109. številka.
Ljubljana, ? soboto 13. maja 1899.
XXXII. leto.
IshaJ* Vaak dan zvaear, urimM nedelje in praanike, ter velja po polti prejeraan sa avstro-oger ake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 g! l. 40 kr.
Za Ljmbljano bres pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., za fietrt leta I gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na tlom računa se po 10 kr. na mesec, po M kr. za četrt leta. — Za tuj. s dafele toliko vefl, kolikor poltnina snafia. — Na naročbe, brez istodobne vpofiiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje so od stirintopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po • kr., Ca aa dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj ae izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Opravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo jo iz Vegove ulice 6t. 2, Thod v upravniatvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
Teletoii «t. 3*4.
Govor posl. Hribarja
pri proračunski raspravi v dež. zboru kranjskem dna 0. maja.
Visoka zbornica! Z vseh stranij, od koder so se gospodje tovariši oglašali k proračunu, se jo naglašalo, da se — ako ne popolnoma — pa vsaj večinoma strinjajo z mojim tiskanim poročilom. Meni je to v neko zadovoljstvo, ker to tiskano poročilo no izraža nikakorftnih drugih nazorov, kakor one, katero sem jaz zastopal ves čaS, odkar sem člen te visoko zbornice. Kdo+ čita lansko moje poročilo, videl bo, da se nazori, ki ee nahajajo lotos v mojem poročilu, strogo krijejo z onimi, katere sem izrazil lanskega leta, in kdor je morda prelistoval stenogratičnu zapis« nike prejšnjih let, videl je, da som takoj pri vstopu v to visoko zbornico opozarjal na to, da je treba skrbeti za nove vire dohodkov in da sem to stališče dosledno zastopal do današnjega dne. Jaz torej smatram za nekako priznanje, ako se je od vseh stranij nuglašalo, da so nazori, katero sem letos podal v tiskanem poročilu, pravilni, in ako se jeden ali drug gospodov predgovornikov tem nazorom pridružuje in priporoča največjo varčnost v deželnem gospodarstvu.
če sedaj odgovarjam posameznim gospodom govornikom, bom to storil kolikor mogoče kratko, zato, ker se je debata z večine gibala strogo v mejah tega poročila in pa v okviru, ki jo predpisan« v gospodarskem oziru pri debati o proračunu.
Častiti gospod prvi predgovornik Povše je s početka svojega govora omenil, da bi bil jas moral apel glede varčnosti napraviti na vse deželne poslance. Kdor je čltal moje poročilo in kdor pomisli natančneje, v kakerSnej zvezi se nahaja oni apel, priznati bode moral, da velja to poročilo za vse' poslance, da je torej tudi apel glede varčnoeti veljal poslancem jedne, kakor druge skupine. Ako je tedaj gospod poslanec PovSe opozoril na to, da
bi   bil   jaz moral   napraviti   apel  na vse skupino, sklepam iz toga le, da so čuti skupina, kateri ima on čast pripadati, nekoliko bolj zadeto z besedami, ki sam jih podal  v tiskanem   poročilu,  kakor ostali dve Skupiti] to visoke zbornice. In reH je gospod  tovariš  Povie  v svojem gOVOVU potem    naglašal,  da jo  bil  Jako moder tisti sklep, kije privel delelni /.bor kranjski do večjih  izdatkov za zemljiško kulturo in jednake stvari ter jo naglašal, da bi 00 kazalo, da bi se ti izdatki v bodoče omejevali. Gospoda moja! V svojem lanskem poročilu som dejal, da je delala kranjska jako veliko zanemarila na polju deželne kulturo in da bi nikdar zadosti storiti ne mogli, pa naj bi  izdajali še tako velike svote, da bi vse  to  dohiteli,  kar  smo v desetletjih zamudili. Kakor se vidi, nisem torej protivnik takih izdatkov. (Je sem pa letos vender opozoril, da so preveliki izdatki nedopustni, storil sem to zato, ker moramo, pa  naj  imamo  še  tako dobro voljo in še tako vneto srce za napredek dežele,  vender misliti,  da se moramo s svojimi izdatki gibati v gotovem okviru, ako nećemo, da bi, kar po jedni strani damo ljudstvu, morali mu po drugi strani veliko več odvzeti s tem, bili končno primorani, naložiti mu nove  naklade, Pred tom pa svarim in v duhu že vidim razmere, kakoršne morajo nastati, ako odslej ne bomo previdnejši v svojih  izdatkih, v duhu  vidim  čas,  ko  bo prebivalstvo te dežele naša sedanja pregoreča prizadevanja — ne blagoslavljalo, temuč obsojalo.
Kako pa je, gospoda moja, prišlo, da smo dospoli do tako visokih izdatkov, kakor jih letos izkazuje proračun? To je prišlo od tod, ker jo visoka zbornica v nekem neblagcm trenutku sklenila konverzijo prejšnjega zemljiško - odvcznei,ra dolga in najetje novega dolga. Takrat se je konverzija plavzibel napravila s tem, da se je naglašalo, da bo skozi sedem let imela država prispevati z volikim doneskom, in da se bo ves ta donesek porabil v občekoristne namene, ki bodo narodno
MspocUiraivo zelo povzdignili in gospod
poročevalec, ki je takrat o tej  stvari -r,»-voril, je še dostavil,   da   bodr.   kadar bo potekel ta čas. visoka sbontics naenkrat morala omejiti vse to večje izdatka, katere ho mogoče napravljati 0 do 7 let in da bo takrat pač /.a  deželo  nastal čisto dru<_r položaj, ker se bo morala omejiti v svojih izdatkih. -   No, gospoda moja. kako pa je v resnici bilo:*   Večji izdatki vsled prispevka   države so  res  prišli v navado v osmih letih, ko je pa pričel čas za to, da je dežela morala v proračun postaviti brez protiležja svoto 203.<»O0 L-ld. za anu-viteto novega zemljisko*od veznega dolga, tedaj ni bilo nobenega poslanca, ki bi bil imel toliko poguma, da bi bil rekel, da se mora sedaj prenehati s pregorečim delovanjem v prospeh deželne kulture.   In tO bi bil  neobhodno potreben predlog, ko bi se bilo hotelo deželne linance tako ozdraviti, da ne bi naprej  naraščali ti izdatki. To pa se ni zgodilo, in zato iščemo zdaj drutr način, da  uredimo  deželno gospo« darstvo pred vsem z melioracijskim zakladom in da sedanje  čezmerno izdatke privedemo na pravo mero.  Reči   pa moram, da, ko bi   naša  dežela  bolj bogata bila, ko bi več dohodkov imela, bi bil jaz zadnji, ki bi hotel take izdatke za deželno kulturo omejiti, Ker pa dežela, žal! nima na razpolago večjih dohodkov, zato moramo biti jako previdni in zahvaljujem se gospodom tovarišem, ki v tem oziru mojim nazorom pritrjujejo.
Heklo se je, da izdatki za deželno kulturo niso neproduktivni. .laz temu popolnoma pritrjujem, da niso neproduktivni; ali ti izdatki tudi niso investični izdatki. Ce torej dolgove napravimo — in za me-lijoračni fond bodo sc najel nov dolg — moramo pred očmi imeti, daje pred vsem poiskati pokritja za anuvitete tega dolga, ali pa, da moramo iz investicij skrbeti za to pokritje.
Melijoračni fond ne bo iz takih investicij dobival dohodkov, toda mi imamo v tistih 80.000 gld., katere je dno 11. fe-
hruvarja   1*00   določila  visoka zbornica kot vsakoletni najvišji znesek, ki se more izdajati sa nekatere občekoristne namene v deželi, ono svoto, ki bo pomagala pokriti   obresti   in   amortizacijo amelijorač-nega fonda. Zalo pa bode, kadar bo melijoračni fond vos izdan, treba, da  so dežela jako omeji v svojih izdatkih, ako na druLr način  ne  preskrbi, da  bo dobivala večje dohodke za take izdatke  in v tem Ozira   j'-   kakor  je   Njeurova ekscelenca gospod poslanec baron Schvveirel naglašal, v garancijskem fondu, ki se predlaga po-leg melijoračnega fonda, preskrbljeno. Ne -liieino misliti, da so izdatki poslednjih let, katerih  kljuhu  temu  da  država  ni več prispevala znanih letnih 127.000 gld., katere srno od nje vsako leto dobivali vsled konverzije   zemljiško - odveznega dolga, nismo omejili, bili investični izdatki.  I lili so pač produktivni,  ne pa investični. Ce bi bili investični, bi morali imeti tudi že med  dohodki   pokritje  vsaj   za obresti; tega pokritja pa nimamo, kakor je čisto pravilno  naglašal   častiti   gospod tovariš Liuckmann, temveč jedini dohodek je tistih 1G.0OO gld., ki nam jih donaša domobranska   vojašnica.  Zato torej, gospoda moja, tudi ne morem pritrditi nazoru Lrospoda poslanca Povšota, češ, da izdatki za zemljiško kulturo niso preveliki, kolikor stno jih dosedaj izdali, ampak, da bi morebiti dežela še iz svojih dohodkov mogla dalje prenašati take izdatke. Jaz namreč trdim, da smo v tem oziru dospeli že do nepre-koračljive meje.   Častiti  gospod predgovornik Povie je sicer naglašal, da se bodo sedaj, ko se je toliko storilo za regeneracijo vinogradov, v dotičnih  delih dežele dohodki jako pomnožili,  in pravi, da bo potem mogoče, dotičnim posestnikom pri-klade nalagati  na  korist drugim delom dežele.   (Poslanec   Povše:   »Tega nisem rekel!«). Jaz tega ne morem umoti, kajti priklada   mora   za   vse davkoplačevalce jednaka biti in da bi mogli za del dežele — pa naj vržejo vinogradi  še tako lepe dohodke  —  napraviti  posebno priklado
Pismo iz dežele Burov.
Častiti gospod urednik!
Obljubil sem, da Vam sporočim včasih kaj iz svojega sedanjega bivališča. Ako-ravno imam sedaj jako velika in važna opravila; pošljem Vam vendar zopet nekaj afričanskih novie.
Imeli smo pretekli teden in imamo celo sedaj ie visoke goste v mestu. Obiskal je namreč Pretorijo kralj Bunu, mogočni vladar Srazikafrov.
Da pa bolj razumete veliki pomen tega poseta, naj Vam sprva povem nekaj ° njega kraljestvu.
Sraziland je mala deželica na vzhodni meji juinoafričanske republike in je pod pokroviteljstvom vlade nase države. Trans« vaa) ima vso pravico v tej deželi' ter je vse uravnal po svojem zgledu; pustil pa ji je kralja ter mu plača na mesec 1000 fantov fltertingov, t. j. 12.000 gld. Posebnih pravio kralj nima; pad jadno. Črncem i« namreč prepovedano piti vpijanljivib Pijs«i kraty Bonn pa ima izredno pravico, da srna piti, kar mu drago, in mislim, da to pravirjo tudi precej izkorišča.
To«* Halj Btntt.se j« napotil v Pre-
torijo Zakaj, sem že pozabil, a to tudi ni posebnega pomena. Prišel je z velikim spremstvom seveda, kakor se spodobi vladajočemu knezu, in si najel v nekem hotelu druge vrste sobo. Soba je bila namreč samo za njega. Spremstvo je spalo na dvorišči.
Vlada ga ima tu za gosta ter mu plača vse, kar potroši. Vendar-le je pa prinesel mož 3000 funtov Sterlingov seboj, in sicer ne morebiti v bankovcih, temveč v dobrih angleških zlatih.
No, jaz sem si ga šel ogledat, ker črnega kralja do sedaj Se nisem videl. Stopim torej s prijateljem na dvoriSče hotela, kjer je spremstvo — kacih 30 ljudij, moških in ženskih — čepelo]in ležalo v jako romantičnih pozah na tleh. Oblečeni so bili na pol evropejsko, na pol pa po svoje, in sicer je imel jeden suknjo, drugi hlače, tretji klobuk itd., tako da bi vsa njihova obleka ne bila zadoSčala, da bi jednega ljubljanskega potepuha oblekli ž njo.
V kraljevem stanovanji pa je sedel kralj na postelji, dve njegovih žen na stolih in jedna na kovčegu — morebiti je bila to kraljeva blagajna — in so — kvartali, pili, sa smejali in tolkli ob mizo, tako da sam ai mislil, to so zares srečni ljudje. Bunu sam ja le jako mlad človek, kakih 80 lat bo imel, bolj majhna postave in precej debel.
Črn je kakor tinta in lasje so kakor pri vseh Črncih kodrasti, ali obraz je 5e precej inteligenten. Sploh sera konštatiral, da je „lieten fant".
On pa menda o meni ni imel istega mnenja, kajti ko je zapazil, da mu gledam v kvarte, je vstal in rai zaloputnil vrata pred nosom, in jaz sem samo slišal, kako so se vsi štiri znotraj naprej smejali in tolkli ob mizo.
Kakšno igro so igrali, ali je bil „ Tarok", „Kreuzmariage" ali pa „Preverenca", mi žali bog ni bilo mogoče opazovati.   Bolj me je namreč zanimal Banu sam. Oblečen je bil
— kako naj Vam to povem ? Srajca je bila pač evropejska, drugo pa — no, ker namreč druzega ob tem Času ni imel na sebi....
Pač sem ga pa drugi dan srečal na cesti, in tu bi bil ta kralj iček lahko tekmoval z največjim „gigerlom" v Ljubljani, še celo s tistim, ki se sedaj z lokomobilom
— pardon — z automobilom pri Vas okoli vozi. Od rumenih čevljev — zeleni tukaj niso v modi — do naSega tradicionalnega sivega cilindra je bil oblečen s takim chi-com, da sem ga kar gledal.
Vprašal sem hotelirja, koliko da za-pije na dan, in rekel rai je, da je vedno tako okolo dveh funtov in da mu je najljubša pijača šampanjec in poleg njega whisky a soda vodo. Rekel mi je tudi, da v vsi svoji praksi ie ni imel gostov, ki bi
imeli toli blažen apetit, kakor Bunu in njegovo spremstvo.
Vlada ga je hotela seveda nekoliko počastiti in mu je pokazala različne stvari, tako vse vladno poslopje in posamezne oddelke in pisarne — radoveden sem, ali si je Bunu o tem kaj zapomnil — in potem je tudi njemu na čast napovedala nekako parado z artilerijo. Streljali so s topi, se okolo vozili, in govorilo se je, da se je to Bunu neznansko dopadlo in da ga je to popolnoma prepričalo o vsegaraogočnosti in imenitnosti Oom Paula in njegove države.
Jaz pa sem se samo prepričal, da je to morebiti res najsrečnejši kralj na svetu. Denarja ima vedno več, nego ga mu je treba, skrbi za vlado nima nobenih, kajti to težko breme so mu blagovoljno odvzeli Boeri, mlad je, zdrav tudi, deklet mu ne manjka, anarhisti ga tudi ne zasledujejo — kaj hočete še več?
Popolnoma sem prepričan, da bi se pustil marsikdo na svetu rad črno pobarvati, ako bi mogel priti na mesto kralja Srazijcev.
Omenil sem zgoraj naše topničarstvo. Tukaj imamo namreč samo topničarstvo stalno. Menda jih je vseh skupaj kakih 400. Zanimalo Vas bode, da je topničarstvo organiziral Čeh, z imenom Spofil. Bil je poprej stotnik pri avstrijskem topničarstvu. Spofil je pa že pred nekaj leti umrl, in,(
M korist drugim delom, jo absolutno Izključeno. Potemtakem je nada, ki jo morebiti troji tiospod poslanec Povše, popolnoma lin/urna. Poslanec Povše: »4l)"/o bodo nesli, -edaj pa nič'«.' 4<>n 0 bodo nosile priklade na davke, ko bodo vinogradi regenorovani. Ce tako misli gospod po-slanec Povše, je drmra stvar: ampak on se je izrazil dru-a'e M oral M bil reči, da se bode podlaga za priklade nekoliko povišala. l'o pa sem ja/. že sam v poročilu naglasa! Postavljam pa le še to, da bo ta dohodek i/ pnUlad jako minimalen. I rej se v tem o/iru ne udajmo nikakim iluzijam, kajti to no bo tolik dohodek, da bi si Bog ve koliko denarja iz njega smeli obdali Poslanec Povše: »10.000 hektarov ' - Častiti g. poslanec Povše se je spodtikal na opomnji na ;>. strani tiskanega poročila, kjer priporočam, da iz ozirov na zagotovljenje obstoja melijorač-nega zaklada m na njegov namen ž njun kolikor mogoče varčno postopamo. Priznavam, da je dotični pasus po pomoti notri ostal, kajti finančni odsek ni sprejel nasveta, da se sme i/, melijoračnega zaklada dovoljevati samo 10° , nevračljive podpore in 10° 0 obrestnih ali brezobrestnih posojil: đaairavno sem sam bil že s svojim predlogom stal na širšem temelju, kajti po njegovem besedilu ter za pokritje prispevkov, katere bi dežela dajala na podlagi državneira zakona z dne 30. junija 1S84, bi prispevki bili neomejeni. Torej ker priznavam, da je to po pomoti ostalo v poročilu, ker se je stvar pozneje, ko je bilo poročilo že tiskano, v tinančnem odseku obravnavala, aa mi ne zdi potrebno, dalje častiteinu gospodu poslancu Povšel u v tem oziru odgovarjati.
G. posl. Povše je pa tudi opozarjal na to, da ne bo mogoče na neposrednje davke novih bremen nakladali, češ. da so ta bremena za deželo, za okraje, za zdravstvena okrožja in občine že tako velika, da bi davkoplačevalci še večjih bremen ne mogli prenašati. V tem oziru se, kakor vsakdo v tej visoki zbornici, tudi jaz strinjam z njim, z Njegovo ekscelenco g. poslancem baronom Schvveglom, ki je isto naglašal. ^aj sem ravno tem nazorom dal izraza v svojem tiskanem poročilu. Vender bi ie pristavil — in na to opozarjam tudi v tiskanem poročilu — da so taki izdatki pri rednih naslovih, ki se hode, od leta do leta množili in ki se morajo množiti že po naravi stvari same. Za pokritje taeih večjih izdatkov pa bo dežela morala zopet zmerno zvišati svojo priklado. ako se jej na dmg način ne zagotovi kak dohodek in ker vidimo, da nimamo nobenega drugega vira, zato sem naglašal v poročilu, da je potrebno, da deželni odbor kranjski v zvezi z drugimi deželnimi odbori stori vse potrebne korake za praođkaz realnih davkov deželam. Da je ta preodkaz realnih davkov za ozdravljenje deželnih finano in rednega deželnega gospodarstva postulat neobhodno potrebnosti, so vsi gospodje predgovorniki priznali   in   mora   tudi   vsakdo priznati,
kdor ve, kako velike naloge so pripojene
deželam, naloge, katerih no morejo izvršiti brez državne pomoči.
Njegova ekse. g. posl. baron Schu egel je pa kakor sem tudi jaz storil v tiskanem poročilu - vnovič opozarjal, kak*) slabo se nam bo godilo, ko izgubimo ves dohodek i/ naklade na žganje. Kes stojimo pred eventuvaliteto, da izgubimo kakih 200.000 250.000 gld. Potem bodo pa gospodje poslanci morali prinesti od doželnozborsketra. zasedanja domov svojim volilcem jako neljubo darilo. Darilo bo to, katero bo deželni zastop napravilo jako nepopularen; kajti najmanj za 20°/0, torej od 40* , na 60°0 bo v tem slučaju treba priklade zvišati. Da se pa to ne zgodi, sem jaz naglašal v poročilu že lani in letos /opet. da mora biti skrb deželnega odbora, i vlado se pogajati in jej na srce polagati, da se bode dežela izkrvavela, ako se ne določi tak nadomestek za žgane opojne tekočine, kakoršen je bil njen dohodek v poslednjem letu, prodno je dežela izgubila pravico pobirati to naklado. Kksc. g. posl. baron Schvvegel je ravno to naglašal in jaz deželnemu odboru le priporočam, da bi se na to oziral in takoj stopil z vlado v dogovor, ter jej naslikal stanje deželnih linanc in pa bodočnost, katera Čaka deželo, ako bo vlada pre-osorno proti njej postopala in se pokazala pretrdega srca.
čast g- poslanec Povše je glede preodkaza realnih davkov deželam opozarjal, da se je 1. 1897. na Dunaju vršila anketa, katere se je udeležil tudi odposlanec deželnega odbora kranjskega, in da se je pri tej enketi sprejela resolucija, s katero se je vlada pozvala, da odkaže realne davke deželam. Menije bilo znano, da se je vršila ta enketa in znano tudi, da so je sprejela resolucija, katero je pre-častiti gospod predgovornik imel prijaznost prečitati. Da sem pa jaz stavil lansko leto predlog, da se deželnemu odboru naroči, da mora vse jedno pri vladi posredovati glede te stvari, in da tudi letos tako važnost na to polagam, je izvor v tem, ker imam skušnjo, da resolucija sama na sebi, ako se jedenkrat oznani na pristojnem mestu, nima uspeha, ampak da je potem treba vlado dosledno leto za letom na to opozarjati tako dolgo dokler želji ni zadoščeno. Ce torej deželni odbor kranjski pridobi tudi ostalo deželne odbore naše državne polovico, da vsi skupaj pošljejo predstavke na minister-stvo, mislim, da bode s tem že precej veliko storjenega in da se s tem v resnici že približamo trenutku, ko bo dežela deležna postala preodkaza realnih davkov. Pač čast. g. tovariš eksc. baron fcschvvegel misli, da je to stvar daljne bodočnosti. Tudi jaz sem naglašal v svojem poročilu, da je treba še veliko pogajanj in poizvedovanj in da je še precej daleč do ustavnopravno rešitve tega vprašanja. Da bi bilo pa do tja tako daleč, kakor misli g. poslanec oksc. baron tfohvvegol, ako se vsi deželni odbori resno  za to stvar za-
vzamejo, tega mnenja pa nisem. Nasprotno mislim, da bo država primorana in sicer vsaj v doslednem času primorana —• za to, da se deželam olajšajo velika bremena, ki jih imajo nositi.
Čast. gosp. posl. Luckmann je opozoril pred vsem na to, da se mu zdi, da tabela, ki sem jo podal o davkih na 3. strani tiskanega poročila, ni povsem pravilna, .laz mu v tem oziru odgovarjam, da je posneta od 1. 1882, naprej, kjer je izkaz po vseh rubrikah natančen, iz ste-nogratičnih zapisnikov in sicer po davčnih vrstah, kakor so bile podlaga v pokritje deželnih izdatkov. Številke pred I. 1882. pa mi je podalo deželno knjigovodstvo, katero je povedalo, da natančnejih številk nima na razpolaganje, pač pa zatrdilo, da so te številke bile za podlago služile proračunom. Moral sem se torej zanašati, da so številke, katere sem prejel od deželnega knjigovodstva, tudi pravilne. Ker jo pa mogoče, da to ni res, in ker se o njih resničnosti sam prepričati nisem mogel iz stenograličnih zapisnikov, ker teh številk tam ne nahajamo, nimam ničesar proti resoluciji gospoda poslanca Luckmanna, temveč pozdravljam le nasvet, da bi se deželnemu odboru naročilo, da te številke, ako so nepravilne, da popraviti, ako so pa pravilne, da da o njih potrebna pojasnila.
Popolnoma se pa strinjam z izvajanjem gg. predgovornikov častitega tovariša Luckmanna in ekscelenco barona l^chvvegla glede industrije v naši državi in glede tega, da ravno novi davek po davčni reformi, in sicer obrtarina, pri podjetjih, ki imajo polagati javne račune, jako opovira snovanje velikik obrtnij. Prav žal mi je, in vsakemu pravemu avstrijskemu rodoljubu mora biti žal, ko vidi, da se dandanes, v Času, ko vidimo, kako drage države jedna proti drugi tekmuje, da bi s svojim obrtnim izdelkom nova tržišča pridobila, in kako se trudijo svojo obrt povzdigniti, v naši državi pa zato ničesar ne stori, temveč da v naši državi nesrečna trgovinska in davčna politika celo skuša zamoriti vsako inicijativo za snovanje velikih industrij. (Odobravanje.) Ako pogledamo na Ogersko, ki je od 1. 1860. sem samostojna, ako pogledamo kako velike olajšave dovoljuje ona za snovanje velikih industrijalnih podjetij, kako tam država sama inicijativo popri-jema, kako velike davčne olajšave in oprostitve dovoljuje za nekatere stroke na cele vrste let, ako vidimo, kako previdno in pametno Ogrska skrbi za to, da se popolnujejo želežnične mreže v deželi, kako z diferencijalnimi tarifi skuša izvoz industrijskih izdelkov na najpri-pravnejši način spraviti do morja, moram reči, da ti nesrečni narodnostni prepiri, katerim konec postaviti v naši državni polovici vlada ali nima moči, ali pa no volje, zavirajo vsako zdravo delovanje na narodnogospodarskem polju. Jedina prava rešitev bi pač bila, da se jedenkrat v tej državni   polovici   že   uveljavi popolna
sedaj ni nebenega tujca mej častniki. Čepice častnikov in topničarjev so popolnoma jednake avstrijskim, in tudi oblika sukenj je podobna. Pri paradah pa nosijo črne kalpake z rudečim krovom in črne huzar-ske suknje.
Častniki imajo dobre plače, najmanjša plača je 300 funtov sterlingov, t. j. 3600 gld. Poleg tega imajo pa še prosto stanovanje, in sicer vsak častnik majhno lično hiSico z vrtom okoli nje, kakor so tukaj splošno v rabi.
Moštvo ima po o šilingov (3 gld.) na dan, in njih vojašnica je jako elegantno in veliko poslopje.
General je samo jeden; on je poveljnik vse armade v miru in v vojni. Njegovo plačilo znaša 2500 funtov 5t. (30000 gld.) na leto.
Seveda disciplina v naši vojski ni prav nič stroga, in vse se vrši bolj po domače. Tudi mislim, da jim bode topničarstvo bore malo koristilo v kaki vojni. Izurjeni niso namreč skoraj prav nič in streljajo baje tako, da bi bili topovi v slučaji vojne bolj nevarni za nje same kakor za sovražnike.
Pred kratkim so imeli vojno s kraljem črncev Mpefu, ki se jim ni hotol pokoriti. Zlobni angleški jeziki, ki se vedno norčujejo iz naše vlade — in zares je tudi vedno dosti prilike zato — so pripovedo-
vali, da je v tej vojni naše topničarstvo na vso moč bombardiralo čredo — krav.
Mogoče je to že, kajti oficijalna poročila razglasila so sijajno zmago, toliko in toliko vjetih žensk in otrok ter toliko in toliko bikov, volov, krav, telet in ovac. Možki so jim pa menda vsi pokazali pete!
Zdaj se tukaj začenja predpust, plesi, gledišče, koncerti.
0 Veliki noči je bilo na cerkvenem trgu vse polno ljudi. Ob tem času namreč pridejo prebivalci dežele v Pretorijo, da sprejmo tukaj obhajilo. Dohajajo pa v velikih vozovih, ki so pokriti s platnom, podobni vozovom čiških jesiharjev, samo dvakrat večji so. Vleče pa vsak voz 12 do 16 volov, mul ali oslov in pod streho spil cela družina.
Na cerkvenem trgu okol i cerkve je bilo okolo 200 do 30O takih vozov. Posamezni so si napravili Šotore ter so v njih stanovali 3 do 4 dni. To je bil jako lep pogled, posebno zvečer, ko so si zapalili ognje ter kuhali na njih večerjo.
Posebno na velikonočno soboto je bilo po noči zelo živahno življenje. Na vseh krajih so igrale godbe, slišalo se je petje, tam je nekdo propovedo val, na onem mestu je bila zopet „Salva t ion armv", armada poboljšanja, ki prepeva psalme na napev „Tarara bumdie" i. t, d. a spremljevanjem trobent in velikega bobna. To je bil vriifi
in kričanje, kakoršnega v Evropi ni, in drugod bi se gotovo mislilo, da se vrši ponočen pretep ali kaj tacega, — tu pa se le smatra za .nedolžno" ljudsko razve-seljevanje.
Seveda je tudi pijancev dosti videti ki so po angleškem sistemu, ako se že enkrat vpijanijo, tudi prav pošteno pijani. Anglež postane jako familijaren, ako je pijan. Vsak mu je prijatelj, in vsakega povabi na pijačo.
Iz prvih let Johannesburga se pripoveduje sledeča zanimiva dogodba:
Dva Angleža sta našla zlato in avet, na katerem sta ga našla, sta prav dobro prodala, za nekaj sto funtov.
S tem denarjem sta kupila žganjarijo, tako imenovano „bar" z vsem inventarjem, ter tu aem privabila vsakega, ki je šel mimo, ter mu zastonj dala katerekoli pi jače. To je šlo seveda samo toliko časa, dokler ni pošel denar. Potem pa sta Sla zopet z nova zlato iskat
Danes se kaj takega sicer v Johan nesburgu ne zgodi več, nekam zmernejše razmere so vender le že. —
Za danes zadosti.
Bodite vsi Slovenoi srčno pozdravljeni I
V Pretoriji, 11. IV. 1899.
Egon Mosohs.
ravnopravnost, ker le ta je pogoj za zdrav razvoj države, za srečno življenje vseh avstrijskih narodov. (Živahno pritrjevanje v središču in na levi.)
Toda gospoda moja, ako vzamemo v pošte v besede, ki so danes padle v tej visoki zbornici, mislim in zdi ae mi, da imamo še jako daleč do onega trenotka, ko bo  obče priznano, da je neobhodno potrebna avstrijskim narodom ravnopravnost V tem me potrjujejo besede eksc. g. barona Schwegla, potrjuje me pa tudi obnašanje častiti h gg. poalancev te (desne) strani ob priliki, ko smo se posvetovali o realčnem zakonu.  Kaj smo mi takrat zahtevali,  ko  smo  imeli realčni zakon v obravnavi, in kaj je zahteval nasvet deželnega  odbora,  s  katerim   nam je bil predložen načrt realčnega zakona v posvetovanje f NiČ drugega, kakor to, da so realka, ki že v Ljubljani obstoji, in realke ki bi se v bodočnosti še utegnile na Kranjskem ustanoviti, postavijo na oni zdravi pedagogiški temelj, ki daje poroštvo za učne uspehe. Mi smo zahtevali, da se na realki da slovenskemu učnemu jeziku več prostora, da se bodo slovenski dijaki v lastnem jeziku poučevali, kakor je to deloma že mogoče na naših gimnazijah. Ako jo kakošen postulat opravičen, gotovo je opravičen ta postulat, in jaz mislim, da v nobeni   stvari   gospodom poslancem te (desne) strani ni še bilo laglje pridružiti se strankama iz središča in levice, kakor v tem  resnično opravičenem vprašanju. (Posl. Jelovšek: »To je res!«).  Vendar pa tega niso storili, in to mi dokazuje, da v jednem delu prebivalstva  naše dežele — sicer v minimalnem, pa glede na njega število vsled krivično prikrojenega volilnega reda vendar po precejšnjem Številu poslancev zastopanem delu prebivalstva te dežele — ni prodrlo še prepričanje, da je treba pravičnosti nasproti vaem aode-želanom, temveč  da  pri njem velja še vedno mnenje, da sme manjšina Še vedno prikrajševati večini njene pravice. Pa še neke druge  besede Njegove ekscelenco g. barona Sehvvegla, ki jih je danes iz-pregovoril, me o tem prepričujejo. On se je namreč spomnil sklepa iz leta 1897., kateri je visoka zbornica  storila vsled njegovega predloga, namreč, da se — ker je mislil na  to, da bo jedenkrat treba ozdraviti deželno gospodarstvo, — ustanovi poseben fond, iz katerega bi bilo mogoče dotične denarne transakcije podpirati. On obžaluje, da se je ta fond lansko leto bil namenil v drug namen; obžaluje to, ker pravi, da namen, za kateri je bil lansko leto odločen ta fond, ima pred vsem izvrševati država. Gospoda moja, to je pač resnično in v tem mu popolnoma pritrjujem. Dotični predlanski sklep je bil namreč razveljavljen zato, ker se je iz fonda 70.000 gld. vzelo 50.000 gld. kot prispevek, ki so je  državi ponudil za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani, in sklenilo se je nadalje, ne več nalagati takega posebnega fonda zato, ker so je videlo, da so deželne potrebščine tako narast le, da bi v prihodnjih letih ne bilo mogoče nič več vanj dajati. Videli pa smo, kako so postopali takrat gg. poslanci od veleposestva. Namesto da bi bili z navdušenjem in pravnim prepričanjem tudi svoj glas povzdignili za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani, kakor smo mi želeli, so pa ti gospodje pod vsemi mogočimi pretvezami ugovarjali in nadajali svoje pomisleke, samo da bi se ti pomisleki uslišali na Dunaju, češ, da visoka zbornica v tem vprašanju ni bila jedina. Tudi sicer, prosim, glede jezikovne uredbe.   Glede jezikovne uredbe so se čuli istotaki pomisleki z Vaše strani, in gospodje se niste hoteli pridružiti našemu predlogu.   To je dokaz, ker ga v jezikovnem vprašanju gospodje iz desnice niso hoteli podpirati, dasiravno sami pri-poznavajo, da bi bila ustanovitev vseučilišča v Ljubljani velike važnosti za deželno stolno mesto in za deželo, da še vedno niso prišli na ono stališče, katero povdarjam jaz, da bi jedino privedlo do sreče in boljšega blagostanja Avstrijo, to je do stališča, da je izvesti jednakopravnog.   Ker torej gospodje takrat niso hoteli glasovati za naš predlog, zato je naravno, da pri osrednji vladi ne bo imel tiste veljave, kakor če bi bo bil soglasno sprejel, in zato je naravno, da ae bomo imeli tudi delj časa boriti, da dosežemo
Dalje v prilogi*
Narodu" št. 109, dne 13. maja 1899.
Priloga »Slovenskemu
ta svoj cilj. Dosegli ga pa bomo, o tem sem prepričan, ako so bode visoka zbornica zavedala svojo dolžnosti in no bo samo naglašala, kako veliko važnost na to polaga, temveč tudi dejansko pokazala t materijalnimi žrtvami.
Iz vsega srca bi torej Želel, da bi so pri nas narodno - gospodarske razmero tako premonilo, da bi vsaj približno mogli primerjati našo državo drugim naprednim državam. To so pa ne bo So tako kmalu zgodilo, in zlasti v naši deželi bo razvoj industrijo in obrti zaostajal, ako so uresniči bojazen Njegove ekscelenco g. posl. barona Schvvcgla, da nova železnična zveza s Trstom morda no bo poljala skozi našo deželo. In o toj stvari si bodem dovolil nekoliko obširneje izpregovoriti. uita so po časnikih in dobro poučene osoho pripovedujejo, da jo sedanji železnični minister zolo naklonjen zvezi s Trstom preko Predela po Soški dolini. Komu pa ima ta zveza služiti? Navaja bc — in to nagla-Sajo zlasti vsi tisti, ki gore za to zvezo — da bo na ta način južna Nemčija z Jadranskim morjem zvezana, in da bo veliko prometa, ki ga daje južna Nemčija, kjer je obrt zelo razvita, se obrnilo proti temu morju. Meni se zde, gospoda moja, te premise neopravičene. Meni se zdi, da slonijo na glinastih nogah. Meni se zdi taka politika, ki se v trgovskem oziru na druge države ozira, skrajno kvarna. Vsaka država mora gledati, da se njena trgovina, njena obrt razvije, da se njenim izdelkom izstop napravi do pristanišč. Ako ima sedaj Trst dobiti drugo zvezo s severom države, moralo bi se pred vsem ozirati na Moravsko in Češko, kateri deželi imata v naiej državi najbolj razvito veliko industrijo. To se da pa le doseči z železnico karavanško, ki bi tekla po naši deželi, bodisi že skozi Bohinj ali Škofjoloko in naprej proti Trstu. Ako se torej napravi Predelska železnica, vidim jaz sledečo perspektivo: Nemčija s svojo zdravo trgovinsko politiko bo takoj — ker so ondi skoro vse železnico v državnej upravi, vpeljala diferencijalne tarife za Hamburg in za Premo in kdor ve, koliko je Nemčija za Hamburg storila in kako je to mesto povzdignila na stopinjo, da obeta kmalu postati najvažnejše trgovinsko pristanišče v Evropi, bo priznal, da se je bati, da bo nemška vlada vse mogoče storila, da promet od južne Nemčije do Trsta odvrne in ga priveze na Hamburg in na Premo. Mi bomo pa potem imeli veliko investicijo v železnici čez Predel, investicijo, v katerej bode kapital mrtev ložal. Nasledek za našo državo bo seveda precejšen mčraličen mačok. Ako je torej kaj opravičeno, je opravičeno gotovo to, da zahtevamo z vso odločnostjo in složno vso stranko v tej visoki zbornici od vlade, da opusti nesrečno misel, katero kakor so zdi, res hočo izvesti južni Nemčiji v korist in so poprimo ono trgovsko politike, katero žolita Češka in Moravska in katero zahtevamo tudi mi in poslanci naših sosednih dežel.
Pozdravljam besedo Njega eksc. g. posl. barona Sclnvegla, s katerimi nam jo naznanil, da bo o tej stvari imela še zbornica razpravljati.
Sodaj moram pa nekoliko prestopiti tudi na politični dol današnjo razprave in sicer ozirajo so na govore naših predgo-vornikov gg. Lenarčiča, Šubica in Njoga oksc. barona Schvvegla. Kksc. g. posl. baron Schvvogel je, ozirajoč so na besodo gospoda posl. Lenarčiča pred vsem naglašal, da realko nimajo n:imona, da bi so na njih jezikovno usposabljali in poučevali učenci. Deloma je to res, kolikor eksc. g. posl. baron Schvvegol misli na učenje starih klasičnih jezikov, s katerimi se celo na gimnaziji veliko preveč mučijo dijaki na škodo realnih predmetov, kor dandanes obsegajo realni predmeti toliko tvarino, da so v kratkih urah, ki so zanje določene, dijaki niti vsaj količkaj no morejo vglobiti v to tvarino. Popolnoma prav pa v tej stvari Njegova ekscelenca vendar nima. Nasprotno, realke so bile tudi s tem namenom vstvarjene, da se jezikovno usposabljajo dijaki in sicer na nekoliko zdravejši podlagi, kakor v gimnazijah, namreč, da se usposabljajo za življenje, in to je po mojem mnenju veliko vredno, pa naj ae že o humanitarni izobrazbi govori kolikor navdušeno ae hoče. Za življenje je venKo vredno, da za-morejo dijaki praktično uporabiti to, ceiar
so se v šoli učili. Ravno zato se na realk ah poučujejo  moderni jeziki, pri nas francoščina in laščina, drutrod pa francoščina in angleščina. Mesto dveh mrtvih jezikov — grščino   in  latinščine   —   se torej tukaj učita   dva   živa   jezika.   Potemtakem so realko torej zavodi, kjer so ima tudi gojiti jezikovni pouk. Vpraša so sedaj, ka-košna uredba jezikovnega   pouka jo za realko prikladna?   Priznali mi bodeto, da imajo posamezno  dežele  v   naši državi čisto drugačne predpogoje za rešitev tega vprašanja. Kar na Češkem morebiti ugaja ali na  Poljskem,  to  morda pri  nas no uiraja.  Cehom ni treba učiti so italijanščine, in zato so uvedli v realko francoščino in angleščino. Pri nas je italijanščina potrebna in  zato se na realki  pri nas italijanščina tudi  poučuje. Ali (gospoda moja, res pa je, in tega ne more nihče tajiti, da je pri nas tudi učenje hrvatskega jezika neobhodno potrebno.   Jaz  sem  bil med tistimi poslanci, ki so zadnjič zagovarjali hrvatski jezik in tudi zanj   glasovali nasproti  predlogu gosp. tovariša Lenarčiča, ki je govoril za ruski jezik, in sicer sem žo takrat povedal, da glasujem za hrvatski jezik iz praktičnih razlogov, da bi mi pa sicer bolje ugajal  ruski jezik, ker dajo učencu večji obzor, in ga njegovo znanje usposablja za širše polje delavnosti. Vendar pa nam je bližje hrvatski jezik, in zakaj gospoda moja? No rečem sicer — in v tem oziru dajem prav ekscelenci gosp. poslancu baronu Schweglu — da bi naša industrija, ako bomo hrvatski znali, imela več upanja, da bo na Balkanski poluotok izvažala svoje izdelke, ker je to odvisno čisto od drugih predpogojev. Toda to ne odločuje  glede učenja hrvatskega jezika, pač pa druga okolnost, ki  se je zadnjič od meno in od obeh gg. predgovornikov te (središča in leve) strani povdarjala. Nikakor ne morem torej pritrditi gosp. poslancu, eksc. baronu Schvveglu, ki je dejal, da tisti, ki ima kaj na Balkanu opraviti — in Slovencev gre veliko na Balkanski poluotok — ne bi mogel s hrvatskim jezikom  izhajati. Navajal jo tudi hrvatski in srbski jezik, češ, da sta to različna jezika.  Hrvatski  in  srbski jezik, gospoda moja, sta si popolnoma jednaka. Jedina razlika je v pisavi, ker Srbi pišejo s cirilico, Hrvati pa z latinico. Pa tudi bolgarski jezik jo tako soroden tema jezikoma, da vsak Holgar srbski, odnosno hrvatski jezik prav lahko razume. So celo kraji — in ko sem potoval po Balkanu, prišel sem va-njo  — po katerih so  govori jezik, o katerem jo  na prvi pogled  težko izreči sodbo, je-li bolgarski ali srbski. Vsak izmed Vas je gotovo žo čital, da si nekatere kraje na Balkanskem  poluotoku prisvajajo Srbi in Bolgari,  zlasti v Macedo-niji, ravno glede na jezik, ki se tam govori.   Razlika  med   temi jeziki je tako majhna,  da kdor  zna  jednoga,  bo prav lahko razumeval tudi druzega in občeval v njem no  le z inteligenco, temveč ludi s priprostimi ljudmi.   Ali  gospoda moja, kakor sem dejal v praktičnem oziru je za nas Slovence velikega   pomena hrvatski jezik, ker vidimo, da nam je prihodnjost v narodno-gospodnrskem oziru bolj proti jugu odprta. Odkar jo Avstrija okupirala Bosno in Hercegovino — in pri tem menda no bo ostalo, ampak iskala si  bo najbrž pota proti Kgojskcmu morju — išče veliko Slovencev dela in zaslužka v teh deželah. Brez znanja hrvatskega jezika pa jo tam absolutno nemogočo izhajati. Žo  zato jo učenje hrvatskega jezika na realkah neobhodno potrebno, in zato bo vlada, ako priporoči dotični zakonski načrt v Najvišjo sankcijo, le jako dolgo gojeni in goreče Čuteni potrebi odpomogla. (Živahno odobravanje v središču in na lovi.)
Njegova ekscelenca g. poslanec baron Sch\vogel so jo na politično poljo spustil zlasti s tem, da jo tovarišu g. Lenarčiču očital, da so predlog, po katerem naj bi se naših realkah vpeljalo učenje ruskega jezika, ne strinja z avstrijskimi nazori. Proti temu očitanju moram kar najodločneje protestovati. Ravno tako se strinja to učenje z avstrijskimi nazori, kakor se strinja ž njimi učenje angleškega, francoskega ali italijanskega jezika. Gospoda moja! Mi v naši državi nimamo ruske i iredente. Taka irredenta je nemogoča. Pač pa imamo italijansko irredento. Veliko nevarnejše je torej učenje italijanskega, kakor pa ruskega jezika, če ae to že hoče s političnega stališča presojati. Imamo pa,
gospoda moja, še drugo veliko bolj nevarno irredento, in to jo: nemška irredenta. (Živahno odobravanje v središču, na lovi in na «_raleriji.1 Gospoda moja, vprašani Vas, čo o tej irredenti govorim, ali ju s stališča avstrijske državno misli srečno bilo, da so je Avstrija v teku časa uravnavala na podlagi, katero zagovarja ekscelenca gosp. poslanec baron Schwegel, šo danes, aH je srečno bilo, da se je tako skrbno gojila nemščina? Po mojem mnenji to ni bilo srečno, kajti čo bi ne bil nemški jezik se smatral za vez, ki naj bi vezala vse narode te državo, za ono vez, za katero ga nekateri, žal, šo vedno smatrajo, bi nemška irredenta nikakor no mogla toliko opraviti, kakor utegno v bodočnosti Še opraviti. Sicer jo pa tudi trditev, daje nemški jezik vez, ki ima vezati avstrijske narode, nesrečna. Trditev ta je pred vsem anahronistična, kajti nemški jezik že davno ni več taka vez. Jaz smatram vso državo kot celoto. Pa pojdite na pr. na Ogersko, ki neČo ničesar vedeti o tej vezi. Pač bi ondi lepo pogledali —- zlasti v parlamentu
— onega, ki bi tako trditev izustil. Verjemite mi, da bi se vsula nanj grozna toča ne samo besed, temveč morda šo kaj druzega. (Veselost v središču in na levi). Gospoda moja, isto velja za Hrvatsko; isto velja pa tudi za Dalmacijo, ki je še v zvezi z našo državno polovico in pošilja zastopnike svoje v državni zbor. Isto velja za Oalicijo, kjer nemški jezik tudi nima nikakoršne veljave kot vez, ki bi imela vezati Galicijo z Avstrijo. Prepotoval sem Galicijo, zanimal sem se za razmere ondi in reči moram, da če bi si z ruščino in s poljščino kolikor sem je zmožen, ne bil vedel pomagati, da bi se mi bilo
— izvzemši velike hotele v večjih mestih, prebito slabo godilo z nemškim jezikom. Torej je popolnoma neresnična trditev, da bi nemški jezik moral biti vez, ki naj bi vezala avstrijske narode. Ne, nemški jezik ni tista vez; ta vez je marveč dinastični čut, to je ljubezen do vladarja, katerega mi ne smatramo za nemškega vladarja, kakor se je letos jedenkrat bilo pri neki predstavi v tukajšnjem gledališči povdar-ialo, ampak mi ga smatramo kot avstrijskega vladarja, ki vse narode jednako ljubi in ki jim bode — kajti okoliščine bodo Njegove državnike prisilile, da mu to svetujejo — dal jednakopravnost, ki jih bo srečne storila. Torej v tem jaz nahajam vez, ki vežo avstrijske narode, ne pa v nemškem jeziku. (Poti. dr. Schafler: Kateri jezik pa naj bo posredovalni jezik?)
Ako torej Njegova eksc. g. posl. baron Sbhvvegel trdi, da Slovani nimajo nobene pravice, za-so posebno jezikovno voz zahtevati, pa jaz mislim — in s tem bom tudi odgovoril na interpelacijo, ki je bila le, jaz mislim, prijateljsko izrečena od g. posl. dr. SchalTerja, no da bi so bil oticijalno oglasil k besedi — da Slovani imajo vsekako pravico zahtevati zase, da se jim omogoči preskrbeti si jezikovno vez med saboj, kajti jaz mislim, da bo tudi g. posl. eksc. baron Schwegel sam moral priznati, da je jako smešno videti^ če pridejo Slovani med se ter začno — sicer ne tudi jaz, ker znam voč slovanskih jezikov tako, da so moreni v njih sporazumeti — govoriti nemški. Meni so zdi, da je to nekako čudno in da imamo torej čisto prav, ako hrepenimo po tem, da si, kakor so si Italijani za književni jezik izbrali llorentinsko narečje, ki se na pr. od Ligurškega, Savojskega ali Sicilijanskoga narečja grozno razlikuje, tudi mi Slovani, ako žo r imamo jednega pis-menega jezika, vsaj jeden slovanski jezik prilastimo, ki nam bo vez. Zato dajem prav tovarišu g. Lenarčiču, ker lo s toga stališča smatram, da jo umovati njegov predlog. Res je pa tudi, da imajo na Balkanu in v Rusiji, ki so vsled zdrave trgovinske in volikoindustrijsko politiko tako lepo razvija, tehniki veliko poljo, in jaz mislim, da se nam z našimi tehniki ne bo vedno tako slabo godilo, kakor sedaj, ko jih niti od drugod no moremo dobiti, na pr. Čehov, dasiravno so Cehi s takim veseljem posvečujejo tehniškim študijam. Mesto ljubljansko, dežela in deželna vlada, potrebujejo sedaj tehnikov, pa jih ne morejo dobiti, čas pa bo prišel, ker se tudi Slovenci čedalje bolj posvečujejo realističnim študijam, ko bodemo imeli zadoati tehničnih moči in ko si bodo morali naši tehnično izobraženi ljudje zunaj dežele iikati dela in zaslužka.
Tak čas mora priti, in rast. <_r. tovariš Lenarčič, ki ne misli od danes na jutri, ampak dalje, je na teh premisah stavil ta
predlog glede, upeljave ruskega jezika na naših  realkah.   Takrat, ko borao imeli
tehnikov, katere v deželi ne bomo več potrebovali, ti tehniki morda nikjer no bodo imeli odprtega tako lepega polja delavnosti, kakor ravno na Balkanu in v Rusiji, ki bo z daljnim iztokom zvezana z železnico. Zato bi ne bilo odveč, ko bi so slovenski učenci na realki učili ruskega jezika, ali ker nam je hrvatski jezik bližji in praktično za nas pomenljivejši, zato sem glasoval za hrvatski jezik in tudi zagovarjal hrvatski jezik.
Sedaj bom pa končal. Par besedi, katero je g. posl. eksc. baron Schvvegel koncem svojega govora izrekel, me je v dno srca speklo; toda priznati moram, da so bilo opravičene. Španija in Avstrija I Žalostno zares, .ako se v narodnem gospodarstvu Avstrija imenuje poleg Španije, kjer jo slaba in napačna uprava zakrivila popolno državno in narodno gospodarsko propalost! Zato želim, da bi pri nas državna uprava v pravem času še krenila na boljša pota. Želim to in zato sem prej naglašal, da je pred vsem treba izvedbe ravnopravnosti, da se pridobi moči, ki se sedaj tratijo v političnih bojih, za tekmovanje na narodno gospodarskem polji. Ker se je pa očitalo, da meri predlog g. posl. Lenarčiča predaleč, in da so ne da opravičevati z avstrijskega stališča, moram pri tej priliki poseči nazaj na neke v tej zbornici izgovorjene besede, če se je dejalo »Gott sei Dank«, da pri nas še ni potrebe po učenju ruskega jezika — moram pa jaz vzklikniti, da »leider« preveč tičimo v nemščini, in da to utegne biti še jako usodno za državo. Gospoda moja! Nemčija je začela v poslednjem času grandijozno kolonijalno politiko, zlasti na iztočnih obalih Afriko in Azije, kamor je posebno pozornost obrnila in kjer si išče novih tržišč. Prepričan sem, da bode vsled svoje žilavosti in brezobzirnosti tudi rousirala, in da si bo nova pristanišča in nove zemlje pridobila za oddajo svojih obrtnih izdelkov. Zdi se mi pa tudi, da čim bolj se bo njena moč širila v Aziji in Afriki, tem boljo bode čutila, da jej je pot iz Hamburga in Breme predolga tjekaj in tem preje si bode začela iskati bližjega pota do morja. Ta bližji pot pa polje po deželah, koder stanujemo mi, po »dednih deželah« v Trst — k Jadranskemu morju. Zato že prežijo na Nemškem in se javno oglašajo možje, ki trdijo, da si bo morala Nemčija tudi te kraje priboriti, in jaz žo s strahom vidim čas pred seboj, ko se bodo k tem nazorom priznavali tudi nemški državniki; jaz vidim čase pred seboj, ko nam bode iz sedanjega zaveznika nastal ljut nasprotnik, ki si bode z jeklom in železom hotel proklestiti pot do Jadranskega morja. Kdo, gospoda moja, bo pa takrat najboljša opora za državo, po kateri vodi pot proti Adriji V Ne Nemci, ne nemški jezik, kajti takrat bo takih vitezov, kakor Schdnerer in Wolf, vstajala cela množica, ampak slovansko prebivalstvo. Zato pa pravim — in to besede govorim tudi na Vašo adreso, gospođa od desne strani te zbornico — da se bode, če bosto preveč delovali za širjenje nemškega jezika po teh krajih na škodo slovenskemu jeziku, bojim so, jedenkrat to na škodo Avstrijo jako hudo maščevalo. (Burno odobravanje in ploskanje v središču, na levi in na galeriji.
Sedaj pa predlagam, kakor sem že spočetka storil, da so preide v nadrobno razpravo.
V I Jiihljiml, 13. maja.
Jezikovno vprašanje. ,H 1 a s Naroda" poroča, da ni res, da bi hotela vlada veljavo jezikovnega zakona razširiti tudi na Moravsko, nego ga hoče omejiti jedino le na Češko. S tem bode jezikovno vprašanje rešeno morda — gotovo tudi to ni — za Čehe in češke Nemce, za vse druge narode, ki žive v mešanih deželah pa ostane vse pri starem. Deželne manjšine bi ostale še nadalje nezavarovane proti jezikovnim atentatom resničnih ali tudi samo navideznih večin. „Hlss Naroda" javlja nadalje, da se pri državnozborski debati o jezikovnem zakonu za češko brezdvomno oglasijo Jugoslovani ki bodo zahtevali, da dobi jezi-
kovni zakon veljavo za vso Avstrijo. S tem bi se vsaj nekoliko oslabili ogovori glede* kompetence državnega zbora. Program nemške opozicija
bo kmalu gotov, kajti prihodnji teden ae anide ožji odbor na Dunaju na konferenco, da se domeni še o končnih določbah. Vsi zastopniki in zaupniki nemške opozicije pa se snidejo o binkoštih. Vprašanje, ali se program objavi ali pa skrije v neprodimo temo absolutne tajnosti, Se doslej ni rešeno.
Nagodbano vprašanja.
Madjari so začeli odnehavati, in njihovi listi ne pišejo glede nagodbe več toli zagrizeno. Ogerski državni zbor sprejme le še zakonski načrt o reviziji hišnega reda. To se zgodi v dveh dneh, potem se zasedanje zaključi Prvi zakonski načrt, ki se predloži zbornici v jeseni, bo predloga o samostojnih določbah Ogerske glede nagodbe. V to svrho se morata avstrijska in ogerska vlada zjediniti, in zategadelj so nova pogajanja neobhodno potrebna. Listi že poročajo, da se bo vršila nova konferenca obeh ministerstev pod predsedstvom cesarja. „Narodni Listy" poročajo, da je pl. Szell znova vprašal člene avstrijskega kabineta, ali morejo dati poroštvo, da bode sklepom skupne ministerske konference pritrdi! tudi avstrijski državni zbor. Mlado-češko glasilo meni, da tega poroštva avstrijska vlada ni mogla dati, „ kaj ti v očigled sedanjim razmeram v Avstriji je ne-možno reči, kakšna bode večina v parlamentu". ^Narodni Listy" namigujejo torej, da je možno, da ae ustvari nova večina — morda brez Čehov. To poročilo mlado-češkega glasila je pač v čudnem protislovju z zatrjevanjem raznih odličnih členov desnice, da je večina solidarna in še složnejša kakor kdaj prej.
Novo Pellouxovo ministerstvo.
Generalu Pellouxu se je vzlic velikim težavam venderla posrečilo sestaviti novo ministerstvo. Namestu admirala Canevara je prevzel portfelj zunanjega ministerstva prejšnji zunanji minister, stari Visconti-V eno sta. Tudi večino drugih portfelje v so prevzeli novi možje. Vender pa ostane značaj Pellouxovega ministerstva nespremenjen — reakcijonaren.
Dopisi.
Iz Metlike, 12. maja. Dobra kanalizacija je hvalevredna stvar. Zato moramo priznati, da stranka, koje posameznik ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, namreč klerikalna, le v interesu sanitete deluje, če ima več odvodov za različne svoje tekočine. V „Slovencu" imajo na pipi pe-tijot, v .Slovenskem Listu" — ki izhaja za sramoto Slovencev že IV. leto — pa točijo gnojnico.
Nekaj klerikalne gospode metliške zbodel je „govor" .Konfucija Kvasa" tako, da so besneli. Zvarili so pijačo, ki pa ni bila petijot, tedaj ne za .Slovenčevo" pivnico, ampak za šnopsarijo .Slovenskega Lista14. Zvarili so v Metliki gospodje v črni suknji smradljivo tekočino, katero so polili po metliških trgovcih. Ingredijencije te klerikalne tekočine bile so same privatne razmere. Ni dobro spirati domačega perila v javnosti. A gotovim gospodom se ne gabi posel „umazane perice". Toda gospodje, tudi na črni suknji pozna se madež! Če hočete, da posnemamo Vašo zlobnost, smo Vam na razpolago. Najbolje, da Vam damo malo poskušnjo.
Ni še dolgo tega, ko je na znanem prostoru v Metliki vibrirala vsled neznane gonilne moči tarn stoječa kočija, iz koje se je izlupil parček. Barve obleke moškega nečemo povedati. Kdor pa hoče poizvedeti natančnejih podatkov, naj vpraša pri gospodinji, ki se je o „blagoslovu" prepričala.
Če Vam ta cigareta premalo diši, nam je na razpolago še hujši „duhan".
Rodbinske razmere so Vam „kavijar", katerega prodajate v Vašem konsumu. Ne pozabite pa, da imamo tudi mi metliški trgovci naprodaj različne pikantne jestvine, ki bi pa VaSim grlom ne bile prijetne.
„Mir vam bodi" imate le na jeziku, v roki pa držite ali bojno kopje, s kojim uničujete eksistence, ali pa golido, iz koje polivate gnojnico na Vara nepriljubljene osebe.
Mi metliški napredni trgovci in obrtniki pa se ne bojimo niti Vašega kopja, niti golide, in Vas nismo in ne bomo od* puščanja prosili, marveč smo naročili že
.Rokelnu", da Vam podkuje kopita, da bo dete z večjim efektom brcali pod pokroviteljstvom škofa, do kojega amo ae »brez vspeha" obrnili telegrafskim potom.
Ker nečemo, da bi Vaa preveč ušeaa bolela. Vam bomo na zahtevanje raje prihodnjič kaj zatrobili .po umazani ljubljanski trobenti" in se priporočamo še dalje za neprostovoljno reklamo.
Iz metliška okolica, dne 7. maja Kakor nima prav človek, da svojo ljubo zdravje ve ceniti in čislati šele v bolezni, tako nima prav, če ve čislati korist požarnih bramb šele v nesreči — pri ognji. Koliko je vredno prvo in drugo! Da res vemo čislati požarno brambo, bi naj-ložje pokazali s tem, če bi pristopili kot podporni udje k njej. Smoter požarnih bramb je človekoljuben, in plemenito je njih geslo: .Na pomoč!" Kakor drugod prazno vala je tudi metliška požarna bramba svo jega patrona sv. Florijana po običajnem vzporedu. Ni mi namen o tem obširneje pisati, le občudovanje in spoštovanje do metliške požarne hočem izreči. Sloga in vzorna disciplina obče koristnega tega društva spozna se pri vsaki priliki, naj si isto nastopi pri raznih cerkvenih »Javnostih ali pri svojih rednih vajah. Vsakikrat in povsod vidiš prav vojaško disciplino in pokorščino. Od tako izvežbane požarne brambe, kakor je metliška, smemo o času sile, pričakovati mnogo. Da je disciplina omenjene požarne brambe tako vzorna, k temu pripomore vsak njeni ud, a največ pa načelništvo. Vsak je na svojem mestu. Prav blagodejno pa vpliva na razvoj tega prekorištnega društva tudi mestna godba pod vodstvom g. Goloba. Z jedno besedo, vse je delavno in žilavo, in vsak je na svojem mestu prav po vojaško. Kakor vojaki krog svojega poveljnika, tako se zbirajo vrli brambovci krog svojega načelnika, gospoda E Gangla, in rekel bi: „na sam pogled je storjeno, kar se veleva". Kaj tacega ni videti kjer-sibodi. — Okoličan, metliški faran.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 13. maja.
— Osebne vesti. Naš rojak konzul Alojzij Po ga čar premeščen je iz Jassvja v Kajiro. — Občina Slap pri Vipavi je imenovala g. učitelja Franca Punčuha, ki je tudi načelnik posojilnice v Slapu, častnim občanom.
— šušteršič contra Žitnik ali klerikalno hinavstvo. Predvčerajšnjim je „Ta-gespost" priobčila naslednje pismo: .Cenjenemu uredništvu „Tagesposte" v Gradcu. Pod raslovom „Domač boj v Sloveniji" ste dali v svojem cenjenem listu dne 8. t. m. prostora dopisu iz Ljubljane o afčri drž. poslanca dr. Žitnika. Ta dopis reproducira v bistvu neki članek „Slovenskega Naroda", ki se završuje: „Osramočen pa ni samo dr. Žitnik, osramočena je ž njim tudi vsa njegova stranka in vsak posamezen njen člen. Stranka, katera trpi mej seboj elemente, ki so bili postavljeni na tako sramoten način na laž. stranka, katera tacih svojih pristašev ne prisili, da se odpovedo mandatom, in niti besedice ne reče, da odbije od sebe vsako identificiranje ž njimi, taka parlamentarna stranka ni več dostojna stranka in nima nobene pravice več do spoštovanja. Obsodba dr. Žitnika pada na celo katoliško narodno stranko itd" Temu nasproti prosim, da sprejmete v svojem cenjenem listu sledeča pojasnila: Katoliško-narodno strankino vodstvo se je bavilo s to zadevo že lani, takoj ko se je dogodila znana afera dr. Žitnika v deželnem zboru, ter je o nji tudi sklenilo, da se pozove dr. Žitnik, naj odloži svoj državno-zborski in deželnozborski mandat. Na ta poziv je odgovoril dr. Žitnik z izstopom iz vseh odsekov katoliško-narodne stranke in iz kluba katoliško narodnih deželnih poslancev in izjavil, da se pogovori radi svojih mandatov s svojimi volilci, in da ne priznava razen svojim volivcem nikomur pravice, soditi glede tega, ali naj mandata obdrži ali odloži. S tem je bila afera za katoliško-narodno stranko opravljena. V resnici je dr. Žitnik obdržal svoja mandata do danes, in to ni, kakor je iz povedanega razvidno, krivda katoliško-narodne stranke. Pač pa ima veliko krivdo pri tem ravno stranka „Slovenskega Naroda* , takozvana narodno-napredna stranka, katere razni Členi so dr. Žitnika potrdili v sklepu, da svoja mandata obdrži, ter so ga
naravnost poživljali, naj aa nikar na da .terorizirati" od katoliško narodnega strma-kinega vodstva Napram dr. Žitnika ao obsojali ostro postopanja katoliško - narodna stranke ter imenovali to strogost nekr-ščanako ter primerjali to atrogoat a svojim .blagim, odpuatljivim, zares krščanskim" mišljenjem. Tako as ja zgodilo, da je obdržal dr. Žitnik do danes avoja mandata. Po tem pojašnjenja, ki je strogo stvarno, ae obsojajo navedena izvajanja .Slov. Naroda" sama Za objavo teh vratio Is naprej ae zahvaljujoč beležim ae z odličnim apo-štovanjem dr. Ivan Šušteršič, predsednik vodstva katoliško-narodne stranke. V Ljubij ani, 9. maja 1899. — Tu imamo pred seboj uprav klasičen izgled klerikalnega hinavstva. Ta izjava nima druzega namena, kakor oprati klerikalno stranko pred zunanjim svetom in odvrniti od nje madež, da je solidarna z dr. Žitnikom, v tem, ko je dejanjski še danes ž njim popolnoma zložna. Šušteršič pravi, da je klerikalna stranka že lani pozvala dr. Žitnika, naj odloži svoje mandate. Mitegakratko malo ne verjamemo. Ako bi bila stranka res kaj tacega sklenila, bi bila to vendar objavila v svojem o ficijalnem listu v .Slovencu", toda .Slovenec" še nikdar ni zinil besedice o tej afCri, oficijalno glasilo klerikalne stranke molči dosledno o njej in tudi ni še z nobeno besedo omenilo sklepa razsodišča, kaiero je v letošnjem zasedanju dež. zbora obsodilo dr. Žitnika. To postopanje .Slovenca" svedoči jasno, da hoče klerikalna stranka celoafčro prikriti in utajiti in s tem omogočiti dr. Žitniku, da obdrži svoja mandata. Ko bi imela klerikalna stranka količkaj dobre volje, bi bila vsaj v .Slovencu" naznanila, da dr. Žitnik ni več člen njene stranke, in da ga je pozvala, naj odloži mandata, a ker ničesar tacega storila ni, ji smemo s polno pravico zalučiti v obraz očitanje, da se čisto nič ne spodtika ob Žitnikovem grehu, in da smatra Ž i t -nikovo postopanje za opravičlj ivo in dopustno. V očigled temu je naravnost smešno, da se dr. Šušteršič izgovarja na neke pristaše naše stranke, ki Žitnik u prigovarjajo, naj ne odloži mandatov, po katerih tako zelo koprni — dr. Šušteršič!
— Deželni zbor kranjski. V včerajšnji seji se je unela daljša debata glede zgradbe deželnega dvorca. Posl. G ras seli i je poročal o zavarovanju poslov, posl. dr. Ta v čar o komasacijskem zakonu, posl. Božič o raznih cestnih zadevah, posl. M urnik o obrtni šoli, posl. dr. Tavčar
0 Šubičevem predlogu glede deželne obrtne komisije in posl. Jelovšek o znižanju pristojbin pri prepisu malih in srednjih posestev. — V današnji seji je najprej dr. Majaron utemeljeval svoj samostalni predlog glede ustanovitve nadsodišča v Ljubljani, potem pa je dr. Schaffer po ročal o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela. V debato sta posegla poslanca baron Schvvegel in Grasselli, ter deželni predsednik baron H e i n, na kar je zbornica odobrila predloženi zakonski načrt. Zbornica je nadalje še dognala vprašanje o cesti Novo mesto-Žužemberk-Ljubljana in o preskrbljenju Suhe Krajine s pitno vodo ter rešila več prošenj. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
— Volitev ljubljanskega župana. Ker je poslovna doba g. župana Iv. Hribarja potekla, se bo vršila 18. t. m. nova volitev župana. Volitev bode vodil po letih najstarejši obč. svetnik ter se morajo vdeležiti volitve vsi obč. svetniki. Kdor neopravičen ne pride ali odide pred koncem volitve, izgubi za dobo treh let svoj mandat ter se v tem času ne more znova voliti. Po županovi volitvi se izvoli tudi podžupan in se določijo stalne sekcije.
— „Mera ja polna". .Edinost" prijavlja članek, v katerem ostro kritikuje vladno postopanje na Primorskem in navajajoč res gorostasne slučaje vladne solidarnosti z iredento in vladnega nasprot-stva proti Slovencem in Hrvatom pravi: „Sedaj je prišla doba odločnih besed in od-
1 očnih dejanj. Ako nam skupine večine ne morejo preskrbeti zadoščenja, je to za nas že sto razlogov, ako nam ga pa nočejo dati, je pa tisoč razlogov, da jej obrnemo hrbet. Vemo, da tudi v opoziciji ne bo vspehov, ali ne bo jih manje (ker jih ne more biti), nego smo jih imeli s svojim hlapčevanjera. Če — pravimo: če, a ni tako — je res tako, da moramo pasti, pa pa>
dirao — kakor molja, da odvrnemo vsaj to aramoto, da bi govorili potomci, da smo aarni utaknili glavo v saajko. Ce ne moramo dm tega, rešimo vanj svojo čast! Danes treba se, da naravnost povemo svoja mnenje, kajti molčanja M bilo zlo-činatvo na narodu ? Slovenako-hrvatekega poalanca, ki bi še nadalje vztrajal v večini, ki nam ne mora aH noče dati zadoščenja za tako mero krivice, in ki bi dajal avoj glaa na dispozicijo vladi, ki je solidarna a našimi nasprotniki, smatrati bi morali sa — izdajico!!"
— la istrskegs deželnega abora. Brzojavno ae poroča, da ao italijanski dež. poslanci istrskega dež. zbora na predlog posl. dr. Bubbe sklenili, da se veljavnost mandatov slovanskih poslancev, ki vztrajajo v abstinenci, za sedaj še ne prekliče.
— „Kronjurist" dr. Brejo je pri sodišču v Rožeku na Koroškem v neki pravdni zadevi obravnaval slovenski. Po končani zadevi pa se je opravičeval, da je moral obravnavati slovenski, ker sicer bi ga napadali slovenski listi. Dr. Brejc je govoril torej le iz strahu pred domačimi listi slovenski, ne pa iz notranjega prepričanja, ne iz narodne zavednosti. Seveda so se nemški juristi strahopetnosti slovenskega .radikalca" pošteno rogali. „Kronjurist" dr. Brejc je torej res poklican, da uči odvetnike a la dr. Stor kako naj postopa slovenski odvetnik.
— Dobrodelna pradatave v deželnem gledališču so imele 3553 gld. 62 kr. dohodkov in 1456 gold. 61 kr. izdatkov, tako da ostane čisti dohodek 209 7 gold. 1 kr., ki so se razdelili mej tri dobrodelne zavode.
— Češki turiatl dospo jutri iz Mo-starja v Sarajevo, kjer jih pozdravi župan Hadži Nezir Eff. Skalie na čelu obč. sveta. Mesto jim priredi najprijaznejši sprejem. V Ljubljano pridejo Čehi na binkoštne praznike.
— Vsiljevanje nemščine. Iz krogov slovenskih trgovskih pomočnikov nam pišejo : Že zopet vsiljujejo to blaženo nemščino pri trgovskem bolniškem in^ podpornem društvu v Ljubljani za slovenske člene. Dne 8. t. m. smo poročali v „SIov. Narodu", da so se razposlala za redno občno skupščino samo" nemška vabila, ali sedaj opažamo že v drugič, da so tudi letna poročila samo nemška. Pri zadnji občni skupščini je bilo obljubljeno, da bodo nove tiskovine samo dvojezične in se bodo nemške samo toliko časa vpo-rahljale, dokler je še kaj starih. Ali so torej sedaj izdana letna poročila tudi stare tiskovine ?
— Mestna posred walnica zs delo in službe. Leta 1897. predložil je že bil magistratni policijski svetnik F. Podgoršek mestnemu občinskemu svetu obširno poročilo za ustanovitev mestne posredovalnice za delo in službe, in je občinski svet bil tudi sklenil, da se taka posredovalnica ustanovi. Ker pa je bilo tudi sklenjeno, da se za posredovanje zahteva nizka pristojbina (10 vinarjev), ni deželna vlada mestni občini podelila koncesije za posredovanje, češ, da bi bilo to veliko pridobitno podjetje mestne občine. Kakor čujemo je sedaj magistratni policijski svetnik F. Podgoršek, kateri se je bil dne 2. t. m. na Dunaj i udeležil enkete za deloposredovanje, predložil vnovič svoje poročilo in predlagal, da se posredovanje za delo in službe vrši popolnoma brezplačno in da se ustanovi samostojni deloposredovalni urad. Mestni magistrat se je bil obrnil do delodajalcev in delojemalcev v Ljubljani, da so izrekli svoje mnenje o nameravam ustanovitvi mestne posredovalnice za delo. Skoraj jednoglasno so se vsi vprašanci izrekli za ustanovitev in za brezplačno posredovanje in so naglašali, da bi bila rešitev vprašanja o deloposredovanju častno socijalno-politiško dejanje. Upamo, da se bode to sedaj zgodilo.
— Prednost konsumnih društev. Nekje se je zadnji čas pripetilo, — radovednežem na zahtevanje ime in datum, — da je liberalnemu gostilničarju zmanjkalo moke. Kruha pa je bilo treba. Obrnil se je tedaj do svojega soseda, naj mu leta preskrbi iz konsumnega društva, v katero je vpisan, 25 kg. bele moke. Sosed je bil prijazen in je prošnji ugodil. Ko je tedaj gostilničar dobil moko, jo je doma — ta neverjetni
VSgT Dalje v prilogi, m
Narodu" St 109, dne 13. maja«1899.
Priloga ..Slovenskemu
liberalec, — Se jedenkrat pretehtal: Moka je tehtala doma samo 23 kg. Začuden pošlje tedaj še jedenkrat svojega soseda z moko nazaj, češ, kje sta še dva kilograma moke, katero je že pošteno plačal. Sedaj se mu je v konsumnem društvu dopovedalo, da so se pri tehtanju zmotili. Prednost kon-sumnih društev je tedaj ta, da se čin, katerega zagreši trgovec, imenuje goljufija, a če ga zagreši konsurano društvo, pa le — pomota.
— Izžrebani porotniki. Pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani so bili izžrebani za porotno sodišče, ki se prične dne 5. junija t. L, ti-le porotniki: Benedikt Jos , trgovec v Ljubljani; Burger Jakob, posestnik v Spodnji Šiški; Dornig Jožef, knjigovodja v Ljubljani; Fiirsager Leopold, trgovec v Radoljioi; Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani; Golob Jož, posestnik v Kranja; Gartner Al., trgovec in posestnik v Gor. Planini nad Logatcem; Galle Adolf, graščak v Gornji Šiški; Ilajek KJ„ trgovec v Ljubljani; Ho man A., pekovski mojster v Škofji Loki ; Janesch Ivan, tovarnar v Ljubljani j Janežič Etnil, umirovljeni davčni kontrolor v Parovi; Jeršinovec Mirko, strojar na Hribu pri Vrhniki; Krejči Anton, krznar v Ljubljani ; Križaj Franjo, trgovec v Šempetru pri Po-stojini; Korenčan Val, krčmar v Naklem pri Kranju; Kočevar Franjo, posestnik na Vrhniki; Lav.ižar GaSpar, trgovec v Kranj ski gori; Mikuž Ant., trgovec v Ljubljani; Mejač Andrej, vinotržec v Kaplji vasi pri Kamniku; Omejc Ferdo, deželne blagajnice oficial v Ljubljani; Počivalnik Drag , krčmar v Ljubljani; Poljšak Franjo, gostilničar v Vodmatu; Predovič Elija, trgovec v Ljubljani; Puppo Drag, trgovec v Kranju; Primar Ivan, posestnik v Zalogu pri Ljubljani; Rus Janez, krojač v Zagorici, Radoljica; Spoljarič Janez, posestnik v Ljubljani; Stare Ferdo, c. kr. okrajni sodnik v pok. v Ljubljani; Štrukelj Franjo, trgovec v Ljubljani; Šlibar Franjo, trgovec v Škofji Loki ; Švi-gelj Franjo, lesni trgovec na Bregu pri Vrhniki; Tomšič Ignacij, mlinar na Hribu pri Vrhniki; Žigon Mat, trgovec v Škofji Loki; Zimmermann Jožef, posestnik v Zagorju; Zumer Jakob, trgovec Podhomom pri Ra-doljici. — Namestovalni porotniki: Acceto Jakob, zidar in posestnik, Bergant Štefan, gostilničar. Breskvar Valentin, posestnik, Požlep Anton, posestnik, Rovšek Davorin, fotograf, Rozman Franjo, gostilničar, Rud-holzer Franjo, optik, Tschurn Dragotin ml, pristav nac. banke, vsi v Ljubljani in Zupin Janez, oštir v Vodmatu.
— Na c. kr. moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani se začno pismeni zrelostni izpiti dne 24. maja; tem slede izpiti iz spretnosti. Izpiti za učiteljišče ženskih ročnih del se bodo vršili od 12. junija naprej.
— Iznajdba slovenskega stotnika. Gospod Fridolin Kaučič, stotnik v Jaro slavi, je iznašel novo vizirno zrcalo, ki se uvede z ministarskim ukazom z dne 17. aprila t. 1. natnestu „M. 88. vizirnega zrcala" z imenom „M. 95. vizirno zrcalo".
— Umrl je gosp. Ivan Dominik, okrožni zdravnik v Železnikih. Pokojnik je bil zaveden narodnjak ter je bil svoj čas vrl člen pevskega zbora ljubljanske čitalnice. Zapustil je vdovo in omoženo hčer. Naj v miru počiva! — Dodatno se nam poroča, da je društvo zdravnikov na Kranj -skem darovalo namesto venca na rake v pokojnega člena g. J. Dominika, okrožnega zdravnika v Železnikih, 10 gld. v ustanovo za vdove in sirote Členov društva.
— Slovenski ne znajo več pri slovenskem 17. pešpolku v Celovcu. Poroča se namreč: Eden izrnej rezervistov je slovenski javil, da je prišel k vajam! Stotnik pa ga je dal zato zapreti!
— Kolesarsko društvo „Ilirija" na znanja, da je moralo vsled nepričakovanih ovir premestiti svoj cilj v toliko, da ne bode pred „Narodnim domom", marveč pri mitnici na Tržaški cesti. Bratom členom, kateri so se oglasili k dirki se naznanja, da morajo tekmovati pri tej dirki na cestno dirkalnih kolesih. Korakodelalci dovoljeni so samo na kolesih z jednim in dvema sedloma. Ostali program ostane nespremenjen.
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca aprila pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Preskar Anton, sv. Petra cesta št. 6, malo trgovino z moškim perilom, zavratnioami in krojaškimi potreb-ščinaralf Blsner Viktorija, Llngarjeve ulice
št. 1, trgovino s krojnim blagom in urnet nimi cvetlicami; Jaro Josipina, Stari trg št. 20, malo trgovino z mešanim blagom; Pavovec Jakob, sv Jakoba trg, prodajo slamnikov Kajzar Uršula, Stari trg št. 11, sej-marstvo z mešanim blagom; Kosec Terezija, sv. Petra nasip št. 33, žensko krojaštvo; Punčuh Jakob, sv. Petra cesta št. 25, sej marstvo ■ galanterijskim blagom in devo cijonalijami; Marovt Ivan, Radeckega cesta št. 24, prevažanje oseb; Kosec Ivan, Breg št. 10, brivski obrt; Miglar Helena, Pred prulami št. 29, sejmarstvo s kramarskim blagom. — Odpovedali, oziroma faktično opustili pa so obrt in sicer: Milavec Emilija, Stari trg Št. 24, branjarijo; Schmid-mayer Rudolf, Stari trg št. 9, trgovino z jermenar.skim in vrvarskim blagom; Jenko Anton, Kurja vas, strugarski obrt; Kahne Jernej, Mestni trg 8t. 10, tapetarski obrt ; Drnovšek Ana, Krakovski nasip št. 27, iz-kuho. — Gostilničarski in krčmarski obrt, Franca Rozmana na sv. Jakoba trgu št. 2 vzela je v zakup Ana Marija Tosti.
— Poštno in brzojavno ravnateljstvo
naznanja, da se smejo odslej vrednostna pisma (Lettres de valeur) H napovedano vrednostjo do najvišjega zneska 1200 gld. = 3000 frankov tudi v Brltako Indijo pošiljati.
— Vese'ica v postojnski jami. Na
Binkoštni ponedeljek vozijo k veselici v postojnski jami posebni vlaki z znižanimi vožnirni cenami iz Ljubljane, Trsta, Reke in Kormina ter nazaj V vožnini je všteta že vstopnina v jamo. Vse drugo je razvidno na lepakih.
— Nesreča. Našo včerajšnjo notico o ponesrečenju Gletnega Mdana Urbančiča nam je popolniti v toliko, da je bil dečko vedno pod nadzoistvom in da so ga že nekaj minut potem, ko so ga pogrešili, našli mrtvega.
— Samomor. Na poti Zidan most-Radeče ustrelil se je v nedeljo popoldan neznan popotnik z revolverjem v usta ter bil takoj mrtev.
— Kaznjenec utekel. V Kočevju zaprti cigan Bogoljub Krebs, ki je sumen, da je vlomil in ki se je z vso silo branil orožnikov, je iz ječe, ko se je čistila, utekel. Krebs je rojen na Hrvatskem, v Zlatarju, ter je bržčas bežal preko meje v roj-stveni kraj.
— Letina. Deževno vreme zadnjih dnij je — kakor se nam iz raznih krajev naše dežele poroča — kaj dobrodejno upli-valo na razvoj vegetacije. Žito uspeva, sadno drevje obeta mnogo sadu in tudi vinska trta dosedaj ni trpela Škode. Setev jarine je skoraj povsod že končana ter posajen tudi krompir in koruza. Tudi iz sosednih dežel prihajajo ugodna poročila
— Vojaški koncerti se začno jutri na Koslerjevem vrtu ter se bodo vršili odslej vsako nedeljo in vsak praznik. Začetek bo vedno ob 3. popoldne. VstoprJne ni.
— Predstave Šdlukov se začno vršiti danes popoludne na dirkališču slovenskih biciklistov.
— Opično gledališče bode odprto samo še danes in jutri.
— Bio skop, ki se razkazuje v Lat termannovem drevoredu, odpotuje v ponedeljek iz Ljubljane Jutri bodo zadnje predstave. Podobe so mirne in jako zanimive, mej njimi je posebno omeniti „Razgled Ljubljane". _
* D' Annunzio - odklonjen. V Zagrebu so igrali dne 9. t. m. sploh prvikrat jednodejimski tragični poem „Sen ob solnčnem zahodu v jeseni". Ta jed nodejanka je popolnoma pogorela, kajti občinstvo jo je z roganjem in smejanjem tako odločno odklonilo, kakor Še nobene igre. Ta poraz največjega in najslavnejšega sedaj Živečega italijanskega pesnika Gabri jela d1 Annunzia je iznenadil vso hrvatsko moderno, kajti zagrebško občinstvo je v obče za moderna dramatska in pripovedo-valna dela prav vneto. D' Annunzio je pravi anarhist na polju dramatike; vsa pravila zameta ter piše prav za prav le dramatične pesni z dolgimi samogovori. in dvogovori. Dejanje se vrši za kulisami in mej premori, tragika pa se nekako reflektira na obličju in v besedah delujočih oseb. D' Annunzio je nedosežen mojster v verzih, vsega občudovanja vreden pesnik, a dramatik v dosedanjem pomenu ni. „11 verso e tutto" (Verz je vse) je njegovo geslo, pa tudi drugih dekadentov. Glavno
vlogo je igrala prekrasno gospa Strozzi Ružička
* Strašen požar. Iz Cernovic brzo-javljajo, da je nastal v občini Gurahraora strašen požar. Zgorelo je že dvesto hiš, mej njimi tudi poslopja okrajnega glavarstva in sodišča, pošta, Sola, cerkev in župnišče. Ker je hud veter, se je bati, da bode začel tudi bližnji gozd goreti. Kako je ogenj nastal, dosedaj le ni znano.
* Maščevanje židovskih pisateljev. Izdajatelja lista „Fackel14, Karola Krausa je dunajski dramatik O. Friedmann napadel v kavarni „Imperial" ter ga tako pretepel, da je obležal. Kraus je ^raztrgal" v svojem listu sušmarsko igro Friedman-novo „Dreieck", zato se je Žid maščeval. Pomagali so mu pri tej nemoški osveti pisatelji Leo Hinchfeld,' Feliks Dormann in drugi, katere je „FaekeT tudi smešila.
* Velikanski požar. Iz Murana poročajo, daje popolnoma zgorela vas Tabla nd, ki je imela 141 hiš in cerkev.
* Morilec iz pohote. V Szegszardu na Ogerskem je 2MIetni Štefan Szabo one-častil 5' 9 leta staro Miciko Herrnann ter jo potem zadavil. Morilca je hotel narod pobiti, in mati umorjene deklice ga je hotela z nožem zaklati, a orožaiStvo je to zabran i 1).
* Samomor iz dolzega časa. V 13ti
dimpešti se je nedavno ustrelil 221etni krojaški pomočnik, Anton Stol z kateri je ostavil svojemu gospodarju sledeč i pismo: „. . . Tako strašno dolgočasno je na zemlji, da ne morein dalje časa tega vzdržati, bolje je, da se odve.lem s posebnim vlakom na oni svet. Moja poslednja želja je, da se moje mrtvo telo odpelje v moj rojstni kraj, ker ne maram biti pokopan v gnezdu Budimpešti. Ohranite me v dobrem spominu. Vaš Tonček."
* Pretežka dama. Te dni se je hotela neka sila debela dama v Parizu peljati s fijakarskim vozom, toda komaj je voznik pognal, se je voz udri, in datna je kričeč in jokajoč tekla z vozom, dokler ni neki policaj ustavil kcnja. Toda dama ni mogla zlesti iz voza, ampak dvignila so morali šele voz ter jo rešiti tako iz potrtega „fijakerja".
* Najbogatejše dete je brez dvombe novorojenec Harry Payne Vitneya in njegove žene Gertrude Vanderbilt Vitney. Premoženje tega otroka znaša že sedaj 20 bilijonov kron Poleg tega je pa to dete še v bližnjem sorodstvu s petdesetimi milijonarji, z nekim vojvodo, vojvodinjo, s princem in prineezinjo. Igrače tega dečka so vse od slonove kosti ali zlata in okrašene z dragimi kameni.
* Bogata vdova. Pred letom se je poročila ameriška pevka Sybil Sanderson z nekim francoskim Kubancem, Antonom Terrvjem. Pred dvema mesecema pa ji je soprog umrl ter zapustil lOo milijonov premoženja. No, največ so podedovali otroci iz moževega prvega zakona Vdova pa je dobila 10 milijonov, katere pa izgubi, kakor hitro se zopet poroči, Česar menda ne bo storila.
* 12leten Otelo. Iz Ne\vyorka poročajo: John Ralfa, 12leten deček se je zaljubil z vsem žarom v svojo 141 etno so-učenko Evo Jacobs. Ko se je nekega dne dala Eva spremiti od nekega dmzega dečka, bil je mladi nje Čestilec ves iz sebe. Zahteval je od oboževane, da mu obljubi, da ne pojde nikdar več z nikomur družim iz šole kot ž njim. Toda Evica mu tega ni hotela obljubiti. Ko je šla naslednjega dne zopet z nekim drugim svojim součencem, ustrelil je John Ralfa, kateri je stal na preži, s puško nanjo ter ji tako obstrelil roko, da so morali mladi deklici odrezati dva prsta.
Književnost.
— „Slovenka" prinaša v 9. zvezku sledečo vsebino:  Mokriška:   0 Veliki noči
— pesem. — Zagorska. Pesem — pesem
— „Z" : Telegrafistka. — Češki spisal S. Čech: Signorina Gioventu. — Kristina: Pozna je ura — pesem. — Ljuba: Nekoliko besedi o narodni noši. — Feodora: Resurrexit. — E. K.: Izza plesa. — Zorana: V zimi — pesem. — Književnost in umetnost. (O. Zupančičeve pesmi.) — Razno. — Doma.
— ..Popotnik" ima v Št. 9. sledečo vsebino: I. Še nekaj najnovejših grehov v zgodovinskem pouku. (Drag. Pfibil). — II. Iz duševnega življenja otroškega. (L. Čer-nej). — III. Položaj štajerskih učiteljev.
(V. Strmšek) — IV. Vročinske počitnice. (Ant. Le bani. — V. Listek (Od povsod). — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in razne vesti. — VIII. Natečaji.
— Izvestja ,,Muzejskega društva za Kranjsko". Vsebina 2 sešitka: 1. Simon Rutar: Rimska cesta „AquiIeja — Sisciv". 2 Iv. Vrhovnik: O Valentinu Vodniku. 3. Fridolin Kavčič: Znameniti Slovenci. Mali zapiski: 1. Iv. Vrhovnik: Francoske ženit.ve v Ljubljani. 2. A. Aškerc: Slovenski prisegi iz ljubljanskega mestnega arhiva. .'> Iv. Vrhovnik: Slovenska pesem pri vstajenju pred dvesto leti. 4 Iv. Vrhovnik : Frančišek Juliani.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 13. maja. Abstinenca levičarjev v nižjeavstrijskerri deželnem zboru se nadaljuje, ter so se ji pridružili le nemški nacijonalci in veleposestniki. Zadnji so izjavili, da ne pridejo prej, dokler ne izda deželni maršal princi-pialno izjave o bodočem svojem postopanju. Antisemiti 80 imeli danes mnogo truda, da 80 mogli nadaljevati obravnave. Nad jedrio uro je trajalo, prodno bo zbobnali skupaj toliko poslancev, da so bili sklepčni. Potem sta govorila posL Scheicher in dr. Lueger sila ostro proti upravnemu .sodišču.
Dunaj 13. maja*. Nagodbenc konference se bodo — tako poroča „\Vr. Abcndblattu — prihodnji teden nadaljevale V to svrho odpotujejo 10. t. rn. v Budimpešto ministri Thun. Kaizl in J lipauli
Dunaj 13. maja, Drugi podpredsednik najvišjega sodnega dvom, dr. Krnil Steinbach, bivši finančni minister kabineta Taaffe, je imenovan podpredsednikom državnega sodišča.
Dunaj 13. maja. „\Viener Tag-blatt\ ki je sicer precej moten vir, poroča, da bode G1 e i s p a c h v kratkem vpokojetL
Dunaj 13. maja. Ministerski predsednik, grof Thun se je odpeljal k svoji materi na Moravsko ter se vrne v ponedeljek.
Dunaj 13. maja. Avstro-ogerski zastopniki na mirovni konferenci v Haagu odpotujejo jutri.
Trst 13. maja. „Piccolo" poroča o veliki defravdaciji v pivovarni Drehorja. Erar ima 22.000 gld. izgube. Preiskava se je začela.
Krakovo 13. maja. „Czas" do-mentira najodločnejše vse vesti, da je nastala v avstrijskem kabinetu kaka kriza ali da se je pojavila na desnici nesloga.
Budimpešta 13. maja. Po revueji tukaj snega vojaštva je sprejel cesar v IV4 ur^ trajajoči avdijenci ogerskega ministerskega predsednika, pl. Szella, za njim pa takoj grofa Golucho\v-s k e g a,
Peterburg 13. maja. V Nikola-jovu so nastali veliki antisemitski Izgredi, katerih se je vdeležilo okoli 5000 ljudij, večinoma delavcev. Nad 100 hiš Židov je bolj ali manj poškodovanih, več Židov je bilo ranjenih, jednega so izgrednika ustrelili ter odprli štiri grobe.
Darila.
Uredništvu našega lista jo poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod K luka v Kamniku 14 K. nabral na odhodniri gosp. P rim o ž ič a darovali samo pravi prijatelji n.K'tMvi. z vsklikom: „llodi srečno, ostani večno domovine svoje zvesti sin!" — G. Tonioa Maj-zeljev a v Belioerkvi 2 K 68 vin., daroval neimenovan požrtvovalen rodoljub. — Skupaj 16 K 68 vin — Živeli darovalci!
Za Prešernov spomenik: G. Pavel Je rove c, c. kr. fin. komisar nabral v veseli družbi pri g Perhavcu v Vipavi 20 K. — Živeli darovalci in njih nasledniki!
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego ,,Mo]|-nvo francosko ž^nnj«- in nol", ki jo takisto bolesti utešujoče, ako bo namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. i'o postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOI.L, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno ne pošiljati. 6  (69—8)
Posebne antiseptične prvine praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragnar-Ja v Pragi
prouzročujejo jako dobre uspehe pri celjenju raznih ranjenj in eluži to sredstvo ob jednem v varnost ran in za odstranjenje vsacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domaČo sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le karnah, Olej inserat. b
Zavarovalne vesti. C. kr. priv- zavarovalno društvo
Rinnione AAriatica di Sicnrta
v Trstu.
Iz poslovnega poročila, katoro m je občnemu zbom dne 27. aprila t. 1. predložilo, posnamemo sledeče važnejše točke:
Sekcija zavarovanja na življenja sklenila je leta 1898 zavarovalno glavnico v vrednosti gld 15.011.027. — Zavarovane gi>t>>vine je bilo koncem leta 1898 okroglo 961 , milijonov goldinarjev glavnice in gld. 286,357
— letne rente. Tnunijskih dohodkov bilo je gld 4,007.583 — Izplačanih je bilo pri zavarovanju na smrt in na doživetje gld. 1,800.286 — razven te svote pa je bilo rezerviranih še gld. 820.669 — za slučajne škode Premijska rezerva in prenosi znašajo gld 24,516.640 -.
Premijskih dohodkov v oddelku zavarovanje proti elementarnim nezgodam požarom in poškodbam pri prevožnji, bilo je  gld. 7.751.745.
— vzvratna zavarovanja so veljala gld. 8}646 7»'»9 — za škode izplačala 88 je — odstevftl vzvratno zavarovalna deleže — svota gld. 2.H83.738 — /a dne 81. doeetnbra nerešene Škode znaša rezerva čisto gld. 441.105 — Premijska rezerva požarnega oddelka zvišala se je tudi v temu letu in ne samo v primeri z večjimi premijskimi dohodki, temveč tudi pereentualno: taista znaša odštevši vzvratna zavarovanja gld. 2.300.938 — prevožnjega oddelka pa gld. ooor,7
Leto 1898 bilo je v elementarnih zavarovalnih oddelkih še bolj neugodno, nego pretočeno leto; konečni zaključek bilance pa zamore vse jedno vsled dohodkov vie nabranih precejšnih rezerviranih zakladov, ter po voljnega izida kupčije pri zavarovanju na življenje zadovoljiti. Po odbitku gld. 200 000 — kateri znosek se bode za ustanovitev nove rezerve za znižanje obrestne mere porabil, in daljnih gld. 40.000 —. kateri so se za v letu 1890 zapadle davke reservirali. ostane, ako se prenos dobička iz leta 1897 v znesku gld. 5.020 — priračuni. — prdbitek v znesku gld. 410.579 —. Od tega izplačala se bode po pravilnih odroditvah — kakor v prejšnjem letu dividenda gld 75 — za vsako delnico.
Različne rezerve so se zvišale leta 1898 za gld. 1.942 918 — in znašajo koncem leta vsled tu predložene bilance gld. 29.146.930 — od teh je gld. 25.148.835 — in sicer čiste t. j. po odbitku deleža za vzvratna zavarovanja gld. 3.048 343 — pridobitne rezerve in gld. 949.745 — rezerve za kurzne razlike.
Glavni zastopnik za Kranjsko
je gospod (908)
predsednik trgovske in obrtne zbornice, deželni poslanec, posestnik in veletržec v Ljubljani.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 7. maja: Alojzij Petrič, hlapec, 22 let, KonjuSne ulice fit. 9, srčna kap. — Vida Golob, trgovčeva hči, '.'> leta, av. Jakoba trg št. 10, vnetje aopil.
Dne H maja: Art.nr pl Folakov.skv. c. kr. dež. vlade veterinarski koncipiat. 45 let. ReHljeva <:esta št. 11. pljučni edem — Helena Marn. po* sestnica, 63 let, Hradeckega vas, It. 16, srčna hiba.
Dne 9. maja: MarijaOrnan, sirota, Poljanska cesta St BO, legar. - Stanko Celarc, hlapcev sin, 41 a mes., KonjuSne ulice St 9, kron. črevesni in Želodčni katar
Dne 10. maja: Anton Novak, paznikov sin, 2'i» leta, Vodmat St. 43, Skrofuloza. — Milan Urhančič, vrtnarjev Hin, 6 let, Poljanska cesta St. 03, je utonil. — Marija Vidic, kuharica, 78 let, Poljanska cesta St. 18, naduha.
V deželni bolnici:
Dne 8. maja: Alojzij JczerSek, ključ, pomočnik, 20 let, vnetje trebuSne mrene
Dne 9. maja: Ivan fjrizon, delavec, 63 let,
Meteorologićno poročilo.
VUiua sad morjem 806-3 m.   Srednji sr»0nl tUk 7.n. ij ram.
	Cm o pa	, Stanje
		: baro-
ss	sovam*	metra
		j v mm.
Vet. ovi
Nebo
11
lat
12. B. zvečer
13. 7. sjutraj 9. popol
7344 736 H 7861
12 1   si. sever jasno
10 7 brezvetr. skoro jas.i ^ 200 sr. zahod del. jasnoj
Srednja včerajšnja temperature 14 4°, nor-male: 13*7°. -Včeraj popoldne po 4, uri kratka nevihta a točo.
ZD\3.zia.J3^a. borza
dne" 13. maja 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 101 gld. 10 kr.
Skupni državni dolg v srebra tOB , 45 „
Avstrijska zlata renta   .... 119 . 65 H
Avstrijska kronska renta 4", .   . 100 , 35 „
Ogcrska zlata renta 4%.   •   • 119 » 55 „
Ogerska kronska renta 4° „   .  . 97 , 30 ,
Avstro-ogerske bančne delnico 920 „ .
Kreditne delnice....... 859 „ 60 ,
London vista....... 120 „ 47', »
NemSki dr2 bankovci za 100 mark 58 , •§*,,«
20 mark.......... 11 n 78 „
2il frankov......... 9 „ 56',, „
Italijanski bankovci..... 44 n 80 ,
C kr. cekini........ 5, 68»
p.,5T Vsa vrednostna papirja preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Salenburgove ulice 3. Srečka na mesečne obroke po 2, 3, 6—10 gld.
Potrtega srca naznanjamo v svoji sni žalosti vsem sorudnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Boga vsemogočnemu dopadlo k sebi poklicati našega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta, strijca, tasta in deda, gospoda
Ivana Dominika
okrožnega zdravnika
kateri je danes ob polu 3. uri popohidne, po dolgi in zelo mučni bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, v 64. letu starosti mirmo v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega nepozabnega ranj-cega bode v nedeljo, dne 14.. maja, ob polu 5. uri popoludne iz hi5e žalosti.
Sv. ma.še zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Frančiška v Železnikih.
Preljubljenega nepozabnega ranjcega priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in pobožno molitev.
V Železnikih, 12. maja 1899.
Emilija Dominik roj, VViedermann, soproga. — Delca omot. Košmelj, hči. — Luka Košmelj, zet. — Viktor Merxel, nečak. — Marija Herxel ruj Dacar, nečakinja. Toni, Minka, Vida, Jelica, Viktorija, Viktor, Maks, umiki in umiki nje. (024)
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja, Izkazanega nam ob bolezni in britki izgubi preljuliljene, nepozabne soproge, oziroma matere, gospe
Josipine Može roj. Suša
izrekamo* tem pot«>m vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in sploh vsem, kateri so nam v teh britkih urah na katerikoli način lajšali bolesti, najpriardno zahvalo. Osobito se pa zahvaljujemo slavnemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo in obilo ji izkazano poslednjo čast k zadnjemu počitku.
(922) Žalujoči ostali.
Pomladno zdravljenje.
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na     (36—2)
MSI
SMS
naravni
alkalicna kislina
kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za
predzdravljenje rljine toplice, Franzensbad
in druga od zdravnikov priporočana zdravilišča.
Citraši
ter vsi oni, ki se žele z malimi stroški kot samouki gotovo in temeljito naučiti igrati na citre, se s tem uljudno pozivljejo, da blagovolijo svojo č. adreso naznaniti po poštni dopisnici podpisanemu, ki jim bode doposlal brezplačno in franko obsežen popis novosti in pregled najboljših učnih pripomočkov za citre. — Naslov: Josip Sorg v Zagrebu._ (864-2)
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobo vsacega 'Rtanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludvvig Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (455—10)
♦♦»♦♦♦♦•'■■i •*>
Slavnemu občinstvu, po-
Ji jj\        sobno gospodom gostilničar-7v^—« Tem   priporoča podpisanec t svojo izborno sodovico, na-
X   ty^ /£Jt\ pravljeno iz vode iz mest-
•        mmtL nega vodovoda ter z ogljeno
kislino (Kohlensaure), koja je priznana kot najokusnejša in najzdravejsa. (43—19) Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vaikdar točne iu vestno postrežbe, prosim za obila naročila ter beležim najudanejSe s spoštovanjem x
i Gašper Bolte,  izdelovalec ♦ sodovice, Rimska cesti it. 10.
Gostilna
v najlepšem kraju na Gorenjskem, katere glavni promet je čez poletje s tujci a«? odda na račun. Posebno priporočiti bi bila kaki podvzetni, zmožni kuharici
Več se i/ve pri g. fcVIii*, f-o»p«Ml-•ke ulice nt. a v Ljubljani. (020-I)
Cas. kr. lutrijski dfc ertHM ttltnici
Izvod iz voznega reda
veljaven o« dne 1. maja 18SS. let«. Odhod Is LJubljane jul. kol. Proga ees Trblt. Ob 12. uri 5 m. po noci osobni vlak v Trbil, Iteljnk. Celovt c, Franaensfeste, Ljubno ; čez Selzth.il Ausse, 151, Solnograil; čez Klein Reiflm* v Sterr, v Line, na Dunaj via Arnstetteu. — Ob 7. ari f» in. zjutraj osobni vlak v Trb i, Poutabel, Beljak, Celovec, Fran-zenBteste Ljubno, Dunaj; čez Selzthal T Solnograd, Klein Reifbng v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Franrove vari, Karlove vari, Praga, Lipsko; tez AuiBtetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m dopoldne osobni vuk v Trbii Pontabel, Beljak, Celovec, L.ubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri I m. popoludne nnobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; tet Selzthal v Botaograd, L nd-Gasteb,, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reinmg v Steyr, L'Ofl, Budejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Fraiuove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsti t, ii Ob 7. ari P) min. zvečer os »biii vlak v Lesc« - Hled. — Proga t Novo meeto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti tiri 54 m. zjutraj, ob 1 uri ii in. popoludne, ob *>. uri r>f> m zvtčer. Pribod v LJubljano j. k. Proga Ii Trbiža. Ob 5. ari m, zjutraj osobni vlak z Duna a via Anistetten. Solnogrtida. Linca, St>yra, Islat Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste O^ 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Lesec Bleda. — Ob U uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstett-n, Karlov b varov, Heba, Marijinih varov, Pl'.nj.i, Budejevic. Sidnograda, Linca. Steyra, Fan/.a, Oei.eve ('uriha. Bregenra, Pomosta, Zella ob jezeru, Lend-G^teiua, Ljubna, Celovca, Linca, Pmitubla. — Oi 4. uri f>7 un popoludne osobni vluk z Ovitiaja, Ljubna Selzthala. Be'j;tka, Celovca, France sfesta, Poutabla — Ob 9 uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prate, Fran«:ovih varov. Karlovih varov, Heba, Marijin h varov, PD.nja Budejcvic, Linca, Ljubua. Beljaka, Celovcu, Poutabla. — Proga lx Hovea;a meata In Ko* oevja. Osobui vlaki: Ob h. un || m. /.jutraj. ob '2. ari ,5 i m. popoludne in ob S. uri 4M. m zvoćer. — Odhod ls LJcblJaae d. k. v Kamnik. Ob 7 uri 'Ji m. zjutraj, ob 2. uri 5 w. popoludr.e, ob tt. uri 50 m. in ob 10 uri X6 m 'ivpćer, poslednji vlak le i b ned< ljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano d. k. 11 Kamnika. Ob 6. uri 5 i m. zjutr j, ob ti. uri 8 m. dopoludne, ob G. uri 10 m. in ob 9 uri 5f> m. zve'er, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1)
Lattermannov drevored.
Opično gledališče
pod vodstvom ravnatelja Josipa Splnetto. Danes v soboto 13. in jutri v nedeljo 14. maja
neprekljlcljivo zadnja 2 dneva-
Danes 2 veliki
gala-predstavi
z povsem novim vzporedom. 011) Začetek ob polu 5. in 8. uri zvečer. Jutri v nedeljo zadnje
tri velike predstave.
Prva ob polu 4., druga ob polu 6. popoludne. Predstava v slovo ob 8. uri zvečer.
Odlikovan na razstavah: Velike Mežirice, Holeftov, ProStejev, Prerovo, Tifinov, Humpolc.
Potrebna in koristna darila za _vsako priliko!_
Čelkl kridanakl speoljalsl zavod ta platno 1
H\u\l k avojlra!
Viljem V.Vejman
izdelovalec platnenega, pavolnatega in da mastnega blaga
▼ Prostejevem na Moravi
priporofia laatne tknlrie latlelk« na roko po zmernih cenah in najboljši kakovosti : celuplatneno ilomaee In beleno plutno vseh sirokonti in finosti, platao aa iilitht« do 24« cm., lUnanle i gradle, namizne prte in blago, obrisacu, nervijete, belo in barvane za ti, 12 in 24 oseb, otirace, platnen in pavolnat kanrf.s, lobce, bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet in angin za sipko, oksford, krizet. oblečut pridni arflr in Aolako blaao ta dainske obleke, plntnm pa volna t a, ruska, za simnice, Blamnike, zastore itd, trilhe, Aifon, floridas, kreton, pike, barbent, satin, brilantin itd., itd.
Ugodna darila TjfcJl        (196#—49) IfJST in potreba ia gospodinjstvo.
l^tiHtiii l^dulolc.
Trgovcem se blago ne pošilja. Kot strokovnjak in samoizdelovalec lahko najbolje postrežem. Vzorci in ceniki na zahtevanje. Naročeno blag-o poillja ae
le po pofttnem povzetji.
Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom.
Oprema sa nevesto od 5u gld. do 2000 gld. en vedno v zalogi.
Proinja našim čč. gg. naroixiik4m in bralcem!
Komur je znano, ali kdor more poizvedeti, kje biva gosp. Franc Hrustelj ■ svojo ženo Ano, rojeno Stergir, in 17 let staro Marijo Stergir, iz Sentlla pri Turjaku poleg Slovenjoga grade« doma, po poroCilu dotičnega občinskega urada delujofi kot premogar v Trbovljah, kar pa ta občinski urad zopet zanikuje, naj to Človekoljubno naznani uredništvu ..Slovenskega Naroda". Morebiti dela iskana rodbina v kaki drugi premogovi jami, kje v Hrastniku, Zagorji ali tam kje v okolici?
Svet na prodaj
▼ IJ ubij »ni 350 kvadratnih sežnjev la stavbo.
Kje? izve se v Florijanski ulici ftt. 28 v gostilni. (800-3)
Gospodičina
blagajničariea in ob jednem izurjena prodajalka, ieli vstopiti v službo v Ljubljani.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (889 - 4)
Šivalni stroji
se dobro in po ceni popravljajo.
Soteska št. 6, na dvorišči. (908-2)
(Eisenschimmel) (894-2)
lepo raSoen, 4 leta star, 16'/, pesti visok,
se proda po primerni ceni.
Vidi se ga lahko v Virantovem hlevu.
Na Jezici blizu Ljubljane odda se takoj v najem      (sos 2)
popolnoma z vso opravo urejena
prodajalnica.
Več pove Miha Kralj, Jezica it. 56.
Posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice it. 6 <m7>
lioe nujno: Sekaj natakarlo na raftun (poletna podjetja) taboren aasluiek, plaellno natakarloo aa Polj (aa neki hotel) la na Hrvateko, 3 aedede la aarvlr-bla^ajnldarloe ▼ Zagreb, blllne ca LJubljano, t*6 deklet aa rasne dela sa de telo, oro toliko knba-rl«e aa Oorenjako Itd. Ved ■ e lave Istotam.
Vojaška baraka
zgrajena kot izboren ,RiegeH>au" na TržaSki cesti, v najboljšem stanu, z 770 Q metrov zazidane površine, jako pripravna za stanovanja se proda ali cela ali pa v 3 objekte razdeljena, od katerih se 2 objekta oddasts največ ponujajočemu. Ako bi gornja ponudba ne ugajala kupoželjnim, se bode isto;am prodalo več oken, vrat, kamnitih stopnjic, lepih švedskih lon'enih in železnih peči. (92i)
Razjasnila o ceni daje Josef Lehner, mostni tesarski mojster, tam se lahko tudi vpogledajo načrti.
effolandsko** ameriška črta.
Paniki vozijo po I krat de Škrat aa t*4>a
iz Rotterdama v New-York.
Pisarna is kajuta: 1>iiiimJ, L* Kolovrratrlna; t.
Pifaraa u etdkrtT: Dunaj, IV., WtyrlR|*rg. 7 A.
I. kajnta:
Od I, aprila do 31. oktobra . . mark 3S0—400*)
„   I. novembra do 31. marca .    a    230—S20
II. kajnta:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 300
„   16. oktobra do lil. julija........ ISO
') Pu legi Is velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (060—0)
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaoh) na Koroškem
bo priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših Biatemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- i deluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puike ao na c kr. preskuse-valntci in od mene preskusene. — Iluitro-(114) vaat 08BU1 ititsnj. (18)
ieeeeeeeeeaeeeeeteieaaeeaateeee
Otročje f vozičke
priprte« pa iijiiiji eni
J. J. Naglas
LJubljana
Turjaški trg st 7.
Čokolada
i
(198-16)
SUCHARD
I
Povsod M na prodaj. *
Cacao
I
Nobeno sredstvo zoper ksielj ne presega.
Kaiserjevih prsnih bonbonov.
OQAO notarsko poverjenih spričeval do-4fcOWw kazuje aoi«vsiS|»eh pri Itaaiju, BiH pmv«»II, k »M.ra, aau.ll Maja. BBS Cena savojcka 10 kr. in 20 kr. BSB V L|t«a>ljMl se dobivajo v toSvaral »,!»■"• mlotem orla'* pri železnem mostu in pri U. pl. Trakucsjr.Je. (1650—24)
Tini um
iti
MERIK
tmrii listi i
O.
Kralj, bsJgiJski postni parni*
Bed Star Liiie iz iitiiriu tarailoit t Novi Jork in Filadelfijo.
Koncoaijovene od vle. e. kr. avstrijska vlade.
Pojasnila daje radovoljno
Rod Stav Linie
Dunaj, IV., VVledner OUrtel atev. 20
ali pa (812-40)
Anion Robe le
Kolodvorsko ulica stav. 29 v Ljubljani.
Zajamčeno iz pristnega vina
izdeluje
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu (8* 2
tovarna za vinski jesih, gorčico, likerje in žganje.
Dobiva se ▼ vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Amaterska fotografija.
Ta mični sport naj bi danes ne manjkal v nobeni rodbini, posebno, ker se nam je posrečilo, dajati jako praktičen in porabljiv aparat, imenovan „^dTlreOs:©!©**, za minimalno ceno 3 erld.
1 «A#JMA1-^1 AJd
WW
obseza Čedno rodSn.© 3sso.xza.oro z optično lečo, vizirno ploščo, kaseto, z vsemi (porabnimi) kemikalijami, suhimi ploSCami, tremi kopalnimi skledicami, kopirnim aparatom, svetilko za temno sobo, bliskovimi suhimi ploščami in kopirnim papirjem, vse to v lepem kartonu, in velja, vštevši vse gori navedene priklade, v provincijo s"ia.. 3-3© franko po povzetju. Uporabljiv za turiste, kolesarje, slikarje, kakor tudi za dečke in za dekleta.   Lahko umljivo navodilo je priloženo. Dobiva
se po znani hiši (BG7—2)
Dunaj, II., Praterstrasse Nr. 16.
Dirkališče slov, biciklistov.
Od sobote 13. do uključno ponedeljka 21 maja t. L
Vas Šilukov iz Sudana.
Moški, ženske in otroci.
Izvajanja njihovih domačih ieg in navad ob 3 , 4., 5. uri ;popoludne in ob 6., 7. in 8. url zvečer.
Odprto od 10. ure dopoludne do mraka. (897—3)
Vstopnina SO lir. Vojaki do narednika ter otroci 15 kr.
St. 149 Tr.
Razpis službe.
(925-1)
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je popolniti službo
knjigovodstvenoga praktikanta
s letnim adj utoni 480 gld,
Za vsprejem v službo pri mestnem knjigovodstvu se zahteva dokazilo o vspešno dovršeni nižje) gimnaziji ali pa nižjej realki in pa o vspešno napravljenem izpitu iz državnega računstva. Prednost se pa pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko Solo z dobrim vspehom.
Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računstva, morajo pa ta izpit najpozneje v teku enega lota po vsprejemu popolniti, sicer se jih sme iz službe odpustiti.
Zaprisežejo se šele potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopu pa obljubijo le molčljivo8t.
Povišba aH napredovanje sta pred vspešno prebitim izpitom nedopustna. Prošnje je vlagati pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje
PST do 20. maja 1899 ~££q
ker bi se poznejše prošnje ne upoštevale.
I>Xo«tni  magistrat ljiit>lja.nslii,
dne 11. maja 1899.
Nadaljne specijalitete:
risalno in kopirne tinto.
Vodovarno
mazilo za usnja.
Pat. ohranjevalo za podplata
„Vandol".
Kovlnaka snažllna paete in anaiilno milo aa arebro In alato. Laki aa usnje. Patentna maaalna krtača a „Nlgrette" tekoča maallo aa črne In barvne davile gQ kr.
Najbolje črnilo sveti!
Kdor hoče svoje obutalo ohraniti lepo bleščečo in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za lahka obutala aamo (190—15)
Fenolendt creme za naravno usnje.
Dobiva ae        c. kr.   j^fr   priv. povodi.
tovarna ustanovljena 1838. Ista na Dunaji.
TovarniSka zaloga: Dunaj« I., Sohulantraiai 21,
i Farnalaadli
.Radi mnogih poanemanj brea vrednota) paal naj as natančno na moje Ime
L Lbsbf oMi2 za turiste. Prisn.no najbolji* sredstvo »roti kurjim oea-	
bb aar	Olavna zsloga: L. Schvenk-ova lekarna i      DnnmJ -Msldllng. S8: Liiser-j«T»^ 1    Dobiva ae v vseh lekarnah. [V Ljubljani: M. M.rdetschlMg.r, |j. Mayr, 0. Plccotl. V Kranju: 1               K. ievnlk. (9—19)
par o<3- i^tat ieee. aa« Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
hi J. iskui.no  na klinikah in od mnogih praktičnih (drarnikov, na 1. T Aaatro-Otferaki,  n»|io tufli r Nemiiji, K .-   . balkanakih draavah, .Švici itd. proti pollnim bolrmim, ilaati proti
TMke Trste spuščaj e m
nporahlja a najholjiim aipahom. (TlfeMI \.-tj>-t        i kotranoTSga mila kot 111 wi i -111 • ii> !/■» armUtva mm odatranjanj« luakimc na tflavi in v hradi, aa . »■ in Ue.in-
»••ka. i j • < polti j. aploin'> jirianan. I;~i'frj< r.i kotranovo milo lina r a.)ii 40 otlutotkttf I' a-tir<m ktilrntut in aa raalikuje l.iattnno od vaah ilniKih mil, ki ta nahajajo v trnovim lia is pmln mtrjtarijnm 'r utoni, taht.raj iarcc.no Hrrffrrjrvo kotranovo *n((o, in pazi na iraveri natliojenu »ar-atveno cnamko.
Pri  nrm<lrn»ljii ih ]*»ltnih 'mlazni It ae na maato kotram.vei{i mila a u.pehom uporahlja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kut hinmjr kot m novo »ti/« aa odpravljanja
nesnage s polti,
614-4»
proti  apiiacajem  na   polti in   kIuvi  pri otrocih, kakor   tudi kot nenadkriljeno  ku.inetiriio tnilo  *d  umivanjv in  k»i>nt»jr »« rmtkttatijo i u'../ iluli
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katarem jh 3ri oilat       min in ki je fino parftimovan'i.
Cena komadu vsake vrst« z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Itvrffrrjf^rih nu-flirintik»»-l.t»*tn*tlr-nih mil B.alucijo, da na nju poaulniu u|>oz»rjut lir »»rnitr-milo aa lino polt ; • nI,i, milo i« prikn . /,</c'..,/>/.tulio tu uglajeni, polti pri pikah valed kos in kot raakusujuve milo; Jlrrffei-Jmo ntnr*kovu-i{/iamto mitu »a titnimrt/f in Utltrto, HrToerirvu milo ta urtiin Dlrorjo dobo ■ - ktf.)
Bergerjevo Petrosulfo-miio
proti rudečioi ohraaa, rudecemu DOM, iipriaču in aklenju koie>; e*ii/o a« jtif/r r oltram jako ućinkujorr , trtjih-Homlrrno milo proti zukosiiini črvom in neuiatoatlm obrasa j tttniitmko milo /a potne noge m proti iipudanju laa.
Bergerjeva zobna pasta v tubah,
najbolji, aredstvo as oiacpiijn »ob, it. 1 za normalnu zobe, it. 3 sa kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Jterf/i-rji-rih mil ae najde vb. potrebno v uavudilu o uporabi. Zahtuvujte vodno lin [/'i ■■»•»'« m »In. ker je rouogo ničvrednih imitucij.
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. : T. ll»}r. H, i*lt««.li. J. NioiindM m i |>l. i riiH<><r.t-|H. dalje |akoro v vaeb ru.it  ua Kruujakem. Ni debelo:
O. Hell Jk Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
RestaTracija „Pri levu"
Prešernove ulice it. 52
odda se takoj izurjenemu gostilničarju na račun ali t najem.
f879—2)
Marija Borštnik
poaestnica.
Največje skladišče
raznega semena
in sicer
velikanske pese
potem nemške, štajerske, inkarnat, turško in travniško deteljo, raznih vrst pes-
noga semena, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike ; velika izbera semena aa salato, kumare, peter-silj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelonjad.. — Proseč mnogobrojnega poseta
(3'U—25)
Peter Lassnik.
Odprtje ♦ ♦ ♦ ♦ -z vojaškim koncertom
Koslerjevega vrta
največjega in najbolj senčnatega vrta v Ljubljani.
Ob jednem se naznanja, da bode tam vsako nedeljo in vsak praznik koncertirala vojaška  godba si. c in kr. 27. pespolka.
Toči se najboljše KoBlerjevo marčno pivo.
Za dobre pijače in solidno jiostrežbo se bode najbolje skrbelo.
Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina prosta-
Za mnogobrojen obisk prosi (926) z vele8poStovanjem
Štefan Franzot, restavrater.
Omnibus na Lavrco
prične prevažanje od Sv. Jakoba trga jutri, dne 14. t. m., ob
znani uri in po ceni
vsako nedeljo in praznik.
■V Omnibus je ustanovljen samo za obiskovalce
letovišča „Lavrca". 023-1)
' firme
Kastner & Ohler, Gradec
razpošilja
štajerski in tirolski loden
(644-12)
135—140 cm Birok, 136, 215, 240, 369 kr. m. Te kvalitete so preizkušeno dobre in so posebno pripravne za
pralztlčnsi In elegantna oblačila.
Crno in modro češljano blago, ktaukdT chevioti, v ^^^^0^2 e^
itd. itd. le v najboljših kvalitetah. Vzorci brezplačno in franko.
--- ^---- ----O    '       "*a%M ---■ —
Hodno blago, sukno 2a livreje in vozove
.••J/^ Štajersko deželno zdravilišče
-JC. KOPEL -+,rC-
KRASNA L E9A 1
'Jdobrtos^no m ce/7eno pofefno b/vaZ/šče '
Sijajni zdravilni \A želodca.jefer. ledvic uspehi pri bo leg ni h •    m sopilmh organov .
tetcvnoz.nan/d/k.-thčn/ ;ns<y//mčnr vre/c/  \TfiM£ELSt(t-in
\STYR/A-\/REl£G.
V.'.dkovrsfna zdravljenja. Prospekte pošilja bre/plačnerovnaleljstvo
Pristno
domače žganje
staro slivovko.droženko in tropinovko, fini brinje vec in borovnice vec
kupite pri tvrdki
Kavčič & Lilleg
v Prešernovih ulicah.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
Je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnega rabljenja so posebno priporoča, kdor hoče •am lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih bar1 vah (prav kakor oljnato barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). Uzorci lavlKiratzija. lxi navod ratol dLoloo mm -v -vmm2x as»lee*av3x.
Dobiva ae v Ljubljani pri Iv. Luckmann-a FRAN CHRIBTOPH
nasledniku Antonu 8taoul-u; v Kranju pri izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega {502—3) P. Dolenz-u. svotlega laka za tla, PRAOA A BEROLIN.
Mehanični mlin
na valčke
se odda za več let v najem.
Zmleti se more do 100 vagonov pšenice na leto, kar se lahko dokaže. (878—3)
Mlin je četrt ure od mesta Ljubljane in šele pred 12 leti na novo opravljen.
Natančneje se poizve pri posestniku
Jakobu Travnu
na Olincahpri Ljubljani.
i Ivan Kordik
* Ljubljana, Prataian ulica iti*. 10—U
^ priporoča svojo bogato zalogo
< jedilne priprave
J nožev, vilic in žlic Iz britanjskega jekla, 4 tipate ali alpake-arebra priv. dunajske to-varne „W. Bachmann A Comp.".
4 Na izbero so tudi
J žlice iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej. A ilifiice „     g     12   „    „   „  220 „
Stanovanje
4 sobe i. t. d. i. t. d.     odda sa mesec avgust t, 1. (901-2)
v Kolodvorski ulici it. 11.
<
4 —-
Namizni svečniki
iz alpake, cisto bale kovina, USU
^ par 21 cm visokih gld. 2—,
2 Prav ceno" se dobi noll In vilice z roženim f, (599—1»)  ali koščenim ročajem.
spomlad
priporoCa
AVG. AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cista 9
poleg „Flgovoa"
8svojo t>o|gstti> asaloafo steklenine, porcelana, ___1     XI— !iJ
Bogato zalogo vsakovrstnih
(814—5)
palic
kakor tudi
za gospe in gospode ima po nizki ceni
Ivan Kordik Ljubljana, Prešernove ulice 10-14.
zrcal, šip iid
posebno pa
v mestu in na deželi
(«D8-aO)
kozarci in steklenice
po selo niskih oeheh.
Patentira lično steklo
najboljši materijal aa gornje avltlobo, tla, tovarniška okna, razne debelosti, plošče do lTbOmetr. Posebne prednosti: Največja varnost proti zdrobljenju, proti prodrenju in prebitju, nadležne žične mreže so na« potrebne, varnost proti ognju Je Jako velika, tudi če aa zlomi, ostane goato, ker žiCna vložka drfi skupaj steklo, luč prodira Jako lahko, ia doslej nepoznan lućni učinek. Uporabljalo se je z najboljšim uspehom pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah. Mnogobrojne spričevala, prospekt) m vzorci so na razpolage. (318—7)
TUte steklene plolfle srn hodilns tla pri forajin svltlobeh.
Za razsvetljenja prevoaov, podzemskih hodnikov a|i prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko aH a raznovrstne izdelanimi
površinami, belo, ne pol belo (okolo 90 */. ceneje nego navadno surovo lito steklo) in v barvah s iiCno vloiko ali brez njo.
Stakleni stnftniki in ste
v najraatttnejBln ot
Aifln-tttiltoift Ur iaMatftit
vorm. Frladr. aUeaaeata, Neusattl bal Clbogen (BOhmen).
Drogi Izdelki: Steklenice vseh vrst, atekle-niCnl samaikt, a teklo v ploščah, belgijske in nemške vrste, vlito in prešano steklo, patentovane Črke is preeanega stekla.
i zarazni strešniki
in velikost*
Bišu v Pralahst. 3
na oglu, tik Karloveke cesto, z lepimi stanovanji in prodajalno, z vrtom in velikim dvoriščen ae radi bolezni prode.
Vpraša naj se iatotam. (Ooo—i)
V industrijskem kraju blizu Ljubljene ss odds
prodajalnica
z opravo takoj v najem. — Ravno tako se odda
gostilna
z oprave In vrtom, kegljiščem, hlevi in skladisesm. — Poizve" ae v upravništvu „8Iov. Naroda**. (883—3)
«r Obleke zastonj
se ne dobivajo nikjer, pač pa se lepe, elegantno in solidno izdelane
obleke za gospode in dečke
kakor tudi 909— 1)
-= damski krogeljci, jope in bluze =-
prodajajo po
čudovito nizkih cenah t nalogi «7. jrSXSXa-za.sk
na Starem trgu 30-32, v Plaveevi palači
'jj^ji^Jjir^ir^'r^ir^r^ir'^r^irJjirJiir-'lir-'iir-ii'r> r-VJ.jrhirJ»čJ/rr:'f,rJ
■H
M Pf
a
O tO
mar Narodna trgovin«,
M. Zargi, L j ubijana
Največja izbor
kravat od 15 kr. naprej, različni ovratniki od 12 kr. naprej, bele srajce, spodnje perilo, moderci, obleke
za dečke, vse po
dalje velika zaloga
različnih vencev in šopkov itd.
PŠST Ceneje kakor drugod. ~££Q
o
M H*
i
O &
P
o
Kranjsko društvo v varstvo lova.
VII. rednemu glavnemu zborovanju
ki bode
v nedeljo 28 maja 11 ob 3. uri popoldne v restavrantu „pri Maliču".
Dnevni red:
1. ) Računsko poročilo za leto 1898.
2. ) Poročilo revizijskega odbora.
3. ) Volitev Štirih odbornikov.
1899.
4.) Volitev revizijskega odbora za leto
5.) Posebni predlogi.
(903-1)
Izdelovalnica koles ,.Krokar
Jo s. Kolar
Glavni trg 9
zaloga graških ^Grazlosa' in družiti najboljših koles.
-■ ■
Pozor i Kolesarji pozom
Novo kolo kompletno 85 gold., z dveletno garancijo.
(45-15)
Na razpolago brezplačno šola za vozaronje s kolesom v prostorih Vrta, senčnata.
Samostojni predlogi za glavno zborovanje morajo ae naznaniti najmanj osem dnij poprej pri društvenem odbora.
V Ljubljani 12. maja 1899. Odbor.
Ivan Hafner
umeteljno in stavbinsko mizarstvo
v Gradcu. Iiagergasse ftt. 11
lzd.el-u.je vae vrate l vse vrate
pohištvenih mizarskih del
popolne izvršitve
HtanovanjHUlIi oprav«
kakor: (801—2)
stavbinskih in mizarskih del
kakor:
Okna, vrats in duri, leasns plafone, lam-bris, portale, okronanja, obloženje pomolov, stopnijške zgradbe, tablje Iz leaa in galerijske zgradbe, balustrade itd. itd.
Izvršitev popolnih trgovskih portslov, izložbenih okenj In prodsjalniike oprave.
Atelle asa iimct>l jntska In dckoracljska dela. Skladišča materijale In delavnioe: Lagergaese U in Kepplerstraase M"r. 82.
oprava za predsobe, sprejemno In jedilno soba. dvorsno, spalnice, salone, budosrje, gosposke sobo, kmetske izbe, lovsks sobe, vile, hotela In cerkve, pohištvo za pisarne Itd. v vsaki poljubni vrati lesa in vsakem Blogu po lastnih načrtih alt po pridejanih risarijah.
Singerjevi šivalni stroji
v več nogo 400 vrstah, neobhodno potrebni v gospodinjstvu in za obrtnike. — Brezplačni poučni tečaji tudi v modernem
vezenji. Nad 14 milijonov strojev izdelanih in prodanih.
^•3 2Pla.£vL]e se t\a.d.I laJaJso zi.a o~bxo2se.
SINGER C0., delniška družba. -   Prejšnja firma: G. Neidlinger.
Ljubljana: Fetra. cesta. ©
Gradec
Sporgasse 16
Celovec:
B-a.rg'g'Sisse 1.3.
Premier-
kolesa
<U 24 let
prva znamka
(703-5)
Jedini zastopnik:
FR. ČUDEN, trgovina z biciklji, Ljubljana.
Birmanska darila 1
PriporoCam svojo bogato in največjo zalogo vsakovrstnih
zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, verižic, uhanov, zapestnic, ovratnih verižic, prstanov itd.
po Jako znižanih cenah.
PriporoCam Be ter uljudno vabim (783—0)
Ceniki brezplačno F17. člldGII
m franko.    Ufar jn trgovina z zlatnino in snbrnino.
(O
HO ©
O
cd
O <
O
*S2 o"
cd
.2 cd"
biciklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren-
nabor in dr.) priporoča podpisanec
po kolikor mogoče nizkih cenah.
tk^f Vsa v to atroko spadajoča popravila se bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. TfcU
Cenike razpošilja, na zal^te-vo.
(402—11) Z velespoStovanjem
A. PUTRICH.
Dunajska cesta štev. 5.
I m to 11x111 tudi mehauionii <lolixviiic»fi.
Vežbališče na Dunajski cesti na vrtu stare bolnice.
Moj pristni vinski destilat
(Cognac)
v steklenicah, izvirno napolnjenih, z jednim in dvema rudečima križema označenih, se dobiva v renomirani špecerijski in delikatesni trgovini gosp.
J. C. Praunseiss-a
-v X_0"u."bl3a.n.i, G-lavni trg: ^te^r. ±3.
(804 -6)
vinski producent in izdelovalec cognaca Si.-THr j   11.
drož iz vinskega cveta in raflnarija
glavnega zakupuištva posestev
kneza Thurn in Taxisa — Nove Čiće
Pjenica. ~^m&\M
f Tv    VM .
Tvornica
žeste, kvasca i rafinerija.'
JI*
_____  ^ _ w. -.        tn"ll ■  • .•Vu-ritl".  tnntr* «»t}i
NoVt Čin- ** • Hatfrnhi
priporoča svoje Ik žita Izdrlanr
kvasnice (drož©)
katero se dlje Časa držo in so dvoj nato močne. gg. trgovcem in pekom z rodoljubno prošnjo, da ta zares dober proizvod za posku.snjo izvole naročiti.
Naslov za dopise : (905—1)
Tovarna kvasnic Nove Čiće pri Zagrebu.
99
• m
na Sv. Petra obrežji, poleg kavarne Valvazor
vse manufakturne predmete
(872-4)
flSST Osteirilsl se n.ad.al3e pzod.aJa.jo, đ-olzlor traja, zaloga. "SOJ
S spoštovanjem      Konrad 8chumi »V Oo,
„pri novi tovarni".
Na Mestnem trgu.
Za mesec avgust se odda:
eleslsio elegantne* stamseva-Bsjc v II. nadstropji.
Jedi«  lep«  »tensavnnjc v
HI. nadstropji.
Vpraia naj ae pri Hanriku Kanda, atesta! tfajtllT._(9i&-n
Prva košnja
dveh aeaožetij ob Ižanski časti, jedna s okolu 3, droga z okolu 5 orali, sa ia odda. Tudi ae odda Še okolu
100 centov sena.
Vprašanja   naj   se   pošljejo Albertu S*m«asa. Karlovsks cesta it. 1. (9m
AsSaA firn. nsska: SidTD
LUIIENTCAPacICOIP.
,ter>je*e Iskana v Pragi laborao,   boleelae tolaloee
po 40 kr., 70 kr in 1 gld. ss dobiva v vtek lekarnah. Zahtevati naj ss blagovoli to
priljubljeno domača storilo
► ► ► ►
► ►
vedno 1« * iivirsik steklesicak s naio vsr-stfSMSj saaaeae PriWre" is Riehter Jere lekarne ia sprejme naj ss is oprečnosti ls taka steklenice kot pristne, ki
ibbsjo to vant. snamko. Rlchterjeva lekarna pri zlstsm lavu v Prag*. (1668—34)
Postranski zaslužek
trajen in rasto*, posraja s« spoštovanim, deloljiib-
nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domača zavarovalne družbe prvs vrste.
Ponudi« pod „1.796** Gradec, poste re-stante.   t (875 -2)
vešč  špecerijske in železninake trgovine.
l*6o> olutbe.
Ponudbe pod „trgovski pomočnik"
na upravniitvo „Slov. Naroda". (876-3)
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95
1 elegantna ura a Striletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 Čudovito eleganten nastavek za smodke s jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan a i m i t. biserom za gospode ali dame, */■ ducata platnenih žepnih robcev s barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik s angleškim mehanizmom, 1 fina Bfetka sa obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broSa najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz mansetnih, zavratniskih in naprsnih gumbov s patentovano zapono, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in Se nad 200 komadov, ki so v hisi koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le se kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. postnem povzetju ali ako se posije denar naprej:
zaloga Enist Buchbinder
Poštno predalo štev. 26.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (859—3)
Dalmatinska vina
iz lastnih slovitih Kaštelanskih vinogradov:
Fino Kastetseeko rudeee vino .   ... a gt. 18
Fino Kaslelanska belo vino    .   ... a gl. 18
Fina Kaštelansko Opol« ftSO.   .  . . k gl.20
Fino Kastelsnsko trosiniko igsnje . . k gl 40 Fino Kaštelansko desertno vino, Opolo
1896............ a gl 30
hektoliter franko železnica Reka ali Trst v sodih od BO litrov naprej raspoftilja (747-4)
Ivan Radunie
posestnik vinogradov
Kaustel stazi. E>al«aa,©lja..
P. n. gospodje uradniki, duhovniki in častniki 8prejmo vino brez vsega drugega le proti povzetju.
Praško domaće mazilo
iz lekarne
<9
B. FBAONEBrja. v Pregl
je stsro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečino menjaš ter hladi.
Velika pušica 35 kr , mala pusica 25 kr., po poŠti 5 kr. več.
Glavna zaloga Ithiria B. Fraimc-ji ? Prtji
Mala strana, ogelj Ostruhove ulice 203.
Po poŠti razpošilja se vsak dan.
Svarilo ! Vsi  deli embalaže imajo  zraven stoječo zakonito depo-novano varstveno znamko.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih : O. Plccoli,  U. pl. Trnkdc*y, M. Mardet-schllgsr, J. Msyr; dalje v vseh lekarnah Avatro-Ogerske.     B (367—6)
Učenec
v Ljubljani bivajoč,  ae vsprejroe ▼ manufakturni trgovini hrrne (9121
d Sohaml sft Oo.
mesečrta soba
a posebnim vhodom, jako' prostorna, pri* pravna za kako društvo, sa odđa.
VpraSa se pri g. Engslberiu Frsn-chetti-ju, brivcu, Jurčičev trg it. 3.
9f
Zastonj".
Vaak, ki polije svojo natančno adreso, dobi proti m »Uma povratila in <t nnka sa carinike stroške
1 fjld.
eo k*.
in licer:
1 rfgulovano uro s verižico, sa katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik as nosodke; 1 elegantno kavalinko kravato ta gospode; 1 prstan s imitovanim draguljem; 1 iglu za prsa s imitovanisS draguljem, 'i mehanična gumba; 10 komadov finega sngleikega papirja; lo komadov finih engleskih sati tko v ; 1 etiii sa suiodki is 1 predmet sa porabo: ker se nadejam, da si pridobim mnogo uaročiteljev s tem, da jim blago takornkoč na pol poklanjam. — Tud> vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ara ila natanko in bode vsak priznal, da je to pedatite*. .Ttiillnn ssnlO|g«l tu ar«xpneMI|**u|«4 proti postnemu povzetja, eventuvelno tudi ce se denar preje vpollje, pri (91V l)
VViener Uhren-Export Leon Blodek i
Wlen. IV., \Viedner HMptatraMe 22.
birmanska darila
priporoča v največji izberi
Frid. Hoffmann
910—1) urar
Diuiajska cesta, Iajnbljana.
> -T<- *J> •»T> O «f> -V> «S>       "O "*ir <0 "Ti" ■*•> "%*>•
!!■ ■ ■. je meSanica suženih, duhtečih zelišč za tobak v •j**w** pipe in cigarete.
W samo jedenkratnem poskusu se kadilec prepriča, da mu je to zeliSče
neobhodno potrebno.
■Bdtno zdravo in prijetno kajenje, čemur bode vsak kadilec pritrdil.
adi njegove izvrstnosti zdravniško priporočen.
(765 -6)
ko se vzame na 6 delov pipnega tobaka ali na 4 dele cigaretnega I tobaka 1 del Morathona, je bafi prav.
•J*ako me&an tobak izgubi svoje pekoče in skeleče svojstvo. JJudo škodljivi učinki nikotina na želodec se paralizujejo.
dP^riginalen zavoj k 30 kr., zavoji sa poskužnjo lO kr. Posebno rezanje in zavijanje za pipni in cigaretni tobak, a vsakem zavoju je otročja glava kot varstvena znamka. To znači pristnost.
Poiiljatev aa poskužnjo: 10 zavojev franko v vsako mesto po povzetja gld. 126 po izdela vatelj u Theod. Morath-u v O rade u, med. BJ   SSBLt.-    J      Ijdrogerija „pri bobru". — Za preprodajalce lep dobiček.
S (Olavaa zalega -v I^;-u.tifas&i: T. rettausr, dLxegozije.
3* «4
O
.S
> 33
ln
* ea
p« ti
zaiogrsL piv©
c. kr. izkljo griv* tovarne za otroške vozičke
pohištveno in stavbeno mizarstvo v LJubljani Marija Terezije oesta it. 14. Zaatopatvo sakonlto t aro ranih patantOTanlli ▼oaickoT sa «041011
In lsiaU. (715-6)
Vaše blagorodje/
Usojamo se Vam naznaniti, da je v Celji (Štajersko) zalogo in samoprodajo našega piva prevze/
gospod Aleksander Hilty
in prosimo, da blagovolite njemu pošiljati svoja čestita naročila, ter zagotavljamo na/hitrejšo in najsolidne/So postrežbo. Istotako se naročila iz Ljubljane in s Kranjskega splch rsdo\o/jno izvrš.
2 v elespoit ognjem (884—3)
Kneza Schwarzenberga pivovarna
v Trebonu fWittingauJ na Češkem.
Svoji k svojim!
svoji krojim! Kavaraft
Dovoljujem ai slavno občinstvo, osobito narodna drufitva in cenjene p. n. goste svoje prejšnje kavarne in gostilne ne Dunajski oaeti uljudno opozarjati, da imam ^
na posestvu Ceškovih dedičev, v Bahovčevi hiši, za staro bolnico
novo kavarno, združeno z restavracijo
opremljeno z vso udobnostjo in električno razsvetljavo.
Imam vedno na razpolago najboljšo kavo, eaje, čokolade, razne fine likerja, dalje prieina vina in vedno evaže pivo. Postrezam vedno z ukuenimi mrzlimi in gorki mi jedili po zmernih oanah. Od 15. maja t. 1. nadalje dobi se pri nuni tudi popolna hrana, to je zajutrek, kosilo in večerja. Hrana je priznano ukusna in po zmerni ceni. — Računajoč na to, da spoštovani rojaki ne pozabijo mene, koji sem vedno in povsod stal v narodnih vrstah, obljubujem točno in solidno postrežbo ter beležim, proseč za obilen obisk, z odj^m spoštovanjem
(919-1)
kavamar in gostilničar t Bahovčevi hiši, aa stavo bolnico
IMbtfettlj is odgovoou urednik: Josip Nolli
Laiptalga ia tisk ,Nšrodiia Tidherat*