dobili že ob 10. z naznanilom, da bo izhajal ob 8. zjutraj. Nemara si bo jutri že zopet premislil in začel izhajati ob uri duhov o polnoči. — Evakuacija locaških teratev. Razna poročila iz Solita in Beograda javljajo, da zapuste Italijani vse one v rapallski pogodbi Jugoslaviji priznane kraje v najkrajšem času. Rok pa še ni končno določen. Kolikor se da posneti iz raznih objav logaškega italijanskega komisarja in sklepati iz sedanjih italijanskih priprav, nameravajo Italijani loea-Ške kraje, ki so priznani Jugoslaviji, zapustiti koncem tega meseca. Značilna za to je obdava konusarrjata trgovcem, da morajo do 20. t. m. svoje zaloge ali prodati ali pa izročiti Italijanom proti plačilu odškodnine. Nekateri trgovci v krajih Logatec, Planina in Rakek so si nakopičili v zadnjem času velikanske množine raznega carini podvrženega blaga, računajoč, da pridejo po evakuaciji do svojega čednega dobička v Jugoslaviji. Računali so. da se iim posreči blago izmakniti carinskemu postopanju. Tudi nekateri ljubljanski špekulantje so nameravali izvesti ta »carinski trik«. — Plačila obvez v luneslovenski kreni v coni A na Koroškem. Avstrijska vlada je izdala naredbo o tem, kako je izpolniti zasebnopravne obveze, ki so nastale na Koroškem v coni A v jugoslovanskih kronah.. Take obveze je v splošnem ne glede na dogovorjeni odpovedni rok in ne glede na zapadlost po izberi dolžnika plačati ali v jugoslovanskih kronah ali pa v avstrijskih kronah po ključu 1:3 do 31. decembra 1921. Po preteku te dobe je plačila opraviti v avstrijski kroni, preračunieno po ključu 1 :3. Glede trajnih plačil iz službenega razmerja, najemninskega razmerja je prepuščeno strankam, da se sporazumejo same. Ako to ni mogoče, more vsaka stranka zahtevati, da odloči sodišče. Ključ 1 : 3 so Izbrali, ker je ob času ore-vzetia Koroške od strani Avstrije Veljala naša krona za tri nemške. Odtiej se je položaj izpremenil na škodo avstrijske krone znatno. Prehod v slabejšo avstrijsko valuto je provzročal mnogo težav, zlasti med trgovci, ki so imeli blago v rokah po dražii ceni. — Postopanje vlade proti komunistom v Mariboru. Iz Maribora nam poročajo: Vsled znanih vladnih odredb prori komunistom je bila razpužčena takajsnfa orersnina'-ija železni carjev, eekeija II., čiie načelnik ie bil znani NachtigalL Izvedlo se jo tudi več hišnih preiskav, tiko tudi pri Graeineriu, ki pa so bile brez posebnih uspehov, ker so imeli komunistični voditelji dovolj časa, da spravijo vse kompro mi tirajoče spise na varno, t— Veliko zanimanje vzbuja postopanje prol. Fava^a, ki je za dr. Juvanom prevzel vodstvo tukajšnjega stanovanjskega urada t^r na-tihoma odstopil neke stanovanje v Gregorčičevi ulici št. 6 vodstvo komunistične stranke za pisarniške namene. — TJdelcžniki Jadranskega zbora iz Slovenijo naj se blagovolijo še tekom današnjega dne priglasiti v Pisarni za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Pražakova ulica 3, I naistr. (telef. st. 23G) in sicer z dodatkom, ali se nameravajo udeležiti predkoference 5. t. m., ali šele glavnega zborovanja G. t. in., zato da lahko Pisarna pravočasno naroči prenočišča v Zagreou. — Kmečki in delavski kongres za Prekmorje se vrši v torek 18. in sredo 19. t m. v Dolnji Lendavi v Prekmur-ju. Obenem zborujejo tam tudi zveza županov in kmetijske podružnice ter se bo ustanovila kmečka in delavska zbornica za Prekmurje, ki bo kot ta-:a prva v nnši državi. Temu kongresna, ki ima zlnsrJ gospodarski in narodno-politični program, bodo prisostvovali tudi zastopniki vlr.de in oblasti, ter so prav tako vsi, ki se zanimajo za naše Prekmurje, povabljeni na to zborovanje, ki obeta biti velikanske, — Obmejni uradi med Jugoslavijo in Italijo. Ko bo Itrdija zaee*« izvrševati na našem zdaj b& zasedenem ozemlju rapallsko pogodbo, bo Ju£o-slaviia morala ustanoviti na varnih mejnih točkah proti Italiji svoie obmejne (policijske) komisarijate ter carinske postaje (urade). Tako n. pr. na Krasu (Postoina), na Sušaku, na Jesenicah, nad Idrijo (na logaški meji) in drugod. Ravnotako bo treba pri sklepanju trgovinske pogodbe z Italijo poslati tia dobre strokovnjake in ruHni-rane eksperte. Uradništvo na teh uradih bo moralo biti vešče tudi italijanščine. — Praznovanje badnjaka v Mariboru. Iz Maribora nam poročajo: Srbski badnjak se bo letos praznoval v Mari '•oru na čim najskrveenejSi način. V četrtek popoldne se vrši •bhod po rn^stu, z godbo, vojaštvom in jezdnim oddelkom tukajšnjega Sokola« Jugoslovan- ska Matica bo ob vhodu v Gosposko nll- oo časti tala bratom Srbom. — Omejitev osebnega prometa na državni železnici. Vsled nadaljevanja stavke rudarjev se je skrčil promet osobnih vlakov na en par »a vsaki progi. Do preklica vozijo torej le sledeči vlaki: na progi Ljubljana - Bubnjarci-Karlovac vozi vlak H 101^1013 z odhodom iz Ljubljana ob 18.30 in prihodom v Karlovac ob 7,83; v nasprotni smeri pa vlak it. 1012 ■ odhodom iz Karlovca ob 8.00 in prihodom v Ljubljano ob 9.08. Večerni vlak si. 1019. ki je vozil dosedaj samo do Novega mesta, vozi do preklica do Bnbnjarcev, zato pa izostane jutrajni vlak si. 1013 med Novim mestom in Metliko. — Na kočevski, fcentjanški in straiki progi vozijo priključni vlaki na ta dva vlaka. — Na progi Ljubljana - Jesenice - Planica vozi vlak št. 1775 1711 z odhodom iz Planice ob 3.-16, oziroma iz Jesenic ob 5.07 in prihodom v Ljubljano ob 17.50 in prihodom v Planico ob 21.S0. — Na pro^i Kranj - Tržič vozijo priključni vlaki. — Na progi Ljubljana drž. k.-Kanmik vozijo vlaki št 2152 z odhodom iz Kamnika ob 5.19, vlak št. 2151 z odhodom iz Ljubljane ob 8. uri, vlak št. 215S z odhodom iz Kamnika ob 16.10 ter vlak št. 2157 z odhodom iz Ljubljane ob 18.10. — Na progi Jesenice - Bistrica Boh. Jez. vozita priklj.ična vlaka št. 74 in 17.b z odhodom iz Bistrice ob 3.40 in prihodom na Jesenice ob 4.55, oziroma odhodom iz Jesenic ob 20.10 in prihodom v Bistrico ob 21.02. Na progi Celje - Dravograd vozita vlaka št. 1812 a z odhodom iz Celja ob 8.10, prihodom v Dravograd ob 11.26 ter vlak št. 1815 b z odhodom iz Dravograda ob 15.45 in prihodom v Celje ob 19. uri ter med Velenjem in Celjem vlak It 1S11 z odhodom iz Velenja ob 5.39, prihodom v Celje ob 6.58 ter vlak štev. 1S20. a z odhodom iz Celja oh 20.40 in prihodom v Velenje r>h 22.OS. — Sanatorij v Mariboru. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani je v smislu sklepa zdravstvenega sveta za Slovenijo in Istro dovolil kirurgu dr. Mirku Černiču in ginekologu dr. Benjaminu Ipavicn otvoritev sanatorija v Mariboru v hiši Maistrova ulica št. 19. Sanatorij bo moderno opremljen in bo zadostoval vsem potrebam moderne medicine. S tem korakom je zdravstveni odsek zadostil nujni želji in potrebi prebivalstva, razen tega pa razbremenil vedno prenapolnjeno mariborsko bolnico. — Sankanje pod Ti vol« jem in lahkomiselna mladina. Tudi letos so na tem sankališču plačali razni sankači-novinci svejo lehkomišTenost z raznimi težjimi in lažjimi telesnimi poškodbami, ki so jih zadobili pri vožnji. Mnogo jih seveda — !z sramežljivosti — skuša prikriti. Tudi hi veha za mlade ljudi rek: Vsaka šola nekaj stane! — Ljudska knjižnica na Prager-skem. Podravska podružnica > Presvete« ustanovi na Prasrerskem ljudsko knjižnico. Knjižnica ima zlasti v tem kraju, kjer jo mladina posečala po večini le Schulvereinske sole, velikega pomena- Darila zato knjižnico naj se pošiljajo na naslov: Ljndska knjižnica, Pragersko. gola, — Krojaška obrt v Mariboru v zadnjem času zelo nazaduj1?. Mnogo kroja-čev je brez vsakega dela in je moralo odsloviti pomočnike. Vzrok temu so visoke cene blagu in deJ3tvo, da si hodijo ljudje vpled naže ugodne valute kupovat obleko v Gradec, kjer jo dobe kljub visokim cenam najmanj za polovico ceneje kot v Mariboru. — Južno vreme zadnjega tedna ie sneženo plast stajalo na polovico. Pota so se po mestu in deželi poslabšala, vendar je po dež. cestah saninec še dokai trden, ker se ceste začetka snega niso do tal razorale. — Goriška in italijanska vina. Italijani kupujejo po Istri, Goriškem. VI- 1 pavskem ves novi pridelek ter ga izvažajo domov, svoja vina pa vsiljujejo prebivalstvu v zasedenem ozemlju. Našim ljudem plačuicjo novi pridelek po t 1 — 2 lirL a svojega jim prodajajo po ! 3 lire. Toda naši ljudie se ne dado osle- | Pjriti za lire, domače vino rajši sami j m jo. odnosno Je svojim krčmari em- do- j mačinom prodajajo. — Danes pred 105. leti, 4. januarja 1815, se ie rodil v Osjeku poznejčnji I đjakovSki Škof. veliki dobrotnik niso- | ga naroda in idealni Jugoslovan Josip I Juraj Strossmaver. — Evaageljsid i™muk gospod dr. S^hneider ima v četrtek 6. t. m. ob 10. j dopoldne noslovilno službo božjo. — Doneski h kroniki leta 1930. \ Tudi kroniPt zaključuje leto 1920, Pregleduje va*ne dogodke. Bilježi kratko pojave družbe in nje razvoj. Gotovi socialni pojavi In kriminalna dejanja so izražajo v mrtvih statističnih številnih. Tudi v letu 1920. je imel državni I»ravdnik obilo posla. Samo pri državnem nravdništvu v Ljubljani je bilo tekom leta 1920. vloženih 6311 kazenskih ovadb, nasproti 4498 leta 1919. Prevladujejo tatvine, pojavlja se ta težki zločin v groenih oblikah. — Policija je tekom leta aretirala 2147 oseb, z globami pa je kaznovala nad 4000 oseb. — Tudi bolezen je mučila prebivalstvo v obilni meri. J^tikn dnevno zahteva svoje žrtve, mlado življenje. Dalje je zelo mnogo snolnlh bolezni. Bolnišnice so prenanolnjene. — Nova pridobitev no dotnačoin I zavarovalnem zavodu. Splošna za-varovalna družba »Jugosliviia« ie, ! kakor znano, prevzela do sedai v naši kraljevini že dve veliki inozemski zavarovalnici in si^er zavarovalno družbo »Feniks* m r>a »Gra-ško vzajemno zavarovalnico.« V zadnjem času ie pridobila ta družba I f še en zavarovalni zavod in sicer ! zavarovalno družbo »France-Hon-| groise*. — Radi ;i ni k oktobrskih demon-J etracij v Mariboru se vrši 8. januarja j pred okrajnim kazenskim sodiščem razprava proti Zdenka Verstovsku, sinu bivšega poverjenika dr. Karla Verstov&ka. Radi pobijanja «ip se vrši razprava kasneje, ker predpr H«kavs so niso končane. — Rop v Silvestrovi noči. Iz Maribora poročajo: Ko se je v Silveatrovi noči vračal okolu pol 2. viški poštni VT Ultimat delavstva In dražbi. Dunes ob 11. uri dopoldne so se vila, d na deželni vladi nadali . !n p nja med zastopnik? stavkitjočili ru- , darjev in Trbovelisk > moj no družbo. Debata bila /* ži-vahna in je trajala skoro do ool 1. [-ure popolcns. Viada je predložil.1 in- Q1 teresiranima skupinama svoje dovalne predloge in izjavila, da i2 cen premogu i1 je vlača stavila :imai j kontrolor Franjo Cus z neke za' ! domov, ustavili so ga trije vojaki, jave uravnava minimaln z _ ... ........„ 0 , na- pri nižjih kategorijah fc z o< ra J kar ga je eden vprašal, koliko je ura. j obhodno potr Dna, d I Ko je hotel g. Cui seči v ?.ep, sta ga j odstotno th 1 ki inK'jo se t a k o j ^..^J^L1*^1* mS™*n*J™ : iutn ^vrnena d nadaljevala in sestavila rudi > Ki prijela dva vojaka vsak za eno roko, 1 za kategorije de! I tretji pa mu je segel v žep ter vzel list- 1 stalne | . D nieo, v kateri ie bila cela mesečna ga- 5 4a in nekaj prihrankov v znesku 36C0 kron. Po izvrženem ropu so vojaki po- . bognilt Kljub klicania g. CuSa ni bilo \ komisna, h od nikoder nobene straže. Sumi se, da ; tildi đelaVStVO Za koi t so g. Ousa oropali trije vojaki, ki so . bili preje v go«tilni Vigee na Koroški eesti, kjer je bil tudi g. CuS in kateri so vrgli na cesto, ker so pričeli razgrajati in razbijati. Nevaren rasbojaik obsojen. V Trstu je bil obsojen na 12 l^t in 85 dni ječe nevaren razbojnik Stanko Molk iz I Planino. Molk je bil pravi trepet pre- . bivaleem v zasedenem ozendiu odbito i *k* V. °*J0m ob demarkacijski črti. IvzriO je sto- ™ stajj^ kl vi Ine vlome in tatvine. Tudi v JugosJa- j zim V Grški, Zt viji jo 4kra4 pobegnil varnostnim obla- \ Verske pogodbe V etim; bil je pri nas obsoiim na 4 leta * vzame Gršhi f:-ječe. deli med Bol - in — Ponovne tatvine v Mladiki. Na tem slučaja bi Dri ke tekom danasnjein >fm ii legn s;iorazjma vsi »o v sredo, S. ia->, Bffl 11 id 1 svofei lano In !;( z oiifOnl rin '■ poti: r? >«) In »it 1 > kar je potrebno, d-» pfodnfcdia pre- Trboveliske družbe si 3Ć lovori pije 1 dneva. Za-3 ..i f 1 I :\-a'd do- :lh rudarjev »n se izmi-13 i riva na deta SOLUN NAŠ, LEDJEM PA BOLGARS1 — Beograd, 3. : I kan« javlja iz Pariza, da bo ^ hodniku II. nadstropja v Mladiki so obešalniki za plašče. Neka rafinirana oseba se urne pritihotapiti med poukom na hodnik ter srečno odnaša razne rla-sče. Vkljub naJ¥Očjemu nadzorstvu in najstrožjemu zasledovanju se doslej ni posrečilo prijeti tatice. — Aretiran konjski tat. France Tcngelj. trgovce s konji, jo kupil na sejmu v Karlovcu belega konja za 7200 K, Izročil ga je gonjaču Janezu Bkulju, da ga pripelje v Ljubljano. Janez Škulj pa ni pričel v Ljubljano. Bil jo pozneje aretiran v Novem mestu kot konjpki t*:. — Tatvina suknje. Akademiku Viktorju Valiču je bila v Marijanišču, kjer je akademska jedilnica., ukradena 2500 K vredna zimska suknja. Kcpertoir Narodnega gledališka v Ljubljani. D r a m a : Torefi, 4. fan.: zaprto. Sreda. 5. ian.: Sen kresne n?>či. v opernem gledališču, ob dramskih cenah, red B. četrtek, 6. jan.- Cvrček za pcejo, izven. Petek, 7. jan.: Smrtni ples T., red D. slavij f, Kav cki in Dedeagac z ^ djem pa Bolg: PRVA SEJA NOVE VL. . — d Beograd. 3. jan. Danes do- j D1 poldne je bila prva sela nove vb . Na tej seji. kateri «r; prlsostvo vsi ministri, so sklenili, di se nad« • je delo dr. Vesnićeve vlade cl. 1 pre^a*i!auja antldrž avnih ele Sestavil se je gospo odbor ministrov. Na sej so razprav-ljali o ustavi. Razprava se bo nadaljevala pri v.- -. m ■ ODPRAVLJENA. VOJAŠKA MISIJA. —d Bsogrso\ 3. ianarja. Po naredni vojnega ministrstva ie razp naša volna misija v Sofiji Njene " le bo odslej vršil nai posl?-' opravljal pesle samo v mirnem času RAZBOJNIŠTVO V MAKEDONUL 1 — d Beo^rc ~. I?. javljajo: V zadnjem Času ski naoadi na neše prebivalstvo po-navijajo tako pogosto, da 3 sedaj hujše kakor pod Turki Raz trato 11 enih o te e I .en v m le pe> i. ni - Sajd j u a srna* n> (t no m* ''"'' i— j. : na razpn age kr»t:re p: znil vzt njač, s k era opora Sobota, 8. jar.: Smrtni ples II., red D. i bomrske tolpe - i v Nedelja. 9. jan.* Cvrček »a pe^jo, izven, mestu samem. Tako s što, ubili tri orožnike, dva Izi— Opera: Torek, L fen.: Fra Diavolo, red C. Sreda, 5. jan.: Sen kresne m>či, dranj- ska predstava, red B, Četrtek, 6. jan.: Vesele žene TTUKfeor- ske, izven. Petek, 7. jan.: Od bajke do bajke, r, B. Sobota, 8. jan.: Fra Diavolo, red A-Nedelja, 9. jan.: Od bajke do bajke, mladinska predstava, ob % izven. — Za reeitacijski večer, katerega priredi v korist dijažkih zadrug Morja Gorčeva. Fran Lipah in Stane Melihar v petek zvečer v Mestnem domu se j dobe vstopnice v predprodaji od srede j dalje pri tvrdki SvotlA na Mestnem trgu. Cene sedežem K 10 in K 15. stojišča K 3. k nlka ter ranili enega mu ia. .r mesta so odvedli dvn meščai a v planine, da bi zahtevali odkupninoL — d Beojrrad, 3. jan, i B n -šte javljajo: Na konferenci v 5^-1 Je izjavil Take J on s scu. d ft bi bila njegova država, ako treba, pri Ijena poslati ero ali dve č kot ojačenje anrfe$ko-gr§kih 5et v C I-SCrad in Dar-anele. v* : • . * samcev, kc~ ^% oe K ' n msl—. STAVKA T-d Orai ■ j da m rri Naslanjat Ino r;i i in > omarta* i/um — ki ie ' de k. trn I." .■ d DO po^to- ter »priletno veliki te ra hrama ie ?i družba BaAJ Ij i ^r'1cl?k r:< ra ^rost I h* ;-iua( ARJEV V , 4. januarja, Stavka vseh uslužbencev južne železnice v gra- narodov v Žene Rarmrnrja več- krat izjavila, đa je prfpravlien slati v Arntenllo : i Ikem inspektoratskem okrožjn, izimši uradnike, je pričela opolnoči Delavci so pač prišli na svoja mesta, đelaU pa niso, r vtjen j2 torej ves promet na progi južne Železnice. Dunaiskl ooštni vlak se davi ni pripeljal v Gradec. —g Kr. poštni eekovni nr?^ v Ljubljani je izdai nc čekovnih računov, ki se ndelej — Stov. planinsko društvo, prosi ! klirinškega prometa. V svoie Člane, da blagovolijo prevzeti Iz- ' dSkaia^ Bora«, naznanja veem svojim svojim članom, d Zarreb. 3. j.n da se vrgi v nedeljo dne 9. t. m. va- I 315—218, Bukarešta 0—190, žen sestanek ob 10. dop. na običajnem i 524—530. London 532-i 58, mestu. Prlprarljabri odbor TKS. ; 150—0, Pariz 920—930, Praga 11 — Športni ples. V nedeljo, 9. t. m. 1«0. Švica 2,vSO-2 ae vrši v vseh prostorih Narodnega do- \ Valute. Ameriški dolarji I4? ma velik zabavni večer. Na spoiedu avstrijske krone . earsld n originalne kabaretne točke, japonska ceskoslovaslce krone 16! kavarna, ples srečolov. šaljiva pošta. \ francoski Iranki B Velika dvorana bo prirejena izključno Bre €10—520, rormui i 196 le za ples. Sodeluje godba Dravske di- i nemške marke 203 vizije. Posebna vabila se ns bodo ras- 493.50—495. pošiljala. Dc brodošli vsi Športniki, čla- — d Pnura. 3. jan. ni športnih društev, vse sportu naklo- ! *an 2808 0, njeno občinstvo in vsi. ki si žele lene i 12Ufe, Bukarešta >8.25, Sofija 96 - - K mi Vstopnina * rih 1363.50, Milan 810 Pana 'v2 \ I^ondon 815, Novi Jorl. 8&50, Dnnaj 1S.05, Zagreb 55, Varšava 12J50, Budimpešta 14JJ0. Valute. Novi fugoslov. dinarji 219. romske marke 131.t5\ romunski leii 101 2o bolgarski levi 91.75, zabave. Pričetek ob 20. urj. Vstopuii 30 K za osebo.___(k) -f Splošna gowodarska zadruga Slovenijo, Gosnosvetska eesta I svtearaki franki 1358.50, itali št. 2 ima v prodaji moko: fino ba- s re p te do kavarne Stritar pet ključev na dveh obro^cih. Prosi .^e. naj jili najditelj odda na Dunajeki st 9 hii*-d ' i. (Mf — Zgi bil se fc nnan od Blefireisoii vo eeate do hotela >Slon<- Najditelj na| r.r. odd v upravniStvn >^lov. Narodac proti dobri nagradi. (89) — Kassa so j? na aonrega Lta dnn na šmarni gori ura. D:'i ee pri Bt* J ar c v T":- dc-k^ga vr.=* . 35. — Pozabljen je bil na Jesenicah v nedelje ,_ ar v i '>; ki pride iz Bo-hinja, v zadnjem vozu tU pa morda v 'i 17. r.1 "*rc n hrbtalk I 9tf* , rT- p to jalom. Ker ja apafi M nanrofa naj- ditelj, đa aa proti nagradi 800 kron odda tvrdki Svetla, Ljubljana, Mostni trft' r Ii na sporoči pismeno, kje se dobi. Glavni nrednTc: OrlfTovnm? ttrprl^Ur - \ rt.iT.Ti t tJli" ' !■ v* IM« Božidar V o d r h. avstrijske žigosane krono 1.50. pranje in umivanje, testenine, petrolej, metle, krtače itd. — Novi člani se sorejemajo vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 5. ure. Delež znaša 50 K, Zlata znrw*3ina * i ura se je vpisnina 4 K. Jamči se z dvojnim dev Izsrubila v drarn-kem gledališča ali m d ležsin. Član more postati vsakdo, ki i potjo do restavracij? »Zlatorog« dne 2. Piača Pf Odpisan delež« * tanuarja IdZh Odda naj so tu v uprav- S ' Vsled objave advokata dr. Sta-V rata v Trstu, kot zastopnika Češko« slovenske dražbe za treovanie z .:, : • v Trstu, iz- iavljama da nismo in ne bodemo kakršnihkoli kupčij sMenili v imenu omenjene družbe. Stali smo oač svoj čas s to dnižbo v ožjih stikih, kor smo se po rajali f -radi otvoritve njene podraži fce v Ljubljani in smo prišli do gotovega zaključka. Zaradi nien.iave direktorija v tej družbi se je pa morala cela zodeve stornirati. Kar sc tiče kupčij, smo pa sklo-nfil za, to družbo samo eno kupčijo in sicer še pod starim direktoriiem. katera kupčlM se je pa ra^veliavila. V Ljubljani, dne 1. ian. 1921. F. Vcndra. Cb. Landau. * 7\ vsebino legi ipisa le uredništvo odgovorno, kolii^or določa za^oo. 4. stran. .SLOVENSKI NAHOD*, dne S, januarja mh 8. fiter« SREČNO NOVO LETO! DAVORIN ROVŠEK, fotograf, zavod za povečanje slik Ljubljana, Kolodvorska ul. 34 Proda se prt z ročr.o vezenino, uprava Slov. Naroda. ugodno nov rdeč nanvzni Naslov pove 20 H2p:aflai le popolnoma nova M 19 12110 R. I. nadstr°VleTOCe 35 nM«As «»A nekaj oprave še I9! VU0 9"S dobro ohranjene Poizve se v sredo od 1—3. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 29 licenca ali učenko sprejme trgovina Brezice. Anton tj m e k, 40 Moško kolo, E prodaj. Poizve sc v upravništvu Slovenskega Naroda. 25 i§če stanovanje s hrano pri kakšni pošteni rodbini. Nastop, če mogoče takoj. Cenj. ponudbe pod SIBI. B. 1921" poštno ležeče Ljubljana L Uro izmjena Šivilja \\sM inženir z enoletno prakso pri železobetonu sprejme službo tako> Ponudbe pod .Inženir 45" na upravo Slov. Naroda. 45 Prodam 150 vagonov mm lo-sfaojovega lesa. jJT/ffi hr5. Višji državni uradnik s 601000 K letnih dohodkov želi posojilo 25.000 K. Ponudbe pod .Posojilo 54" na upravo Slov. Naroda. 54 Qž MU^iiđ) italijanskega jezika, vajena v trgovini, išfe službo blagajn i-čarke ali kaj drugega. Ponudbe pod .Lea 49" na unravništvo Slovenskega Naroda. * 49 Prevzamem prepisovanje na pisalnem stroju v vseh jezikih. Tečna in hitra postrežba. Ponudbe pod .Hitra postrežba 55" na upravniStvo Slov. Naroda. 55 Proda se utrnili tozitek za ieden]e in ležanje. Naslov pove Slov. Naroda. upravmsivo 46 Proda se nova moška športna obleka St. 48 in gorski čevlji št. 40. Kolodvorska ul. 34, II. nadstr. levo. 51 Ženska volnena bela fina jopica se llrftfls Naslov pove upravniStvo Slo-lllUtll venskega Naroda. 43 Proda sg srebrno namizno orodje, servis za čaj in preproga (Maffersdorf). Resljeva cesta 12, pritličje desno. 41 Služkinjo, ki zna kuhati in opravljati hišna dela, sprejme Hela Bremec, soproga bančnega uradnika Št. Vid 69 nad Ljubljano. 24 Vodna tila 1*80 cm padca se proda. 1 uro oddal leno od kolodvora Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 28 Iščem postrežnlco, dam jI brezplačno podstrešno sobico in 5e plačilo. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 48 Mlin vzamem v nojem, Ponudbe na naslov: A. C. poštno ležeče Radeče pri Zid. mosta. 47 Trnovsko izobražena gospa ££S dela na dom. Prepisovanje, pisanje zavarovalnih polic Podučevala bi ev. cirilico. Ponudbe na uprav. Slovenskega Naroda pod .Sibski—hrvatski/18'. 18 Kupim osa, «.°T?X ga za lov. V teku 6 dni. Ponudbe pod „Vuk* pri vratarju .Slon". Ljubljana. 9957 drž. uradnik a soprogo, iSče mebtovano sobo eventualno z vporabo kuhinje. Ponudbe pod .Nevvtoa 995*" na u. ravništvo Slov. Naroda. 9958 Inženjer, I IJPAB1#a poštenih staršev w%tJ5il%a sprejme takoj trgovina z meSanim blagom na deželi. Ponudbe pod BTri in pol leta 9952" na upravo Slov. Naroda. 9952 Va jenko sprejme česaloi satan za dame 0. Fettich Fraakoein. 30 Kolar dr. Barle v Mata Rte no- Krasno stanovao nia za enako v i v Celin se zame-jobliaoi 3 m itd. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 9950 IUe se za takoišini nastop hn ji-gouodja, r^tn^' skega in nemSkega jezika Prednost imajo uradnik), ki so zmožni voditi popolnoma slogoslovno slovensko korespondenco. Ozira se le na samo-stoino moč. Ob-irra ponudba ie poslati železarni nm Muli ob Dravi. oprane za Obtesači železniških pragov (švelenhaker) skupina 20—30 mož se ob dnevni plači 400—500 kron in dobri hrani sprejmejo Oratzer, Omund, Koroško 9780 Odvetniška pisarna ww konclpi- inritl 3 prakso. Plača po zmožnosti In i Kili d dogovoru 2500 — 3500 K. mesečno. Ponudbe na uprav. Slovenskega Naroda. 32 v velikosti 47X65 cm priporoča narodna taliima. i [Mm Cena K 24- Prispjeli , pisači strojevi sa latinicom ili ćirilicom. Vrpce za sve pisaće strojeve, karbonski papir i sav ostali pribor. Ilica 25/1. Notter i drug, Zagreb. Tel. 9—27. Vlastita mehanička radiona. Vlastita mehanička radiona. va ia mam i mu Ei*fl9itlD 13 I17ir(li! Pn'štedrija na prostoru, sigurnost vatri ItiljUjiliS fiU UulUUlI. i provali. — Blagajne u svim veličinama na skladištu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom. Opis na zahtjev badava Hica 25., i. Rotisr I drot ■ ZfljrsB, i.g7 5^7 Na novega leta dan, ko smo pokopali našo iskre-noljubljeno hčerko, sestrico, tetico se nam je iskazalo toliko izkrenega sočutja, da se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo. Posebna pa bodi zahvala gg. dr. J. Jenku, dr. J.Volavšku v Ljubljani, g. dr. M Hočevarju v Domžalah. Iskrena hvala tudi g. Fr. Berniku, župniku, za obiske za Časa dolgotrajne bolezni in za prekrasni nagrobni govor — dalje g. J. Gogala ravnatelju drž. trgovske šole, vsem njenim sošolkam, prijateljicam, znankam, vsem darovalcem prekrasnih šopkov, pevcem za žalostinke, sploh vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in vsem, ki so nas tolažili ob bridki uri naše izgube. V DOMŽALAH, dne 2. januarja 1921. Rodbina MDlier. Poiolnema Bova MU '•5š£82B kočijaža, naool krita z usnjeno streho, še nelakirana in netapecirana, s? ugodno proda. Ogleda se pri Vido Bratovi, Ig. Garaeljne nad Ltnhlfano. Hrastovi ttf, tss?«*&£ franko žaga, Podreče, lh ure do postaje Medvode, se takoj proda i o, natančneje pri Vido Bratovi, Zg. Ga-meljae nad Ljubljano. 26 Krasno stanovanje v vili pod Bolni- hnm obstoječe iz 2 sob, se zamenja HU!U, za istotako ali večje v St petr-skem okraiu. Ponudbe pod ,Električna razsvetljava 37* na upravniStvo Slovenskega Naroda. 37 Boljša vdova Ifte mesto gospodinje Stara je 47 let, vajena vsega domačega dela, najraje gre k samostojnemu gospodu aii vdovcu z odraslimi otroci. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 42 Lene stensKe slike v onvlrin. usnjat kovčeg, cilinder (klobuk), skoro nov, preproga, posteljno pregrinjalo, nova damastna kavna garnitura (12 oseb), vnze, fine steklenice za vino in dr. se proda. Ogleda se od 3. — 4., Resljeva cesta 24 H. nadstropje desno. 22 fajenčnt klozeti, umivalniki, kopelne peči, emajlirane lile banje. Točna dobava z izvoznico. Velika zaloga. LEOPOLD BLAU & Co , Oes. m. b. H. Wien, II, AspernbrOckeng 5. Izvoz po vsem svetu. Telefon inter-urban 43351, 9818 Konjak. Pri itarosti, slabosti pri želodčnih tež-kočah in pomanjkanju moči je star vinski konjak v mleku pravo oživljajoče sredstvo. Dve politrne steklenice po-šiha Bone* Hertl, posestnik, grad OoliČ pri Konjicah, Slovenija. 918" Bencin prvovrstni, v amerikanskih zabojčkih s 25 kg čiste teže, oddaja dražba .Jadran", Dunajska cesta St. 9, le industrij skim podjetjem in obrtnikom po sol dni ceni. 9790 lepa urarska trgovina v Jugoslaviji, obstanek zagotovljen. Potrebni kapital K 801000 Podrobnosti se izvedo pri Anoncni ekspediciji J. Satnik. Maribor, Slovenska ulica 15. 15 Dravski artil. polk v Regenta Aleksandra vojašnici bode oddajal pno! za leto 1921 od povprečno 9580 kenj mesečnega staleža. — Oferti naj se vpoSljejo do 18. januarja do 9. ure zgoraj imenovanemu polku. Pogoji so razvidni na magistratni deski v Ljubljani. 9946 Tvornica keksov, prepečenca, oblatov in va/elinov o in DRUG. RogaSka SSatina priporoča svoje fine Izdelke. Dospela je velika poSiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, sapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin, orodja itd. — Za obilen obisk se priporoča tvrdka • J. Peteline. Ljubljana. Si. Petra tnlj fl. I, najnižje cene na drobno in debelo. fiGSHsdarsfel urad o Celin priporoča: 1. ) Cilindrovo olje 'y*gJS^S^30' 2. ) Strojno olje težko ^JSStSSSSSSi jetežko .Standart" viskozi-6/6 7j, plaraeniš^e 260/280. 3.) Strojno olje tsertcadttcžk0 -s,andart" viskozi- ernega mesta. Morem položiti kavcije 100.000 K Vešč poleg slov. še nemščine, italij., rušč., čeŠč., srbo-hrv. ter nem. in slov. stenografije. Imam vpogled v knjigovodstvo. Praktično izvežban v ključavn. in telefon, napravah. Dovršil pred vojno gimn. in nekoliko teologije. V rus. ujetništvu vodil koresp. ujetnikov. Ponudbe pod , Delavnost/9954* na upravništvo Slovenskega Naroda. 9954 oif Pevec trgovec v Mozirju, Naprodaj nov umetni valjčni mlin z bistriško vodno močjo, gospodarskim poslopjem ter ziaven spadajoče zemljišče. — Mlin se proda prostovoljno radi smrti gospodarja. — Poizve se pri lastnici Mariji Rihtar, Studa po5ta Domžale ali v Ljubljani, Fr. Ravnikar, Linhaitova u. 25. lobase krvave in mesene, vsak dan sveže, In pristno dolenjsko vino priporoča gostilna pri „Krofa", Sv- Petra cesta štev. 48. 53 Ženitna ponudba! Trgovec, 24 let star, dobrosrčen in soliden, z novo, nra? dobro idočo trgovino v trgu, se želf v svrho skorajšnje ženitve seznaniti z gospodično ne čez 25 let staro s samimi dobrimi lastnostmi. Samo resne ponudbe s sliko se naj vpošljejo do 5. Jan. pod .Prosinec sreča/56* na uprav. Slov. Naroda. 56 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materija! in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić Beograd, JKilctina ul. 15. je otvoril svojo podružnico v Beški, Srem, v bližini Beograda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje in najkulantneje pestreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovseni, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Deška, Srem. Nakupov2l bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča Psuec, proa slouenska furdfca u Sremn. Zveza slovenskih ssdrug i? LJubljani r. z. s o. z. sprejme za vodstvo pisarne in oskrbovanje obligatoričnih revizij. čimpreje. Zenitna ponudba! Mlad, samostojen obrtnik se želi seznaniti z gospodično aH mlado vdovo v svrho takojšnje poročitve. Želi se, da ima svoje stanovanje in eventualno tudi opravo, vse drugo postranska stvar. Pisma pod šifro .TakoISnJa poročitev/ 52" n* uprav. Slov. Naroda. Tajnost zajamčena, 52 v Zenitna ponudba! Soliden mladenč, star 29 let, z velikim premoženjem, želi znanja v svrho takojšnje ženitve z gospodično čedne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, staro od 18 do 26. let. Vajena mora biti trgovine ali gostilne In gosoodinj-stva. Ponudbe pod ,Slovenija/44, na uprav. Slov, Naroda. 44 Plača po dogovoru. Nastop RAVNATELJSTVO. Vlzlfke9 kuuerte in pisemski pupir s firmo kakor usako-:: urstne druge fiskooine :: IzorSnie točno 99 ftanifi! tiskarna "| naročila sprejema tudi „narodna knjigarna", 3E banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Geije, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, VVien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji tu- in inozemstvu. 3C •K 31! grj 1659 EL 66 3XE 14