fteo. 87.
9 Utrtllanl, o soboto, dni 15. aprila 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— H pol leta „ „ 13 — za ?«trt leta „ „ 6 50 za cn mescc » n 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za Četrt leta „ „ 5-—
za en mesec „
1-70
Za poSIlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
(.Uredništvo Jc v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod {cz
„.„- dvoriš?« nad tiskarno). — Rokopisi se
jae vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen listi slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (Jpravniškega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 16 stranij.
Norodno-naprednim
Slovencem!
Politični razvoj v našem narodu nas je dovedel do strankarskih formacij, ki so deloma tako nenaravne, da morajo zbuditi vsakega mislečega Slovenca k premišljevanju, ali more in sme iti tako dalje ali ne. Prihodnji ponedeljek pade zopet politična odločitev, katere izid je tem usodnejši, ker so to pot imeli v resnici Slovenci moč v rokah, da ustvarijo slovensko večin o v kranjski deželni zbornici.
Volitev v veleposestvu bi lahko donesla Slovencem dva glasova, ako bi se združili vsi Slovenci in potegnili na svojo stran še konservativno veleposest, ki je nagnjena k temu, da bi se vendar enkrat v naši deželi že začele redne razmere. Zato je moral vsakdo odobravati, da je iz veleposestva samega od naše strani izšel tak poizkus, ko je dr. Susteršič naravnost ponudil složni nastop. A uspeh je bil ta, da je liberalna stranka skupno postopanje Slovencev pri volitvah v veleposestvu odklonila. Njen izgovor, da bi bil skupni slovenski nastop brezuspešen, ne velja, kajti razmere so v veleposestvu, kolikor smo se informirali o posameznih glasovih, res take, da je bilo upati uspeha.
Pomen takega skupnega nastopa bi bil pa velepomemben tudi v slučaju, ako ne bi bili zmagali. S tem trenutkom bi bila že ustvarjena slovenska večina, ker bi bila razbita za slovenstvo nečastna politična vez, ki veže velik det slovenske inteligence, da mora biti uklonjena jarmu politično tako nasilnega nemštva.
A še dalje je šlo takozvano »vodstvo" narodno-napredne stranke!
V nemških političnih krogih mislijo na to, kako bi ohranili nadvlado nemštva tudi
tedaj, ko bi nemška veleposest propadla tako daleč, da bi bil njen samostojni nastopna vedno brezupen. Zato se je izrekla od nemškega vodstva želja, da bi za oni slučaj slovenski liberalci sklenili kompromis s Schweglovo stranko, po kateri bi jo slovenski glasovi rešili, da ne izgine s površja. Nam se je zdelo to nekaj skrajno neverjetnega, kajti nismo si mogli misliti, da bi slovenska stranka tako globoko padla.
A tudi o tem nas je prepričal »Slov. Narod", ki je dne 3, aprila odkrito zapisal: »Ako bi bile razmere v veleposestvu take, kakor jih predstavlja »Slovenec", potem bi bil danes sklenjen že drug kompromis. N a -rodno - napredna stranka bi v tem slučaju zahtevala, da sklenejo Nemci ž njo kompromis."
Tako daleč smo torej prišli! Zdaj so liberalci prepustili deset glasov, ki odločujejo ves položaj v deželnem zboru, | Nemcem brez boja kot darilo slovenske nesloge! In zanaprej nam pa obljubuje ista stranka, da bo tudi v slučaju, ko nemška posest še bolj propade, ona sama ponudila baronu Schweglu rešilno roko, da bo vladal Nemec v kranjski deželi!
To je suho dejstvo. Mi smo izvršili svojo doižnost, in zdaj se ne obračamo več do »vedstva narodno-napredne stranke", katero je v Schvveglovih rokah, ampak obračamo se naravnost do vseh Slovencev, ki se prištevajo še n a r ® d n o - n a p r e d n i stranki, a imajo v sebi še toliko rodoljubja, da hrepene po slovenski večini v deželnem zboru.
Mi vemo, da teh res narodno-naprednih mož ni nihče vprašal pri tej tako dalekosežni odločitvi. Mi verno, da ni bil sklican noben shod zaupnikov, ampak, da se je ta odločitev o k t r o i r a I a vsem in da je svoje res narodno-napredne pristaše to »vodstvo" popolnoma ignoriralo in pre-
zrlo, ker vč, da res narodno-na-preden mož za tako postopanje n e more glasovati.
Posledice tega koraka bodo za slovenstvo jako usodepolne.
Mislimo na u r a d n j k ^ ! Politična veljava na Kranjskem „ je zopet v Schwe glovih rokah. S tem je Vladi dana direktiva pri ravnanju, s slovenskimi uradniki. Kaj pomaga ako sodni uradniki pišejo v »Narodu" dolge pritožbe čez grofa Gleispacha? On se zmeni zato toliko kot za lanski sneg, dokler ve, da ni politična moč v deželi v rokah slovenske večine. Liberalni odvetniki se sicer radi kažejo sodnemu stanu prijazne, a dr. Tavčar je proti grofu Gleis-pachu govoril le enkrat — in to v svoji osebni zadevi, da se je rešil mariborske porote! Tudi slovenski politični uradniki so pe tej zvezi oškodovani, ker je liberalna stranka po pogodbi zavezana, da varuje nemško posest, in kaj je nemška posest v politični upravi, to vendar uradništvo samo najbolje ve.
In kaj naj reče k temu narodno-napredno meščanstvo? Ali se ni to meščanstvo, dokler je še smelo g . v o r i t i, borilo za nadvlado slovenskega življa? Ali ni vsa politična zgodovina narodnonaprednega meščanstva do nesrečnih zadnjih let glasen protest proti krivični nadvladi oholega nemštva? Kje so časi onega narodnega navdušenja, ki je plamtelo v nekdanjih čitalnicah? Vse to je zdaj od tega »vodstva" strto, poteptano, ne da bi bilo to „vodstvo" po svoji dolžnosti vprašalo meščane, kaj oni pravijo k takemu početju !
Da, poteptani so vzori narodnonapred nega meščanstva, uničene so nade slovenskega uradništva. In ne le to — : Tudi zanaprej se je to „vodstvo" zavezalo, da ne bo nikdar, dokler bo oblast v njegovih rokah, pripustilo slovenske večine v edini kronovini, kjer bi bil lahko Slovenec gospodar svojega deželnega zbora !
In kaj naj rečemo mlademu inteligentnemu naraščaju, ki še prisega na narednonapredno zastavo? Ali sedanje »vodstvo" ne tlači k tlom vsakega samoniklega, jasnega talenta ? Kimovci brez daru in značaja so vedno dobrodošli avto-kratom, a odrivajo se ljudje lastnih misli in krepkih talentov, ker bi utegnili spoznati kako stvar, ki jo hoče zakriti njihovemu očesu oni absolutistični duh, ki je vedno žalostna dedščina grajščinskih lakajev, ponižnih navzgor, a krutih in nestrpnih navzdol. Ali more ta napredna mladina mirno hoditi po izvoženih potih tako nazadnjaškega »vodstva* ? Ali more narodna mladina ponujati svojo pomoč, da se ubija slovenska narodnost?
Zato pa mi več ne govorimo temu žalostnemu »vodstvu". Obračamo se do vsega res narodnonaprednega prebivalstva in ga vprašamo, kaj sedaj storiti.
Ali se podvržemo tujčevi peti? Ali naj rečemo, da so bile vse slovenske prisege laž in prazna beseda?
Ne, mi bomo stali, kakor smo neupognjeni stali doslej s povzdignjeno glavo in jasnega čela.
A tudi narodno-napredn i S 1 o v e n c i , ki vidijo pogubno delovanje sedanjega »vodstva", se morajo zdramiti!
Mi stopamo danes pred vse narodno-napredne Slovence in jih vprašujemo, ali ni poti, po kateri bi se vendar vzel sramotni politični jarem z naše domovine? Ali ni mogoče, da bi Slovenci vsi edini nastopili vsaj v obrambo svoje narodne posesti ? Ne usiljujemo nikomur drugega prepričanja, nego ga ima, a ponujamo radi roko vsakemu k veliki slovenski zvezi, ki bodi ščit in bran naši narodnosti.
Naj o tem premišljujejo vsi narodno-napredni Slovenci ! Mi vidimo edino le v taki zvezi ugodno rešitev slovenskega vprašanja !
LISTEK.
Rimsko pismo.
Rim, 10. aprila.
Poleg obsodbe apostolske stolice, ki je zadela italijanske »neodvisne", je precej pozornosti zbudila tudi obsodba »neodvisnih" krščansko-demokraških voditeljev v Belgiji, abčDaens in F o n t e y n e. Ker sta se proti svojim škofom sklicevala proti ljudstvu na apostolfko stolico, je kardinal Merry del Val pisal v papeževem imenu mehlinskemu nadškofu kardinalu Gossensu pismo, v katerem izjavlja da ne odobrava njunega delovanja.
Abbč Daens si je pridobil izpočetka ®nogo simpatij, ker je nastopil res s hvalevredno odločnostlo na socialnem polju. Nastopil je kot nasprotnik sedanjega prvega ministra Woesteja, ki je voditelj konservativne stranke. Imel je v marsičem prav, in delavstvo v Anversi ga je izvolilo za svojega poslanca. A nadaljna njegova politična delavnost ni b rez napak. Združil se je s socialnimi demokrati, da je bolj pobijal konservativce, v Anversi je celo odprl krčmo, v kateri se ni vedno najbolje obnašal. Ko se je sedaj zopet skliceval v svojo obrambo na papeža, je dobil iz Rima hladni odgovor,
da takega delovanja ne odobrujejo. Sicer se pa pač s sklicevanjem na papeža delajo zlorabe na obeh straneh, ne le na demokraški, ampak tudi na konservativni. Papež izreka prava načela, ne more pa nikomur dati osebnega zagotovila, da jih bo dotičnik tudi nezmotljivo izpolnoval. Škoda, da tako nepremišljeno delovanje obeh krščanskih strank v Belgiji le slabi moč katoliške večine !
Nova izdaja koralnih knjig se pričakuje z veliko nestrpnostjo. Vsi ved6, da bo to delo res nekaj izrednega. Mislili smo, da izide „Kyriale" že januarja meseca, a ni ga še. Sicer so ga že začeli tiskati, a se nečejo prenagliti, ker zgodovinska kritika še ni dokončana. Papeška komisija naj strožje preiskuje vse rokopise, da izbira le to, kar je najboljše. Benediktinci v Soles-mesu so nabrali veliko gradiva, ki je deloma že objavljeno v »Palčcgraphie Musi-cale".
Stari rokopisi so jako različni in mnogokrat je težko najti pravo verzijo. Glasilo od papeža imenovane komisije je »Rassegna Gregoriana", jako lep in za glasbenika zanimiv časopis, ki si je pridobil veljavo v znanstvenih krogih. Urednik mu je papežev ceremoniar msgr. Carlo Respighi. Vsaka številka prinaša tudi bibliogr. fijo liturgičnih
disciplin, ki jo sestavljajo učenjaki raznih narodov.
Odlični milanski list »O s s e r v a -t o r e c a t t o 1 i c o", ki izhaja že 42. leto, zbira okoli sebe najboljše moči, ki se udeležujejo katoliškega gibanja v severni Italiji. Nedavno je njegov vrhovni urednik, odvetnik Meda, sklical shod zaupnikov, ki se je bavil z vprašanjem, kako še bolj razširiti in izpopolniti to izborno glasilo.
Razmerje med papežem in italijanskim kraljestvom je seveda vedno predmet razmišljevanju, dasi se o njem direktno ne govori mnogo. Stvari gredo svoj naravni tek dalje. Upanje, da pride v kratkem času do sporazuma, se najbrže tako kmalu ne izpolni, in sicer si rešitve ne želi italijanski kralj.
Popularnost savojske kraljeve rodbine ni več taka, kakor je bila v prvih letih Zedinjene Italije. Zato pa kralj jako nerad vidi rastočo priljubljenost papeževo. Viktor Emanuel III. ne bo pač nikdar dosegel, da bi ga, kakor njegova prednika, Italijani imenovali »Re galantuemo" ali »Pater pa-triae". Res je misel italijanske skupnosti vodilna ideja večin- laških politikov, a vsi se zavedajo, da je italijanska vlada zakrivila mnogo v upravnem in gospodarskem
oziru. Osebe, ki so igrale prve vloge v državi, so bile včasih jako kompromitirane. Spomnimo se le učnega ministra Nasija, ki je zase uporabil velike vsote in iz strahu pred preganjanjem zbežal čez mejo. Abstinenci katoličanov se je imel zahvaliti, da so ga framasoni zopet izvolili v državni zbor. Italija je hotela za vsako ceno nastopiti kot velevlast, in pri tem je zanemarila notranje reforme. Slabi položaj kmečkega prebivalstva, grozni pritisk veleposestva na poljedelske najemmke, silni davki — to so viri vedno novega nezadovoljstva.
Omenil sem rastočo papeževo popularnost. Tu dve anekdoti, za katerih doslovno istinitost ne garantiram; slišal sem ji na cesti, a dokazujeta, kako Italijani govore o papežu.
Pride k papežu neki njegov prijatelj iz prejšnjih časov. V razgovoru toži, da mu manjka denarja za njegovo delovanje. Morda je imel pri tej tožbi kak stranski namen — pustimo to! Papež se mu pa nasmeje in pravi: »Pri denarju sem imel jaz tudi vedno nesrečo. Ko sem bil kapelan, sem komaj spravil skupaj vsak mesec toliko, da sem župniku plačal hrano. Kot župniku mi je manjkalo denarja za moje gospodarstvo. Postanem škof — a denarja je bilo vedno
Jltof napenja strune."
Pod tem neokusnim naslovom se je zagnal »Narod" v soboto v ljubljanskega škofa. Popolnoma resno zahteva, da se mora škof postaviti pred sodišče radi „hu-dodelstva javne posilnosti" po § 98 kazenskega zakona, kater« se kaznuje s težko ječo od šestih mesecev do enega leta. Stvar je sicer čisto duhovna, vendar moramo odgovoriti, ker jo je .Narod" privlekel na dan.
Da bodo liberalci vedeli, zakaj .Narod« tako besni proti škofu, ponatiskujemo iz pastirskega lista eni odstavek, ki je tako strašno razburil liberalno vodstvo, da še vsi nemški židovski listi javkajo zaradi njega. Škof pravi:
Dragi v Kristusu, načrtal sem vam nekoliko razpad sedanjega javnega življenja, pokazal pa tudi vzroke tako silnemu razpadu: zloraba ustavnega življenja in ustavnih svoboščin zoper od Boga postavljene oblasti v cerkvi, v državi in od tod dosledno tudi v družini. In ker je ta zloraba, to iz-podkopavanje veljavnosti in ugleda cerkvene in svetne oblasti, borba naravnost zoper Boga, našega najvišjega Gospoda, zato je vse to gibanje greh, velik greh in kliče maščevanje božje.
Ali hočemo tudi mi Slovenci zatajiti Boga in Zveličarja našega Jezusa Kristusa? Ne, ne smemo; da, ne smemo pahniti sebe in prihodnjih rodov v časno in večno nesrečo. Od teh grozot pa bi vas radi obvarovali ravno mi duhovniki po oblasti nam dani od Boga. In ker sovražniki božji v bogokletne svoje namene rabijo časopise, snujejo društva, prirejajo razna predavanja: zato vas kot vaš škof prosim, da, zapovedujem vam, da liberalnih časopisov ne na-ročujte in ne kupujte, liberalnim društvom ne pristopajte, in predavanj ne poslušajte. Kdor se poda v nevarnost, bode v nevarnosti poginil. Pač pa se naročujte na dobre krščanske časopise, pristopajte k našim posebno izobraževalnim društvom, hodite k predavanjem naših krščanskih mož in mladih gospodov.
Posebno pa pristopajte v čisto cerkvena društva, ki vas vadijo v molitvi, vabijo k službi božji, vodijo k večkratnemu prejemanju sv. zakramentov, navajajo k čistosti, treznosti in varčnosti, odvračajo od surovih in razuzdanih tovarišij. O, naj se množe Marijine družbe, naj se širi bratovščina sv. Družine in tretji red sv. Frančiška, naj matere rade zahajajo k zapovedanim stanovskim poukom potrebnim za zavedno vzgojo otrok.
To je vendar nekaj čisto umljivega od katoliškega škofa, da slabe knjige in liste obsoja, dobre pa priporoča, da odvrača od slabe družbe in dosledno priporoča dobra društva. To bi bilo žalostno, ako škofje tega ne bi smeli!
A še bolj je pa razkačilo liberalni tabor, ko so nekateri duhovniki — iz lastnega nagiba — prečitali iz škofijskega lista v cerkvi rešitev vprašanja, ki se je obravnavalo pri neki dekanijski konferenci. Vprašanje je bilo, kako postopati duhovniku z
premalo Tudi kot kardinal in patriarh nisem imel nikoli dovolj. Mislil bi, da bom kot papež vendar imel dosti denarja. A zdaj šele vidim, da mi ga na vseh straneh manjka."
Nekoč pripeljejo učiteljice nekega dekliškega zavoda majhne učenke k papežu. Na vprašanje, katera je najbolj pridna, mu privedejo majhno deklico. „Kaj bi rajše imela — ali svetinjico alipunčiko?" vpraša papež. Otrok pravi: „Prosim oboje". „Tu imaš svetinjico", reče papež, .punčiko dobiš pozneje." Drugi dan jo je prinesel papežev gardist v zavod.
To so malenkosti, a kdor pozna naivni in čuvstveni značaj italijanskega ljudstva, se ne bo čudil, da ga ljudstvo ljubi. Nasprotniki slikajo papeže kot trinoge in na-silnike, a dokler si ljudje pripovedujejo take povestice o papežu, ga ne morejo sovražiti. Kadar pridiga v Vatikanu, se vse tare pobožnih poslušavcev okoli njega O, sveta krvava inkvizicija, o kateri ved6 toliko povedati liberalci, kje si? Pri papežu te ni — ti si le pri framasonih!
Vsi italijanski listi so zadnji čas mnogo pisali o veliki ideji, katero je predložil kralj Viktor Emanuel. On namreč dela na to, da se osnuje mednarodna zveza za varstvo poljedelstva. Ideja pa
.Narodovimi" naročniki. Dotična konferenca je sklenila:
1.	So naročniki in čitatelji „Slov. Naroda", ki niso nele sami vsi prešinjeni načel tega lista in to tudi javno v življenju kažejo, ampak list tudi razširjajo, na razne načine podpirajo, hvalijo ter s tem med poštenimi duhovnljani veliko pohujšanja na-pravljajo. Take je z ljubeznjivo besedo najprej dovesti do spoznanja njihovega grešnega ravnanja, do obžalovanja njihove krivde in do tega, da nad dosedanjim dejanjem obžalovanje izreko, pa sklep poboljšanja, če ozdravijo — in to ne le pred duhovnikom, ampak tudi pred pričami, čeravno le pred domačimi ljudmi. Ako bi dotičnik bil tudi zaradi drugih pregreh prištevati očitnim grešnikom, n. pr. kot konkubinarec, morala bi se izjava obžalovanja in poboljšanja zgoditi pred tujimi pričami. Ako se t« doseže, je bolnika prevideti s sv. zakramenti: če bi pa tak zaveden in res hudoben »Narodovec" ostal trdovraten ter bi svoje krivde še priznati ne hotel, bil bi nesposoben za sveto odvezo.
2.	So tudi ljudje liberalci in Narodovci le bolj za-se; drugim ne vrivajo lista in li-stovih nazorov, tudi zanj ne agitujejo, in torej javnega pohujšanja ne napravljajo. Tudi takega je ljubeznjivo opozoriti na grešnost ravnanja in na nevarnost, v katero stavi svojo dušo, kdor je veren pristaš tega lista. Zadosti pa, da svojo napako spozna ter samo spovedniku obljubi poboljšanje za slučaj ozdravljenja.
3.	.Slov. Narod" ima naročnikov tudi med takimi, ki z listom morda celo ne soglašajo, ki ga morda sami celo malo bero; a list naročaje bolj zaradi drugih ali na zahtevo drugih, n. pr. gostilničarji, trgovci. Takim je kazati, da so sokrivci hudega, katero pri čitateljih provzroča ta list, in dovesti jih do obljube, spovedniku dane, da v prihodnje ali list popolnoma odpravijo iz hiše, ali če zaradi strogega zahtevanja nekaterih gostov, kupcev tega ne morejo, da »Slov. Naroda" vsaj ne puste vsem na razpolago javno ležati v hiši, ampak ga zapiraj« in le onim izročajo, kateri ta list iz-rečno zahtevajo.
Ta rešitev stavljenega vprašanja je jako mila in dobrohotna, kajti „Slov. Narod" je vendar že sam dovolj dostikrat povedal, da je njegov edini namen boj proti katoliški veri. Kdor ga torej podpira, se udeležuje v e d č tega boja, in po postavah zdrave pameti ni mogoče ravnati drugače. Gotovo je greh podpirati tako početje. Greh se pa ne more odpustiti brez kesanja in sklepa poboljšanja.
Sicer je pa, da govorimo odkrito, „Na-rod" za druge stvari najneumnejši list. Ni nobene škode, ako ga ljudje ne ber<S. Tehnično urejevanje je silno slabo, članki vedno le sirova zabavljanja, novičarski del za nič, ker nabira le iz drugih listov škandalno kroniko, idej nobenih, listki umazani, kritike pristranske in večinoma naročene, politični del je nezanesljiv, ker je edino le ten-denciozen, sploh je „Narod", kakor se vidi na njegovih pristaših, najboljše sredstvo za poneumljevanje in posirovelost.
Zato je pa za vse Slovence le koristno, ako se lotijo bolj koristnega dela, nego je
slučajno ni izšla iz glave italijanskega kralja, ampak mu jo je vdihnil Amerikanec David Lubin, ki je mimogrede povedano, judovskega rodu. Vendar ideja je tu, in če jo izvede italijanski kralj, mu bomo le hva ležni Lubin je bil že na Dunaju in v Be-rolinu, da deluje za novo zvezo. Tudi v druge države so poslali agente za poljedelsko zvez«. Baje se bo vršila kmalu v Rimu mednarodna konferenca za poljedelstvo.
Z velikim veseljem so pozdravili vrli Bergamaski svojega novega škofa msgr Te-deschija, ki je prijatelj papežev že od prej. Svoje misli razvija v krasnem pastirskem listu. Ker so to pač tudi nazori papeževi, jih tu obširneje citiram. Najprej govori prekrasno o mladini, ki je dandanašnji nosite-ljica in prvoboriteljica za vse nove misli, ki potrebujejo mladih in čilih bojevnikov. Že naš Gospod, pravi škof, je markantno označil pomen mladine, ko je dejal: »Pustite male k meni, kajti njihovo je nebeško kraljestvo". To kraljestvo udejstvuje mladina s tem, da se požene zanj v boj s silo, ki je njej lastna. Današnja mladina ljubi ekstreme, toda to je znak plemenitega poleta in vzne-šenega idealizma, ki jo odlikuje povsod, in če je zapeljana, je naša sveta dolžnost, da njene moči obrnemo na pravo pot.
branje in razširjanje glasila Schwegiove garde. To glasilo hoče pri nas verski boj razvneti le zato, da se odvrne pozornost od početja liberalnih kolovodij. Cerkev pa mora braniti proti njim svoje svete pravice. Naj ne napadajo vere, pa smo edini!
Tedenski pregled.
Včeraj so izročili v Djakovu na Hrvaškem materi zemlji truplo velikega Slovana in dobrotnika Hrvaške, — biskupa Josipa S t r o s s -mayer-ja. Za njim opravičeno žaluje osobito hrvaški narod. Dobrodelnost pokojnikova je znana širom sveta. Daroval je samo za cerkvene in narodne namene 4,636.480 kron. — Za hrvaške in slovenske udeležnike pri pogrebu se je priredil poseben vlak. Sožalne brzojavke so poslali tudi: Avstrijski cesar, .Češki klub," .Slovanska zveza," srbski kralj, črnogorski knez ter nešteti drugi. — Liberalni listi presojajo življenje slavnega cerkvenega kneza po svoje, prištevajoč ga med svoje. Ponovimo še enkrat, kar smo pisali v torkovi številki: Eno uslugo naj izkažejo velikemu dobrotniku; naj nikar ne lažejo ob gomili velikega pokojnika !
Novi poljedelski minister grof Buquoy je pokazal s svojim govorom, da pozna žalostne razmere kmečkega stanu ter da ima voljo olajšati bremena zlasti malih kmetovalcev. Priznal je veliko važnost zadrug in Raiffeisnovih pesojilnic. — V Kamniku je s pomočjo enega virilista izvoljen županom dr. Kraut, ki je volil tudi samega sebe. Deset katoliško-narodnih odbornikov se je glasovanja vzdržalo z ozirom na nepostavno volitev v II. razredu. — Tiskarna Kleinmayer je prevzela v natis protestantski list, ki mu je ime „Blagovestnik." Da se ne bo dal kdo vjeti vsled lepega naslova! — Poslanec Povše je v drž. zboru nujno zahteval, naj se davčne olajšave povodom potresa v Ljubljani in na Kranjskem podaljšajo. Predlog je ugodno rešen.
—	Sultan je baje nevarno bolan. — Ministrski predsednik Gautsch je še vedno bolan. — Pri potresu okrog Lahore v Indiji se je ponesrečilo na tisoče in tisoče Ijudij. Samo v okraju Kangrat je pod razvalinami 10.000 mrtvih. Glavno mesto Manu je popolnoma razrušeno. — Izid ljubljanske občinske volitve v III. razreiu je marsikoga presenetil. Lahko se reče, da je opozicija iz srede liberalne stranke imela večino moških volivcev na svoji strani, ker je bila skoro brez vseh pooblastil. Magistratni kandidatje so dobili okolu 400 glasov, opozicijonalni okolu 300. Tudi v Ljubljani se dani.
—	Protialkoholski shod bo v Budimpešti od 11. do 16. septembra. — Od dne do dne se množi število izseljencev iz Kranjske in Hrvaške v Ameriko.
—	Stavka v Nabrežini je menda končana z delavskim porazom. Vodili so jo soc. demokratje! — Italijani so nameravali dinamitni atentat na železniški most pri Solkanu. V Sešcah pri Št. Pavlu pri Preboldu na Štajerskem je pogorelo 46 objektov. Štirinajst požarnih bramb je gasilo.
Vojska. Na bojišču je mir. Ni pa dvoma, da hoče general Oku obiti rusko vojsko na vzhodu. Rusi so se sedaj naučili od Japoncev molčati o pripravah. Utrjujejo se na progi Č a n č u n -K i r i n . Slabo vreme, dež in sneg, grda pota ovirajo Japonce. — Rusi še vedno zapuščajo Harbin. General Linevič je poslal pomoč Vladivostoku. —
Rusija. V Peterburgu se je pričel 10. aprila staroruski odvetniški kongres, ki zahteva, da se uvede demokratična ustava in da se volijo ljudski zastopniki po načelih splošne in tajne volivne pravice. Isto je zahte val tudi profesorski kongres. — S prvim majnikom se prične skoro gotovo splošna stavka v Peterburgu.
*
» a
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja (cvetna) 16. aprila Turibij šk., Kalist m.; ponedeljek 17. Rudolf m, Anicet p. m.; torek 18. Apolonij m., Bogoljub, (Amadej) sp.; sreda 19. Leon IX p., Ema vd.; četrtek 20. Neža d., Marcelin šk., Zmagoslav (Viktor); petek 21. Anzelm šk., Bruno; sobota 22. Soter in Kaj p. m.
Državni zbor.
Dunaj, 13. aprila.
V torek zvečer je zbornica imela pred prazniki zadnjo sejo Snide se zopet 3. maja. Včeraj so se razšli mnogi poslanci na vse štiri strani. Le proračunski odsek je imel še se o. Predsednik dr. Kathrein je
Potem govori škof o namenih katoliškega gibanja. To gibanje se mora vršiti le pod vodstvom pastirjev, ki so postavljeni, da vladajo občest Kristusovo; katoliško gibanje mora temeljiti na obširni izobrazbi duha in srca in se mora ozirati na razne potrebe časa, ljudi in razmer; mora gledati na to, d a s e vse, kar j e dobre, vrši zmerno, brez nepremišljene naglice; se mora ozirati na opravičene in postavne pravice in težnje vseh stanov in nesme pospeševati utopij, češ, zemlja je raj, in mora vsakemu dopovedati, d a s e družabna reforma ne da izvesti s silo in nagloma. Katoliško gibanje mora vedno imeti pred očmi dejstvo, da se brez verske podlage ne da sezidati nov red, kajti potem bodo „zastonj delali tisti, ki hočejo zgraditi novo poslopje"; katoliki so v modernem času poklicani, da pokažejo, kako se da in mora soglasno in sorazmerno združiti načelo avtoritete s svobodo. Cilj vsemu pa je prenovljenje družbe v Kristusu.
hotel na vsak način, da odsek reši še štiri važne točke trgovinskega ministrstva in dve točki poljedelskega. Za to tvarino bi odsek potreboval najmanj dva dni. In res je bilo določeno, da odsek zboruje še danes. Toda g. dr. Kathrein je delal račun brez — gostov. z,e včeraj odsek ni bil sklepčen, vendar je rešil dvadnevni red. Prosil je člane, naj ne govor č ali vsaj jako kratko, da odsek v enem dnevu reši vse, jako važne t«čke. Po kratki razpravi je odsek, v katerem je bil« več vladnih zastopnikov, nego poslancev, odobril proračun za »osrednje vodstvo" trg. ministrstva, »statistično službo" in .skladišča v Trstu*. Poslanca dr. K r a m a f in dr. Žit-n i k sta grajala, da so več tehnikov zvabili iz montanske službe v .delavsko statistični urad", kjer sedai sedi za mlajšimi juristi. Prvi višji komisar je Slovenec, ki čaka že 6 let, da postane nadzornik. Drugi je tehnik in dr. juris, a sedi vedno v X. činovnem razredu.
Trg. minister baron C a 11 je odgovoril, da tako zahtevajo službene razmere, a hoče potrebno ukreniti.
Državni gozdi.
Nato je obširno poročal o državnih gozdih dr. M a r c h e t. Govorili so pri tej točki dr. Menger, dr. Žitnik, dr. Stein-wender in dr. pl. Fuchs. Dr. Žitnik reče med drugim:
Ako primerjamo dohodke državnih gozdov s stroški, vidimo le neznaten napredek. Pred 20 leti je znašal čisti prebitek 1,689.000 kron, 1. 1900 okroglo 2,421.000 kron. Za tekoče leto znašajo troški 12.868.520 kron, dohodki 15,636 680 kron, tortj c sti prebitek 2,768.160 kron. Ako prištejemo še servitutne dohodke v znesku 1,483 883 kron, znaša ves dohodek 4,252.045 kron.
In zakaj s« dohodki tako pičli? Prvi vzr«k je, ker so državni gozdi večinoma v višavah, odkoder je izvoz lesa težaven in razmerno drag. Dalje so mnogi »varstveni gozdi" proti povodnjim itd., ki le malo do-našajo, a so velikega narodno - gospodarskega pomena za dotične kraje. Državni gozdi morajo v mnogih krajih dajati prebivalstvu les za kurjavo in stavbe. Visoki davki in razne investicije zmanjšujejo letne dohodke. Sicer pa ne smemo dohodkov iz državnih gozdov meriti po dohodkih zasebnih gozdov.
Drž. gozdi in zemljišča na Kranjskem merijo skupaj 11384 ha in sicer: 10.655 ha gozda, 59 ha njiv, travnikov in vrtov, 187 ha planin in pašnikov, 1 ha druge zemlje, 482 ha je neproduktivnih. Dohodki iz državnih gozdov na Kranjskem se za leto 1905 proračunava dohodkov 320.410 kron. troškov 222 120 kron, prebitka torej 98.290 kron, s servitutami 100.113 kron. Da ustreženi splošni želji, pravi govornik, hočem opozoriti visoko vlado v prvi vrsti n a gozdne delavce v idrijski okolici. Tukaj je sedaj skupaj okoli 220 gozdnih delavcev. Vsi so domačini, stoječi, mnogi eženjeni. Toda med vsemi je le okoli 30 stalnih delavcev, ki imajo za starost zagotovljeno malo provizijo ali pokojnino. Okoli 70 jih je, ki so sicer vpisani v .delavski knjigi" in so torej nekako polstalni, a na stara leta morejo dobiti provizijo le milostnim potom. Okoli 120 teh delavcev pa je, ki dobivajo le dnevnino in so slabše plačani, nego navadni hlapci. Ako ti delajo nepretrgoma 40 let, ako zbolč ali se ponesrečijo, država jih ni dolžna podpirati. Prositi morajo pomoči v svojih domovinskih občinah : Vojsk«, Črni vrh, Spodnja Idrija in Cekovnik. Da to ni prijetno ne za delavce, ne za občine je jasn«. Že pred leti smo trije poslanci prosili prejšnjega ministra pomoči za te delavce. Baron Giovanelli je pač obljubil da hoče potrebno storiti. Kakor čujem, so jim plačo zboljšali za 10 kr. na dan. To je nekaj, a premalo. Kar more država storiti in lep zgled dati drugim večjim podjetnikom je to:
1. Vsak gezdni delavec naj je stalen (stabilen) kakor n. pr. v tobačnih tovarnah, ak« dela nepretrgoma in povoljno vsaj 10 let. 2 Vsi gozdni delavci naj se zavarujejo proti nezgodam in onemoglosti. 3. Vsak delavec naj dobi od države, ako je delal v gozdu 40 let, provizije ali pokojnine najmanj 200 kron na leto.
Ako bodo delavci od države zavarovani proti nezgodam, onemoglosti in za starost, bodo tudi delali z večjim veseljem, kakor je to sedaj mogoče. Odsek je odobril to resolucijo soglasno.
Dr. Žitnik dalje navaje, da je L 1864. v postojinskem okraju 19 občin, oziroma podobčin dobilo od države okoli 3800 oralov gozda. Vlada pa si je pridržala lovske pravico, za 12 podobčin naravnost v proti-stovju s ces. patentom z dne 30. marca 1859. Ljudje so seveda tedaj molčali, veseli, da so dobili sploh kaj gozda od države. Toda vlada si je — ne rečem po krivici — a gotovo na škodo dotičnih občin pri-
Dalje v I. prilogi.
držala lovsko pravico, ki v zakonu ni utemeljena. Ako bodo torej občine prosile, da se jim prepusti tudi lov, oziroma najemnina, oaj vlada uvažuje prošnjo.
Dalje so v hrenoviški občini tri vasi: Veliko in Malo Brdo ter Brezje, ki so bile nekdaj pri postojinski graščini in ji plačevalo tlako Itd. Te tri vasi niso dobile potom zemljiške odveze niti pedi zemlje, niti polena drv od državne posesti. Vse tožbe in prošnje so bile doslej brez uspeba. Tudi to vprašanje naj bi vlada ugodno rešila.
Idrijska šola.
Včeraj popoldne je proračunski odsek odobril proračun za državne uradnike. Vsi stroški znašejo 28.929460 kron. dohodki 32,420.050 kron, torej prebitek 3,490.590 K. Naj omenim, da idrijski rudnik za tekoče leto preračunava troške na 2,059 020 K, dohodke na 2,841.100 kron, prebitek torej na 782 080 kron Troški v Pribramu pa znašajo 5,846.610 kron, dohodki le 5,060.380 kron, primanjkljaj pa 786.380 kron. V Pfi-bramu je okoli 4000 delavcev, katerih pa vlada ne more in ne sme postaviti pred prag. Pač pa vlada ne bo jemala novih delavcev, dokler se ne izboljšajo razmere. Glavni vzrok slabih dohodkov so nizke cene srebra.
Pri tej točki so govorili dr. Menger, dr. Žitnik. Stanek in dr. Steinwender. Dr. Žitnik obširneje govori o idrijski šoli. Zaradi tesnega prostora omenim iz govora le sledeče: Šola v Idriji je bila ustanovljena že 1. 1581. Cesarica Marija Terezija jo je razširila na tri razrede. S to šolo je bila v zvezi dekliška industrijska in godbena šola. Od L 1784. do 1797. je bila v Idriji celo trirazredna gimnazija in od 1. 1852. do 1866. preparandija, na kateri so se vzgojevali deželni učitelji. Vedno je to šolo vzdrževala država in učitelji so se radi oglašali za prazna mesta. Ko je bil uveljavljen ljudsko-šelski zakon, je tedanji poljedelski minister baron Chlumecky v dogovoru z naučnim ministrstvom z odlokom z dne 13. sept. 1873. vso idrijsko šolo sprejel v državno upravo in z odlokom z dne 5 junija 1874 vse učiteljsko osobje v status državnih uradnikov X. činovnega razreda. Toda učiteljsko osobje je pač dobilo X. čin, ne pa tudi do-tične plače. To in druge razmere so krive, da se učitelji več ne pulijo za mesta v Idriji. Vlada večkrat razpiše prazna mesta, a ne oglasi se nihče. Razredi so prenapolnjeni, osobito na dekliški šoli, kjer je v dveh oddelkih I. razreda 111 učenk, v II. razredu 110, v III. razredu 102 učenki. Kako naj učiteljica poučuje toliko otrok obenem.
Sedaj je na c. kr. ljudski šoli v Idriji nameščenih 116 učnih močij, a niti ravnatelj deške, niti ravnateljica dekliške šole nimata plače X. činovnega razreda. V IV. plačil em razredu s stalno plačo 1000 kron je celo 7 učnih močij. Te razmere pač ne vabijo novih učiteljev na izpraznjena mesta. Dvoje je mogoče: 1. Učiteljsko osobje želi, da se pomnoži število na obeh šolah. 2. Osobje naj se razdeli v plačilne razrede po službenih letih, ne po procentih. Mlajše moči bi morale namreč čakati leta in leta, da se pomaknejo višje 3 Četrti plačilni razred naj se odpravi, ker s plačo 1200 kron pač ni mogoče živeti v Idriji. 4. Plače učiteljic naj so enake učiteljskim, istotako aktivne priklade. 5. Petletnice naj znašajo po 200 kron. Vse to bi zneslo 5160 kron. Ta svota pač ni velika v primeri z dohodki rudnika. Saj ima šolski sluga v Idriji 1690 kron plače n prosto stanovanje, dočim so skoraj vsi učitelji slabše plačani. Tako ima ravnatelj vsega skupaj 2400 kron, ravnateljica 1920, a vsi drugi mnogo manj. Dasi slugi od srca privoščim to plačo, a za učitelje je le poniževalno, ako se jim ne izboljša Saj so pazniki v rudniku glede plače z učitelji v isti vrsti, a glede zvišanja na boljšem.
Ako vlada ne ustreže vsem naštetim željam, naj postavi vsaj po 30% osobje v 1. in II. plačilni razred, po 20 % pa v III. in IV. Višji troški bi znesli le 3880 kron na leto. A vem, kaj hoče gosp. poljedelski minister odgovoriti. Rekel bode: Država po I zakonu ni dolžna vzdrževati dve šoli v Idriji, I ker itak plača dež. priklade za ljudske šole. I Morda se more vlada sklicevati na zakon I ter na deželo zvrniti vse šolske troške. Ti I našajo danes nekaj nad 36.000 kron in dež. I Priklade okroglo 14.000, torej skupaj 50.000 I kron. Gre pa se le za 36 000. Poznam I »nogo zasebnih podjetij, ki za svoje delavce I ?2držujejo šole, n. pr. južna železnica v Ma-I fiboru. Bilo bi torej brezobzirno, ko bi dr-I nekega dne ustavila plače za šolo, ka-| tero vendar obiskujejo v ogromni večini I "jeni delavci, ki ji pridobivajo lep dobiček I vsako leto. Prepustite rudnik deželi, pa bo skrbela za šolo in drugo! Sicer pa se bode • tem govorila -v dež. zboru. Zato predlagam resolucijo, za katero morejo glasovati vsi gospodje: .C. kr. poljedelsko ministrstvo se »ojno naprosi, da izboljša plače učiteljskemu osobju na c. kr. rudniških šolah v Idriji."
Resolucija je bila soglasno sprejeta. Mi-»ister grof Buquoy je odgovoril: „Zavaro-»anje delavcev se bode izvršilo za vso dr-
žavo, servitutne (lovske in druge) pravice se bodo uravnale, obravnave glede idrijske ljudske in gozdarske šole se vrše in niso še končane. — Ta odgovor ni povoljen in treba bode storiti še druge korake.
Položni v Makedoniji.
(Izvirno poročilo.)
B i t o 1 j , 5. aprila.
Od zadnjega mojega pisma se razmere v Bitolju niso zboljšale, nasprotno. Narod trpi velike muke, zato se izseljuje v Ameriko. Na tisoče jih je že zapustilo domovino, kjer jim je tekla zibelka, kjer počivajo njih očetje in matere. Toda raje gredo v tujino, nego bi doma trpeli tolike muke in lakote. Že turško divjaštvo je neznosno. Sedaj pa se narod kolje med saboj
Bolgari preganjajo Grke in Srbe, Grki ubijajo Bolgare, Srbi se branijo, kakor vedo in znajo, a Turki in Arnavti ubijajo Bolgare, Grke in Srbe. Edini Kucovlahi (Ru-muni) so še mirni, toda v bližnjem času bodo morali prijeti za orožje, ker edini zakon tu kaj je le puška.
Grki in Bolgari so si največji sovraž niki. Doslej je bil uspeh na grški strani, a mogoče je, da končno pridejo na površje Bolgari, ker izkušajo na razne načine iztrebiti Grke v Makedoniji.
Bolgarskih čet je sedaj malo v Makedoniji, zato so Grki precej drzni Bolgarski kapetan Protogerov je prišel v Makedonijo z 200 četniki, za njim je bolgarski polkovnik Jankov pripeljal 400 četnikov. Ako pridejo ti v bitoljski vilajet, bodo tu krvavi sukobi med Grki in Bolgaii.
Grška četa je nedavno prišla v bolgarsko vas Daut-Bali ter ujela šest Bolgarov. Zunaj vasi so jih izpustili ter streljali za njimi. Dva sta bila mrtva, ostali so se rešili. Drugi dan je ta četa napala bolgarsko vas Osničani, ubila tri Bolgare, ranila dva Kucovlaha. Druga grška četa je v Ne-govanu ubila 6 Kucovlahov.
Blizu vasi Ošani je samostan sv. Ar-hangela. Načelnik tega samostana je bil Kucovalah, ki so ga branili Bolgari. Grki pridejo nekega dne, ubijejo načelnika in postavijo Grka. Celo v zaporih se pobijajo Grki in Bolgari. Ker Turki navadno podpirajo Grke, zato 80 Bolgari na slabšem. V Bitolju so grški razbojniki smrtno ranili uglednega Bolgara Rizova. Izkušali so ubiti tudi bolgarskega lekara Vladova in trgovca Lozančeva.
Pa tudi Bolgari se maščujejo. Neka četa je ubila v Želevu veljavnega Grka, ker je turškim oblastim izdal bolgarsko četo. Druga bolgarska četa je razrušila grški samostan pri Gorinovu, ker je eden menih podpiral grške ustaše. Zopet druga bolgarska četa je v Brodu ubila grškega svečelnika. Turki so zaprli 100 Bolgarov ; 83 so jih izpustili, 17 je še zaprtih.
Pa tudi Turki so počeli odločno preganjati čete. Turška vojska je pri vasi Ha-sauli napala bolgarsko četo, ubila vojvodo Gerora in oropala vso vas. Take praske se ponavljajo vsak dan. Predvčeraj je turška vojska blizu Gevgelije ubila 20 grških ustašev in vojvodo Karasulijo. Tudi Turkov je bilo mnogo mrtvih.
V vasi Žerovo je bila bolgarska četa v vasi celo zimo. Ko se je bližala turška vojska, so vstaši zapustili selo. Besni Turki so zapalili vas na vseh štirih straneh, ker so domačini imeli vstaše pod streho. Zgorelo je nad 40 hiš. Mnogi so komaj rešili svoje življenje. Na pogorišču so našli 34 trupel, med temi 11 žensk. Vaščani so ostali goli, bosi, lačni. Ko je solunski poveljnik Galib paša videl te razvaline, zgrozil se je. Druga turška četa je iskala vstašev v vasi Oblakovo. Ker jih ni našla, privlekla je v Bitolj 9 kmetov in učitelja. Posamezne čete grozno mučijo prebivalstvo po vaseh, ako jim ne dd denarja in živeža. Močna srbska četa je v Poreču. Tu je sicer mir, a revno ljudstvo le trpi mnogo. Te dni je za Kova-čevičevo četo v Poreč prišlo nad 250 brzo-strelnih pušk in mnogo municije. Turki so to zasledili in vse zaplenili.
Bolgarska četa je te dni ubila v Kufa-lovu srbskega vodjo Jovana, da je ne izdž. Turške oblasti v Bitolju so prepovedale nositi orožje, češ, da sami branijo prebivalstvo. Ali ni to ironija?
Arnavti se zopet gibljejo. Iz Dibre se poroča, da so Arnavti prosili sultana, naj jim pošlje drugega mustaserifa, ker so s sedanjim nezadovoljni. V Malesiji se zopet zbirajo vstaške čete.
Govori se, da je iz Italije preko Črne gore prišlo mnogo orožja med Arnavte. Prišlo je iz Italije tudi nad 400 Arnavtov, ki hočejo pobuniti svoje zemljake. To je za kristjane slabo znamenje....
Rusko-japonska vojska.
Položaj na morju.
Brodovje Roždestvenskega je preteklo soboto plulo mimo Singapura. Te dni se je mnogo govorilo o tem, da se je vršila velika pomorska bitka in da so Japonci izgubili mnogo ladij, a vsa taka poročila so se izkazala za neresnična. O položaju na morju smo dobili še naslednja poročila:
London, 14. aprila. „Daily Telegr." poroča iz Tokia: Vest, da se je po-topilo sedem japonskih bojnih ladij, se uradno progla-ša za popolnoma neresnično.
Peterburg, 14. aprila V mornariškem štabu ne pripisujejo inozemskim poročilom o začeti pomorski bitki nobene veljave, ker so mnenja, da se more bitka vršiti šele v nekaj dneh. sploh pa v mornariškem štabu ne pričakujejo od Roždestvenskega nobenega poročila o morebitni bitki, ker je baje izjavil v brzojavki, oddani v Singapuru, da bo Rusija slišala o uničenju svojega ali japonskega brodovja
London, 14. aprila. Iz Tokia poročajo: Nad lukama Makung in Penghu na Ribiških otokih je proglašeno obsedno stanje ter sestavljen pomorski sod in pripravljena pomorska ječa. Te odredbe dokazujejo, da si je Togo tu ustvaril svojo bazo.
N e w Y o r k , 14. aprila. Brzojavka iz Manile se glasi: Admiral Train je danes popoldne dobil iz Saigona brzojavko, da je bolniška ladja „Orel" došla včeraj zjutraj v Saigon.
London, 14. aprila. Po zadnjih poročilih tu nič več ne dvomijo, da se pri ruskem brodovju nahajajo vse bojne ladje. Gotovo je, da Roždestvenski na veliki trgovski črti plove proti severu ter se ne misli ustaviti pri Saigonu. Ameriškemu poročilu, da je bolniška ladja „Orel" prišle v Saigon, tu ne verujejo. Rusi vozijo sedaj najbrže vzhodno od Honkonga in jutri zjutraj bodo že pri Ribiških otokih, blizu katerih se domnevno nahaja japonsko brodovje. (Ribiški otoki leže na zahodni strani For-moze. Ur.) Za jutri ali za nedeljo računajo na odločilno bitke, ki jo bo admiral Togo bil proti svoji volji in od katere je odvisna usoda Japonske.
Peterburg, 14. aprila. Newyorško poročilo, da je „Orelw došel z ranjenci v Saigon, ni popolnoma natančno. Generalni štab mornarice je izvedel, da je „Orel" res prišel v Saigon, a brez ranjencev.
London, 14. aprila. Poročila iz Peterburga pravijo, da vozi Roždestvenski po najkrajši poti proti Vladivostoku. Reservno brodovje pod poveljstvom admirala N e b o-g a t o v a mu sledi. Prvi spopad se ne bo vršil prej, dokler baltiško brodovje ne pride v bližino Formoze.
Amsterdam, 14. aprila. List »Telegraf" prinaša od svojega dopisnika v Ba-taviji brzojavko, v kateri se glasi, da se doslej ne potrjuje, da bi se bili Japonci prikazali ob obali Cochinchine. Ruske križarke so se včeraj prikazale pri Saigonu. Nizozemsko brodovje je križalo pri otokih Anambas in Natumas. V bližini Banke ni bilo nobene ruske ladje. Poročilo o premo-govem parniku BHindoo", ki je baje pri Billitonu vkrcava! premog, ne more biti resnično, ker ondi ni premogovnih skladišč.
London, 14. aprila. Iz Sangaja poročajo, da sta si ondi se nahajojoči ruski križarki »Askold" in „Gromoboja skoraj naložili premog in da hočeta zapustiti luko. Japonci so svarili kitajsko vlado, ki pa je brez moči, da bi zabranila beg.
Ruski glas o šansah Roždestvenskega.
Vojni poročevalec »Ruskih Vjedomosti", ki uživa v kompetentnih krogih ruskih veliko veljavo, piše o brodovju admirala Roždestvenskega: Ne smemo tajiti, da se je Roždestvenskij odločil za jako neustrašen, da, predrzen korak. Brodovje, ki sedaj plove proti Japoncem, obstoji, kakor znano, le iz 15 bojnih ladij, od katerih so pa le štiri najnovejše bojne ladje prvega razreda, druge so starejšega tipa; nekatere je treba celo prištevati vsled njihove male brzine 15—16 vozlov k obrežnim oklopnicam. Na prvi pogled se zdi, da je admiral Roždestvenski storil veliko strategično napako s tem, da je odplul proti dvakrat močnejšemu sovraz-siku, ne da bi bil počakal brodovja admirala Nebogatova, ki mu hiti na pomoč. Toda brodovje Nebogatova obstoji iz starih in slabo oboroženih ladij, da ni sposobno bistveno pomoči Roždestvenskemu. Nasprotno, Roždestvenski bi moral več pozornosti obračati tem ladijam ko Japoncem.
Angleški listi o bližajoči se pomorski bitki.
„Central News" poroča iz New Yorka, da se je admiral D e w e y izrazil, da bo bližajoča se bitka odločila vojsko. Ako jo izgube Japonci, odrežejo Rusi zvezo z Man-
džurijo in japonska armada bi bila brez moči. „Gl*be" piše: Deflaitivna poročila o pomorski bitki dospejo lahko vsak trenutek. Ker je Roždestvenskij trdovratno odločen, držati svoje brodovje skupaj, bo Togo prej ali slej prisiljen k pomorski bitki. Cim dalje gre Roždestvenski proti severu, tim bolj je potrebno za Japonce, da odločilno udarijo. Sedaj visi vse na tehtnici in Japonska stoji sedaj pred pomorsko bitko, za katero mora zbrati vso svojo silo, energijo in spretnost. Togova taktika je bila doslej, da se je izogibal akciji, toda kmalu lahko pride moment, kose bitki ne bo mogoče več izogniti.
Z bojišča v Mandžuriji.
Tokio, 14. aprila. Uradno poročilo se glasi: Japonska četa je zadela na prodiranju proti vzhodu preko Fušuna in Haj-tuna na sovražnika ter ga porazila dne 12. t. m. zjutraj pri Erhuoli, sedem milj vzhodno od Inpana. Sovražnik je bil močan en polk pehote, 6 stotnij konjenice in štiri topove. Japonske čete so zasedle Čanšik, približno 19 milj vzhodno od Inpana; sovražnik se je, bojujoč se, umaknil proti Haj-tunu. Od 11. t. m. nadalje se sovražnik polagoma umika na cesti proti Kirinu. Del se nahaja še v Barzinšu. V okrajih Sagtu in Takumen ni izprememb, razun konjeniških prask.
Peterburg, 14. aprila. General Linevič je brzojavil carju včeraj: Dne 9. t. m. se je bližal oddelek naše armade vasi Ma-čentaj. Naši ogledniki so razdrli brzojav ob železnici pri Cakufu ter ob cesti Kajnan in Cantafu. Dne 10. t. m. so razdrli naši ogledniki dve brzojavni zvezi pri Kajnanu.
Pariz, 14. aprila. ,.New-York Herald" poroča iz Pekina, da ima ruski poslanik Lessar v rokah nepobitne dokaze, da obstoji 10.000 prostovoljcev na konjih, ki nadlegujejo Ruse med Cohenu, Hilnom in Kirinom, iz kitajskih vojakov. Vsled tega protestira pri kitajski vladi. Kitajska vlada je odredila vse potrebno, da se to prepreči.
Obleganje Vladivostoka.
London, 13. aprila. Peterbu-ški dopisnik „Times" je izvedel iz najboljšega vira, da je v vojno ministrstvo došlo Line-vičevo poročilo, da je odposlal v Vladivostok tri divizije, ker je obleganje trdnjave že zelo blizu in bo pozneje nemogoče ojačiti posadko. Obširne poizvedbe v južni in zahodni smeri so dognale, da je glavna Ojamova sila pet dnevnih maršov južno od glavnih ruskih pozicij v okolici Kvančunce. V isti oddaljenosti s. japonske čete od levega ruskega krila v okolici okrog Tenlina in Hajlunčena. Linevič je tudi poročal, da se je izvršilo vse potrebno, da se prepreči japonski napad na desno rusko krilo. Vest, da korakajo močne japonske kolone skozi Mongolijo, se vzdržuje.
Pariz, 14 aprila. Iz Vladivostoka se poroča, da so ondi prijeli pet za delavce preoblečenih japonskih častnikov v trenutku, ko so fotografirali japonske utrdbe. Ker so našli pri njih tudi dokumente, da so že pošiljali v Tokio ogledniška poročila, so bili takoj ustreljeni.
Preiskava o kapitulaciji Port Arturja.
Kakor poročajo „Peterburške Vjedomosti", se začne 17. aprila preiskava o vzrokih in pogojih predaje Port Arturja ter razjasnitev vprašanja, se ni li predaja izvršila prezgodaj. La. pospešenje preiskave silijo višje osebe vojne uprave, ki so bile odgovorne za usodo trdnjave.
Kuroki o Rusih.
Dopisnik pariškega „New-York-He ralda", oproščen japonskega ujetništva, poroča o svojem razgovoru z generalom Ku-rokijem, ki je dejal: „Tu imate prekrasno priliko povedati svetu, da sem živ in da mojega mrtvega trupla še niso prepeljali v Tokio, kakor se je poročalo". Kuroki je hvalil ruske vojake, toda vidise, daimajo slabe poveljnike.
Japonski nameni.
London, 14. apr. Prejšnji jap. ministrski predsednik, grof O k u r a se je v razgovoru izrazil, naj se Rusom odvzemo vse strategične prednosti na daljnem vzhodu ter naj jim ne bo dovoljeno, vzdržavati brodovja v bližini obali Kitajske in Japonske. Port Artur, Vladivostok in Sahalin naj pridejo v japonske last, ker ima do njih Japonska zgodovinsko lastninsko pravico.
Mirovno vprašanje.
Berolin, 14. aprila. Iz Tokia poroča .Berliner Tageblatt": Od časnikov razposlane vesti o miru zadržuje cenzura, iz česar sklepajo, da so nameravana mirovna pogajanja, vkljub vsemu tajenju. Dne l.t.m. se je vršila konferenca med Kamuro in vsemi ministri in generali.
Jeseniške noulce.
j Koncert katol. delavskega društva na velikonočni ponedeljek obeta biti nekaj posebnega. V Foersterjevem „ Vodnikovem vencu" bo nastopilo 50 pevcev in 16 godbenikov — vsi od tukajšnje tovarne. Pela se bosta tudi dva nova Aljaževa zbora in kot dodatek h koncertu se bo igrala izvirna igra „M a z i n č e k", dramatična slika iz domačega življenja. Koncert z igro se ne bo vršil v društvenih, prostorih pri Markotu, ampak v prostorih strokovnega društva na Savi, kjer je dvorana za 600 ljudi. Temu res delavskemu koncertu želimo najboljšega uspeha.
»Jeseniška straža" je v zadnji številki 8 t m. tako globoko padla v blato, da se nam gabi jo v roke vzeti. Poznamo nekaj eksemplarov, ki so se omike naučili v Pihlerjevi kleti v Ljubljani, a prepričani smo, da tako umazano in nizkotno, kakor govori zadnja „Jeseniška straža, si tudi ti upajo k večjemu med seboj, ko je vsak potegnil že najmanj pet frakeljnov „t a g r e n k e g a". Če Cham tako govori z Jeseničani, pokaže s tem, kakšno mnenje ima o njih in kakšni morajo biti tisti, s katerih pomočjo hoče rešiti slovenstvo na Jesenicah. Za sodbo ljudi, katerim ugaja taka hrana, nam ni — nič.
j Dohod h kolodvoru z Jesenic je sedaj jako neroden, ker zasipljejo ves prostor okoli. Marsikateri je moral teči, da mu vlak pred nosom ne uide, ker je moral po daljši poti na kolodvor, a ni vedel prej za to.
j ,Katoliško delavsko društvo' na Jesenicah priredi dramatično predstavo v nedeljo, dnč 16. aprila 1905. v društvenih prostorih pri Markot-tu na Savi. Vspored : 1. Žaloigra v petih dejanjih: Garcia Moreno. (Po Tricard-Arensu priredil A. U.) 2. Po predstavi : prosta zabava. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin.; stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
j Tožba Luckman Auer. Gosp. Julij Auer, ki je tudi med jeseniškimi častnimi občani je tožil g. ravnatelja Luckmana, češ, da se je g. Luckman izrazil proti jeseniškemu gostilničarju Mesarju, da je Auer pijanček. Govori se, da je pri obravnavi Luckmanov zastopnik hotel ponuditi dokaz resnice in da je zastopnik g. Auerja ponudil pred izrekom obsodbe poravnavo. Gosp. Auerjev zastopnik je hotel, da plača gosp. Luckmann 200 kron za jeseniškega .So kola", g. Luckmann je pa dal 200 kron za »Družbo sv. Cirila in Metoda". To bo menda edina korist, ki jo bo slovenstvo imelo od strankarsko izvoljenih novih častnih občanov.
Idrijske noulce.
i Veselica v korist Vincen-cijevi družbi se je v vsakem oziru nepričakovano dobro obnesla. Prostorna dvorana „pri črnem orlu" je bila že pred začetkom veselice natlačeno polna najrazličnejših slojev idrijskega prebivalstva. Le žal, da mnogi niti prostora niso mogli dobiti in so se morali vrniti Prav tako, kakor je bil obisk nad vse povoljen, tako povoljno so se izvajale tudi posamezne točke sporeda. Že v začetku je na obiskovalce napravila najugodnejši utis lepo sestavljena živa slika, ki je predstavljala sv. Vincencija Pavljanskega v krogu siromakov, v ozadju smo pa videli angela, ki je dobra dela de-val na tehtnico. Da so poslušalcem tudi pevske točke zelo ugajale, je menda najboljši dokaz to, ker sta se morali dve pesmi na splošno zahtevanje ponoviti. Vse pa je z največjo pozornostjo poslušalo malo de-klamovalko, ki je tako neustrašeno, glasno in s pravim razumom prednašala dolge pesem „Sirotišnica", katere vsebina je povzeta iz življenja sv. Vincencija. No, in igra „Roza Jelodvorska" ? Ako povemo da so v posameznih vlogah nastopali naši najspret-nejši igralci in igralke, potem pač ni treba še posebej poudarjati, da se je igralo tako, kakor že dolgo časa ne. Ko bi hoteli posamezne igralce, vsakega posebej ceniti, bi bili prav v zadregi, komu, oziroma kateri bi dali prednost. Da je bito tudi občinstvo popolnoma zadovoljno, pričalo je burno ploskanje koncem posameznih dejanj. Ia kar se doslej na našem odru še ni zgodilo, zgodilo se je sedaj: koncem IV. dejanja je priletel na oder pred gdč. Tomico Treven krasen šopek svežih cvetlic. Gotovo laskavo priznanje. No, in kar je bil glavni namen te veselice, namreč denarno vprašanje, tudi v tem oziru se je dosegel nepričakovano lep uspeh. Kakor smo izvedeli, se je z dohodki pokril ves lanski primanjkljaj in še je okoli 50 K ostalo za tekoči račun.
Dragotin Lapajne Je klerikalcem sapo zaprl! Kdaj pa? Groga pravi, da takrat, ko je poročal pri občinski seji, kako se je godilo deputaciji, ki je šla na Dunaj k železniškemu in poljedelskemu ministrstvu glede železnic v Idrijo. Ta je prava! Kdo se je pa še branil železnice? Saj jo vendar že tako željno pričakujemo,
ako se ne motimo, skoto tako dolgo, kakor že Groga študira. Ako imamo na Dragotinu kaj pohvaliti, je hvalevredna njegova skrb, kako bi napravil udobnejšo komunikacijo z Logatcem Saj je svoj čas nameraval na praviti vsaj avtomobil do postaje. Glede železnice je le to graje vredno, ker mož nima vstrajnosti. Pred volitvami sproži, potem pa zopet opusti. Tudi »tozadevna peticija na železniško ministrstvo" bo zakasnela, ker je dotični pododsek že govoril o železnicah — in trdo pritisnil na železniškega ministra. Dr. Tavčar je imel priliko tedaj kaj omeniti pozabljene Idrije Pa je molčal — še pri glasovanju.
Čudne reči. V torek, 11. t. m., je pripeljal orožnik s Črnega Vrha k okrajnemu sodišču v Idriji nekega delavca iz Ilirske Bistrice, ki mu pa ni bilo nič kaj ljubo. A orožnik je izpolnil le svojo dolžnost. Ko je namreč tujca zagledal, spomnil se je, da je njegovo podobo videl v zbirki „zaznamovanih", kakršno pošilja javnim stražam menda dunajska policijska direkcija. Tujec ni tajil, da bi ne bila res njegova podoba, a zatrjeval je, da je že dostal kazen. Pa kako naj mu orožnik verjame? t>la sta v Idrijo Tu je mož isto zatrjeval ter zahteval, naj se vpraša brzojavno na sodišče, kjer je kazen prestal, kaj more zato, ako dotična sodnija ni naprej naznanila, da bi ga črtali izmed „zazaamovanih". Izkazala se je resnica, in tujec je bil prost, ko je prišel odgovor od sodišča v — Velikih Laščah. Seveda ne bo zanj prijetno, ako ga bodo povsod ustavljali ter ure daleč vodili k so diščem. No, morda pa bo sedaj popravljeno.
i Neodobreni računi. „S1. Narod" je pisal dne 15. febr. t. 1. sledeče: »Z 2. svečanom 1904 je vstopil v občinski odbor mesta Idrije kot vir list hišni posestnik g. Srečko K o g e j, somišljenik narodno - napredne stranke Proti koncu istega leta so se idrij ski klerikalci nakrat domislili, da g. Kogej nima dovolj davka predpisanega, da zategadelj tudi nima virilne pravice in klerikalni odbornik Kavčič je radi tega večkrat protestiral v seji obč. odbora županstvo pa je odločno povdarjalo, da g. Kogej plačuje za izvrševanje virilne pravice potrebno vsoto direktnega davka. Klerikalci se niso dali prepričati in vložili so pritožbo na c. kr. okr. glavarstvo v Logatcu". Pritožbo je c. kr. okrajno glavarstvo na podlagi podatkov prejetih od idrijskega županstva zavrnilo. Kogej, pravi v razsodbi, plačuje nad 200 K direktnega davka, je radi tega opravičen virilist ter sklep seje obč. odbora idrijskega z dne 5. sept. 1904 glede obč. računov za leta 1902. in 1903 se ne more šteti nepo staven, ker je bilo zanj z veljavnim glasom Kogejevim 9 glasov proti 8. To razsodbo isti .Sl. Narod" tako-le pozdravlja: „Taka je torej zadeva virilista Kogeja, s katero je „Slov." saboto za saboto sleparil ja>nost. Se sedaj, ko so že klerikalci dobili v roke odlok glavarstva in so morali spoznati, da je Kogej virilni opravičenec, ne nehajo vlačiti idrijski kateheti te zadeve v od laži umazane predale Slovenčeve, in še vedno sumničijo županstvo, da je nepravilno postopalo. Manjka nam izraza, da bi označili svoj gnev nad podlim početjem naših še podlejših klerikalcev. V svoji duševni omejenosti spravljajo lemenatarski butci to zadevo v zvezo s Kristanovo... Pri morani smo bili priobčiti vso zadevo, da se prepreči nadaljno klerikalno sleparstvo v tej zadevi. G. Kavčič pa se uči iz tega, da njegov svetovalec Oswald ni mnogo duho vitejši od njega in naj se torej ne pusti več zlorabljati." L'beralci sami priznavajo, da je Kavčič večkrat protestiral v seji obč. odbora, ker je županstvo vabilo Kogeja k sejam. Tedaj se idrijski klerikalci niso šele preti koncu leta 1904. domislili, da Kogej nima virilne pravice, ampak že mnogo prej. Kavčič je namreč vložil pritožbo na glavarstvo dne 10 nov. in če se je že večkrat pri sejah pritoževal — seje so pa pri nas zelo redke — bo vsak lahko verjel, da so se klerikalci domislili že meseca junija. Ker je glavarstvo odbilo pritožbo, se Kavčič ni ustrašil psovanja v ,S1. Narodu" marveč se je pritožil na deželno vlado, ki je z odlokom dne 21. marca 1905 razsodila, da Kogej ni imel 1. 1904. — v katerem ga je idrijsko županstvo poklicalo — virilne pravice. Odlok pravi: § 17 obč. reda za Kranjsko veže pravico volilno opravičenega občinca do vstopa v občinski odbor brez izvolitve na to, da ta plačuje t. j. efektivno odračuna ali od nepremičnega posestva v občini ležečega najmanj 200 K ali pa od obrta, ali prido bitka ondi izvrševanega najmanj 400 kron „zdaj postavljenih" direktnih davkov brez priklad. Kakor se je doprašalo pri davčnih uradih je imel Kogej leta 1904. plačati: hišnega davka po odbitku 12 5% nega popusta 161 K 70 h, 5% nega davka ©d hiše št. 473 davka proste 33 K 22 h, zemljiškega davka po odbitku 15% nega popusta pa 69 h, skupaj torej realnih davkov 195 K 61 h. Splošnega pridobitnega davka je imel plačati samo 3 K 95 h. Kogej je torej imel plačati manj kot 200 K realnega davka ter I manj kot 400 K pridobitnega davka. Pogoj
za vstop v obč. odbor po § 17 obč. reda torej ni izpolnjen in Kogej potemtakem do virilnega odborništva ni imel pravice. Pravica odborniških virilistov, osnovana v § 17 obč. reda je izjemna, in dotična postavna določba se ima v tem smislu tolmačiti, iz tega pa izhaja, da se le tisti davek lahko šteje, ki ga davkoplačevalec v resnici odrajtuje* Vprašamo: Kdo torej sle-jari javnost, v katerem listu so umazani sredali? Katero županstvo ni pravilno po stopalo? Komu sedaj manjka izraza, da bi označil gnev nad takim podlim početjem? {je so torej butci ? Kje so sleparji ? Kakšna poročila daje županstvo svojim predstoj-ništvom? So li tedaj računi za leto 1902. in 1903. z 8 proti 8 glasovom odobreni?
Vipavske noulce.
v Občinski odbor v Vipavi.
Vsled kratkovidnosti, malomarnosti in liberalne zagrizenosti dobili smo pri zadnjih volitvah v Vipavi uradniški liberalni občinski odbor. Vse, kar pri sodišču in v davkariji liberalno misli, leze in i»re, vse je prišlo v občinski odbor, še celo večkrat že discipliniranega davkarskega pristava doletela je čast in velika sreča, da je postal občinski oče
v Kako pa deluje uradniški in liberalni občinski odbor Vipavski? Gotovo ne v korist občini! Poglejmo in presodimo sklepe naših modrih odbornikov iz dveh poslednjih občinskih sej.
v apital in ubožna hiša. Ka kor znano, sezidal se je pred 4 leti špital in potrosilo se je za zidanje okoli 15 000 tisoč goldinarjev. To, za naše razmere ogromno vsoto plačujejo vsi davkoplače-vavci sodnega okraja Vipavskega, izvzeti so le uradniki in učitelji. Vsaka najbolj pri-prosta ženica je vedela, da za špital odločeni kraj ni pripraven prostor, ker je na najhujši burji, ker ni blizu pitne vode in ker je močviren; ie naš zdravstveni odsek, v katerem so sedeli le pristni liberalci, ni vedel tega, ali ni hotel vpoštevati navedenih okolnosti. In tako stoji špital zapuščen in bo ostal zapuščen, dokler ne bode razpadel. Imamo pa tudi ubožno hišo, kupljeno pred kacimi 20 leti; v tej hiši imeli so in še imajo občinski reveži brezplačno stanovanje. Ubožna hiša ima jako ugodno lego, reveži imajo blizu dobro pitno vedo, blizu imajo župno cerkev, hiša je v mirnem zavetju, obdana je od drugih privatnih hiš.
v In kaj je ukrenil naš občinski odbor? Da reši iz zadrege liberalni zdravstveni odsek, misli prodati ubožno hišo za nekoliko stotakov, nakupiti pa ponesrečeni špital za ogromno vsoto 9 tisoč goldinarjev, ter preseliti občinske reveže v špital. To pa je vnebovpijoče ! Dosedanja ubožnica bi se dala popraviti in vrediti z dvema tisočakoma, a za nesrečni špital treba bo šteti 9 tisočakov; reveži pa bodo enako gobovim vrženi iz človeške družbe.
v Kdo bode plačal devet tisočakov za špital? Plačali boste to ogromno vsoto vi davkoplačevavci, le uradniki in učitelji ne bodo plačali niti vinarja. Tedaj ti obožani kmet, bodeš udarjen, ti obrtnik, ti trgovec, posebno pa boste v i večji posestniki hudo prizadeti. Vi davkoplačevavci iz Gradišča, iz Zemona in iz Vipave na noge! tu gre za Vaše krvave žulje! Oporekajte z vso odločnostjo, da bi kupovali nerabljivi špital in da bi vi s svojim trdo prisluženim denarjem popravljali, kar so zagrešili liberalni gospodje. Pripravite se na novo občinsko volitev, ki bo prihodnje leto, in delajte na to, da pridejo v odbor možje, katerim je vaš blagor pri srcu!
v Reveži in berači. Navada je bila, da so reveži prosili v sobotah milo-darov po hišah. Občinski odbor je prepovedal. da kratko malo ne smejo več prosja čiti. Kaj storiti ? Ubožai zavod ne more podpirati revežev zadostno, prositi ne smejo, tedaj — v jamo z njimi! To je liberalno!
Nouice Iz Logatca.
Veselico v korist Ciril - Metodovi družbi je napravila v nedeljo, dne 9. aprila logaška moška podružnica v hotelu .Kramar". Igrali so „Mesalino", burko v enem dejanju in „Prvi ples", komedijo v enem dejanju. Igrali so prav dobro. S financijel-nim uspehom pa niso kaj zadovoljni.
Okrajna drevesnica je ta teden oddajala petletne cepljence. Domačini jih, dobivajo zastonj, kolikor jih kdo hoče. Izkopali so jih letos 1400. Če jih bo le polovica dobrih, bomo imeli več kot dosti sadja.
Nabor za logaški sodni okraj se je vršil v soboto, 8. t. mes. Izmed 143 došlih jih je bilo 47 potrjenih; torej od 100 — 33. Drugod jih vzamejo 22, 23 odstotkov, pri nas pa več, ker so „fajn" fantje. Krepki so pa zato, ker „špirita" ne poznajo. — V Logatcu, ne v Gor. in ne v Dolenjem, menda nikjer ni dobiti »špirita" za žganje na prodaj — Kdaj bo po Gorenjskem in Dolenjskem tako!?
Občinske volitve v Dol. Logatcu so se vršile danes, (12. apr) dokaj
mirno. V prvem in drugem razredu je bilo komaj toliko navzočih, kot jih postava zahteva. V tretjem razredu pa so se kar nepričakovano pojavili na volišču možje z dosedanjim gospodarstvom nezadovoljni in so z vsemi prodrli.
Idrijska pošta bi se bila v torek kmalu prevrnila v Gorenjem Logatcu. Novega konja so imeli vpreženega, kateremu se je pa poštna vožnja zdela le malo prepočasna, pa je mislil vedno še na „galop". — Orožnik, ki je to opazil, je zaukazal spreči in dobiti bolj pohlevno živinče, ki je znalo spoštovati rumeno kočijo.
Izkušnja mlekarskega tečaja bo 19. t. mes. v dolenjelogaški mlekarni.
Nouice Iz Zajorla ob Savi.
Pokopališče se je blagoslovilo prav slovesno ob precej obilni udeležbi ljudstva Na obzidju manjka le še železne ograje.
Delavsko stavbinsko društvo je imelo preteklo nedeljo redni ob čni zbor. Sklenilo se je, da se toliko časa ne razpusti, dokler ne iztirja dolžnih vsot, Društvo ima lep rezervni fond. V teku svojega šestletnega obstanka je napravilo pet prav ličnih hiš s precej velikim in lepim vrtom. Delavci so društvu hvaležni za pomoč, s katero jih je spravilo do lastnega domovja. — Hiše so tudi socialnim demokratom všeč Eden bi jako rad prišel stanovat v eno teh hiš. Še nekaj kronic ponuja, da bi sedanjega stanovalca izpodrinil.
Kopriva začne zgodaj žgati. Jožef Hocher in Anton Altmann, delavca v steklarni, oba šele v 16. letu, sta zgodaj pokazala, za kaj imata poklic. V kovačnici Jan. Tauferja sta odprla v nedeljo popoldne ko se ne dela, štiri omare z železom, nabrala nekaj orehov in nekaj pil, potem sta vzela eno žago, mesa in kruha, nato s silo odprla dve kleti, v eni nista dobila ničesar, v drugi sta pila vino. Nato sta pri novi elektrani vlomila vrata in en predalček, pa nista ničesar našla. 27. marca sta v sobi, kjer stanuje več brusačev, odprla sedem korčegov. Dobila sta le 6 K 86 h. Vzela sta denarnice in nož, ki ju je izdal. 2. aprila sta hotela vlomiti v Weinbergerjev mlin, premišljevala sta, kako bi prišla v restavracijo Orovičevo in se preskrbela s kloba sami. Pa se ni posrečilo. Kradla sta tudi branjevkam sladčice in pomeranča. Ko so ju prijeli, je mali vse povedal, večji pa taji. — Seveda, kakršna je vzgoja — taki so sadovi. Taka postaja mladina, če se giblje vedno le v izvoljeni družbi brezverskih soc. demokratov, in pa če se v obrtni šoli ne podučuje krščanski nauk! Z zabavljanjem in kletvijo mladina ne bo nikdar dobro vzgojena.
Loške nouice.
Pri vojaškem naboru zadnji teden je bilo iz loškega okraja potrjenih prvi dan 54, drugi 25 in tretji 30, skupaj 109 mladenčev. Ko bi bilo le malo manj razgrajanja! Junak si lahko, ne da bi moral biti surov.
Umrla je na Suhi Marija S k r 1 j v 17. letu. Bila je edina hči dobre hiše. Imela je krasen pogreb. Ker je bila v Marijini družbi, so jo njene tovaršice v obilnem številu spremile k zadnjemu počitku in zapele par ginljivih pesmi za slovo.
Sadno drevje ima precej dobrt nastavljeno navzlic temu, da je vlani nenavadno dobro obrodilo. Tudi vreme je bilo do zdaj ugodno, ker so gospodarili le bolj mrzli vetrovi.
Bodovljski most že dolgo časa povprašuje, kedaj ga bodo popravili, če ga sploh še kedaj bodo. Revež ima polomljena rebra in izpahnjeno ramo, zato se tako na eno stran drži. Otožno se ozira proti zdravniku v Puštalu, proseč pomoči. Njegova sovražnica pod njim, Poljanšica, se mu pa roga in pravi, da ni zanj nobene rešitve več, ker ga bo pri prvi priliki, ko se malo raztogoti, tako premi kastila, da ne bo vež sledu o njem. Kaj ko bi se to res zgodilo! Toliko časa bodo čakali s popravo, da ga bo voda odnesla!
Pretepi v loški okolici, ki so zadnji čas malo pojenjali, so se zopet začeli množiti. Pretepali so se na Godešču in v Retečah. Bilo je par težkih poškodb. Vzrok
—	surovost in nesrečno žganje!
Nouice iz Kranja.
kr Konštatujemo, da je zadnji »Gorenjec" zopet enkrat nekoliko ponižnejši.
—	Kadar bo začel vnovič napadati osebno ljudi, ki mu ravno ne klonijo glave, bomo vrnili z enakim kalibrom. Da se razumemo.
kr Zadnjo nedeljo je premilostni g. knezoškof obiskal Šmartno. Z ljudomilo dobrohotnostjo je obljubil vstreči faranoffl. Kakor čujemo ostane nekaj časa še g. Sare kot administrator na svojem mestu.
kr Blagovestnik - a, list za pro-testantovsko gibanje proč od Rima, so po-
Dalje v II. prilogi.
slali v večjih množinah tudi v Kranj. Svetujemo, da ga pošljejo prihodnjič »Gorenjcu", ker .gliha vkup štriha". Meščani ga bodo pa pometali v peč Blagovestnik je le Slabovestnik in hoče napraviti med itak ne složnimi Slovenci še večji verski razdor.
kr Joža Novak je takoj po županskih volitvah zasedel pegaza in skoval ku-plete, ki so baje posebno po vsebini izvrstni. Njih odličnost leži pač v naštevanju župnikov iz devetih fara, ki jih našteva .pesnitev" Sedaj bo pa menda rekuriral radi volitev, vendar, v tretje gre rado, in ko bo tretjič propadel, bo lahko zapel nove kuplete.
kr Predstavo na »Novi pošti" so zaradi nepričakovanih tehničnih ovir odložili za poznejši čas.
kr V društvu hišnih posestnikov v Ljubljani je sprožil dr. G r e g o -r i č jako umestno misel, da se naj tudi po manjših mestih osnujejo podružnice. V hišah naloženi kapital se danes najslabše obre stuje vsled velikih občinskih in deželnih naklad To je gotove največ vzrok, da se pri nas v Kranju tako malo zida Skupno postopanje hišnih posestnikov sploh bi gotovo doseglo prej ali slej preosnovo hišnega davka, ki danes tako tlači davkopla-čevavce. Ali bi ne mogli v Kranju zasnovati podružnice brez ozira na politične stranke ?
kr Nabor bo v Kranju veliki teden v ponedeljek, torek in sredo. O uspehu sporočimo.
Litijske novice.
Gostilna in kavarna pri Oblaku je še vedno zaprta.
„Slovenca" imajo do sedaj samo v gostilni pri Starovašniku. — Somišljeniki zahtevajte »Slovenca" tudi po drugih gostilnah!
Nevarno Je obolela soproga re-stavraterja bi. gospa F r a n j a p 1. W u r z b a c h. Blagi gospej in skrbni materi želimo skorajšnega ozdravljenja. — Obolel je tudi g. Fran Kunstler, mizarski mojster. Prehladil se je na lovu.
Silno se je razveselil našnem-škutarski .Skof*, ko je bral o sebi v ponedeljkovi številki »Slovenca". Povemo mu že sedaj, da mu bomo tako veselje še večkrat napravili. Ne sumniči naj radi dopisov .Slovenčevih" svojega soseda, kakor ga sedaj, kajti ta ni v nobeni zvezi s poročili iz Litije.
Najnovejša novica iz Litije
ta teden je, da sta »Škofa" svojo sosedo Slosarco sodnijsko prisilila, da jima je prodala svojo domačijo. — O tej velezanimivi kupčiji bomo še poročali. Za danes pribi-jemo samo to. Nekateri Litijčani, ki se pri vsaki priliki trkajo na svoja narodna prsa in povdarjajo narodnost in naprednost, obstoji njih narodnost v tem, da pri pomagajo tujcu uničevati domačine. Ni jim dovolj, da sam širi svoja germanska krila na naši zemlji, še sami mu gredo na pomoč.
Naša požarna hramba je imela preteklo nedeljo prvič vaje pod novim načelnikom. Pri prvi vaji že je pokazal gosp. načelnik, da je mož na svojem mestu. Videli smo, da bo znal vzdržati potrebno disciplino, katero smo že toliko časa pogrešali. Litij-čanov dolžnost je sedaj, da pristopajo v polnem številu prenovljeni požarni brambi, kakor so pred leti k novoustanovljeni.
Slančev „šac". Pretekli teden je eden Slančevih delavcev pri prekopavanju vrta našel majhen lonec pokrit in zadelan s pločevino G. Slane, ki je bil zraven, je delavcu dal desetico in šel z loncem domov. Kaj je bilo v loncu, to ve le gospod Slane, ljudje pa govorijo o velikanskem .šacu".
Naša mornarica pomnožena.
Da se pomnoži naša vojna mornarica, je vlada pred kratkim naročila 5 rušilcev torpedovk in 13 torpedovk, kar bo skupno stalo 15 milijonov kron. Vse te ladje bodo zgrajene po modelih in načrtih tvrdke Yarrov od tržaškega .Stabilimenta". Nadalje se be zgradilo za Donavo še 5 opazovalnih čolnov. Eden je že naročen v Budimpešti. Vsak čoln bo stal okrog 80.000 K.
Položaj na Ogrskem.
V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora so pričeli razpravo o Eotvošovem predlogu. Prvi je govoril liberalni poslanec grof Keglevich, ki je naglašal, da se je z izpremembo poslovnika hotelo ukrotiti ob-strukcijo, ki je 8 let zavirala redno delo v zbornici. — Košutovec Babo je rekel, da je vpokojitev Perczelova zadnji pojav korup cije. Grof Tisza se čudi, zakaj se hoče izreči graja vladi, ki je že naznanila svoj odstop. Zakaj še vlada ni odstopila, ve opozicija sama dobro. Izjavil je, da bo glasoval proti EOttošovem predlogu.
Italijansko jadransko bojno brodovje.
Italijanska vlada je sestavila oddelek bojne mornarice za službo v Jadranskem morju. Brodovje ima 4 bojne ladje, 1 oklopno križarico, 1 zavarovano križarico, 2 rušilca torpedovk in 10 torpedovk. — Za obrambo Benetk sta določeni 2 oklopnici, 16 torpedov in nekaj podmorskih čolnov, za obrambo Jakina je pa določeno 6 torped vk II razreda. Reservno brodovje bo sestavljeno iz velikih starih bojnih ladij. — Zgradili bodo nove oklopne križarice.
Benetke bodo utrdili, kakor tudi popravili jakinske utrdbe.
Za operacijsko podlago laškemu bro-dovju na Jadranskem morju so določili Brin-disi, ki bo zvezan po kablih s Taretitom. Zgradili bodo tudi oklopnice od 18 do 19 tisoč ton, ki bodo jako urne.
Dogodki na Ruskem.
Pariz, 14. aprila. »Echo de Pariš" poroča iz Odese: Neki mlad mož je včeraj streljal iz revolverja na policijskega šefa Olšenskega in ga ranil na prsa. Napadalec, ki ga je prijela policija, ni hotel dati ni-kakih pojasnil, kdo da ie.
Peterburg, 14. aprila. Pobjedo-noscev je predložil carju istočasno z načrtom o sklicanju svetega sinoda tudi poročili o sklicanji zemskega sabora in pa o volitvi patriarha s sledečim poročilom : .Soglašam s tem sklepi, želim cerkvi pro-cvita v njenem novem položaju, a zdi se mi, da sklicanje zemskega sabora sedaj ni času primerno." Car se strinja z mnenjem Pobjedonosceva, in cerkvene izpremembe se najbrže ne bodo izvršile.
Krakov, 14. aprila. »Nova Reforma* poroča iz Moskve: Nekdo je vrgel v veliko trgovino za žganje bombo, ki pa ni povzročila druge škode, kakor da je vsled poka razbitih več sto šip.
Kolin, 14. aprila. »Koln. Ztg." iz Tambova poroča: Resni nemiri so vzbruh-nili v tukajšnjem semenišču. Vojaštvo je vsled tega vdrlo v poslopje. Več semina-ritov je bilo ranjenih z bajonetom. Pe mestu širijo oklice, ki poživljajo prebivalstvo, naj napade intiligenco.
T i f l i s 4. aprila. Uradni list »Kavkaz" objavlja brzojavko namestnika Ve-roneov - Daskova, ki naznanja, da je car ukazal sklicati posvetovanje izvoljenih zastopnikov plemstva, mest in kmečkih občin kakor tudi pravoslavne armenske in moha-medanske duhovščine. Zastopniki se bodo posvetovali, s kakimi sredstvi bi se preprečili nemiri, in o potrebnih premembah na Kavkazu. Tudi zemstva nameravajo uvesti na Kavkazu. Namestnik je obljubil, da bo dal hitro zmeriti deželo in da bodo carjeva posestva razdeljena ubožnemu kav kaškemu prebivalstvu. Namestnik končno poživlja prebivalstvo, naj se pomiri, da bo mogoče izvesti določila carjevega ukaza, ki je bil izdan dne 3. marca.
Peterburg, 14. aprila. Pri »Modrem mostu" pred mornariško palačo so našli zaboj, v katerem je bilo več z dinamitom napolnjenih bomb.
P e t e r b u r g , 14. aprila, Uradno poročajo, da načrt zakonskega volivnega zakona, ki ga je baje neki ruski list priobčil s pripombo, da ga je izdelalo ministrstvo za notranje stvari, ni pristen.
Varšava, 14. aprila. Med poljedelskimi delavci se pripravlja splošna stavka, ki bo vzbruhnila, ako ne bodo posestniki zboljšali plač.
Krakov, 14. aprila. „Nowa Refor." poroča: Generalni guverner Maksimovič je 12. t. m. zaslišal 88 mož broječo kmečko deputacijo iz vseh rusko-poljskih gubernij. Vsakega posameznika so strogo preiskali, če nima orožja, predno jih je zaslišal generalni guverner vsakega posamezno. Kmetje so prosili, da se jim znižajo kazni za rabo poljščine pri občinskih uradih in da bi bile kazni odgodene na čas po žetvi.
Krakov, 14. aprila. Tukajšnji občinski svet je sklenil na predlog dr. Po-nikla darovati 3000 kron za ranjence na Ruskem Poljskem in 2000 kron za one poljske dijake, ki so bili relegirani zaradi udeležbe pri demonstracijah.
Peterburg, 14. aprila. Vsi slušatelji na konservatoriju so sklenili izstopiti, če bo relegiran skladatelj A. Rimsky Ko-szakov.
Moskva, 14 aprila. Tu se je ustanovila nova »narodno napredna stranka", otranka zahteva razvoj in ojačenje svobode, zakonitosti in prave omike na podlagi starega carjevega samodržtva. Stranka nasprotuje mednarodni svobodomiselni kliki in bo razposlala 10.000'oklicev, v katerih bodo zahtevali, naj se skliče zemski sabor.
Peterburg, 14. aprila Ministrstvo za javni promet bo sklicalo kongres železničarskih zdravnikov, ki se bo posvetoval o odredbah proti koleri.
Peterburg, 14. aprila. V Peterburg je došlo mohamedansko odposlaništvo,
ki ga vodi mufti Sultanov. Mohamedanci bodo predložili svoje pritožbe ministrskemu odboru.
Peterburg, 14. aprila. Na kongresu tovarnarjev za cement je naznanil predsednik, da bo vlada potrdila pravila za zavod, na katerem se bodo vzgojevale ženske inženirke. Sredstva bo nabral poseben odbor.
Moskva, 14 aprila. Razprava proti morilcu velikega kneza Sergija Aleksandro-viča bo 18. aprila. Se vedno dohajajo poročila, da je pravi morilec pobegnil in bo na-mestu pravega morilca sojena neka druga popolnoma propala oseba.
Z Balkana.
Akademični senat v Sofiji je sklenil zaradi dijaških izgredov zapreti vseučilišče.
Pravoslavni patriarbat se je pritožil pri turškem ministrstvu za bogočastje ker so bolgarske vstaške čete v monastirskem pa-šaluku tekom 15 dnij zažgale tri samo stane.
Odkrita anarhistična zarota.
»Echo de Pariš" poroča: V Barceloni je prijela policija štiri anarhiste, pri katerih so našli spise, ki dokazujejo, da imajo anarhisti urejeno organizacijo na južnem Španskem. Našli so anarhistične oklice, ki poživljajo na napad na kraljevo družino, ministre in državne dostojanstvenike, ki so vzrok ljudski bedi.
Slovenci na Dunalu.
Prijateljski sestanek »Straže" zadnjo nedeljo je bil jako zanimiv in prav dobro obiskan, dasi ni bilo naznanjenega nikakega sporeda. Omeniti moramo predvsem nastopa tamburaškega zbora društva »Straže", ki smo ga imeli priliko poslušati prvič ta večer. Občudovati moramo železno vztrajnost gospoda predsednika Alberta Strahovnika, s katero se mu je posrečilo, v tako kratkem času ustanoviti v .Straži" I. slovenski tamburaški zbor na Dunaju. Na prijatelskem sestanku 19. februarja t. 1. je g. predsednik sprožil misel, da se ustanovi v »Straži" tamburaški zbor, in takoj se je zglasilo več članov, ki so se želeli vaditi v tamburanju, med njimi tudi nekaj že izvežbanih tam burašev; in na prijateljskem sestanku 9. aprila je že nastopilo 5 članov tamburaškega zbora, ki so s spretnim igranjem vzbujali splošne pozornost Tamburice, ki so došle »Straži" od tvrdke Kovačič v Zagrebu, so jako ugajale! Kapelnik tamburaškega zbora, g. F r a n j o Fras, prav marljivo vežba člane zbora dvakrat na teden Popoln zbor bo štel 2 0 članov. Gospodu predsedniku častitamo na lepih uspehih njegovega vztrajnega prizadevanja! — Ta večer se je vršilo tudi času primerno predavanje. Ženski zbor pa je krepko zapel več mičnih pesmic. — Vračali smo se vsi zadovoljni s prijateljskega sestanka !
Prešernov spomenik v Ljubljano!
Odbor za Prešernov spomenik objavlja oklic Josipa Stritarja, v katerem pravi: Pre-šernev spomenik je gotov ; slava umetniku, gospodu Zajcu, ki je tako izvrstno izvršil svejo častno nalogo ! Ko v cesarski livarni dunajski zagledaš bronastega moža, oveseli se ti duša : Glejte ga, to je naš Prešeren!
Prešernov spomenik imamo, ali še ne tam, kjer je edino pravo mesto njegovo, v stolici slovenske domovine, v beli Ljubljani ! Tu naj se na najlepšem prostoru, ki ga ima mesto Ljubljana, postavi na ponosno vzvišeno stalo na ogled domačinu in tujcu.
Nemški narod se pripravlja letos sijajno slaviti svojega Schillerja po vseh delih sveta, koder se glasi nemška govorica. Ravno prav: Nemci Schillerja, Slovenci Prešerna ! Kar je njim njih Schiller, to je nam naš Prešeren, in še več!
Ali v ta namen je potreba še, kakor se mi je dejalo, 20.000 kron.
Na noge torej, Slovenci in Slovenke ! V Prešernovem imenu vsaj bodimo složni ! Z veseljem sezimo vsak v svojo domačo hranilnico, prestorno ali uborno, ter izka-žimo s primernim darom svojo hvaležnost in ljubezen našemu Prešernu !
Ne bilo bi nam v čast, ko bi imel spomenik shranjen biti v livarni, mesto da se postavi, kamor je določen.
Kjer se slovenska čuje govorica, pokladajmo dari »u na oltar ; gospod in kmet, mladenič in devica, otrok in mati svoj prinesi dar ! En duh, en glas ! Ves rod slovenski vstani: Prešernov spomenik naj bo v Ljubljani !
Josip Stritar.
Dnevne novice.
Osebna vest. Prevzv. g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič se je včeraj vrnil z Dunaja.
Votla grožnja. »Narod« je zopet bombastično napovedal, da se hoče — bla-mirati. V soboto je pisal: .Skcfu Jegliču povemo na polna usta da je zdaj polna mera naše potrpežljivosti. Skof Jeglič naj ve, da se začne šele zdaj pravi boj proti njemu in da temu boju ne bo konca, dokler ostane Anton Bonaventura Jeglič škof ljubljanski." — To so pa oblastni ti ljudje! Kar škofa mislijo odstaviti! Čujemo, da so ob tistem času, ko je »Narod" to prinesel, bile odposlane neke lažnive ovadbe zoper škofa, ki so se pa popolnoma ponesrečile, ker je bila njih neresničnost preočitna. — Narodno napredno stranko pa vprašamo, kako korist ima od tega, če se njeno glasilo vedno le blamira s svojimi grožnjami ? Kako korist ima od tega zaslepljenega in divjega boja proti škofu Kranjska dežela ? Slovenci, ki so res narodno napredni, morajo teh neumnosti biti vendar že do grla siti!
Kaj se godi z žulji slovenskega kmeta in delavca ? »Kranjska hranilnica" je zopet letos razdelila svoje .milodare". Seveda je darovala zopet velike vsote za vsenemške ustanove. Kar daje Slovencem, je le borna miloščina, Nemcem pa siplje s polnimi rokami. Seveda ne objavlja vsega po časopisih, kar daje nemškemu Mo-lohu. Po časopisih se razglašajo le darovi za reklamo. A že ti so taki, da morajo za-boleti v srce vsakega Slovenca. S kakšnim merilom se meri, naj svedoči tu le nekaj zgledov: Za .Glasbeno Matico" 400 K, za nemško ,F i 1 h a r m o n ižno društvo" pa 2 3.7 0 0 K, za »Narodno šolo* 400 K, za nemško šolo na Jesenicah pa 15.000 K, za nemško turnarijo 1000 K, za nemške planinarje 2000 K itd. Vprašujemo pri tem: Čigav pa je denar, ki ž njim tako gospodari nemška gospoda? Ali ga niso znosili skupaj slovenski kmetje in delavci? Ali ni to denar ljubljanskih poslov? Za protestantovsko in nemško propagando se daje denar, ki so ga nanosili na kup naši ljudje. Najhujše je pa, da vlada sili celo duhovščino, da mora cerkveni denar nalagati v zavodu, kateri dobičke iz njega rabi za take strankarske namene! Imamo denarnih zavodov, ki dajejo še večjo varnost, kakor Kranjska hranilnica, a vendar vživa ta toliko protekcijo.
Socialnodemokraška inkvizicija. Kakor znano, so bili »voditelji" silno hudi na Idrijo, ker jim ni hotela plesati po njihovi godbi. Bili so dolgotrajni prepiri, ki so se zdaj končali s tem, da je »razsodišče" privedlo idrijske sodruge in »voditelje" do poravnave. Idrijčani so morali najprej priznati, da ima le strankin zbor pravico, dovoljevati ustanovitev novega lista, da so se torej idrijski socialisti hudo pregrešili zoper dolžno pokorščino, ko so ustanovili svoj »Naprej". Idrijska organizacija je skesano priznala, da so jo .voditelji" — »po pravici" obsojali in prijemali zaradi „Napreja\ Milostno vsled tega »voditelji" »reaktivirajo" okrajno organizacijo v Idriji, ta se pa zaveže zanaprej k popolni pokorščini. — Ali ni to inkvizicija ? So pa »klerikalci" vendar stokrat bolj svobodni, kakor socialni demokratje, ki od same svobode in enakosti niti kihniti ne smejo, ako jim »voditelji" tega ne dovoli je!
Nova tvarina za polemiko.
Zelena zavist, ki gleda iz vsake številke »Slov. Naroda" postaja vedno večja, čimbolj se širi »Slovenec" kot vseslovensko glasilo. Silovito se je razjezil naš kelega, ko je imel prošli teden .Slovenec" 14 strani. Začel je zmerjati naš lepi list, da je cunja in da podaje »Slov. Narod* več gradiva svojim čitateljem. Dober prijatelj našega lista se je pa potrudil in je primerjal zadnji sobotni številki „Na roda" in »Slovenca" in je dognal, da je imel »Slovenec" po tiskarskem tarifu 260 vrst teksta več kakor .Narod". Da bo razlika še večja in da se bo naš kolega še bolj togotil, ima »Slovenec* danes 16 strani.
To bo gradiva za polemiko, ako bo »Narod odslej s .Slovencem" polemiziral, koliko vrst ima! Ali bo stvar tudi zanimiva, ne vemo. Vsekako pa se mora »Narodu" slabo goditi, da posega po taki polemiki. Sicer pa vsebina .Slovenskega Naroda" ni vredna papirja, ki se ž njo pomaže.
Strossmayer o znanosti. .Med sveto vero" — piše Strossmayer — »in med znanostjo ter umetnostjo ni nobenih nasprotij. Ako so pa nasprotstva, niso nastala iz stvari samih, ampak le iz strasti, slabosti in zlobe ljudi."
Društvo slovenskih učiteljic vabi člane in nečlane k občnemu zboru, ki se vrši dne 19. aprila t. 1. ob 2. pop. v slov. 8razrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani. — Razun običajnih poročil vod stva je predavanje (gdč. E. Žerjav: Kako deluj učiteljica izven šole za pro-sveto) in hospitacija (gospa O. Kobau: Potovanje iz Postojne v Vipavo in Pred-jamski grad za 4. šolsko leto).
Notranjski lažnjivec, ta hinavski agitator, ki pod imenom kmetom prijaznega »Notranjca" širi po Notranjskem propagando za ono liberalno stranko, ki je vsikdar kmeta le odirala in izkoriščala, je zdaj pokazal svojo pravo barvo, ko napada katoliško-narodno stranko, zakaj je ponudila liberalcem kompromis za volitve v ve-leposestvu. Ko bi moral obsojati ravnanje liberalnih prvakov, pravi, da se Notranjec za tako visoko politiko ne briga; takoj nato pa udriha po katoliško-narodni stranki, češ, da se je združila s tovarniško stranko na Jesenicah, kar je popolna laž, kakor smo že dovolj jasno dokazali. To naj pove, »Notranjec", da je slovenska liberalna stranka prodana nemškim veleposestnikom, da liberalni politiki edino le iz osebnih nagibov izdajajo slovensko stvar, in če hoče biti od kritosrčen, naj pove, da je on tudi eden izmed njih.
Inkvizicija šolske oblasti.
Iz Šmarije se nam piše : gNasledki zadnjega tukajšnjega bivanja g. c. kr. dež. šolskega nadzornika Levca so vedno hujši. Nadučitelj g. Punčuh je obletal vse »štacune" po Smariii ter zabičaval, da ne smejo otrokom niti od doma naročenih stvari, ki so v katerikoli zvezi z »Domoljubom" ali celo z »Bogoljubom", izročiti. Tudi v poštnem uradu — tako se je sam izrazil — je prepovedal šolarjem jemati časnike in pisma za starše in sorodnike. Skoro bi človok pozabil, je li v Smariji pri Ljubljani ali pa kje doli v zadnji turški vasi. Vprašamo tedaj Vas, g. Punčuh, ali bi bili Vi zadovoljni namestu staršev, če bi se Vam dajale take prepovedi ? In Vas, g dež. šolski nadzornik Leveč : Ali poznate naše krajevne razmere, in veste li, da naši starši uporabljajo svoje otroke le v skrajni sili in ker drugih ljudi tudi za denar ni dobiti, da bi jih na pošto pošiljali, pa dajete take ukaze, ali se vsaj po Vaši vednosti to godi? In vi starši, ali se ne boste ganili in postavnim potom nastopili za svoje pravice kot svobodni državljani ? Vedno se zahteva svobodna šola. A te svobodne šolske oblasti pozabijo pri svoji birokraški natori, da ni šola nič drugega, kakor namestnica staršev, da mora šola starše podpirati, ne pa jim greniti življenje s takimi prepovedmi. Šolska oblast nima pravice segati v take zasebne stvari, ki so v njih starši vendar sami svoji in svojih otrok gospodarji. Ce ne, se bodo pa morali poslanci kot ljudski zastopniki potegniti za najenostavnejše pravice svojih volivcev.
Učiteljstvo v borbi proti našemu časopisju. Z znanim odlokom našega preslavnega c. kr. dež. šolskega sveta v roki, vodijo liberalni učitelji pravo križarsko vojsko proti našemu časopisju, zlasti »Domoljubu". Ubogi šolarček, ki ga zaloti kako zagrizeno človeče z »Domoljubom" v roki! So pa tudi že prej delali v smislu tega odloka, da, celo »Vrtcu" niso prizanašali, dasi je bil ta list nekdanji c. kr. dež. šol. svet vsem krajnim šol. svetom in šolskim vodstvom kar najtopleje priporočil Znan nam je tak učitelj, ki je na posebno drzen način dejansko nastopil proti .Vrtcu". Neka družina iz Andola nekje pri Sv. Gregorju je bila naročena na »Vrtec". Ta je seveda bodel v oči ondotnega učitelja, kadar ga je videl v rokah raznašalca pisem. Ob
neki priliki, pa ne bodi len! se polasti nove i številke »Vrtca", lastnoročno napiše na ovitek: »se ne sprejme" in list vrne. List je bil kajpada plačan in zate se je zdelo čudno družini, ker lista ni dobila, kakor tudi upravništvu, kateremu se je plačan list zavrnil. Vsled reklamacije menda se je začela stvar preiskavati in učiteljevo junaštvo je prišlo kmalu na dan. Ko bi bilo lastništvo »Vrt-čevo" začelo kazensko postopati proti takemu vsekako kaznivemu dejanju učitelja, bi bil koj ves liberalni Izrael po konci in se skliceval na krščansko ljubezen i. t d., kakor znajo sploh liberalci v stiski in dež šolski svet bi se bil ravnal seveda po duhu, kakor ga je pokazal kasneje izdani odlok, in učitelju bi se tudi najmanjša dlakca ne bi bila skrivila. Dasi je stvar lokalnim šolskim oblastim kolikor toliko znana, je vendar ravno ta učitelj njih najljubši: P r o t e k -t i o n s k i n d. Pa saj morda baš zaradi tega ne vidijo na njem najmanjšega madeža! Mi bi te stvari ne omenjali, a vzemimo slučaj, da bi kak učitelj na tak ali sploh podoben način nastopil proti liberalnemu časopisju. To bi bilo vika! Dež. šolski svet bi pa brez dvojbe za tak zločin vzel dotičniku »Vorriickungsrechtr v višji plačilni razred najmanj za dobo sedmih let.
Vipavska železnica. Z Dunaja se nam poroča: Mnoge časa že se trudijo razni faktorji, da bi se vipavska železnica od Ajdovščine podaljšala do Postojne, Logatca ali Vrhnike. Doslej so bili brez uspeha vsi dotični koraki. Glavni vzrok so neugodne terenske razmere, ki bi povzročile neraz-merno visoke troške za gradnjo železnice iz vipavske doline do Razdrtega, oziroma preko sedla ob Nanosu do Črnega vrha in Godo-viča. Železniško ministrstvo se iz teh razlogov ne more sprijazniti z ideje, da bi se goriška proga podaljšala do Postojne, oziroma Logatca, edino le zaradi velikih tro škov. Pač pa je upati, da se v bližnjem času zgradi železnica od Štanjela na Krasu mimo Senožeč do primerne točke ob južni železnici na Notranjskem. To je želja tudi vojaških krogov, ki so doslej brez uspeha zahtevali podaljšanje vipavske železnice. Po daljših obravnavah se je posrečilo pridobiti goriško družbo, da je te dni vložila prošnjo za predkoncesijo v to svrho, da se goriška proga podaljša vsaj do St. Vida na Kranjskem. Pozneje bode morda mogoče to progo zvezati z nameravano črto Štanjel-Postojna.
Graška ,,Vzajemna zavarovalnica". Pod tem naslovom piše celjska .Domovina" dne 11. aprila t. 1.: Graška »Vzajemna zavarovalnica", ki dela med Slovenci lepe kupčije, se pri imenovanji odbornikov prav nič ne ozira na Slovence. Sedaj so se namreč izvolili družbeni odborniki na šest let, a med njimi ni na Spod. Štajerskem niti enega Slovenca. Tudiv za Kranjsko je pretežna večina nemških odbornikov. Tako postopanje si je treba zapomniti tembolj, ker imamo domače dobre zavarovalnice." — Pritrdimo tem resničnim besedam: Vsaj imamo domačo »Vzajemno zavarovalnico" v Ljubljani, katera vestno skrbi za svoje dru-štvenike.
—	Smrtna kosa. V Kastvu je umrla sestra drž. poslanca g. S p i n č i c a, Ana, vdova po pokojnem Ivanu K a -lavarisu. —- V Volčah je umrl trgovec in posestnik gosp. Kari Hvala. N. v m. p. !
—	Za varstvo brez spremstva potujočih deklet. Mnogo in velikih nevarnosti preti revnim deklicam, ki so prisiljene, da zapuste domače ognjišče, rojstni kraj in morajo iti za kruhom v velika mesta. Sumljivi ljudje preže po železniških postajah, v luki pri ladjah in po mestnih ulicah na svoje žrtve, se prilizujejo prihajajočim, ne-izkušanim mladenkam, jim obljubljajo pomoč in dobre služb«;, samo da jih nato spravijo v svoje mreže in jih pahneje v nesrečo. Tržaška družba sv. Vincencija Pav-lanskega, ki se zelo zanima za vsako podjetje krščanske ljubezni, je spoznala do dobra te nevarnosti in se je na vspodbudo premil. škofa dr. Frančiška Nagla, ki je takoj blagoslovil to velepomembno podjetje, osrčila toliko, da je ustanovila posebno »Vodstvo za varstvo brez spremstva potujočih deklet" in si pridobila že potrebnih, požrtvovalnih gospilj varuhinj-deklet po železniških postajah in v luki pri ladjah. V tem je družba sledila lepemu zgledu glavnega mesta naše avstrijske države in
drugih inozemskih velikih mest. Dan za dnevom se vrste te gospe, da čakajo na po-edine vlake in ladje, sprejemajo pri-šedše deklice v svoje varstvo in jih spremljajo v poštene družine, kjer jih že čaka kaka služba, ali pa v krščanska zavetišča za služkinje, kjer dobe stanovanje, dokler si ne preskrbe primerne službe. Varuhinje izpozna lahko vsakdo po svetinjicah na belo-rumenem traku. — Podpisana družba obvešča o tej ustanovitvi za varstvo deklet po železniških postajah in vluki pri ladjah z uljudno prošnjo, da blagovolite opozoriti na to ustanovitev vsako deklico, katera bi si v Trstu hotela poiskati službe. Družba pa nikakor ne namerava s tem deklet vabiti v mesto in tudi ne mara pospeševati nagona, ki žal toliko zunanjih ljudi sili v mesto, temveč kar naravnost opozarja na mnoge potežkoče, ki ovirajo mladenke, da vdobe primerne službe, ker se dandanes zahteva od služkinj, da so v marsičem že po prej podučene in spretne. Vodstvo za varstvo deklet na železniških postajah in v luki ima le namen, braniti in skrbeti za tiste zapuščene deklice, katere si morajo po mestih iskati vsakdanjega kruha vsled žalostnih in skromnih domačih razmer. Zato se P. N. prosi najuljudnejše, da po svojih močeh in svojem vplivu podpre to velepomembno ustanovitev in družbi olajša trud za dosego preblagega namena. — Trst v marcu 1905 Družba sv. Vjncen-cija Pavlanskega v Trstu. — »Vodstvo za varstvo brez spremstva potujočih deklet." Ulica Vincenzo Bellini št 13 (notranje stop niče) III. — Varhinje deklet po železniških postajah in v luki dajejo prav rade pojasnila tudi glede poverjeništev »Rafaelove družbe za varstvo katoliških izseljencev Vsa uredništva listov pa se prosi, da blago-vole to v splošno korist ponatisniti.
—	Novi poveljnik 55. pehotne brigade v Trstu. Cesar je polkovnika Blaža Semua, poveljnika pešpolka Ferdinand IV. veliki vojvoda Toskanski štev 66, imenoval poveljnikom št. 55 pehotne brigade v Trstu.
—	Prva toča. Iz Planine na Vipavskem poročajo: Dne 13. t. mes. smo imeli letos prvo točo. Bog daj, da bi bila za letos zadnja. To se zna, da je pri nas vse v cvetu. Tudi trta že lepo poganja Hudega vremena varui nas, Gospod!
—	Sejem bo dne 15. aprila v Sko-cijanu na Dolenjskem.
—	Radovljiška podruž. Slov. plan. društva dodatno naznanja, da se vrši občni zbor dne 16. t. m. v hotelu Pet-ran na Bledu.
—	Pekovski pomočniki v Gorici so v nedeljo dne 9. t. m. potem, ko so se vsa pogajanja z mojstri razbila, stopili v stavko. Ponujanje 5% zvišanja nizko stoječe mezde ni delavstva zadovoljilo. Že prvi dan se je 7 gospodarjev, ki uposluje okoli 20 delavcev, pogodilo. Kolektivno pogodbo je dosedaj že enajst gospodarjev podpisalo, tako da stoji v stavki le še celih 16 pomočnikov. S tem je solidarnost gospodarjev razbita, a med delavci pa se povišuje veselje z vsakim na novo podpisanem gospodarjem. Po tarifu je sedaj najnižja plača 20 kron za pekovskega pomočnika v Gorici Delavci so zadovoljni z uspehom stavke.
—	,,Zveza slovenskih pevskih društev". Upravni odbor „Zveze slov. pevskih društev" je v seji dne 13. apr. sklenil, da bo letošnja skupščina vLjubljanidne9 julija, na kar naj bi se slavna slovenska društva pri določanju svojih prireditev blagovolila ozirati. Povodom skupščine se priredi koncert združenih ljubljanskih v »Zvezi" stoječih pevskih društev: »Glasbene Matice", »Ljubljane", „Merkurja" in »Slavca".
—■ Ravnatelja cirkusa aretirali. V Dalmaciji so aretirali lastnika cirkusa Ferdinanda Z a v a 11 a, ker ga dolže, da je izvršil lansko poletje v bližini Milana neki umor.
—	Naša mornarica. Dne 30. t. mes. bodo uvrščene v našo mornarico tri nove toroedovke.
—	Dolenjsko kletarsko društvo v Novem mestu se je pri drugem občnem zboru 13. t m. ra. združi 1 o. Člani društva dobe svoje deleže izplačane v polnem znesku, prebitek premoženja pa se naloži kot »zaklad za pospeševanje d o 1 e n j s k e vinske trgovine" in izroči v oskrbovanje kmetijski podružnici novomeški. Ako se j kedaj pozneje osnuje novo tako društvo, j pride to premoženje v roke novega društva, j
—	Kanonična vizitacija in birmovanje v ljubljanski škofiji v letu 1905. V letu 1905 bode ka- ; nonična vizitacija in birmovanje v deka- ; nijah : Kamnik, Kočevje, Cerknica, Litija ' in Loka. 1. Dekanija Kamnik. 1. Vodice v soboto 6. majnika šole, v nedeljo
■ 7. majnika sv. birma. 2. Komenda v ponedeljek 8. majnika. 3. Tunjice v torek 9.
. majnika. 4. Stranje v srede 10 majnika.
5. Gojzd v četrtek 11. majnika. 6. Mekinje v 1 petek 12. majnika. 7. Kamnik v soboto is, majnika šole, v nedeljo 14. majnika sv. birma. 8 Sela v ponedeljek 15. majnika. 9, Šmartno v torek 16. majnika. 10. Špitalič v sredo 17. majnika. 11. Motnik v četrtek 18. majnika. 12. Tuhinj v petek 19. majnika. 13 Nevlje v soboto 20. majnika. 14. Mengeš v nedeljo 21. majnika. 15. Trzin v ponedeljek 22. majnika. 16. Goričica v torek 23. majnika. 17. Homec v sredo 24. majnika. 18. Radomlje v četrtek 25. majnika 19. Rova v petek 26. majnika. 20. Vranja peč v soboto 27 majnika. 21. Dob v nedeljo 28. majnika. - 2. Dekanija Kočevje, Srednja vas v četrtek 1. junija. 23. Zdihovo v petek 2. junija. 24. Mozelj v soboto 3. ju. nija. 25. (Stari trg v nedeljo 4. junija). 26. Spodnji Log v ponedeljek 5. junija. 27. Nemška Loka v torek 6. junija 28. Koprivnik v sredo 7. junija. 29. Stari Log v četrtek 8. junija; 30. Polom v petek 9. junija. 31. Osilnica v nedeljo 2. iulija. 32. Fara v ponedeljek 3. julija. 33 Banjaloka v torek 4. julija. 34. Morovec v sredo 5. julija. 35. Gotenica v četrtek 6. julija. 36 Reka v petek 7. julija. 37. Kočevje v soboto 8. ju-lija šole, v nedeljo 9. julija sv. birma. — 3. Dekanija Cerknica. 38. Begunje v soboto 24. junija. 39 Cerknica v nedeljo 25 junija. 40. Grahovo v ponedeljek 26 junija. 41. Bloke v torek 27. junija. 42. Stari trg v sredo 28 junija šole, v četrtek 29. junija sv. birma. 43 Babno polje v petek 30. junija 44. (Kot stari in novi 1. julija sv. maša, obisk cerkve in šol.) 45 (Studeno v nedeljo 16. julija.) 46. Planina v ponedeljek 17. julija. 47. Unec v torek 18. julija. 48. Sv. Trojica v sredo 19. julija. 49. Sv. Vid v četrtek 20. iulija. 4. Dekanija Litija. 50. Zagorje v soboto 12. avgusta šole, v nedeljo 13 avgusta sv birma. 51. Št. Lambert v ponedeljek 14 avgusta. 52. Polšnik v torek 15. avgusta, posvečevanje nove cerkve in sv. birma. 53. Sava v sredo 16. avgusta. 54. Hotič v četrtek 17. avgusta, mimogrede kanonična vizitacija.
Ljubljanske novice.
lj Kako se v Ljubljani voli ?
Iz krogov opozicije se nam piše: V »Mestnem domu", kjer se vrši navadno občinska volitev, je v prvem nadstropju tik pri stop-njicah soba. V tej sobi se nastani za časa volitve volivni štab magistratne stranke, zastavlja volivcem pot, peha jih v sobo in z volivnimi listki se vrše jako zanimive reči. Magistrat odstopa te sobo svoji stranki, policaji se morajo za volivno dobo umakniti iz nje. Sedaj pa vprašamo: Ali se s tem ne vmešava magistrat v volitve? Ali se je »Mestni dom" iz denarja vseh davkoplačevalcev za to zidal, da se na ta način streže posamezni stranki? O tem še ni izpregovorjena zadnja beseda!
lj Serenado priredil je včeraj ob 8. uri zvečer pevski zbor vojakov 17. pešpolka g. stotniku Josipu Stainlu pred stanovanjem v Nunskih ulicah št. 8. Imenovani je bil namreč odlikovan z v o -jaškim zaslužnim križcem. — Presenečen in ganjen vsled ovacije se je odlikovanec z iskrenimi besedami zahvaljeval pevcem in pričujočemu vojaštvu. Gosp. stotnik Stainl je kot poveljnik blaga duša ter pri svojih podložnih čislan in priljubljen, kar mu priča prirejena ovacija. Takih poveljnikov bi bilo želeti še več! Da ved6 njegove zasluge ceniti tudi v višjih in Najvišjih krogih, to izpričuje podeljeno mu odlikovanje.
lj Umrli so Marija Vihtel ič, šivilja, 20 let, Škofje ulice 2. — A n t o ni j a I n g 1 i č , soproga ognjeničarja, stara 67 let. — Slavka Oražen, delavčeva hči 8 mesecev, Cesta na loko 18. V bolnici: Marije Križnar, gostija 75 let. — Fran Likar, rudar, 67 let. — Josip M i k o 1 i č , črevljarski vajenec.
lj Imenovan je za učitelja na tukajšnji obrtno strokovni šoli kipar gospod Alojzij R e p i č.
lj Umrl je v Dubrovniku nadporoč-nik 27. pešpolka Viktor Rupert.
lj Potresna opazovalnica je danes zjutraj ob 5. uri 27. min. zabeležila odaljeno potresno tresenje.
lj Slovensko gledališče v Ljubljani je imelo [ravnokar v pretekli sezoni 110.415 K prometa.
lj Obletnica potresa. Od leta 1895. do 1. 1905. so demolirali v Ljubljani 151 hiš. Zgrajenih je bilo 378 hiš.
lj Iz zapora izpuščen. Bivšega preglednika električne cestne železnice, P a v 1 a K a v š k a , ki je bil od dne 29. marca t. 1. pri tukajšnjem deželnem sodišču zaradi afere s soprogo trgovca Jebačina v preiskovalnem zaporu, so spustili dne 12. t. m. iz zapora.
lj Plačilo, kakršnega gostilničar ni maral. Včeraj zvečer je prišel v Bevčevo gostilno na Dunajski cesti delavec Peter Štele iz Podboršta pri Kamniku. Najedel se je in napil, potem pa od-
šel, ne da bi bil plačal. Ko je skočil gostilničar za njim in ga opomnil na plačilo, je Štele potegnil iz žepa odprt nož rekoč „po gobe eno, če češ". Gostilničar je na to stopd nazaj v gostilno, Štele jo je pa popihal. V Subicovih ulicah se je posrečilo policijskemu stražniku ga dohiteti in are-tovati. Štele je odsedel že petletno ječo radi uboja.
Ij Prodaja najdenin. V prostorih mestne blagajne ljubljanske prodajale se bodo prihodnji ponedeljek ob treh na javni dražbi najdenine, za katere se v določenem roku ni oglasil ne lastnik in ne najditelj. Vsi predmeti so cenjeni približno na 200 K
lj Neprevidna voznika. Mesarska vajenca Mihael Jeršin in Artur Smuc sta vozila včeraj popoldne po Karlovski cesti tako naglo, da nista mogla ukrotiti konja, ki je zavil na Vožarsko pot. kjer je zadel z ojem v okno posestnice g. Marnove. Napravila sta 10 K škode
lj Okradeni brivec. K brivskemu mojstru g. Rudolfu Anderwaldu sta se prišla striči dva mlada dečka, ki sta bila slabo oblečena. Ko sta odšla, je mojster pogrešil škarje na stroj, vredne 10 K.
lj Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer koncert pri »Iliriji" (Kolodvorske ulice) Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 40 vin.
lj Razmere pri c. kr. okrajnem sodišču. Praes. 982 6/5. Slavnemu uredništvu »Slovenca" v Ljubljani. V smislu § 19 tisk. zak. se zaprosi, da sprejmete glede na v Vašem listu z dne 10. apr. 1905, št. 82 prijavljeno notico »Razmere pri c. kr okr. sodišču" sledeči popravek: Ni res, da si je m o r a 1 a dotična gospodična sama nabaviti pisalni stroj ter da se je morala v pogodbi, s katero je bila kot uslužbenka justice sprejeta, odpovedati vsaki lastninski pravici do kupljenega pisalnega stroja in ni res, da je to pogodbo predsedstvo nad sodišča v Gradcu odobrilo. — Res pa je sledeče: Pri deželnem sodišču je bila razpisana služba pisarja. Za to je prosila tudi dotična gospodična. Ker se pa ženske moči ne sprejemajo kot navadne pisarke, je navedla v prošnji, da si hoče nabaviti sama pisalni stroj ter ga plačati od svojega zaslužka v mesečnih obrokih Le ta prošnja se je predložila predsedstvu c. kr. nadsodišča v Gradcu, ki je edino le dovolilo, da se sme pro silka pod tem pogojem sprejeti namesto pisarja. Pisalni stroj preide takoj v last gospodične, ko bode po mesečnih obrokih plačan C. kr. deželne sodnije predsedstvo v Ljubljani, dne 13. aprila 1905. Pajk.
lj »Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani" je imelo danes ob 5. popoldne svoj občni zbor v »Uoionu". Poročilo še priobčimo.
lj Izgubljene in najdene reči. G. učitelj Henrik Ludvig je našel zlat šči-palnik. Šolska učenka Olga Lilpopova je izgubila zlat uhan. G. Justina Staretova je pa izgubila prost bankovec za 10 K.
*	Kruoi na Spodnjem Štajerskem. Maribor, 1905. Založil Murski. Tisek tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Str. 68. — Ta domorodna knjižica ima kot j uvod zgodovinsko razpravo g. F r. K o -v a č i č a o političnem razmerju med avstrijskimi deželami in Ogrsko v 17. stoletju. Razprava je jako poučna; popisuje borbe med Ferdinandom in Zipolio, bitko pri Sv. Gothardu, na to pa obmejne prepire med Štajersko, Hrvaško in Ogrsko. Za turško nadlogo je prišla madjarska nadloga, ki se je obnovila v drugi obliki leta 1848 — Nato sledi rajnega M a t i j a S 1 e -k o v c a spis e K r u c i h. Svoje ime so dobili od tega, ker se je najprej več kot 10.000 ogrskih kmetov vzdignilo, da gredo nad Turka in so si pripeli križ (crux) na rame. A njihov vodja Jurij Dosa jih je na-hujskal proti grajščinam, da so začeli ropati in sicer ne le grajščakom, ampak tudi kmetom. Premagal jih je 1683 župnik Pernat, kar nam kaže pridejana slika. A sledili so še poznejša leta roparski napadi Krucov, ki se v podrobnostih naštevajo. Zadnji napad je bil 1. 1704. — Cena jako priporočljivi knjižici je le 30 vin.
*	Aljaž med Čehi. O Vel. noči prirede gojenci nadškofijskega konvikta v Kromerižu na Moravskem koncert slovanskih sklade b. Izmed slovenskih bodo peli Aljaževo »Dneva nam pripel j i žar", ki je prvikrat izšla v knjigi ljubljanskih bogoslovcev „Za resnico"; ponatisnjena je bila tudi v lastni Aljaževi zbirki »Štirinajst zborov", ki jo je g. skladatelj izdal v jeseni minulega leta. Pri tej priliki bodo priredili tudi kratka predavanja o skladateljih, katerih dela bodo na programu. Čast vrlim mladim Cehom! — Ali bi ne kazalo, podobne koncerte prirejati tudi na Slovenskem? Širšemu občinstvu so slavni komponisti sorodnih slovanskih narodov malodane popolnoma tuji! Tudi se razen hrvaških med slovensko mladino prepeva le malo slovanskih pesmi! Slovanska pesem naj bi postala med narodom popularna vsaj toliko, kakor je med Nemci!
Štajerske noulce.
š Celjski nemškutarji so sklenili, da stavbo »nemške hise" odlože za 6 let, ker so se zbali odpora nemških gostilničarjev in ker — nimajo dovolj denarja. Konsum nemških celiskih uradnikov je fuč.
š Porotne obravnave v Celju se prično 8 maja.
š Ljutomerska okolica, pozor! Ljutomerski nemškutarji hočejo razširiti svojo ponemčevalno šolo in za to je pričakovati, da se zopet začne lov na slovenske otroke iz okolice Slovenski stariši, ne dajte svojih otrok poneumnovati.
š ,,Blažena" nemščina. Nekje v Slov. goricah je prišel zidarski delovodja h kmetu, kateri ga je naprosil zaradi ne kega dela. V kmetovi hiši je bilo zbranih tudi nekaj drugih ljudi. Zidar ga nagovori v slovenskem jeziku, toda kmet se mu od reže: »Tuns mitn mir pisl deutsch pusehkurirn, das werden Liidi po hiši maje f e r -s t e e n." Taki so naši nemškutarji, vedno trobija nemškutarji, vedno trobijo nemški rog, potem pa še nemški ne znajo. Bogu se usmili! Heul!
š Nesreča. V jareninski župniji se je vrli narodni posestnik Franc S e k o 1 v četrtek, dne 6. t m. precej močno na licu z nožem ranil. Šel je v hram, na pragu se izpodtakne ter pade na nož. K sreči pa je z roko zamahnil, drugače bi si bil zasadil nož ravno v srce.
š Ptujski trgovci postajajo zopet drzni. V nemških častnikih poživljajo, da se naj odstranijo vsi slovenski napisi, katere imajo nad svojimi prodajalnicami. Kakor se bodo trgovci branili slovenskih napisov, tak« se bo slovensko ljudstvo ogibalo njihovih trgovin.
Književnost In umetnost?-
* ,,Katoliški Obzornik" II. zvezek IX letnika je ravnokar izšel in bo razposlan.
Razne stvari.
Najnovejše.
Grof Sternberg je vložil tožbo proti dr. K r a m a f u.
Velika stavka. V Limogesu stavka 100.00 delavcev porcelana.
Obravnava proti dunajskemu listu »Zeit". .Zait" pravi, da je svetnik Gutmann vrgel pri včerajšnji obravnavi puško v koruzo, ker je odstopil od tožbe predno so bile zaslišane priče, ka tera je predlagala »Zeit".
Kako Turki plačujejo. V Carigradu je avstrijski podanik Pavel Konc vsled naročila napravil kočijo za sultanov dvor. Ko je zahteval plačilo, je dal Fehim paša pretepsti njega in njegovo rodbino. Sedaj je v tej zadevi nastopil avstrijski po slanik v Carigradu.
Mater je zadavil v Korneuburgu 37 let stari pijani Janez Kramer.
Gluhonemi nasilnež. Gluhonemi Janez Vampel je služil za hlapca pri Tanezu Pezdirju v Vnanjih Goricah. Vampe" je napadel gospodarja in ga znatno poško doval. Obsojen je bil na šest tednov ječe.
poslovile od Strossmayerja. Govoril je tudi dr. T r i 11 e r v imenu deputacije občin- j skega sveta ljubljanskega. Po raznih govorih so pela društva žalostinke. Ves pogreb je bil končan šele ob 1. uri popoldne. Ob 1. uri je bil v škofijski palači obed, h kateremu so bili povabljeni le načelniki glavnih deputacij.
Strossmayerjev pogreb.
Iz Djakova poročajo: Včeraj ponoči je dežilo. Ob 7. uri zjutraj je dež prenehal in nastalo je lepo vreme. Ob 8. uri zjutraj je bila stolna cerkev že popolnoma natlačena deputacij iz vseh krajev slovanske zemlje, — Ob sarkofagu so ostali kot častna straža vseučiliščniki s sabljami in hrvaški »Sokoli" Društev je bilo navzočih nad 402 s 13 za stavami. Pred cerkvijo se je nagromadil na rod, tužen, ožaloščen. Navzočih je bilo okolu 100 duhovnikov. Ob 9. uri je daroval sveto mašo zagrebški nadškof P o s i 1 o v i c. Ob 10. uri je pričel govoriti sarajevski nadškof S t a d 1 e r. Govor je imel za podlago Strossmayerjev krasen izrek »Sve za vjeru i domovinu". S t a d 1 e r je dejal: „ T o j je devizi ostao vjeran do zadnjega d a h a. Potvrdjuju to nebrojena djela Strossmayerova. Ustali s u d u š -mani, da učine krivicu Stross-m a y e r u. Htjedoše prikazati, da nije bio vazda vjernim sinom Svetoj Stolici. T o j e Strossmayer sam svojim c i e -limživotom i radom, svakom rieči i u svakoj zgodi najsjaj-nije oprovrgao. Veliki je pokojnik vazda bio najposlušniji sin pape. Sledimo Strossmayera. Neka nam uviek bude najsjaj nijim uzorom djelotvorne I j u -bavi spram vjere i domovine. Tako C3 se hrvatski narod odužiti za nebrojena slavna djela, štoihje veliki pokojnik doprineo nažrtve-niksvete vjere, doma i roda". Pogreb se je nato razvrstil preko Stross-mayerjevega trga. Ko so velikega biskupa položili v kripto, so šla društva, korpora-cije in deputacije pred stolnico, kjer so se
Telefonska In brzojavna poročila.
Zagreb, 15. aprila. Današnja maša zadušnica je bila velikanska manifestacija zabrebškega občinstva za umrlega biskupa 5trossmayerja. Društva in korporacije so šle v slovesnem sprevodu v cerkev. Trgovci so imeli zaprte prodajalne. Bilo je zbranega na tisoče naroda. Župan je odredil, da je zaduinici prisostovala tudi šolska mladina. Po maši je bila svečana akademija v veliki dvorani »Hrvatskega Doma^".
Trst, 15. aprila. Železničarjem je vzeta občinska volivna pravica. Veliko veselje v liberalnem taboru.
Budimpešta, 15. aprila. Danes je poslanska zbornica z veliko večino sprejela Eotovosov grajalni predlog proti Tiszi in bivšemu predsedniku Percelu. Za predlog so glasovali tudi desidenti. Tisza je izjavil, da je nepotreben predlog, naj vlada izroči vse akte, s katerimi je bila Perczlu zvišana penzija, ker to vlada sama stori. Nato je Tisza predložil akte.
Sofija, 15. aprila. Vsled dijaških nemirov je do daljne odredbe vseučilišče za-tvorjeno
Carigrad, 15. aprila. Preiskava o napadu grških vstašev v Zagariceniju je dognala, da je bilo 8 hiš politih s petrolejem in zažganih. 59 rodbin je bilo oropanih in deloma tudi masakriranih.
Cannes, 15. aprila. Vojvodinja Cecilija Meklenburg-Sverinska, nevesta nemškega prestolonaslednika, je odpotovala v Nemčijo.
Peterburg, 15. aprila. Prihodnji teden bodo končana preddela o carjevem reskriptu, nakar bodo predložena ministrstvu, ki bo pred veliko nočjo izdalo svoje načrte.
Peterburg, 15. aprila. Tu so pričeli stavkati delavci v luki.
Peterburg, 15. aprila. Pri zadnjem zborovanju cementnih tovarnarjev je naznanil predsednik, da so potrjena določila ženskega inženirskega zavoda z dvema oddelkoma, in sicer kemično-električnega in stav-binsko tehničnega. Za zbiranje sredstev se bo organizirala posebna družba. Predsednik je voščil bodočim koleginjam vse dobro.
Peterburg, 15 aprila. General Bal-zanov, novi poveljnik tretje ruske armade, bo jutri odpotoval na bojišče.
Peterburg, 15 aprila. 30.000 Japoncev je došlo 350 vrst južno od Siping-taja. Rusi so šli naprej do Svanianci in Šantufu. Peti strelski polk ruski je baje prodrl japonske vrste in je prišel v okolico Kirina.
London, 15. aprila. Vožnja ruskega baltiškega brodovja vzbuja v Tokiu veliko zanimanje. Japonska se je obrnila do vseh vlasti, da ohranijo popolno nevtralnost, če jo prekršijo, bo Japonska storila potrebne odredbe.
London, 15. aprila. »Varjag", katerega so Rusi 8. februvarja 1. 1. sami pri Čemulpu potopili, bo 19. t. m. zopet dvignjen.
Tokio, 15. aprila. Iz Pekina so vsi guvernerji južnokitajskih obmorskih pokrajin dobili povelje, naj, če bodo Rusi hoteli se ustaviti ondi, zavzamejo nasprotno stališče.
Peterburg, 15. apr. Kapitan Klado bo odposlan na bojišče kot poveljnik reških parnikov.
London, 15. aprila. Ameriška križanca „Cincinnati" je odplula iz Sangaja, j najbrže k Filipinskim otokom, kjer se utegne i združiti vse tihomorsko brodovje. Japonci so v Mafunškem pristanišču proglasili vojno stanje, kar kaže, da so M a f u n g izbrali za temelj brodovju. Pristanišče je prostorno in zavarovano. Če misli Roždestvenski skozi Formoški preliv, bi utegnil biti zdaj 700 vrst ! severno od Ribiških otokov.
Saigon, 15. aprila. Ruska bolniška ladja »Orel" je bila dva dni tu, nakar je odplula. Vzela je seboj 700 ton premoga, francoske bolniške strežnice, zdravila in
zdravnike. Zdravniki se dejali, da je cilj ruskemu brodovju Vladivostok.
Pariz, 15. aprila. Rusko baltiško brodovje plove dalje proti severu. »Echo de Pariš" poroča, daRoždestvensky plove proti Formosi, kjer se koncentrira Togovo brodovje. Od svojega odhoda iz madagaskar-skega vodovja Roždestvensky ni nič brzo-javil ruskemu mornariškemu ministrstvu. Zadnja njegova brzojavka se je glasila: »Pred bitko Vam ne bom nič brzojavil. Ce me premaga Togo, izveste od njega, če pa jaz Toga premagam, Vam sporočim."
Magdeburg, 15. aprila. Rusko vojno ministrstvo je naročilo tu za en in pol milijona rub. konserv z določilom, da jih
mora dobiti do 1. septembra. Ta rok • *
povzroča splošno senzacijo.
Tržno poročilo.
Sladkor. Dosedanje povišanje cen je prenehalo, ker so tovarne nadaljne ponudbe ustavile, staro blago pa tendira neizpremenjeno mirno. Kava. Kupčija se suče samo okoli dopolnitve iz-prodane zaloge in je ostala brez znatnih izpre-memb, vsled česar so tudi cene stare. Moka. Vsled praznikov se je močno dvignil promet, ter se jako živahno razvija pri neiz-premenjenih cenah. Otrobi. Konsum jc še vedno jako živahen, popra-
ševanje jako močno. Olje. Cene so postale trdnejše, vsled boljšega odjema; računati je še na povišanje. Riž. Kakor je posneti iz celega tržnega položaja je pričakovati kmalu povišanja cen, ter je tudi upati na povoljnejše kupčije gotovih vrst. Špirit. Vedno odjenjajoče cene, ki jih označujejo uprav kot umetne, se še niso izpremenile; pogreša se ša vedno boljše kupčije.
nVeteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a (d a	Čas opazovanja	Stanje barometru v lam	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	«-S J a g a * * "O T . S o* PH
14	9. zveč.	733-5	+10-3	sl. svzh.	jasno	0 0
15	7. zjutr.	7327	+3-5	brezvetr.	»	
	2. pop.	730-6 1+16-6		sl. sever.	n	
Srednja včerajšnja temp. +10 6°, norm. +9 5°.
Tržna poročila
od dne 14 aprila 1905.
Budimpešta. Pšenica za april 17 36 do 17-38; rž za april 14 50 do 14 52; oveszaaDril 13-80 do 13 82; koruza za maj 14 92 do 14 94.
Pšenica; ponudbe srednje, povpraševanje pičlo, vzdržano. — Prodaja 10.000 met. stotov, nespremenjeno. — Druga žita vzdržano — Vreme: lepo.
Pravo ljudsko domače sredstvo, ki ga mnogo rodbin rabi iz lekarne B. FRAGNERJA, c. kr. dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To je pač najboljši dokaz za njegovo izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. 431D b 7-2
Proti
je francovo-varski
flatalie-Vrelec
Lithion-kiselina
po kliniškili in zdravniških avtoritetah preskušen in jako ugodno odobren.
O..Jh..1:.	Ima najmenj apna!
I FEtl II 11 SLI Vspešnoženenavodol
Ima prav posebno prijeten okus '
Dobi so v vseh zalogah mineralnih vodi in v lekarnah, kakor tnili naravnost pri franoovo-varski razpožiljalnici mineralnih vodi.
es—oe
ItV
Najbolje za zobe.
TivnriZfl teko,!a> T poljubni boji, je najboljše D! U/l&U,, jn najpripravnejše sredstvo z a po-slačenje in bronzlranje vsakovrstnih p edmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl pra-iek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBEBZ. v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 6242 12 -9
778 1 1
Poslano.*)
Dopisniku Jeseniških Glasov" v „SIo venskem Narodu" z dne 3. t. m.
Akoravno Vas ne poznam, Vam hočem le povedati, da mi naš gospod župmk Janez Zabukovec, nobenih sredstev ni dal in dovolil, s katerimi bi bil jaz agitiral, temveč da jaz še pred agitacijo ž njim govoril nisem. Šele ko sem v nedeljo 19. marca t. 1. podpisani protest več domačih posestnikov županu Klinar-ju izročil, sem res v ponedeljek dne 20. marca z gospodom župnikom osebno govoril. Kar sem pa isti daa z njim govoril. Vas popolnoma, n č ne briga, kakor tudi mene ne, kar ste Vi isti dan na „ pošti z vašimi pristaši kovali. Neumevno se mi zdi, da se Vi samo za mojo stranko brigate, in mislite, da bomo mi spali, ko Vi žanjete. Nikoli in nikoli ne, z vsemi dovoljenimi sredstvi bodem še nadalje deloval, da rešimo pred pogubo savsko stranko in ako me Vi tisoč in tisočkrat vlačite po »Jeseniški straži" in Slov. Narodu, si bodem samo v čast štel, da mi je zopet priložnost dana se za pravice proti Vam bojevati.
Kedor pa mkajšnje savske in jeseniške razmere pozna, mora pa sam, ako je pra vičen človek, pripoznati, zakaj se tu gre! — ! Nadalje ako pa mislite gosp. župnika Janeza Zabukovca radi mene blatiti, Vam pa le toliko povem, da je on v moji zadevi popolnoma nedolžen in gi tedaj v miru pustite.
Sava, meseca aprila 1905.
Anton Pongratz
tovarniški uradnik.
0 Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Poslano.
Lipt glavskira faranom sem dolžan pojasnilo, katero priobčujem v naslednjem:	'	'
Frančiška Zupančič, (nekoliko nad 40 let stara sestra lipoglavskega cerkvenega ključarja) je pred dvema letoma govorila, da sem jaz tako dogovorjen da mora mlada Frančiška Predalič (Habetova) postati moja postrežnica. S kakšnimi pristavki je Frančiška Zupančič to govorila, si vsak lahko misli Kar je Frančiška Zupančič govorila ni bilo res. Jaz sem bil takrat tako dogovorjen, da mi mora le neki dvanajstletni otrok streči in hrano nositi iz gostilne. Šele ko sem po raznih znamenjih spoznal, da obrekovanju noče biti konec, šele tedaj sem ukazal, da mi mora vsako jed sam cerkovnik prinesti iz gostilne. Vse to je b lo takrat ko so moja nad 60 let stara teta odšli od mene na svoj dom gospodinjit. Takrat druge kuharice tudi najeti nisem mogel. S teto sva se namreč domenila da bom teti plačal 600-1000 kron, ako jih ne vzamem več k sebi. Ta dogovor je imel toliko več pomena, ker sem bil že takrat namenjen, da v kratkem zapustim župniško službo. Obrekovanje, katero je sprožila Frančiška Zupančič, je bilo vzrok, da nisem nič več mogel prav opravljati svoje službe. Ravno to obrekovanje je bilo vzrok, da sem postal za službo nezmožen. Dolgo časa nismo vedeli, da je to obrekovanje izšlo od Frančiške Zupančič. Sele lani o Božiču je Frančiška Zupančič to jokajoč pripoznala v lipoglavskem župnem uradu vpričo g. ž. Jožefa Šolarja. Takrat je Frančiška Zupančič tudi pripoznala, da je ona tisti človek, ki je za lipoglavsko cerkev skrivaj ( ! ! ) kupil dva lustra po 60 kron v zadostilo za obrekovanje, namerjeno proti meni. Po postavi sem dolžan vso to reč razglasiti, ker zaradi svojega stanu moram braniti svoje ime. — Kakor nisem nikdar maral daril Frančiške Zunančič, tako tudi nisem maral daril Frančiške Predalič. V Habetovo hišo pa sploh nikdar stopiti nisem hotel. Vendar nočem reči, da je katera teh dveh ženskih hudobna. Vkljub vsemu temu pravim, da so lipoglavski farani splošno vse hvale vredni in da so lahko zgled drugim faram.
746 1—1
Janez Godec,
župnik v pokoju.

Poslano. *)1
Preblagorodnemu gosp. Janezu Mencingerju po domače Maticelju bivšemu tesarskemu pomočniku, sedaj jeseniškemu gospodu odborniku
na Savi hš. št. 109.
Na Vaše .Poslano" v .Slov. Narodu", z dne prvega aprila 1905, katero sicer ni na Vašem zelniku izraslo, ampak se je porodilo le v puhli glavici znanega mi pisarčka v Ljubljani, Vam s tem hočem odgovoriti in to le, da Vam dokažem, kako se dopis s pametjo tepe.
Maticelj! Jeseniški lažiliberalci zmedli so Vam menda že tako razsodnost, da sami sebi ne verjamete, kar podpisujete v .Narodu", kajti Vi pravite: kdor trdi, da so Vas jeseniški agitatorji zaprli v Ratečanov hlev, je lažnik in obrekovalec. — Dobro! Jaz prisežem iiT dokažem s pričami, da so Vas res zaprli, dokažem Vam nadalje, s pričami, da so Vas res zaprli, dokažem Vam nadalje s pričami, da ste Vi sami dva dni po tem pravili pri nas in v Mencingerjevi gostilni, da je to gola resnica; v enem obeh slučajev Vam tedaj ostane na čelu madež neresnice. — Da bi ne bilo res, potem ste govorili neresnice pri nas in v gostilni Men-cinger-ja, ako so Vas pa res zaprli, potem ste govorili neresnico v .Poslanem". In jaz odločno trdim, da je neresnično Vaše .Poslano". —
Sicer Vas pa najodkritosrčnejše pomi-lujem, ker so Vas neki izkoriščevalci zgolj iz strankarskih namenov tako daleč pripravili, da pri vsi svoji starosti ne razločujete dobro od slabega.
Sava ob Jesenicah, mes. aprila 1905.
777 1-1	Rozman Peter
tovarniški delavec.
e Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Poslano.*)
Odprto pismo na uredništvo .Jeseniške Straže" v roke Andreja Severja v Kranju.
Na dopise v Vašem listu z dne 1. tega meseca št. 18, Vam odgovorim sledeče. Ni res, da bi bil jaz hodil okoli ljudi po Hru-šici in lovil podpise za protest proti izvan-redni občinski seji in izvolitvi častnih tržanov s pretvezo, da bo morala občina plačati vsem častnim tržanom potne stroške, ko bodo prišli volit, da se jim bo moralo poleg tega izplačati 10.000 gld. itd., nadalje, da sem naletel pri nekaterih ženskah na odpor in da sem si znal pomagati. .Hudič babji, če nočeš podpisati, te bom pa jaz", in nato tudi tako storil.
Res je pa, da sem hodil po Hrušici in pobiral podpise, a teh besed nikoli rabil nisem, tudi nič grozil z denarjem, ali ponarejal podpise itd. Res je pa tudi, da nikjer nisem naletel na odpor, temveč povsod so me prav prijazno sprejeli in tudi protest brez odpora podpisali. Kako Vi potem pridete do teh neresničnih trditev? Ne vem? In s tistim pa, ki je te neresnice iztrosil, se bodeva v kratkem videla. Nadalje je tudi izmišljeno, da sem jaz delavstvu, da bi bilo bolj navdušeno, obljubil razne udobnosti: kakor najmanj po enkrat na teden promenadne koncerte itd. in s tem pokazal, kako znam s tujim denarjem računati.
Meni ni potreba delavstvu ničesar ob-ljubovati, ker jaz tudi nikakih udobnosti za delavstvo v rokah nimam, delavci si prirejajo namreč sami promenadne koncerte itd. in tudi godbo vsak proti plačilu dobd. Res pa je, da jaz jako varčno in vestno s tujim denarjem računam, in da se do danes še nihče ni pritožil kakor samo Vi! Ali sem Vam mar kaj dolžan ?
Navedite mi le eno samo pričo, da je le pičica res, kar ste Vi o meni pisarili!
Ako bi Vaš list imel pred ljudstvom več ugleda, bi bil jaz res užaljen, tako si pa mislim, da me Jeseniška Straža" ne more razžaliti temmanj, ker prizadeto delavstvo samo ve, kaj je res, in da je Jeseniška Straža" pisala neresnico.
Svetoval Vam bi pa le, da vržete v koš Vašo mastno službo kot urednik Jeseniške Straže", če ne se Vam res zna enkrat pripetiti, da boste neprostovoljno Vaše grehe obžalovali in tako postali nesrečna žrtev opravljivcev.
Jesenice, meseca aprila 1905.
776 i—i
Anton Pongratz,
tovarniški uradnik.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Parni stroj in kotel
se poceni proda pn
785 3-1 Ji. Pefrin-u
v Ljubljani, Hrenove ulice 8
Globoko potrtim srcem naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene soproge ozir. matere, tašče in stare matere, gospe
Antonije Inglič
ki je po kratki bolezni, dnč 14. aprila ob 10. uri zvečer v 67. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v nedeljo, 16. aprila ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti Sodnijske ul. štev. 4 na pokopališče k sv. Krištofu.	784
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanenja. L j u b 1 j a na, 15. aprila 1905.
Fran Inglič, c in kr. ognjar v pok. soprog, Aleks. Inglič, c kr. deželno plač. blagajnik, sin; Fani Kristan roj. Inglič, hči; Alojsija Inglič roj. Pogačnik, sinaha; Edvard Kristan, zet; Fran in Anton Inglič, vnuka.
Zahvala.
Povodom bridke izgube edine hčerke
JVIarije Škrlj
od premnogo strani izraženo mi sožalje in za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu, izrekam tem potom mojo naj-iskrenejšo zahvalo.
Zahvalim se častiti svetni duhovščini, oo. kapucinom, kakor tudi dekliški Marijini družbi škofjeloški za spremstvo in ginljivo petje, dalje tudi vsem prijateljem in znancem, da so blagi pokoj-nici izkazali zadnjo čast.
Na Suhi pri Škofji Loki,
14. aprila 1005.
JVIatrija Škflj,
posestnica.
Vabilo
na
IX. redni občni zbor
»Kmetijske hranilnice in posojilnice v Staremtrgu pri Ložu"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 7. moja 1905, ob 3. uri popoldne
v prostorih konsumnega društva y Staremtrgu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Polaganje računov.
3.	Odobrenje računov.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi p. n. ude
757
odbor.
Vabilo
občnemu zboru
»Posojilnice v Zagorju ob Savi"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bode vršil
dnč 24. aprila 1905 ob 4. uri popoldne
v posojilnični pisarni.
VSPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računa za leto 1904.
3.	Volitev načelstva in preglednika.
4.	Poročilo o reviziji zveznega revizorja. 6. Slučajnosti.
783	Načelstvo.
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabinetom, ter s porabo perilnice in del vrta je na ,,Dunajski cesti št. 60" maj-terminom za oddati. 756 5-1
s
majhen, črn. ki sliši na ime .F>d; ;< (fidel), se je drč 14. aprila izgubil; kdor ga je našel, nuj ga cdda proit primern nagradi pri g. Rovšek-u, podobarju v Ljubljani Kolodvorske ulice.	770 1—{
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogadarjev trg.

Največji fotoplastiški umetniški zavod na svetu.
Danes v soboto, 15. aprila 1905: 768
IMF" Zadnji dan razstave
Zanimiv izprehod po svetovni razstavi v
St.Luis-u
Najnovejše in najlepše kar se je doslej ustvarilo na tem polju.
V nedeljo 15. aprila do vitv. sobote 22. a
Velezanimivo potovanje po
obljubljeni deželi.
Jeruzalem.
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do S. zvečer.
oženjen, brez majhnih otrok
za prevažanje mleka v Ljubljano,
kateri je trezen in pošten, se bw takoj sprejme. Mesečna plača za oba 36 gld, prosto stanovanje in drva ter l'/2 litra mleka na dan. Ponudbe z dobrimi izpričevali sprejema Karol Len če na Laverci p Ljubljani.
773 (1)
Popolno prepričani*
da Je lekarnarja
TMerry-a Balsam in centlf mazilo
p. vseh notr. boleznih, In fluenel, katarlh, krčih ln vnetjih vseh vrat, slabostih, motenju t prebavi, ranah, absceslh in telesnih poSkodbah itd nedosežno uspeino sredstvo, Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na željo posebej brer.plačno poslana knjižica s liso? I/vir, zahvalnih pismi kot domači svetovalec. 12 mul. ali 0 dvojnih ntekl. balsama 5 kron, 1)0malih ali »0 dvojnih steklenic K 14. — llva lončka centifolljBkega mazila franko.'! K 00 vin Prosim nasloviti na lekarnarja A. THIEKRY v Pregradi pri Rogaikl-Slatlnl. — Ponar. ln razprod. ponarejanj so sodnijsko zasledujejo.
1856 52—23
Hiša
z vsemi gospodarskimi poslopji ter orodjem in živino, kakor tudi 12 oral njiv in 4 oral travnikov, 10 oral gozda
se takoj proda iz proste roke po zelo ugodnih cenah.	703 (3—2)
Več se poizve pri lastniku Andreju Ingliču, Selo 11, pri Ljubljani.
Priporoča se za vsa podobarska dela
v
Josip Subic^ioto
podobar v Gorenji vasi nad ŠkofjoLoko. Delo priznano, o o o o Cene nizke.
Strešno cement-opeho
pričnem kmalu izdelovati. Kdor jo potrebuje, naj se oglasi osebno ali pismeno pri Mihaelu Lakota, št. 61 pri Novaku p. Mojstrana, Gorenjsko.	597 2—2
Restavracija „Drenikov vrh".
Ob pričetku sezije usoja si udano podpisani slavnemu občinstvu naznanjati, da bodem točil garantirano pristna vina, kakor cviček iz krške okolice kupljen v poku-ševalni kleti, dalje belo staro vino iz kleti prevzv. gospoda biskupa Strossmayer-ja Djakovo, kakor tudi pristna goriško rebuljo. — Pivo gosp. bratov Koslerjev. — lzborna mrzla in gorka kuhinja, dobra kava in čokolada.
K obilnemu posetu vabi
741 5- 2
Alojzij Rus
restavrater na ,,Drenikovem vrhu".
III. priloga 87. štev. „Slovenca" dne 15, aprila 1905,
Po svetu.
Leta po zraku. Iz San Francisco v Ameriki poročajo: Profesor John Mont-eomeri od vseučilišča Santa Clara v coun-fviu Santa Cruz, izdelal je letalni stroj v i nepolni obliki ptice. S strojem je priredil že tri vzlete. Da so stroj dvignili do gotove višine, upotrebili se s toplim zrakom napolnjen zrakoplov. Motor letalnega stroja tehta le 42 funtov in zrakoplovec se je s pomočjo zrakoplova dvignil v višino 800 ievljev. Pri tem je bil pa prenervozen in ni , aparat krmil tako, da je v velikih krogih j letel proti zemlji, kamor je srečno prišel, j Dtugi vzlet je pa bil popolnoma uspešen. ' Zrakoplov se je dvignil 2500 čevljev visoko, j „a kar ga je profesor s svojim letalnim j strojem ostavil in letel v gracijoznem krogu , proti vetru, nato je nekaj časa mirno stal v zraku in se pričel v krogih bližati zemlji. Pri tretjem vzletu letal je stroj v višini 3000 čevljev, kakor velika ptica v velikih ltrogih navzgor in navzdol, nakar se je spustil na zemljo na istem mestu, na katerem je vzletel. — Ce je res.
Protest učenk. Bojaželj&e go- j jenbe nekega dekliškega zavoda so pnie j dile nekega večera zanimivo mačjo godbo j svoji predstojnici, ki jim je prepovedala j obiskati neko predstavo. Užaljene gespice so prihitele ponoči iz svojih sob v lahki obleki na dolge hodnike, v rekah je imela vsaka podzglavno blazino, ki jo je prej nekoliko z nožem narezala. Med upitjem in vriskanjem so se jele nežne gospice tolči in pretepati po kodrastih svojih glavicah, da je perje iz perjanic letelo daleč na okrog. Drugi oddelek pa je dajal bojujočim se Amaconkam poguma s tem, da je neusmiljeno udrihal po tipkah 6 glasov i jev ter s tem izvabljal inštrumentom grozne glasove. Prestrašena je prihitela predstojnica v družbi učiteljic mirit vročekrvne mlade Američanke. Po dolgih debatah so gojen Ke končale svojo bitko. Voditeljica zavoda je seveda pripo ročila raznim staršem, naj vzamejo iz zavoda svoje prehude hčerke.
Slavnostna dvorana za 52. katoliSki shod v Strasburgu. Mesto Strasburg je brezplačno odstopilo odboru katoliškega shoda velik prostor, kjer naj se zgradi slavnostna dvorana. Ta prostor leži blizu kolodvora in je v neposredni zvezi z električno mestno železnico in s pevsko hišo, kjer bodo nekatera zborovanja in vse seje odborov. Stavbeni podjetnik se je zavezal zgraditi leseno slavnostno lopo, ki bo imelo 3900 kvadratnih metrov in bo popolnoma dovršena 15. avgusta. Po načrtu bo slavnostna lopa dolga 75 metrov, široka pa 40 metrov. Prostor bo visok 15 40 m, stranske pritlične zgradbe pa 695 metrov. Preskrbljeno je za stenografe, za prostore, kjer bodo predsednik, govornik in poročevalec. Vse odprtine za svetlobo in prezračevanje bodo prevlečene z lahko presojno bombaževino. Okna v pročelju bodo okrašena s transparentnimi slikarijami, ki bodo predstavljala Vatikan in strasburški miinster. Pokrili bodo lopo s platnom z lesnimi okviri. Poleg te lope bodo postavili na jugozahodni strani prostor, ki bo 25 metrov dolg, kjer bode buffet. Zgradili bodo tudi 15 metrov dolg prostor za pošto in brzojav. Tako bo prostora za vse udeležence, ki bodo prihiteli avgusta meseca iz vseh delov katoliškega sveta.
Kako Je nastal Ben-Hur?
General L e w i s W a 11 a c e je bil versko indiferenten in je sveto pismo poznal le površno, ko je jel pisati Ben-Hura, knjigo, ki s tako globoko religijoznostjo slika pojav krščanstva v dobi propadajočega rimskega cesarstva. Toda predno je bil skončal svojo povest, je postal veren kristjan, ko se je vedno bolj seznanjal z osebami svojega romana, ko je vedno bolj prodiral v bistvo verskih stremljenj tedanje dobe in spoznal misterijoznost nauka in življenja Gospodo vega. General je svoj rokopis predelal več kot tridesetkrat in ko ga je odposlal založniku, ni bilo na manjskriptu ničesar več popravljenega, ampak vse je bilo lepo spisano z rdečo tinto. Prvi načrt svojega romana je spisal Wallace na škrilno ploščico; tako je lahko vedno popravljal, brisal in zaznamoval nove motive To je večkrat prepisoval in je bil pri tem tako skrben, da je vse uprav kaligraflral. Wallace je zasnoval načrt za Ben Hura, ko je bil guverner v Novi Mehiki; ko pa je končal prve tri oddelke, so mu tako malo ugajali, da je opustil nadaljevanje. Leto pozneje je srečal na nekem potovanju v železniškem vozu Colo-nela Roberta g. Ingersolla, ki je bil zelo veren in je govoril generalu o lepoti svetega pisma in o potrebi prenovljenja verske misli; Wal!ace se je pri tem spomnil svojega načrta in sklenil dokončati roman. Sedaj je jel študirati sveto pismo sistematiško in temeljito. V petih letih je Wallace dovršil svoje delo, ki ga je stalo toliko truda. Večkrat je cel dan zapisal en sam stavek in ga je drugi dan zopet izpremenil ali pa celo črta!. Tako si je zaslužil vsestransko pohvalo io založnik Harper Brothers je v par mesecih prodal že pol milijona izvodov.
Stari trg Stev. 1.
Pozor!
Stari trg Stev. 1.
Zaradi drugega podjetja opustim svojo
manuf akturno trgovino
in bodem odslej razprodajal po izvanredno znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete, suknenega modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koče, tepihe in preproge itd.
Blago je vseskozi sveže in zanesljivo dobro.
S spoštovanjem FHHIC DOlCIlC M trS JtM* 1
645 - 3
Slaščičarna, kavarna in pekarna
Jakob Zalaznik
stari trg štev. 21.
^^ Slav. občinstvu priporočam ob prilita^^ B 9 ^^
I i>elil{oneenij} j 11
I praznil^euoB
svojo veliko zalogo različnih cukrenih,
I kakor tudi galanterijskih pirhov. V zalogi imam v veliki izberi domača in inozemska vina v steklenicah, najfinejše likerje, pravi Maraskin iz Zadra, Benediktinec, Alaš in druge.
Vsak dan sveži
šarklji, pince in titole.
ft	Sveže blago!
Po naročilu izgotavljam tudi raznovrstne
potice
mandeljnove, rozinove medene, orehove itd.
V kavarni
se dobiva b«la in črna kava, čaj, Tini likerji i. t. d.
Točna postrežba!
Filijalke:
Mestni tri ft 6. Sv. Petro cesto it. Z6
Najboljšo, najlepšo m najcenejša
• ura sedanjosti •
prave RoskopMouble-ilateSavonnel remontolr s sidro
so najnovejše Roskopf-ure. Te ure imajo izborno in zajamčeno, precizno kolesje s sidro so dvojno pokrite s 3 zelo močnimi plašči iz double-zlata z avtomatičnim pokrovom. Double zlato je zlatu podobna kovina, ki nikdar ne izgubi te podobnosti. Te ure splošno občudujejo radi krasne izvršitvein se ne razlikujejo od pravih zlatih ur.
Cena 5 gld. K temu primerna dvojna verižica za gospode iz double-zlata gld. 1-50. Vsaki uri je priloženo triletno pismenojamstvo. — Pošilja proti povzetju Josip Splerlng, Dunaj I., Postgasse 2 51. 406 lO—7
^KTaczmcr Sfev
m ubljana, Sv. Petra cesta B
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov m planin
najbolj renomiranih firm po rajnižjih cenah Pre-igra ii klavirji, solidno in —s stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bfisendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje ae pod-1 a&anje z usnjem atrokov-njaško in preakrbno in zaračunavajo najcenejše. 1517 62- 31
priporoča rnaovmn«
vizitnice
oo niski n.ni
0QL£S!
NEW
* * nista
■ Y0RK in LONDOB
Ik Ljubljane v Mew lo
Brzoparniki: ..Kalaer Vllhelm II.", ..Kronprlnz Wllheln»". ..Kalser Wllhelm der Crosst",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eklix»:r<l Tavčar, Kolodvorske ulice Si. 35
1361 36	nasproti sfarl „TI5lerJevl gostilni.

Otvoritev restavracije.
Naznanjam, da sem prevzel in otvoril staroznano restavracijo
„pri Levu" -^rg
po domače „na Pergerš", Marije Terezije cesta.
Točil bom najboljši dolenjski cviček, fini štajerski rizling ter raznovrstna druga vina iz soda in v steklenicah.
Posebno opozarjam na večkrat na dan sveže nastavljeno punti-gamsko marčno in bavarsko pivo iz sodčka in v steklenicah.
Ob vsakem dnevnem času postregel bom z okusno gorko in mrzlo kuhinjo.
Na razpolago imam velik salon za društva kakor tudi druge prijazne prostore za manjše družbe.
——— Postrežba točna, cene nizke. —-—
Priporočam se slav. občinstvu za obilen obisk
Alojzij Kos, restavroter.
717 3—3
					
Mg				pgr^i^	
m
nista prizanašala niti evropski ce lini ter je velika tovarna srebrnlrc prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol. proti majhnemu plačilu delavnih moSl Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po šiljam torej vsakomur sledeče predmet« le proti temu, da se mi povrne
gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n»
Jev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic b anega komada.
6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni {||C ;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnis; žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zalemar nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čaŠIC za PO«
2	kom. efektnih namiznih svečnike* i kom. cedilnik za čaj; , „ i kom. najfin. slpalnlce za sladkot
42 komadov skupaj samo jld. •"•Ot Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni jld. 6"60. Ame ričansko pat. srebro je znano, je sko»i in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantira. > najboljši dokaz, da leta inserat ne t« — melji na nikakršni slepariji, zave« jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bik blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in na) nikdo; ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kras« garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1469 46
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat srebrnega blag«
na Dunaji II., Kembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali Če so znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garnituro j ah', »dovoljen.	Ljubljana
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkc S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoUer.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak' koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bčihm, okrožni in tovarniški idiavnl*. S poslanim namiznim orodjem sem zel6 zadovoljen. - Mihael Kov ačevirf,ravnat pomo n uradov dež. pri vladi v Sarajevu. - Sarajevo 22. okt 1904
F. P. Vidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
opeke "wi" moder'
742 40—1
(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strežniki sp patentovani v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic * Komp. in Josip Marzola.
M*r Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše stresno kritje. -««
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. ^ Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. jar Sprejmejo se zastopniki.
pomladanska in Jesenska doba
1 90 5. 343 40—15
Pristno brnsko blago.
En kos Mtr. 3.10 , K 7, 8, 10 iz dobre i
!K-;;S; Kt2,KH,bope j
nja, hlače, telovnik) K l6, K 18 iz finejše £ stane le	' K 21 iz najboljše '
En kupon (kos) za frno salon, obleko K 20, kakor tudi blago za površnike, turist loden, sviln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna znana tovarniška zaloga za sukno
Slegel-lmhof v Brnu.
Vzorci zastonj ln franko. Zajamf poiiljater p« vzorci. Velike so prednosti, ki jih imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.
1647 29
Novosti
^ modnega svilenega blaga
in
največja izbera
pri
Alojziju Persche
Pred Škofijo St. 21. I^ubljana.
JOSIP STUPICA
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 4
Cene nizke.
fločete li dolgo živeti
unre"noeprebawo.bre34 *d,*v,a? D* ,0 dose*®fe' »tobllt z« *<lraw želodec In vedno
. .... Kd0.r le Pokvaril ali prehladil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili m pijačo, najde gotovo pomoč v	l07g 27-11
Germanovi življenski esenci
ffi. n^JVuČJ1T, uiThT Pn: Pomanjkanju slasti, slabem želodcu, pehanju, ?>ornS5la3J'HSl4b0Sf1, 3laV0,b0'u- ••»oflcl. krčih, zaprtju, haemorrholdlh (zlati žili 1 o preobilem obedu posebno po tolstih in težko prebavljivih jedilih odstranjuje ta esenca pritisk 111 bolečine in pospešuje slast, s čimur prav mnogo pripomore k ohranitvi in hranitvi telesa Ker izločuje vse slabe sokove iz telesa, deluje kričistilno in ima radi popolne neškodljivosti prednost pred vsemi drugimi sredstvi tudi po večletni vporabi, ker se pripravlja iz najfinejših in izbrano najboljših rastlinskih sokov ter ima prijeten, grenkobno aromatičen okus vsled česar ga rade zavživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci.
Germanov« Življenjska esenca bi kot pravo ljudsko in domače sredstvo ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker pogosto obvaruje pred resno boleznijo, ako ni brzo pri roki zdravniške pomoči Pri nakupu naj se zahteva vedno Germanova življenjska esenca Iz lekarne »vrnesa orla V Belovaru, ker se dobe tudi druga sredstva s podobnimi imeni katerih pa nobeno ne dosega dobrote prve. V znamenje pristnosti mora imeti vsaka steklenica v zelenem kartonu popolno ime tvrdke: lekarna „Prl črnem orlu" K. Germana v Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vse poštne pošiljatve. Cena steklenici K 140; po pošti ne man kot dve steklenici. Za zavijanje 40 v več. Pošilja se po povzetju ali če se denar pošlje naprej Naslov naj se napiše natančno in razločno. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila o uporabi zastonj.
Germanovo življenjsko esenco moram trpečemu človeštvu kar najbolje priporočiti ker sem se večkrat prepričal sam na sebi, kakor tudi pri številnih svojih župljanih, katerim sem jo priporočilno njenem izbornem učinku.	Edmund Medeotti, župnik, Trojstvo, Hrvat
Dve steklenici Germanove življenjske esence, ki sem jih prejel od Vas. sta mi prav dobro pomagali, pošljite mi se 6 stekl. Peter Gradinae, vpok. župnik. Gradec, Zinzendorfg
Javljam Vam, da sem poskušal že različna sredstva, a nobeno ni imelo zaželienega učinka kot Germanova življenjska esenca.	Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu.
Prosim, pošljite mi vnovič 8 steklenic Germanove življenjske esence, ki jo bomnajtonleie priporoča vsem trpečim na želodcu. Sedaj sem že na potu popolnega ozdravljenja.
Apolonija Haberl, Semrich pri Peggau, Štaj.

k
Martin Klemenčič
umetno pohištveno in stavb, mizarstvo.
Delavnica: 111 Zaloga:
Vrhnika, Stara cestalOl ||| Ljubljana, Tri cesta 47.
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v nabavo najraznovrstnejšega pohištva po 713 3—3 najnižjih cenah. 2 visoki omari (šifonier) .... K 35-—
2 posteljnjaka........n i4._
2 nočni omarici....... 14-—
1 umivalna miza.......B 13-_
1 sobna miza . .......„ _
Toil) popolna hišna oprava po najnovejšem slogu le . . . . K 82' —
"V

Zdravje .je največje bogastvo!
m
M
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za
ljice sv. Marka se uporabljajo za |jj | ff1«]jht1A cfn«Al/fHIlV notraaje in zunanje bolezni. Q M j	3 MIHU T Ulljv
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmečeK, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti in prehlaienju Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski m kmečki hiši. Dobiva se samo: fl\esfna lekarna, Zagreb, zato naj se se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb,-iMarkov trg ft 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-— K. t 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8 — K. C 5Jducatov (60 steklenic) 17 - K.
3	ducate (36 steklenic) 11- K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepim Borčič, župnik-Ilija Mamic, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1. l36r	leRAMi!, lOjNl), ^^^^Tjena 1.1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je naj večjo bogastvo !
191 20—11
Prodala
raznovrstne zarezne in zidne OpGkG po nizki ceni pri
Angelu Aita
opekarna DRAGA-IG pri Ljubljani
318 6 4
&3r Iščem 708 (5"2)
za 2 osebi v sredini mesta, I. nadstropje, z 1 sobo in kuhinjo, za avgustov termin.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca\
Fr. Wagner
mizarski mojster
Ljubljana, Gradišče 6
se priporoča slav. občinstvu v izdelovanje prodajalnih, pohištvenih in kuhinjskih oprav ter vsa druga mizarska dela in popravila, kakor tudi polaganje in čiščenje parketov.
Izdeluje se hitro, natančno, trpežno in po najnižjih cenah.
Sprejme se tudi
mizarski vajenec
580 4	s hrano.
Zahtevajte pm nakupu
671 60-68
chicht-ovo štedilno milo
Ono je
z znamko ,Jelen".
zajamčeno čisto
Kdor hoče dobiti zares jamdeoo pristno,
brez vsake škodljive primesi. Perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da
Pere izvrstno	b° 111161 vsak komad ^ J3CHIOHT" in var-
stveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. ■ -——........- _______

okusne hrane ni odvisna le od večjega užitka kake jedi, kajti čira okusnejša je hrana, tem lažje se prebavlja in tem bolje se izkoristijo t nji se nahajajoče redilne snovi. Ta dejstva pojasnjujejo vspeh
Maggijeve juhe in jedilne zabele.
Ta je za skrbno gospodinjo staroznano, ceno sredstvo, ki more z njim pridati krepak, prijeten okus slabi juhi bouillonom, omakam ter sočivju, jajčnim jedilom in dr. Ker je zelo izdatno, naj se je ne vzame preveč. Priden naj se šele pripravljeni jedi. — Dobiva se po vseh trgovinah s kolonljalnm n delikatesnim blagom iN drožerijah v steklenicah po 50 v., (na novo napolnjeno 40 v.).	682 6
Maggijeva odlikovanja: 4 velike odlike, 26 zl. svetinj, 6 častnih diplom, 5 častnih odiik. Šestkrat izvan tekmovanja, m. dr. 1883 in 1900 na par. svet. razstavi. (J. Maggi, razsojevalec.)
VREDNOST
L1	1	
mm wm pri IfŠ iiip ii mit&i	fMjg • 11 • Um lili	
1	i-	
Prva hrvatska tvornica žaluzij, r->let, lesenih in železnih zavojnih rolet za Izložbe in portale
G. Skrhič
ZAGREB, Ilica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proizvode. «*••<»»
Ceniki zastonj In franko.
31 26—9
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiči nsgveč v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega, zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
['/a steklenica 1 K, 1 steklenica 2 K.
VARILO!
Vsi deli embalaže imajo
S
postavno depono vano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna: B.'FRflGHER-jo:v PRAGI,
c. in. kr. dvornega dobavitelja
= ,,pri črnem orlu" =====
Praga,Mali Strana, ogel Nerudove ul. 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti ▼pošiljatri K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K V50 mala stekl na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske, v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Pic-coli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardetschlager, J. Mayr. 431 b (20—4)
Ernest HammerschmidU nasledniki
Madile, Wutscher & Ki
trgovina železnin in kovin
L j u h lj a n a, Prešernove ulice štev. 50.
Velika zaloga
Vedno najnovejši =—
pr- gramofoni
kakor tudi plojee v največji i3beri morete dobiti le ori 3astopniku nemške akcijske družbe 3a gramofone
, , - , . ,	1069 100—*7
Rudolfu Uueber,
urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja s* na obrok*.
Stare plošč* s* jamtnjajo.
Zahvala In priporočilo.
Preselivši se iz gostilne pri „Levu"
v gostilno k „Novemu svetu",
Marije Terezije cesta št. 14
se najtoplejše zahvaljujem za obilno mi doslej izkazano zaupanje ter prosim obenem za mnogobrojen poset v novi gostilni.
Prejkoslej bom skrbel za dobro kuhinjo in pristno priznano izborno, potom deželne kleti nabavljeno pijačo.
Ob poletni dobi imam na razpolago lep senčnat vrt s kegljiščem in igriščem.
Abonentom znižane cene!
Z najodličnejšim spoštovanjem
Valentin Mrak.
697 3-3
Prirejevalcem šolskih in drugih slavnosti na znanje!
Prva izvirna slovenska spevoigra
»Letni časi"
je v tisku in zagleda kmalu
luč sveta. O O O G3) E) Q
629 4-4

j ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim ! vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
elodčnem kataru. slabem želodcu. pomanjkanju slast
; do jedi, zgagiitd., ter
katarih v sapilih,
zaslizenju, ka~lju in hrlpavosti.
ftvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
čaluz postaja, zdravilno kopališča pri Karlovih varlk
Prospekti zasloni in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih oerijskih prodajaluieah in trgovinah i jestvinami ia 'noui
Zaloga pri Mihaai Kaatnar-ju in Pete«' Lastnik-* t
t|abl|ani	32 52-14
Odlikovan
z zlato kolalno In častno diplomo
v Parizu.
.	603 104—8
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
===== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
0 nojem se do
719 3-8
veli lin baroku
! pripravna za trgovino, pekarijo, gostilno, prenočišča, | in stanovanja. — Zraven 12 m dolg hram za vino in ! pivo in drugi za gospodarstvo potrebni prostori ter i velik vrt. — Baraka je v bližini kolodvora note železnice Podbrdo-Oorica. Naslov pove upravništvo .Slovenca."
Franc Jožefov grenki vrelec
„pravi reprezentant kislih
VOda".	1049 15-15
V. medc. oddelek splošne bolnišnice na Dunaju.
1 a
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Eiekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In komptolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta šf. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl.občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v me tu in na deželi kot priznano reelno in fino
po nainižjih cenah.
1966 62—22
iz portland-cementa in peska, f - Streha prihodnosti =
f 1012 Patentirana v 30 državah. 52—43 T Trpežnejša in lahkejša streha, kakor u T vsake druge vrste strešnih [opek iz ilovico.
f Edini izdelovatelj za Kranjsko:
I Janko Traun
T Izdelovatelj cemeotnln, Gllnce pri Ljubljani.
Ntkaklh sivih las In brade več I	<f
Mladeniško mehkobo in naravno barvo lam	•<
se doseže le z uporabo Vitek-ovega	'<
atsar nucina
>ak. zajamčeno) 1098 52-43	v
1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-	3
bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne iz-	|
gubi barve in ni maščoben. En poizkus dovedo	^
do trajne porabe. Edino pristen pri f r. VI-	|
teku k Comp., Praja, Vodna ulica. - V	I
Ljubljani naprodaj v drogueriji A. KorbarJ«.	|
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice
priporoča
izvrstno marčno pivo
—.i— v sodčkih in steklenicah. ■ — —
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti
Fr-Š
upcvc
1600 64—30
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovlč) Ljubljana, Mestni trg št. 10.
trgovina z železnino <—— priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe. okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ■ izdelka.--:
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-«m» grobnih križev. vm Postrežba točna! Cene zmerne! Založnik zveze avstnijakih s. kit. državnih uradnikov
gOOOOOGOOOOOi
o Prva domača = ® slovenska pivovarna
G.Auerjevih dedičev
Ljubljana, WolfoYe ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marino In n« bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prlx in 1008 zlato kolajno. 52—45
Ustanovljena leta 1854,
toooooot
1009 52—44
priporoča velečastlti duhovščini ter »lavnemu občinstvo
zajamčeno pristne čebelno - voščene svečt
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, ikatljah in Škafih v poljubni veli
kosti ter poceni. Kupuje Be tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voaet in auho satovje. po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno Id pošteno postreči,
njueii jAri A,
Preiernove (Slonove) ulice it. 7.	Perlesova hlit
Ztfrai/ilnicn z mrzlo vodopo
načinu
»T v Krapini 13»
(last slob. i kralj povelj, trga Krapine.)
— Otvorjeno celo leto ■■■■
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov Štajerskih alp, obdarjeno z dlvnlml krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorlkove In ogljlnčno-klsle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko Itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba - - obrniti na kopališko opravo, postrežba cena. - - Q
607 20—4 ^
I:

Zahvala in priporočilo!


Slavnemu p. n. občinstvu, osobito svojim stalnim gostom se najtopleje zahvaljujem za dosedanjo mi izkazano zaupanje
v gostilni „Novi svet"
; ter obenem naznanjam, da sem prevzel dobro znano in najlepšo poletno
restavracijo na „Zelenem hribu"
tik Dolenjskega kolodvora, ki jo otvorim dne 9. aprila t. I.
Zagotavljam, da bom vsestransko skrbel v svoji novi restavraciji za dobro in točno postrežbo, raznovrstna pristna vina iz najbolj slovečih vinskih goric in vedno sveže marčno Aurovo pivo. Na razpolago bodo vedno dobra, gorka in mrzla jedila. Dobiva se kosilo in večerja ob znižani ceni; vedno sveža bela in črna kava, čokolada, kakao, čaj, mleko, sirovo maslo, več vrst močnatih jedil itd. — Na razpolago so sobe za tujce, posebno pripravno za Dolenjce, poleg restavracije najlepši senčnat vrt za priredbo koncertov in vrtnih veselic, posebno pripraven za društva; na novo urejeno kegljišče, ki se bode oddajalo tudi kegljiškim družbam.
Z a obilni <bisk*in naklonjenost se najtoplejše priporoča
710 3—2	Franc Remic restavrater.
:
zavarovalnica za iivJjenje v Londonu
podružnica za Avstrijo: Dunaj, I. Cršselastras««^ 1, v družbeni lii&i.
Akflva družbe 31. decembra leta 1903 ..........K	208.669.245 —
Lefnl dohodek na premijah in obrestih v letu 1903 .....„	31,994.339 —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna naku,-
ptla itd. od družbinega obstoja (1848)....... .	„	469.518.100 —
Tekom leta 1903 je izdala družba 5613 pogodb o kapitalu . . .	„	42,992.712 —
Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala
naslednje vrednosti:
Zalog družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je
znašal dne 14. aprila 1904 .............K	26,416.938'10
Posestvo na Dunaju . . .............„	1,050.000 —
Posestvo v Pragi....................................„	490 000 —
Izplačana posojila zavarovancem...............3.605-734 13
K 31,562.672-23
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi
ponudbene obrazce dajd brezplačno
========= Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Ljubljani ==========
GVIPON ZESCHKO, Franc Jožefa cesta štev. 17.
N B, TU se sppejmo tudi izvedeni potovaloi in zastopniki.
1241 12 — 7
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
o	o
gooooooooooooooog
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED=STAR - LINE"
OOOOOOOOOOOOOOOOi
O	581 4 O
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Philadelphia.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc polenc
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. NaSi parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljnd-nost, snaga in zdrava hrana je na njlb pri nas prvo in zadnje.	&ed Star.
O
o o o o o o o o
o o o o o o
n:
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp. J
f,,
Nadomestek za	*
F'« in - Expeller »
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo$ cena 80 v., K. 1'40 "" in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se jo gotovo prejel originalni izdelek. R1CHTERJEVA LEKARNA
k „zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nov— _Dnevno ratpoii IJanje.

6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti Popolno zasfon)!
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznan«, tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	407 10—7
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ttrue-rikansko, antimagnetiSko, sistem
Samo
fl.2-25
verižico in iute-ralom
Roskopf=patent=rem. nro s sidrom št. 99
s plombo
t ftrnem iinit. jeklen, ali ni-kelnastem okrovu, pat. email. kitzaližte, St> ar idočo, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, t futeralu iz jelenine, z nikeln. verižico in privesk' m za ceno 2*24, 8 komadov k1- «*"0, 8 kom. <1. 12-&0. IhU ura z dvojnim pokrovom sl. 8 50. Cene listom rHoskepf"-ure, brez plombe, kakorfine prodajajo mali urarjl In treovci, komad Ki. 1 75-
D«nar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih ?
nepokvarjenem stanu. — PoSilja proti povzetju ali če se denar požlie naprH.
Prva tovarna nr
v Mostu (Briix) St. ** 1099, (Češko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec.
Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnim$
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilustr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
O
o o o o o
Pri nakupovanju
= suknenega - ft
in manufakturnega jjl
blaga r_
se opozarja na tvrdko
HUGO
jg	v Ljubljani
$i Špitalske ulice štev. 4
Velika zaloga
250 52—10 ££
Lsuknenih ostankov.
1122 10« 83
Zahtevajte
brezplačno In franku
<aoj ilUKtrovani c o a i k /. več ko M)0 podobami
zlatega srebrnega blaga o godbenih reči
Hanns Konrad
lomna z& uro In limua trgorlns Most St. 955, Ceiko
Pr»r» «n«». ..tk, remontolr-ur» < sidro,	j i	.
<lit'di uOMOpf patent t trpeinem futralo	glfl	') tli
H Jelenovega mnja e »leg. lerlllco lx ntk-	b	J"' ija ti prtreikom, komad
Karol Zupančič
ucenec
Sprejme se ta Roj za jermenarsRi in torBarsRi o6rf.
734 i_g Poljanska cesta 24.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da izdelujem vsake vrste
sode in kadi
in popravljam tudi staro posodo kakršnekoli vrste te stroke solidno in po najnižji ceni.
Za obilna naročila se priporoča
613 3-3	Ivan Pife, sodar
v Dravljah p. Št. Vid nad Ljubljano.
JurJevica pri Ribnici, Kranjsko
izdelovafelj žičnih (drafenih) tkanin ter pletenin in trgovina 9 siUrskim, reSetarskim in lesenim blagom
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine in žice, pletene s strojem po uzorclh, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kurnike, golobnjake; mreže zu presejanjc gramoza in peska. — Izdeluje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line. kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
62i 5-4 awr Ceniki na lahtevanje brezplačno.
fflfflffBffl^^
Pozor!
Opozarjam slavno občinstvo, da g. Viktor Scheicher nima pooblastila za me denar sprejemati ter vsled tega plačil nanj ne priznam.
Ivan Zakofnik
753 3-3
tesarski podjetnik v Ljubljani.
Proda se iz proste roke
lepa nova hiša,
pripravna za vsak obrt in ima 2 njive s travnikom, obokan hlev in mlatilni pod in vrt okoli hiše oddaljeno en četrt ure od postaje. — Pojasnila daje g.
Ferdinand Hnnžič
624 3-3
v Hrašah št. 23 pošta Lesce Gorenjsko.
Najcenejša vožnja v Ameriko
Postranski zaslužek.
Stara, med najboljše šteta avstrijska življenska zavarovalnica namešča povsod ugledne in spoštovane osebe obojega spola kot zastopnike ali pa kot zaupne sotrudnike. Malo truda, pa dosti zaslužka. Primerno zlasti za uradnike, učitelje, trgovce, poto valce itd. — Reflektantje naj naznanijo svoj naslov upravništvu tega lista pod šifro „Pc-šten in dober zaslužek".	565 5-4
Zanesljivo in pošteno 745 3 2
riftbln vajeno hišnih opravil se sprejme UciiMtc po dogovoru v službo.
Prednost ima izuežbana u šivanju.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo Slovenca.
_wm j
E. Kristan I
oblastveno koneesiioni-rana potovalna pisarna
za
MnierSko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
(na dvorišču). --
468 43—6
S)
T
Najcenejša vožnja v Ameriko.
"3SS -U..
I
Brzojav!
.............................
Anton Sctiuster
Ljubljana
Špitalske ulice št. 7
priporoča novosti v
konfekciji za dame in deklice, bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode, voile, satin, levantin, preproge, najboljše platno, Chiffon perilo in kravate za gospode.
469 15—6
Solidno blago! Nizke cene I
Vzorci no zahtevaoje poštnine prosti.
Knjigarna
j. Krajec nasl.
v Rudolfovem
prfporoča Jz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida.
Do sedaj so izšli siedeči zvezki:
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. - Golobček. Posl P.	Satt"
ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v. U. „ Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
III.	„ Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K.
IV.	i. Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu^ Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 40, rdo 60 v.
V.	. Slavček. - Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko
vezan 40, trdo 60 v.
VI.	» Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60,
trdo 80 v.	„	.. ,,
Vil. , Jagnje - Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.	«« , .» „ Vili. , Pirhi. - Ivan, turški s6ženj. - Krščanska obitelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v.
IX.	, Hmeljevo cvetje. - Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
X.	, Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
XI.	, Najboljša dedščina. - Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
XII	Roza Jelodvorska. - Izdalo Katoliško tiskovno društvo
v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
XIII.
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje ve-- žemo v primerno obliko.	—
Ljudska pesmarica
za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma
je IzSla in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne litanije.
© e n a i
mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z
zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti 10 vin več-
Izšlo je tudi „Spremljevanje k ljudski pesmarici". Dobi se samo vezano in stane 4 K. — Po pošti 30 v. več.
Naroča se v prodajalni „KatollSke«ra tiskovnega društva" v LJUBLJANI.
„Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako družino! Ssss^OiažSSS
.Ljudska pesmarica" je odobrena in priporočena od petih knezoškofijskih ^	ordinarijatov.
in
od
vsake vrste, kakor dolžine 20 cm. naprej debelosti
mr kupi se
proti takojšnji gotovini, začenši od 20. t. m. — Povabi se torej vse napravite lje hlodov, kakor tudi posestnike gojzdov, naj se obrnejo s pismeno ponudbo za kolikor si bodi blaga na tvrdko	255 b (11)
Anton Deglienglii v Ljubljani.
Enonadsfropna hiša
z velikim sadnim in zelenjadnim j 4	kakor tudi gospodar-
VriOm skim poslopjem 0 0
se takoj proda. "IS Več pove upravništvo „Slovenca".
Slikarski, podobarski in pozlatarski
pomočniki doM takoj trajno delo.
Pismene ali ustmene ponudbe sprejema Peter Rutar, Osilnica, Kranjsko.
758 2—1
Semenski ribniški fižol.
Dobi se naprodaj v Škofji Loki pri Guzelj-u, po domače: pri Balanf-tl.
Cena po dogovoru. 752 3-2
la mast
1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko 688 (29-6) Lad. Urban i dr. Praga-Žižkov.
725 3—3
Dobro ohranjen
glasovir
se radi selitve ceno proda.
Naslov in ceno pove upravništvo._
Stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritikli-nami se odda v najem. Odda se tudi hlev z zraven spadajočimi prostori; vsako zase ali vse skupaj. Proda se tudi
celo posestvo
in sicer hiše štev. 32 in 33 v Hra-deckega vasi s stranskimi poslopji, dalje njivo, travnikom pred hišo, vrtom in gozdom poleg hiše.
Lastnik prodaja iz proste roke zaradi preselitve ter se izvedo pojasnila pri njem.	643 4-3

gospodinje^ trgovce in živinorejce.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcjjo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—89
Oblast*. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Jinton Kane
Ljubljana, Šelenburjove ulice 3.
Cena vžigalic: 401 7 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) S 48-franko Ljubljana, 2 % popusta.

-o
o
»
=i to
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52-franko Ljubljana, 2% popusta.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—39 Karol Kavšeka nasl.
SCHNE1DER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
Pozor!
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G. Auerjevlh dedičev
o pri »belem konjičku" 0
v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izbor:x marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-® O lidno ceno. Bj joj
J. Spunt, gostilničar.
155 52—12
1055 52—43
Stavbeno, ometno in konštrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WEIBb
J. Sppeitzep«ja naslednik kjublj Sna, Slomškove uliee št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovale vseh v to stroko sna-d^očih predmetov: iiSno om».iJ. „« ,t„0J, obh.Jtln. mi,., ofl™j.„. ml.odvLu ebm^no
nimi oporami^brez' vijakov.'	* '°tofa'	P° ^vejšem zistemu s samodvigal-
m- Naprodaj
je 25 stavbenih prostorov ležečih ob bodoči novi cesti med sedanjo veliko cesto in državno železnico, nasproti
ljudski šoli v Šiški.
Več se izve pri odvetniku Ivan P. Vencajz-u v Ljubljani, Dunajska cesta — - -	v Medjatovi hiši.
718 3—3
C. kr. rudniški zdravnik
dr. Milan Papež v Idriji
• stanuje v novo zidani erarični hiši št. 328.
Zdravniška ordinacija od 9 — 10. ure dopoldne in od 2.-3. ure popoldne.
722 3-2
Razpis o oddaji šolske stavbe.
V.fsv'ho,	zgodbe šolskega poslopja pri sv. Petru v Ljubljani bo
27. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne v občinski pisarni v Mostah pri Ljubljani vršila se	J
IHT ofertna obravnava.
Stavbena dela so proračunjena:
1.	Zidarska in težaška dela............ k 28010 — h
2.	Želez je.................
3.	Kamnoseška dela.......
4.	Tesarska dela................
5.	Kleparska dela..............
6.	Mizarska dela...............
7.	Ključavničarska dela............
8.	Pleskarska dela...............
9 Lončarska dela.............
10.	Steklarska dela..............
11.	Slikarska dela.....
12.	Za druge malenkostne napravev........
4993 — 1875 05 6660 — 1133 90 5432 — 3897 90 1291 -1030 — 1032 20 195 — 489 95
684 3—3
Skupaj
K 56000 — h
Vsak ponudnik mora vložiti 10% varščine. Načrti, troškovniki in stavbeni pogoji so razgrnjeni pri županstvu v Mostah poleg Ljubljane do dneva ofertne obravnave na splošni vpogled.
Krojni selški suet pri sv. petru v Ljubljani,
__dne 4. aprila 1905.
Kmetska milnica HA ili
i
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
plastni Mil
•WVWWi
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih nlie
obrestuje hranilne vloge po
2 52-15
4
II Oj |2 |0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
W Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. nre popoldne.
Hranilne vlsgt sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V roirftinJA posojilnice znaša	1	4"'
prS K 23,806-306-40. sxr K 98.238*41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon §t. 185
8t^rraiiK 5,089.883-14.
\
~ Vence. Trakove.
Benedikt, Ljubljana.

Največja izbera Ug
najaoljših in najcenejših
duoKoles m žigninlli stroleu
rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati.
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo.
♦ ♦
Lastna delavnica za poprave.
60 52—14
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
Kot zanesljive ure priporočam posebno ,,Union".
Franc Čuden
urar ineksportna tvrdka, zaloga srebrniae in zlatnine, delničar ,,Družbe prvih tov. ur „Union" v Genovi, Glashiitte in Bielu,
priporoča svojo bogato zalogo
ženinom —v-in nevestam.
Vsakdo naj zahteva najnovejši cenilnik zastonj in poštnine prosto. 256 52-9
Kot zanesljive ure priporočam posebno „Union".
»nin ^	*}
$ AVGUST REPIČ
^	LJUBLJANA (t Trnovem)
W izdeluje, prodaja in popravlja vsako- mU*
j?)	— vrstne —	S/k,
m «» ■» jb -vm	Z)K
po najnižjih oenah.	TSC
Kupuje in prodaja stare vinske sode.	rsr
_| Kamnosek |
I IGNACIJ ČAMERNIK
I Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priperoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 52—44
ife&Žfc

mm m mm
mm
>.V. Vis šte C/.NV/,
o»vsJ
LLKantz-a
v LJubljani
priporoča : pristni rienl, pSe-nlinl ln mlečni kruh, pecivo h kavi, brloche, orehove ln makove roilike, vanlliskl ln frleil-richsdorfski snhor i. dr.
1051 52-45 Na dan fttlrlkrat sveže pe-olvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopnldne ob 2. in 6. uri popoldne.
tm
m trn
m m
sv-A sv/.
ip m
•/is -V-

iastopnik
: FR. SEUNIG, Ljubljana
HAMBURG4MERIKA
Iz Ioubljane v
Novi Jork.
31 Dunajska oesta 31
irkTen irkng«
I
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52—32
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parnikl samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
se odda
v najem
pod ugodnim pogojem.
Več pove JOSIP AMAN, gostilničar v Ljubljani na Bregu štev. 18.
782 2—1
Dunaj-
Zavod za rezanje sekiric
(Notenstecherei)
J. POTOBSKY
v GRADCU, Annenstrasse 35
se priporoča gospodom profesorjem in orga-nistom za vsa v godbeno stroko spadajoča dela v najtočnejšo izvršitev.	735 3—1

Več delavcev se išče
v kamnolomu
V podpeči pri Borovnici.
Povpraša naj se pri Jožefu Svete istotam.	769 2—1
ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne ua bi povzročile bolečin. Skat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo4u.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42—5_
Dobro znana, stara
gostilna
na Dolenjski cesti
763 se odda 3-2
q s 1. majem u najem. ®
Poizve se v pivovarni Auer.
Zaloga čevljev
Julija Šfor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah št. 5.
Največja zaloga moških, damskih In otroških
čevljev, čevljev za lawn-tennls in pristnih
golsserskih gorskih čevljev.
Največje gledišče sedanjosti
TrabeHev svetovni muzej
7371-1
z nad 1000 znanstvenih predstav
dojde sem v nekaj dneh in se nastani v velikanskem šotoru v Lattermannovem drevoredu.
Razpis službe.
Pri „Prvi kranjski mizarski zadrugi v Št. Vidu pri Ljubljani*,
registrovani zadrugi z omejeno zavezo, je oddati služba
knjigovodje m poslovodje.
Zahteva se vsestransko zmožnost v trgovini in knjigovodstvu, ter zmožnost slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode le na prosilce poštenega delavnega in treznega značaja.
Prednost imajo prosilci, ki imajo tudi boljo strokovno izobrazbo v mizarski obrti.	740 1-1
Primerno dobra plača po dogovoru.
Prošnje, podprte s spričevali dosedanjega službovanja, itd. je vložiti pri „Zadružni zvezi" v Ljubljani do 30. aprila t. 1.
Načelstvo.
Razglas.
Drugi živinski semenj v Cerknem na Goriškem v tekočem letu je radi Velikonočnih praznikov 25. aprila, t. j. sv. Marka dan.
Cerkno, dnč 13. aprila 1905.
A. Kosmač, lupan.
X
L. 772 1—1
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52,-1
Rodi
izredno prenapoljenega skladišča prodajam vse blago pod
lastno ceno:
Obleke za gospode, dečke in otroke
iz najmodernejšega blaga in najlepše prikrojene. Izvirni angleški po-vršniki in športne suknje najnovejših modnih barv, kakor tudi an-v gleški modni telovniki od 3 K naprej.	733 6-1
" '	"	Istotako velika izbera klobukov ln slamnikov, srajc in kravat.
Damske volnene obleke
najnovejše fa^one že od 10'- K, kakor tudi jopiči, paletoti, mantile. _ plašči, krila, bluze najnovejšega kroja po čudovito nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek 0. BernatOVlC, Ljubljana.

Preprodajalci popust!
(Iznajditelj P. Herr-raann, Zg. Poljskava.)
„Andropogon"
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 l—l	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih aopet svojo nekdanjo naravno brado. - Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dožele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VttSO PetriČ'lČ-U.
V	zatopi Imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani,
V	zalog.	v^ranjS, In lekarna ,.Pri angelju" v Novem mestu.
744 3-3
Razglas.
Št. 43.
Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje
oferfno obravnavo
zaradi oddaje poprave ločenske okrajne ceste št. 50 pri Hočevarjevem ma-rofu po predležečem načrtu in troškovniku.
Dotične pismene ponudbe se bodo sprejemale dO b. maja 1. l. ao 12 ure opoldne. Ponudba mora obsezati: ime, priimek poklic in stanovanje, ponudbo v številkah in besedah, ter mora biti z 1 K kolekovana.
Načrti, pogoji in troškovnik se lahko ogledajo vsak dan ob uradnih
urah pri županstvu Šmihel-Stopiče v Kandiji.
Okrajni cestni edber ^adclfouo,
dne 31. marca 1905.
Načelnik: Jos. Zurc.
761 III t
Zahtevajte le
lobus - čistilni izvleček
kakor kaže slika
ker* se ponuja mnogo slabih ponarejanj.
Edini tovarnar: Fric Schulz ml. akc. dr., Heb in Lipsko.
■I Slaščičarna d. GOTTHflHP Ljubljana |
na Starem trgu štev. 6. ---- I
_______F"*
7* Veliko noč' izborne pince in potice,
z,a veiiKu nm. na][ine]5et0rteinpec,U0i
Najnižje cene !	Veliko novosti!	Najnižje cene !
Mickiewicz in Vegova torta, o Krasne bonboniere in atrape.
Prekupovalce opozarjam posebno na svoje pince, ki so izdelane izborno. ______ Dajem znaten popust! —
Originalni
Pazite na tvorniško znamko.
399 20-6
šivalni stroji.
SINGER C o. delniška družba za šivalne stroje.
v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6.
Založnik c. kr. ^f drž. uradnikov.
Ljubljana I LflTDETD Ljubljana
Stari trg št. 9 J m I V L. LJ L. Rt stari trg št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo s83 52-if
suknenega, platnenega in perilnega blaga
po izredno nizkih stalnih cenah.
♦♦ Potrebščine za krojače in šivilje. ♦♦
fl. Primožič, Ljubljana, Mestni tri 25
V soboto 4. marca pričenši	40o 104—13
pride na prostovoljno prodajo
najnovejše blago za damske pomladne obleke, svileno blago za bluze, paleto- in dežne plašče, ca. 200. kom narejenih svilenih bluz od gld. 3 50 višje; fini francoski batisti in pe-rilni zefiri od 16 kr. dalje. Posteljne preproge in garniture, peluche preproge od gld. 165 višje; perilo za gospode in dame radi
popolne opustitve trgovine.
Ker se blago naglo razprodaja, ne razpošiljamo nikakih vzorcev, nasprotno si pa vsakdo blago lahko ogleda.


Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
————— zraven Figovca,	1
trgovina z železnino, poljedelskimi stroj! in špecerijskim blagom
priporoča:	471 6
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno' pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (Flugel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!
» Cepljene ameriške frfe
lepo zaraščene in dobro vkoreninjene in sicer: Laški rizling, mali rizling, traminec,
silvanec, bela in rdeča žlahtnina, portugizer, moslavec, muškatelec in Wildbacher
priporoča po nizkih cenah: franjo Thaler, vinogradnik pri Št. Ilju v Slov. goricah. (Stal) NaroČila sprejemam že zdaj.	2H0 16_jg
j ■B9HSBB

o o
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta št. 19.
0 0
vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dnnaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin , 1, 2, 3 in 4 K in dajč po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica* deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter pm.stvena zavarovanja vsake vrste.	26_22
Slovenci! pristopajte
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri s vsako drugo
zavarovalnico.
V krajib, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno ■	varnost. -
Svoji k svojim!
k domači zavarovalnici!