pmhmmmav mmm.
^'1 >
Posamezne številke* Navadne Din 1 ob nedeljah Din 2*—
* osamezne številket Navadne Din 1 ob nedeljah Din.2*
Knjižnica liceja
UREDNIŠTVO K Bah,ja v Mari-boru, Jurčičeva ul. št. 4, I. nad-•trop'e. Telefon intsrurb. St. 27 &. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici^ st. 4, pritličje, desno. Telefon at. 24. — SHS poštnočekovni racua štev. 11,787
..TABOR* izhaja vsalc dan^nittrcn nedelje in praznikov, ob 36. uri- n datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošli D 18'—, za ino-remstvo D 20'	,	dostavljen	na,dom
D 10*—, n n izkaznice D 18*-~# insernti po dogovora. Naroča se pri upravi »TABORA , MARIBOR, Jurčičeva ulica štev/4.
Na naročila brc* denarja ae m ozira. — Rokopisi se ne vračajo.
Leto: V.
Maribor, sobota 16. februarja 1924.
Številka: 39.
drzen napad na učiteljstvo.
Maribor, 15. februarja, .
Pod naslovom »Učiteljstvo na-deželi« ’jc 7/npct slovenski list prinesel, nečuven (napad uta nase učiteljstvo, toda to pot (ne klerikalni list, ampak glasilo Samostojno kmetijske stranke. Nebroj zlobnih in nesramnih psovk je že padlo slasti po prevratu .na učiteljstvo i« klerikalnih listov in odi peštevilnili govornikov po klerikalnih! shodih. Lahko pa rečemo, da je v vsej tej gonji dosegel rekord »Kmetijski list« z dne 13. febr. v članku »Učiteljstvo na deželi«, članek je tako perfiden in zloben, da ga tic (moremo molče preiti. Ostal bo vec&n (madež na »samostojnih« voditeljih v {Ljubljani. Z vso odločnostjo zavračajmo neutemeljene očitke in zlasti nekva-ilificimn' načm takšnega pisanja, kj je 'jpo-d častjo duševnega, delavca.
Članek kaže vse tipične znake surovega izbruha onemogle jeze. Samostoj-(neži so že ponovno vabili učiteljstvo v svoj taibor. Njihova neresnost, demago-štvo in nezmožnost pni našega treznega, ^norodpo-dclavnega učiteljstva ni mogla privabiti. Kes jo učiteljstvo po svoji o-gromni večini v taboril demokratske Ist.ranke — ker pač drugod zanj ni. mesta. Slovensko učiteljstvo je prezrelo in tisočkrat preizkušeno v bojtieroi ognju, teato je uprav smešno mastiti, da 'bi se 'dalo premamiti od praznih1 IbJbnečili člankov in1 ne bo nikdar garalo dema-Igoški gosposikii 'kmeti jhceV V Ljubljani. Mimo očitkov, da demokratska stranka učitelje mast.no plačuj© za agitacijo in 7, denarjem! kupuje, (bo .šlo našo učiteljstvo z istim' prezirom' kakor tudi mimo bobnečo grožnje, da l>o .prišel1 »hud obračun«, ko ho SKS »konečno« in ortločil-tno zmagala,
Naša stranka ni imela, nikdar denarja za kupovanj© duš, noben učitelj n.j dobil od nas ■ (nikdar vinarja za strankarsko delo. Kes pa suro smatrali za svojo kvoto dolžnost, z vso močjo podpirati ljudsko šolstvo jn s tem1 -tudi gmotne interese učiteljstva pr? vliai&i. Dolo demokratskega^-prosvetnega ministra Priba-čevrča za ljudsko šolstvo bo vedno z zla-ftimi črkami zapisano v zgodovini jn-. jgoslov. učiteljstva-: odtrgat jc predvsem’ himteljstvo iz odvienosli farovža. duhovno in gmotno. To je bilo doslej nnj-^ečj^dtefo^v^oT-i^, učiteljstva in Ijud-teko sole PO prevratn,
l.f V: ostalčm.pa) hb^znaTo' učiteljstvo sa-tnnri primemo 4 <>d go variti. K mo uverjeni, irlai jc »Kmbtiofiki. ,'ifet«s izgubil s svojJm1 P*P®doml še--v^dn je(fa uči tol ja- iz ovojih hirst, . Če -ga. j® Se^mel in to »nami je tudi
*W.
%
Politične vesti.
* Radiča se KoSe. Klerikalci nanSteč. Napovedat jimJ je ofenzivo v Sloveniji, feaj© hoče pri prihodnjih volitvah dr>-ptti v obeh volilnih okrožjih Slovenjjel
Eajmanj 10 maimlfttov, seveda na račun lcrikalcev. Zato so- zaceli v Slov. Gosp. jjliuio blorbo proti ropuibfik a,neonu v Slo-Wniji, ki- so ibili doslej sobojevniki klerikalcev za blaženo avtonomijo. Obupno vpije »Slov. Gosp«, da odklanja J^bako, pa tmlii Radičevo hrvatsko komando. -Ej-Krateč federalist., še si boste-J&ulili laso?
* Termin; za ratifikacijo podaljšan?
7‘ Rima poročajo, da jc prošnja naše jd-ade za podaljšanje termina za ratifi-r^-ijo roške pogodbe vzbudila v krogih '^lijanslke..vlade sjoej: npvoljo, da je
Nadaljevanje trgovinskih pogajanj z Italijo.
Za predsednika izvoljen naš delegat Kuklč. — Pozdrav Mussoliniju. — Konzularna konvencija — dokaz italijanskega »prijateljstva«, /kiv,> ■'
BEOGRAD, 15- febr. Včeraj ob' S. uri sfca deleg. pošiljata ob začetku svojega
popoldne se je vršila seja naših iti italijanskih delegatov za sklep trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo- Na seji je bil navzoč v imenu vlade zastopnik trgovskega ministrstva, minister prometa Kojič, ki je pozdravil italijanske dele-
dela vaši etesclenici kot ustvari tel ju obnovljenega prijateljstva med obema državama udane pozdrave in Vas zagotavlja, da bo storila vse, kar je mogoče, da bo prišlo do take trg- pogodbe, ki bo spravila y sklad ekonomske interese o
gate 7. govorom, v katerem je želel kon- beli držav in ki 'bo pomagala utrditi pri-
ferenci dober uspeh. V imenu italijanske delegacije je govoril Pagli, ki je omenjal, da je tudi italijanska delegacija prožeta z željo, da bi se sistematizirale trgovinske razmere. Izrazil je upanje, da se bo to s pomočjo prijateljstva tudi v kratkem doseglo. Predlagal je, da se pošljejo Pa
jateljstvo. — Kukič in Belli. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja je napovedana' v pondcljek na 4. uro popoldne.
BEOGRAD. Ib. febr. Italijanska delegacija je predložila naši delegaciji že v Rimu izdelano konzularno konvencijo med Jugoslavijo in Italijo. Po informaci-
šiču, Ninčiču in Mussoliniju pozdravi, saj jah pri osebah, ki poznajo konvencijo, jc so ti državniki s svojo dalekovidnostjo sklepati, da je neugodna za nas. Italija omogočili prijateljski pakt med' obema zahteva tudi tu izivestne predpravice gle-narodoma- Italijanska delegacija jc pred- de potovanja njenih državljanov po nalagala, da se izvoli predsednik iz vrst šem ozemlju, kakor tudi v različnih' tr-naše delegacije, nakar je bil izvoljen po- govinsko-industrijskili vprašanjih. Kon-novmo g. Ku ki-č- Nato Se je predlagalo vencija priznava reciprociteto našim dr-s strani naše delegacije, da naj se iz- žavljaootn Zgolj v. primerih, kjer je evi-vblijo 3 komisije: prva za trgovinsko po- dentno, da bi naši državljani prišli daleko godbo, druga za ekonomska in finančna manj,v poštev nego Italija. Zaradi tega vprašanja, tretja za železniško konven- so merodajni krogi mnenja, da konvencijo, kar je italij. delegacija sprejela. Čla- cija v tej obliki ni sprejemljiva in da bo ni teh komisij še včeraj niso bili rzvo- treba izvesti razne izpremembe, da ne ljeni. S seje je bila postana Mussoliniju bodo tud! v tem -slučaju naši- interesi o-sledeča' brzojavka:	škodouani-
Srbskpihrv'atsJco-slovenska in italijan-
Okoli opozicijonalnega bloka.
ScHlanek ŠeEov opozicije. — Pred sejo vodstva klerikalne stranke. — Radikalci šc vodno manevrirajo z ra /topom demokratov, v tJG
Beograd, 15. februarja. Včeraj po- glinvftfjj odbori posamczpiK strank odo-•potdno ob 6. uri jo predsednik demo- briti: stortjeno sklepe. Vodstvo) SHS se bo kiratsikega khiba Davidovač obiskal y v kratkem1 sestalo v Jjjnhlja-nj. Priso*
.lusroslov. klubu dr. Korošca. K sestaai- atvjovala bosta tudi dr. 'KorošPc jn dr, fe -je bil povabljen' tudi pbdpredRcd-uik Kulovec, slednji odpotuje v Ljubljano muslimansko organizacije Hrasnica. — že v soboto.
Zastopniki treh' opozicijonalnih et.ranik' yV parlaufcntarnih krogihl ®c jc vče-so razpravljali kakč pol ure o delovnem’ raj govorilo, da se bo v torcki pričela programu opozicije. Danes popoldne se debata o rimskih pogodbah. Po darraš-sestanejo zojiet. Izgloda, da je zadeva njih informacijah pa izgloda, da bo ine žo kolikor toliko perfektna. Zdaj morajo koliko kasneje. Govori se nadalje, da bo Newyor1c-79—80.. , rf
dr. Ivoa-ošec vendarle prisostvovali seji IIRSS v Zagrebu.
Zagreb, 15. februarja. Listi 61 stoje blizu Hrv. bloka, so prinesli iy, Beograda vest, da bo Pribičcvičeva skupina v slučaju, da se ,res formira opoziei-jomalni blok, vstopila v radikalni klub ali pa ostala v najožjemi sodelovanju ž njimi Opozieijonalui krogi smatrajo to yerzi.ro za navaden radikalni manever.
ZEMLJORADNI KI ŠELE PROUČIJ.
JEJO HRVATSKOSRPSKI SPOR.
Beograd, 15. februarja. Včeraj je imel. sejo ožji odbor Zemljoradniške partije. Določilo se je govornika povodom D i mi trji jc vičeve interpelaoi je o tvrdk] Eisler irn Ortiieb. Dalje se jc pripravilo gradivo za sejo glavnega strankinega odbora, ki sc vrši dne 20. tm. *— Ožji odbor jo nadaljo izvplil posebno komisijo, ki bo proučevala liirtvatsko-srbstej spor. Komisija bi naj sodelovala tudi pri likvidaciji tega vprašanja: -* Komi sija bo predložila prvi referat zona seji glavnega odbora 20. trn »	•
Papež obolel.
RIM, 13, febr- O bolezni papeža- se poroča, da jc že ndkaj dni prehlajen - in da se mu je bilo danes dopoldne stanje malo poslabšalo. Vendar je sprejemaj avdijence in popoldne je cek) naprav mal izpreliod sr. ivatiteansteem snrto, k:
Preki n jenje dela v Tutankhameaof*# J grobnici-	ii
LUXOR, 13. febr. Vsled diforenc, ter so nastale med arheologom Carterom in egiptovskim ministrstvom, bo d.ete>W Tutankhamenovi grobnic} --porSVa^ai' nedoločen čas-	Mii::
BORZii^ " ’ '
CUR1H, t5- febr,,Sklepni tc^jir Pajfe 25:65, Beograd 7.10, London 24.74, Praga' 16-70, Italija 25.07, NevvorJt- Don# 81.10.
ZAGREB, T5. febr. SMepnr .PaTiz 354.35—359.35, Švica 1390-^0^ •London 341—344, Dunaj M15—ff ga 231.50—234(50,- Itatfia
pa rok vendarle od 16. lin. podaljšaai za nekaj dpi.
* Volitve v Julijski krajini. Kakor znano, so šli med laške fašiste tudi mnogi Slovenci. Vodstvo fašistovske stranke ji mi .je obljubilo, da bodo lahko pri volitvah v rimski parlament postavili tudi slovenski fašisti svojo kandidate. Sedaj j® pa vodstvo besedo požrlo in -postavilo sam® Lahe.
* Kriza v angleški vladi s® jo po kratkemi obstoju že začela pojavljali. Radi izplačila jmdpor brezposelnim, ki presegajo zakonito mero, j® nastal spor med delavsko stranko in liberalci, ki izjavljajo, da -pod1 temi pogoji ne bodo več mogli podpirati vlade. Tudi se je zdravstveno stanje premiera Macdoaialda posl rtbšfilo.
* Priznanje sovjetske Rusije. Glasom vesti .dz Moskve je avstrijska vlada že javita sovjetski vladi, da bo v kratkemi d® juro priznala sovjetsko Rusijo. Priprave za miisko-avstrijnko trgovsko ipo-god.l>o so v toku. V Moskvi pričakujejo, da 1k> v kratkom tudj Češoslovaška de jure priznala sovjetsiko Rirsijo. ,; >
semce 331 D, Ida Pečnikova, Prevalje 4ft3 D, Franc .Kotnik, Rečica ma Paki 30 I). Prej 1303 D sedaj 099. Skisaj 14.030 stlio.
■— Zobotcluiikom. Vt- informacijo in-tercseaitomJ o predpisih' pri. izdajanju obrtnih listov za zohotehuike, inaiml po-ix)ča trg. obrtna zadmga, da po naredhi ministrstva ostanejo vsi dosedanji tozadevni- zakoni v veljavi.
— Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domačo sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Fcller, Stubica Donja, Elzatrg št, 201, Hrvatska. 2736
— Urednik narodnosocialjstične »Nove Pravde« Anton Brauduer obsojen zarili častikraje. V spominu ?e če, kako je »Nova, Pravda« napadla dr. Ernesta Kalaita zaradi od tovarne » Polzeli odpuščenih 2' delavcev in mu očitala iprotinaiodno postopanje. Ko Je bil dr. Kala-n prisiljen, da vloži tožbo, sc je ši-rokoustilu »Nova Pravda«, da bo že pred sodnijo nastopila dokaz resnice, Urcd-miik, bivšd poslanec Anton B-rand-iier, pa jo aia sodišču pri svojem zaslišanju izja-yii’l, da dotičnih člankov ni čital, To je tista lepa jnožatost, kj diči gospodo o-koli »Nove -Pravde« Ju (ki jim; daje toliko korajže, kaldar gre za to, -poR-tičnemu na^protniikn krasti čast in' dobro fme, ki jih pa takoj zapusti, ko naj- za svojo
prispevke od gg. uabiraTcev: Marija dejanje dajo odgovor pred sodiščem1. — Širše Št. Jurij ob Taboru 25 T>, Peteri Dno 12. febr. sc jc Vršita proti Brand-Majdjč, ČJelje 50 D, Dr. Riko Fuks, Lju-J Uerju razprava prod okrajnut’ sndjščem bljaua 160 D, Tutjaua Obersnelova, Jo-i a Ljubi Jugi. Brajjdner j
Dnevna kronika.
t Odbor za Malgajev spomenik v Guštanju je prejel sledeče uadaljne
je ižpuvarjaT, dal jc taikioi (Boluef, da oatl antena polipi sati ne mtotne. Ob sojem Je bil' v odsotnosti nft 300 Dicrf. gjolbe im oibjavo sodbo v »Novi Pravdi«. Napopue-dftuoga dokaza resnice pa- nJl, ria«toi»L — Naš noirsiph v Chamonisu. Odbor za zimsko olimpijado je vposlal komeo-no rezultate zimsko-športnih tekom, Največji- uspeli je imela Nprv-ečkav 3ri(‘j© zntagal-a z 134:5 točkam, potem; F-ktnskal z 76,5, Veld-ka Britanija 30, Zjedin.jod* državo 29, Švoddka 26, -Avstri ja 25, Švica 24, Francoska 19.5, Kanada 10, Ceeteh-slovaška 8J5, Bolgarija 6.5; It-aT-ija 1. Jugoslavija ni dobila niti eno točke. Takšna afirmacija nas je samio blanširala prod tujim svetoiu, zato bi, l ilo treba poprej dobro -prcnaasKti iu ipraviJariti« koga sc pošlje kot reprezentanta M svieL Na vsak mački jc to dober pouk za znejše čase. Ka'kor je videti, smo mbd narodi še zelo mladi, da. sel moramo Site-ipircnehoma učili tega, kar drugi’ že’ Ravnaj znajo.
* — To je ono pravo! Dobijo se Sd
vedno ljudje, kateri Fellerjevega Elza-fluida še niso poskusili, dasiravao se že črez 25 lot v vseh deželah uporablja Kdor je samo enkrat poskusil njegovo izvi-stno delovanje kot drgnenja hrbta, udov itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bode gotovo rekel:	»To jo ono pravo!« Jo veliko
boljši, močnejši, izdatnejši in bolj dokj^ joč kakor francosko žganjo, Preženie nahod, zobobol in umirava živce. 3 dvoj-Braiidnerja ni bilo in sp! aato ali 1 specijalga gtekleaiifia' s pakov*"
rijerri iti postnlrio 24 iHsarfegJ §6 cfvoa-inatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 D 'in 10% doplatka. Adrosa: Lekarnar Eu-Rftn V. Feller, Stubica Donia, Elza trg’ §t. 201, Hrvat sko.
!	— Opozorilo airierikanskilrt povratni-
kom. I«sWl;jeniski' odsek ministrstva sod. jpolitiike javlja, da mnogi, ki se žele vriniti. iy) {Sedita jene države, osebrio ipriha-jajo v| ministrstvo s prošnjo, da se jim) Ivi potmi) list vpiše klavzula dovoljenja »a povratek. Zato opozarja: izseljeniški fkiotmisairijat, da naj! interesenti' v svojem1 lastnem.: interes«: toga inc delajo, ampak zaprosijo za to preiko pristojnih
oblasti.
pbMčh
t&BmSA
m
ženo' Tri! se enega otroka:. Ivo sc je vrnil, ni našel dnulgegoi kot sneg, o ženi iri otroku, kakor tudi o hiši in pohištvu ni bilo SCe sluha rite duha. Ljudje živ© v velikem! strahu, kajti ce nastane južno vremte, pridejo katastrofalne povodnji. Takisto sol V nevarnosti smučarji. Bired neilcaj časa *sfc jih je vozilo 6, kar jih zasači snežena burja. Zbežali so v alpsko koeo, odkoder se pa nobeden ne mioma Tešiti, kor je vse skrito* pod snežno plastjo. V kočii so že okrog 2 tedna in hudo morali skoraj umreti od) lakoto. — Mnoge doline so* tako zasute, da kmetje že S tedne ne ‘morejo jz hiše. Moč plazov je baje taka, dia zračni pritisk na sebi Odnese drevo, kakoj- tuidii človeka iii žr-vala ter jih’ zasuje. Železniški promet je Seveda ukinjen,, in delo v Brtsbergtf počiva. ■	...
uk.
&
f.O«4,R^A;V^«,TA ®.©. /A A5HBPR*
Snežni plazovi na Zgornjem Štajerskem.
■fiz zasebnega pi«ma).
<	Leoben, 12. februarja,
Zgorinia’ Štajerska preživlja, »idilo«
©a jtrše zime, dobe snežnih zametov zla-
sti ob vznožju Alp ležeče doline trpe o-groirunp škodo. Veliko kmetskih* poslopji* 'je popolnoma zasneženih, in odrcza> »ih od prometa. Nekaj vsakdanjega je ,'že, da fiboči vlak s tipa ali d*a so vsujejo plazovj. Neko.* ibrzavlafc je rabil* štiri ure, ‘■Via je prišel iz Lehbn* do* postaje Wrrtd. Iv S&fetalui ee 'je odtrgal plaz, odnesel ‘s sabo cel tovorni vlade j ti' ga zasul; ! ravSrofcako tudi nekega, kmeta z volovi fin; vozom*. 2 dni' niso mogli najti n« vla-jkaimmckmhta, d asi* jih je delavstvo iskalo [moč in' dan'. Šele jp.o dolgem času* so na-IdSaomotivo. Strojevodjo in kurjača je plaz pritisnil h kotkr in sta oba, zgo-jirela. V Vordembergu je plaz odtrgal tcelo dčktadčno napravo hi dve hiši. Pri [tretji hiši* je plaz prodirl »kosi okna in [vrata; se1««!!® so bili vsi stanovalci jmtirtvtc. Izkopalo se jo otroka, Od* je bil jtvi- drvarnici, in ja še mrtev držal pole-jmo. Neki železničar je šel s svojimi otro-kojul ki trgovau kupovati, pustivši doma
l’
P
Mati feuilfeton.
Slovenska Bistrica. Diletanti naše Čitalnice so v 2 predstavah v soboto zvečer in v nedeljo popoldne) uprizorili šaloigro »Cigani«. Kakor lansko leto, so tud,j letos dosegli popolen uspeh tako po igralskem: učinku* kakor po obisu. So delovni}© so* gospe Janžekovičeva, Kolenčeva, dr, Pučnikova, gdč. Dimuikova, Krulčeva, Leskovarjeva in! Žurajeva ter gospodje dr. Drnovšek, Janžekovič, Kar-tvris, Lorber, Logar, Meško, Pinte,r, Rov-šdk, Škofič in Žuraji Uprizoritev »Ciganov« spada med naj*boljš© prireditve naše Čitalnice. Nudila je obilo Bahave in; ismeha tor Mas spominjala na naše polpretekle čase. Igra .je *bjla doibro uaštu-■drranta in ja bil vsak posameznik v svoji vlogi dovršeni Izvrstni so bili*, Če vpo-šte-vamlo samo večje vloge: Cvetan (PiM-ter) IM Cveiana (gospa Kolenčeva), g. Karbaš kot sodni nadzornik, g. Janžekovič kot dr. Veselko, g. Škofič kot dr. Rucek in* g. Šegula kot avskultant, In kaj naj rečemo o krasni grupi ciganov (gdč. Krulčeva, g. Lorber, g. Logar in go&jpa ,1 anžekovič), katerih zadnjih dveh petje je delalo igro še posebno prijetno? Ura,v posebno sta se odlikovala gospa dr. Pučnikova kot Atile« P-ud ter g, Rovšek kot Peter Brenk. Upaano, da nas naši diletant j e ne /bodo predolgo pustili oalcatj na prihodnjo predstavo
Češkoslovaško slovanska Liga riboni.
vžS'rp
la-
jgre »On: in njegova sestra«, —■ .Dne trn1, jo umrla gospa Neža Regoršck, mati, c. Draga Regotršcka, posta jenačelni-k« v Slov, Bistrici. Naše sožalje! — Dne 14. trat.se j» vtršil ustanovni občni zbor zadruge zn dobavo električnega toka mtestiu Slovenska Bistrica. Načelnikom' je izvoljen dr. Jože Pučnik. Dne 1, marca ho naše mesto že razsvetljeno.
Me pozabite naročnine?
(P® 'Gospod Milčinski iri njegov »Mogočni prstan«. G. Milčinskega *pozn!ajo vsi, jim) je kaj mar da slovenske knjigo, več! Komur nj ravtno do zbinke M.il-svihl Črtic, —- *» žal ul (bila jiobe-če jih Je čmlcrdfega dbiraza vnel v — pa je avtorjiai »Mogočnega pr-spoanal kot izbor ite ga podli stik ar-jjai. Marsikdo (je moral nad satirično ša-_r !mi: p odfiziki g. Milči inskega vziklik-fmrtj: »Tal nas je zadeli« (Ako scoznamo v IsatEri Svoj lasten1 obraz, govorimo o se jfe v* pitatraluD G. Milčinski ima* zdravo fdtirnferiktrčno zi*l¥oo, pravo slovenskio še-'gavost in* dober stil. To .so čednosti, ki tiSi datries ni veliko. Slovenci imamo malo Jsrazito Maših humoristov in ša od teh zajemajo nekateri tuj huimOr. Milčinski se) skuša otresti tujih vzorcev j'ni na*rri podati^nekaj pristnega, riačega. Tudi ‘ »Mogočna pretaai« razodeva to hvale-, i Vredno tendenco. Ne bomo kukali skozi
* špranja V Mjegovo duševno delavnico,
! Ikjer enuje in ustvarja, da hi pove d al i
radoznalemu svefe: »Ueurcka! G, Mil-; Čin&ki se je naslanjal pa ta in ta vzo-}s*bc.« So manj hunto ugibialTi, o nameriu,
■ “ki. ga je imel s svojo »narodno pravljico v Štirih’ dejamjiih«. ker hi nas Fride-
* rik ŽolMpi lk*aj hitro ošvrknil po jiiosu. G. rMiloinskj j© hotel podati, pokaj takega, ilkar hi zabavalo mladega in starega in
■ nič ver kot zabavalo. Pravljični svet .vil in škratov jc pomešan, s socialno ne-
. pravdo življenja, (revščirfa v Stankovi po Px*avi5i ^ san««. a
IjMbiavrito* resnico, češ, vso se da izsiliti, le srčna čustva ne; deveta dežela m slo venska zemlja so spajata v eno; iz bajke se oglašajo ostre aluzije ua našo trdo resničnost (car Aleš, ministri, Evfe mija roj. Prar.cljtajg) in tako naprej. V tej pravljici je vse, dasi bi kak imi-ko-glednež utegnil1 pristaviti':	tudi	nič!
Uspeh na odru pa zavist predivsem od režiserja inl scenografa. Preverjeni -mri, da epretert režiser, ki je sam* unietnik, lahko ustvari nekaj ne vsakdan j e ga. Naloga n ikakor ijii lahka, ka jti čez oder m oraš razgrniti razkošje pravljičnega sveta, da so gledalčeva fantazija do sita napase, hkrati pa moraš previdno pod1 črtati satirično stran1, pa tako, da satira Me jemlje bleska pravljici, da pa pravljica ne slabi satire! Satirična str ari bo mladim* gledalcem* neumljiva; nanjo ino ra uplamti kozmično. Vse hroz izjeme pa mora — kot rečeno—zabavati in razvedriti. Z režiserjevo pomočjo bo »Mogočni prstan« še prekosil avtorjeve namene (ec jih je imel). Ker poznamo poseben instinkt, ki ga imri g. B r a t iri a za teh-nfko scone, »mio uverjeni, da bo njegova režija In njegov scenografski načrt zadovoljil* i publiko i tišto maloštevilno pasmo Mariborčarforv, ki dajo kaj na enoten’ odrski stil, nia umetniško sceno kotj>Dlng a*n sich« itd. Ta nato^ra je tem! težja, ker g. režiser nima čamobne-ga prstana in ker v prostorih mariborske Tali-j e ni ,pe ,fcfeldli ne kakih drugih vD, da *bi se dalo čarati brez para in di-Tiara. Upamo, da bo Milčinskijev »Mo-
go*5X»
goejisito-40, iffralfiko epa
Opozorilo prijateljem jč. Lige. Od časa do časa bomo prinašali pod tem naslovom vse važnejše Ligine sklepe in poročali izčrpno o življenju v Ligi, ognjišču čcšikoslov.-jugoslovanske vzajemno sti vi našem mestu.
Konstituiranje odbora. Na včerajšnji seji se je odbor Češkoslov-jugoslov- Li* ge v Mariboru konstituiral sledečo: dr. Ljudevit Pivko, predsednik; sv. Iv. Knop (Češki klub), podpredsednik: dr. V. Ra* poteč, tajnik; ravnatelj H. Gintz, blagajnik; A. Elmger, blagajnikov namestnik; dr. A- Rersman, knjižničar in gospodar; Božidar Borko, zapisnikar; ga. dr. Li-poldova, dr- Fran Kovačič, dr- Bogu.mil Vošnjak, d.r. Senior, dr. K. Škapin, ravnatelj J. Jiroušek, A. Križnič, I. Sernee, J. Šoštarič, L. Doležal, odborniki. Pre glednika računov; ravnatelj Fisclier in ravnatelj Toman-
Mariborska številka praškega časo piša »Češkoslov. jihoslovanska Liga«. — Povodom svojega obiska ob asitanovnem zboru Lige je generalni tajnik praške centrale g. dr. Miroslav Koutsky sporočil razveseljivo vest, da bo praška centrala, ki izdaja dobro urejevano in razširjeno glasilo, posvetila eno prihodnjih številk Mariboru. Na včerajšnji seji je po konstituiranju odbora predsednik g. dr. Pivko referiral o zadevi in je bilo sklenjeno, da naša Liga zbere potrebno gradivo. Tu bo med drugim Članek o zgodovini Maribora s posebnim ozirom na nacionalni razvoj, ki ga spiše Ligin odbornik g. prof. dr. Fran Kovačič, potem spomini dr. Pivka na češkoslov-jugosl. vzajemnost na fronti, članek ravnatelja g. A. Križniča o gospodarsko - industr. bodočnosti Maribora, članek o turistiki v mariborski okolici z ilustracijami, reminiscence g. prof. dra. Mertveda In drugi prispevki (dr. Reisman,' Borko i. dr-), ki se tičejo Maribora in ki bodo zanimali češko javnost. Gradivo, je treba" izročiti uredniku g. Božidani Borko najkasneje do 25- trn.	"	'	■	j
Dvoje bližnjih prireditev Češkoslffv; jugoslov. Lige. Na prvi redni, seji odbora je bilo sklenjeno, da se vrši .vi četrtek 21, februarja ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma predavanje s skioptič* iriml slikami: »Potovan.ie po Slovaškem«. Vstop prost- Koncem marca bo priredila Liga prijateljski večer, ki o lTjem še o pravem času sporočimo.
Umesten predlo«. Na predlog g. Fl-lmgerja bo Liga prirejala predavanja tu di na deželi. Zlasti bo obiskala Celje in Ptuj z velikim filmom o češkoslov. manevrih, ki ga bo poskrbel češkoslovaški konzulat v Ljubljani.
^ Češka drama Sh naši odri. Mariborska. Liga je dogovorjena s centralo, da ji pridobi izbiro najboljših čeških dramafskilt novitet. Treba jc priznati, da se češka gledališča bolj zanimajo za našo dramatiko nego naša za češko. Tudi v tem pravcu bo treba usmeriti propagando!
Naročnike za Ligino glasilo sprejema že sedaj tajnik g. dr. V. Rapotcc. Mariboru posvečena Številka sc bo dobila v? podrobni razprodaji.
Mestno gledališče v Celju. V torek', ■dne 12, tm*. je gostoval ansambel ljubljanskega nar, gledhlisča z Ibsenovo dramo »Gospa z morja:«. Gledališče je 'bilo natrpano polno, igranje po ikreafeijj In^tudi V sceničnem! oziru; ria umetniški višini. Igralo se je n*a eni dan dvakrat: popoldne zn šolsko* mladino prt znižanih ceriah, zvečer pa izven. V petek 15. tm. je repriza »Revčka Andrejčka« za a)b’. A.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pon-deljek dric 11. tiri. je predaval g. dr. AntV, Schrvab' »o nalezljivih boleznih«. Preda-
vanje jo bilo jako nazorno in poljudno.
izrried karakteriskičuih vtfrfeorltrv in da bo ž njimi zadovoljno olbčiristvo vseh kategorij, igralci, recezcnti, gledališki’ finaučnlki In ne v zadnji ufe-ri tudi g. Milčinski. — »Mogočni prstani« je izšel kot 12. zvezek »Splošne k u j ž n ide«.
Useda naših pisateljev. V zadnji številki »Nove Evrope* jc objavil g. dr. K. Tomašič zanimivo razpravo o uspdi srbskohrVatskih pisateljev. Lahko hi ji nadeli naslov: »Pisatelji in smlrt«, Tu avtor konstatira dejstva, ki 'jih1 sicer žc poanaorio, ki pa jih ni nihče zbral Iri napravil iz njjh pravila. Pravilo je kaj žalostno: srbohrvaidci (a trudi slovenski) pisatelji umirajo bolj zgodaj nego knji
vniifei drugih, srečnejših narodov in umirajo po večini na tuberkulozi. Jetika j« predvsem bolezen revežev, a naši kulturni ustvarjalci so z malimi izjemami revežj, »plebs misera«. Avtor ugo-talja, da so stari srhskohrvatski pisatelji živelj dolgo časa. Na 50 imenih od Marka Maruliča do Dositeja Dbradovi-6a dokazuje, da niti eden ni umrl pred 40 lotom. Šele v začetku 19. stoletja jih ®*č»nja kositi zgodnja smrt. Prvi je u-rrirl od tu!berk*ulowe *arbski prosvetitelj 18. stoletja Žaharija Orfeliri, ki mu po Dositeju Obradoviču in Stanko Vnazu sledi dolga vrsta srbskih in hrvatskih pisateljev iri umetnikov. V novejši književnosti jo avtor zbral smrtne podatke o 130 pisateljih; 56, tj. 4*3% jih je umrlo samo od tuberkuloze. Od drugih bolezni jih jo umrlo pred 50 lotom 36. Skupaj* jih je umrlo pred 50 letom' tri poti ne. Krij]-i Že vidiki velikih, kul Lupili .nicr,o,do.v; so so
Predavatelj je govoril a povzročiteljih*-epidemije, o poteku nalezljivih bolezni,-zlasti a škrlatirikl, ter o potrebi vseh varnostnih odredb zdravstveno oib-1'asti; /jo 1 jo za zanimivo pr*cd*avaTi:jo obli«' pohvale. Žal, d’a se roditelji predavan ja niiSo v posebno casto era* številu udeležili. Iri vendar jo bilo m rijo v-prvi vrstK riaimerijono.	' ■.	.	■	*	v	*
Mladinski koricerf; Glasborfo Matice v Celiu. Glasbena Matica v Cel ju, si jc stavjla jako hvalevredno nalogo. Prire-jati hoče mladinsko koncerte ter s temi širiti .Tmiziikahno* izobrazbo Jnl zanimanja iried šolsko mladirio. Prvi taki koncert s pred a vrnjenr o temi! »V.ijo-lijnska: sonata« se vrši v nedeljo 17. imL ob! pol 11. uri-*dop. v veliki dvorani Nar. domia v Celjni.i Sodelujejo ga. Miren Sancin -(klavir), g« Karl Sancin* fvijolina), g. Mirko Gru-i don (klavir) iri g. Slavko Osterc (predavatelj.), Dostop bodo imloli poleg šolska mtadme šo sprerirljovMci* ht nffdzirathlji,*! Mstopriiikfn) jo m*alcrilk<7stfia'.
Elektrifikacija mesta Col.fa fn oko*, lice. Buč 1. tm*. so je vršil! kornisiodelniS ogledi radi nove, električne naprave, pri’ katetri so križali zastopniki gradbene dNj rekcijo veliko* rozunfevapjo položaja ter1 so takoj tudi:	odobrili*	načrta ter dali
stavbeno dovoljenje. Na podlagi tega: more šo le tvrdka Sicnicn!*! pričeti zr dolom, ki mora biti najpozneje v treh mo-secib gotovo. Mestni zasfcop jc tudi že oddal stavbena dola stavbeniku Noro« tu, ki postavi tri hišice zastransform'a>i torje, iri sicer po enega pri; obeh vojašnicah, tretjega pa v bližini tvorniee. Ci-trial, na zemljišču javno bolnice.
učajcall lepe starosti. (Sofoklo 91 let, Dante 56, Shakespeare 52, Goethe 83, V. Hugo 83, Dostojevski j 63, Tolstoj* 90 itd.). Splošno vzeto, žive pesniki velikih! narodov tako dolgo kakor naši stajri pcsnijkt (čez 60 let), od: tuberkuloze, umira redkokatori tri šo to v sdarejših letih (Schiller 46 let, Leopardi 39, Alfred de Musset 47, E. Rostand 40). Vzrok' je: fiirorriaštvo, prenaporno delo. Stari naSfe pisatelji so bili ali vlastelini ali. pa sa živeli v bogatih1 samostanih. Literatura! jim) 'je bila v zabavo*. Za nje so delali iri
*se mučili drugi. Od francosko Tevolutei« jo daljo pa jc pisatelj reformator, osvoboditelj, ka sc bori za socialno pravdo, resnico, svobodo. Govori v Smenu izkoriščanih 'iri neomikanih, ki* mri rojo ix>m'očL Zato je -njegovo življen je večna borba. Naši pisatelji so večjnoma. izšli Jz širokih slojev« izkoriščariega, za-puščenega ljudstva iri so žc izza otroških’ let okuženi z jetiko. Potem* pridejo bedna študentska leta, eksistenčni *boj, prenaporno delo (od* 'literatur© s© rne da živet}, »ato jo treba delati veliko veti: za ■kruh iri za slavo), To našega književnika uničuje. Splošno umira od tuberkulozo ona osmina Človeštva. M? spadamo moJ najbolj tuberkulozne dnželu v Evropi* Nd oudn, če urnirje od* tu bmilculozc večji odstotek pisateljev nego tovrmiških' de* lavcev. Kaj vso *bi riapisnlj prezgodaj, u-mrlj pisatelji! Triko pa j ih' smrt zadavi, predori 'so iriogli dozoreti jn dati od seh® res kaj dozorelega! Tožno* poglavje!
-P-.
fn
*ijf
sh
K'
?
%
b
Fe
Mariborske vesti.
Maribor, 13. februarja 1924.
mi Smrtna kio§a. UrtrTja četrtek 14. tm, v pohojeni generali gr, - Otolkori Dnl-ittata, N. v m. pJ	'-1
m Ljudska univerza. V poncfeTjfek dne 18. tm. predava g. prof- L Favai o načinu čitanja (kako naj čitamo, izbira snovi itd'.). Predavatelj bo podal tudi par primerov o pravilnem črtanju. — Dne 25 trn. pa bo občni zbor. Začetek predavanja ob po! 20. uri. Dvoran* zakurjena, Vstop prost.
ra Cercle francaiš. Iver Je gospodipro-fesor L. Tesmierc, ki je kot profesor »a slovansko filologijo pozvan' na univerzo v Strassfeurgu, še odpotoval na svoje novo sltržibenlo mesto, se v sofboto 16. tm. ne bo vršilo predavanje o francoskem slovstvu v 17. stoletju.
m Interesentom za valesejfem v Pragi Mariborska tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in naroenc karte za stanovanje. Navodila so ista kot lansko leto, samo glede znižane vožnje sc pripomni, da je začasno, dovoljena samo za CSR.
m Ribarsko društvo v Mariboru naznanja, da se vrši podelitev ribolovskib kart za postrv’n e potoke za tekoče leto dne 20- februarja ob 20. uri zvečer v gostilni Halbvidl. Prijave pri g- Fer d. Grei-nerju. Gosposka ul. 2. Nove^ karte se bodo izdale samo proti vrnitvi starih-tri Marionetno gledališče v Mariboru. V nedeljo dne 17. tm’. bode ob' 14.30 uri (Id3.) y mali dvorani Nar. doma igra v netili "dejanji®	Faust. Osebe: Dr
Faust. — Wagrier, sluga1,. — Gašperoek, spremljevalec. — Hektor, vojvoda v Parmi. — Helena’, lepa žepa. — VdcJi-pucli, Asmcdej, Mefisto, hudiči, — dva Študenta, — dobri .iri slaibi duhovi — Prikazni.	j
m Novost za Maribor! Konces. modna krojna šola za dame in gospode, Ljubljana, Zidovska ulica 5, priredi meseca marca v Mariboru prikrojevalni tečaj za dame in gospode. Poučovalo se bo interesente krojače in šivilje o vseli najmodernejših angleških in francoskih krojih. V tečaj se sprejemajo šivilje, za ne-Štviljc se pa prirejajo posebno lahki' Praktični tečaji. Vsaka dama se lahko tekom dveh mesecev, nauči perfektno krojiti, da si samostojno lahko izvrši svoja garderobo. Za gospode krojače se sestavljajo posebni tečaji za pouk v krojenju najmodernejših specialnih moških oblek in vse druge moške garderobe, kakor tudi damskih kostumov, plaščev itd. tečaji bodo večerni in popoldanski- Prospekti zastonj! Prijave naj se pošljejo na: konces. modna krojna šola za dame in Sospode. Ljubljana, Zidovska ul- 5.
M Češki klub v Maribora mazmnnja članom', da so vrši jutri v soboto hi. tm. 4, urj poip. pogreb elana kluba, Senerala v p. Otokarju Dalimiata. Klub Poziva vse Člane, da se pogreba rnSfogo-^ovitno udeleže.
■ m Za strojepisko Sokolico, začetnico, iščemo primerne službe. Narodne podjetnike prosimo, da se obrnejo za bližnjo informacijo na uredništvo »Tabora«, ki ?z prijaznosti prevzelo posredovanje, m Aretacije. Aretirana je bila včeraj ^eka znana prostitutka in tatica Matilda Mf., katera je vodila svoje žrtve domov ■jn jim v objemih ljubezenskega čara J^adla listnice iz žepo^r. Kaznovana je Nla že 21-krat-
m Tatovi v trafiki. Službujoči straž-k'k na Koroški cesti jc opazil, da so vra-5 tobakame na št. 64 odipnta. Zato gre ^'cat lastnika trafike, ki stanuje na Ko-r°ski cesti št. 90, da gre poglodat- Ko sta jFišla v trafiko, sta videla, da je zaloga 5f>aka odnešena. In čeprav je zavarovan kroti, vlomu, tat je pa vendar le prišel **°tri. Storilca se zasleduje.
. M Mariborski vlomilci. Poročati snto > da je bil pri Simonu Renartu: na Ko-cesti dne Tl. tm'. med 14. 16. uro j^ršen vlom. Vlomilci so odnesli blaga v denarja v skupni vrednosti 19.000 D. G^kor pa se doenava, ni brfo stanovai-zaprto temveč odklonjeno in' so ime-v H«, na ta način popolnoma prosti ^ °d- Dne 14. tm. jo policij« dognala, a'jo bilo prodano ,noki osebi več zlatni-jA kakor: zlata ura jni težka zlata Verini fi priveskom1, na katerem' je bil neki ^kamon, dalje zlat ščfpalniik, zlat pr
fST X H O K**
v
z briljantom. Prodano jo 'bilo zn
Cedila ?rf dolbfiJa pri riijeSif tudi oinenje rio predm'ote. Odkod stvari, potekajo, pa jo že dognala. Istega dne okoli 14. ure popioMris je ibiil niammeis izvršen’ vlom! Iri tatvina V poslopju' okrožnega sodišča, v stoTovasniju višjega paznika g, Aintori -Salerjai, Ukradeno ran 'je 'bito mn oso zlatnine, perila in' dragih stvari' v vred nostf 50.000 dinarjev. Policija jc takoj razposlala telefon'sikie in brzojavne o-krožnrco vheml varstvenim'. oMnstfm1 razposlala pa jc tudi detektive. Aretirali so kmiahr nekega Ivana W, iklj j« bil radi enakih deliktov že večkrat kaznovan', toda pri rijtemi niso 'našla j-'česar.. Po te mi 'jo odposlala policija detektiva V Bistrico s nalogom', da najde nekega Počrnil Josipa, brata znane vlomilke Angele, ki je bila: radi enake pregrehe aretirana lanšho leto. Ko jo dospel vlak v Hoče, je opazil detektiv Pocuka sprorrtgtvn nekega ^Vipotnik Martina, oba dobro obložena z ovoji. Kmalu je videl šo tretjega; to je bil neki Romar ki je Midi nosil dva ovoja. Rcmrir pa je takoj opazil detektiva ki mu je biil žo dobro znan, in Wi stopil v vlak arnlpak jo jo podi risal. Pačulh jn’ W4potnik sta Vstopila iti' Ro peljala do Pragerskega, kij or je dobil detektiv asistenc« orožni štva, ob’a aretiral ter jih pripeljal Maribor. Pri obeh se je našlo ukradeno blago. Poč,uh je bil šele J2. tm'. v jutra njih urah' izpuščen iz zapora: prav kmalu jo našel svojega prijatelja, s katerim sta nato izvršila vlom. Pozma se mu, da jc že mojster v tem' »poklicu«. Romar, k! je pobegnjl, je bil že iz Maribora izgnan, pa se vendar nad pokuka v Maribor. Zaradi varnosti občinstva bodi naveden njegov natančen oSeHni opis Rojen! je leta 1897, visok 165 cm', srednje močan, podoigastega obraza, kostanjevih las in obrvi, plavih oči, im!a maj hne brke; manjkata mu zgornja. 2 zoba. Obločen.' je čedno. Kdor bi ga kje opazil, naj takoj jprvi straži, da ga prime, razim tega se svari vsatkega pred naku pora' ukradenega blaga. Veliko ukradenega blaga sc je našlo poskritega na raznih mestih, manjkata le še ona 2 o-voja, s katerima 'jo pobegnil Remar.
m Kavai-na mestni park. Vsak večer svira ciganski trio, bratje Badaj z Banata. Začetek ob 21- uri. Navadne cene.
m Porotniški imenik za I- redno zasedanje porote v Mariboru v letu 1924. — Predsednik: dv, sv. in preds. okrož. so' dišča dr. Jakob Toplak: namestniki: dv. sv. Josip Fon, v. tl. s- sv. Josip Stergar, v- d. s. sv. Fran Posega, d. s. sv. Janko Guzelj, d- s. sv- 'dr. Fran Pichlcr. — I. -Poglavitni porotniki: Osojnik Franc, posestnik, Lcše (Prevalje); Lahovnik Fran, posestnik in trgovec, Prevalje; Gregorič Franc, pos., Destinci 5 (Maribor); Po-lanšek Janez, pos. in žup., Koprivna 14. (Prevalje); Zorčič Ivan, pos. in kolar, Vukovje 30 (Maribor); Korošec Alojz, pos. in trgovec, Sveča 19 (Ptuj); Ojcin-ger Ivan. pos. in trg.. Slov. Bistrica (Maribor); Novačan Štefan, pos- in trg., O-reliova vas 50 (Maribor); Gasparič Jož-, posestnik, Pod-gora 20 (Ptuj); Kolar Matija, posestnik, Crcšnjevci (Ljutomer); Thaler Ignac, pos. in župan, Zitečka vas 57 (Maribor;); Malajnar Franc, pos. in župan, Rogoza (Maribor); Repič Josip, posestnik, Zagorci 64, (Ptuj); Štor Martin, pos. in o rož. v p., Klopce (Maribor); Horvat Franc, posestnik, Mostje 7 (P tu j h Sagadin Štefan, pos. in stot. v p., Hoš-nica (Maribor); Črešnik Jakob, posostn., Činžat (Maribor); Šoštarič Franc, pos-in kovač. Dobrava 11 (Ptuj); Jančič Fr-, pos., Jelovec (Maribor); Pernat Alfonz, pos. in župan, Sv. Lovrenc na P., (Mar.); Trojner Janez, pos., Drankovec 1, (Maribor); Rosman Alojz, pos., Farna vas (■Prevalje); Rudolf Franc, pos- in taj- okr. od., Kamenšak (Ljutomer); Sckonja Jan., pos-, Sp. Borčič (Maribor); Lubej Gregor, pos., Pekel 42 (Maribor); Savko M., Sv. Primož 22 (Slovenjgradec);, ^■,r' nos-’ Prepolje 53 (Marib-)*;, Križnik Josip, pos., Prevalje; Pinter BI., pos., Selnica ob Dr., (Maribor); Goričan Josip pos., Gaberiuk (Maribor); Školi-ber Martin, pos., Pnšenci 23, (PtiriV- Ki-sovar Filip pos. jn krojač, Rogoza (Ma-nbor); Dobaj Josip, -pos., Zg. Sv, Kunjso-ta (Maribor); Novak Simon, pos.. Bohova (Mar.); Skof Gregor, volepos. in žup., Krčevina 67 (Maribor): Waldhu-ber Al posestnik. Sv. Križ 4 (Maribor). — H.’ Dopolnilni porotniki:	Zemljak	Franc,
trgovec, Vlašič Vlad., fotograf, Fcldin Mirko, trgovec, Reisimn Josip, špedicija, Šoštarič Ivan, trgovec, Prinčič Henrik, trgovec, Obran Matija, hiš. posestnik, vsi jz Maribora.	-
IMarodno gledališče.
REPERTOIRE:
Petek, 15. febr. zaprto.
Spbota, 16- febr, »Mogočni prstan«. Premijora.
Neddja, 17. febr. ob 15- uri »Mogočni prstan«. — Ob 20. uri »Traviafa«.
P-ondeljek, 18. febr. Gostovanje v Ptuju. »Mc-rcadet«-
»Mogočni prstan«. V soboto 16. febr. se vrši premijera slov. novitete. Vprizo-ri se Milčinskega narodna pravljica z godbo, petjem in plesom »Mogočni prstan« v dvanajstih slikah 1. slika: imenitna kupčija, 2. slika: Sta-nk-o reši ubogo kačico. 3. slika: zahvala kraljice vil. 4. slika: naš ljubi vsakdan-ji kruhek, 5. slika: nasičenje lačnih klunčkov, 6. in 7-slika: čudeži mogočnega prstana- 8. slika kralj de-vote dežele terja svoje dolgove. 9. slika: črni zarotniki. 10. slika: princesa išče Stanka v deveti deželi, ,11. slika: ljubezen zmaguje, 12. slika: vrhunec sreče- — Milčinski, ki je znan mladinski pisatelj in še bolj kot humoristič-no-satiričen feljtonist pod psevdonimom Fridolin Žolna, jc združil y narodni pravljici »Mogočni prstan« poezijo in dobroto ndade duše s satiro, ošvrkajoč razmere našega časa, tako da bo s pridom gledala to igro deca kot odrasli. Prvi bodo občudovali lepo pravljico, prepleteno z motivom: ljubezen in dobrota zmagata vsik-dar in povsod, odrasli se bodo pa naslajali na fini satiri , . — Pri predstavi sodeluje celokupni dramski enscmble, pomnožen z opernim:	dalje	sodeluje	ves
ženski zbor, deca itd. itd- Glasbo za »Mogočni prstan« je zložil Viktor Parma, ki je glasbene točke tudi uvežbal. Režija g. Valo Bratina.
Zd. Milčinski pri »Mogočnem prsta*, nu«. Kakor doznavamo, poseti jutrajSnjo. premijero »Mogočnega prstana*;, avtor sam.
Cene pri »Mogočnem prstanu«. Ker
sodeluje pri narodni pravljici »Mogočni' prstan« zelo velik aparat (godba, zbor, statisti itd., dalje so bil? troski za nabavo nekaterih novih predmetov), veljajo za te predstave oporne cene.
»Traviata«. V nedeljo zvečer sc ponovno vprizori krasna V-cTdijcva opera »Traviata«- Go. abonentje se lahko za to predstavo poslužijo kuponov, a ko se, zglase z ahonent-sko legitimacijo. Vstopnice na kupone pa je mogoče dvigniti le-pri dnevni blagajni.
se tovariši' zanesljivo udeleže tega' 'o® čnega zbora.
§ Udruženjfe vojnih Invalidov priredi plesni venček v vseh prostorih Gotzove dvorane. Cen j. o'bč'mstvr> oposarj-arao ši enkrat na plcsn? venček ki' se vrši v srh bo to 16. febr, pori pokroviteljstvom’ g, župana Viktorj‘a Gtear. Narodna godba »Drava« pod osebnimi vodstvom! gosp, Antona Sksčej bo ce-rrj. občinstvo ožim pl-psaloem nudi-Ia najlepšo zabavo, o Iv asikovalcem bo vse na razpolago. Ne zaA mudite posetiti prireditev, ki j-nta le so* cijale namen1 podpb-djoie najrevitej* šo vojne žrkr. Začetek ob 20. uri, ko* tmvc zjutraj. Vsotpnina To Dirf. vključno dinar siki davek. — Odibor.
§ Prostovoljno gasilno društvo pr} Sv. Lovrencu na Pohorju priTodi v new deljo, dne 17. tm. veliko veselico v vsehl gostilniških prostorih g. Skače ja. Začetek ob 20. uri zvečer. Vstopnina TOD. Zunanjim gostom so na razpolago vozovi na tamcšnjl postaje. — Igra Šramel g. Skačejo. Samo prot? vabilu, ' K obilnj| udeležbi vabi odbor.	"’(|i
Gospodarstvo.
g Novosadska blagovna borza 14. feb.
Rž baška 280, ječmen baški 300, oves baški 250, koruza baška za febr. 245, banatska 237.50, moka »6« 322-50.
g Dobava jermenov za mornarska hlače. Otleteu je za mornrarieo v Zemunu! ■sprejema do 1. marca t, L ponudbe zal dobavo 3000 jermenov za morsSarske hteee.
g Dobava desk. Pri upravi državttilS monopolov v Beogradu se bo vršila dne 1. mOrea t. 1. ofertaJnis Ttei-tacij a; gleda ■dobave 80.000 komadov desk za izdelovanje zabojev.
g Dobava koksa. PrT ravnateljstva^' dSržavinili železni« v Subotici se 'bo vrši-*! la dne I. marca t'. L ofertalna licitacij*; glede doihave 200 ton koksa za livarne« Predmetni oglasi z natančnejšimi' po-, datk? so v pisarn? trgovske irt obrtnih ške zbornico *v I^ublJniai interesente ni na vp-ogled.	.	,i
Film.
Mestni kino. Od petka dne 15. do pondeljika dne 18. februarja se predvaja prvi monumentalni film v naravnih barvah »Požar v Londonu«, v 7 einilh'. V glavni vlog-i Lady Diana Manners. — Mednmmdnt triumf filmske umetnosti. Dresonetljrro krasen kolorit 'fdik, napeto dejanje. Mladini dostopno.
Mestni kino. Občinstvu se v pojasnilo naznanja, da veljajo tudi zanaprej vse tiste ugodnosti, ki so veljale dosedaj, ne oziraje sc na lepake. .Delavska in' uradniška znižanja veljajo pri vseh predstavah, razum v sobotah in nedeljah pri zadnjik dveji predstavah, kakor je bil preje običaj. Predstave začenjajo ob delavnikih ob' 147. in L9. uri ob nedeljah in: praznikih pa Ob L8, 4, 6, in 8. uri.
Objave.
 ---------------------------------------------------------     cemija«	rranc,
“'aio rpzjkp .jccno, Jiupca je pq)jQu*ia-1 kr-ojijč, Pjptcp Eepdo, ftgoMec, .GuRia
• § Popravek. V naše poročilo o prireditvi družinskega večera strojevodij v naši četrtkovi številki, se je vrinila pomota. Pelo ni društvo »Drava«, ampak povci iz kurilnice, katerim sc izreka tom potom naj lepša zahvala.
^ Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava«, tamburaš ki odnek, prirodi 17. tm. ob 15. uri izlet na Falo, h kateremu vabi vse svojo prijatelje in prijateljice za priključek. Odseli.
(■ Klub. jugoslov. rez. častnikov v Mariboru obvešča s tem svoje elane, da so vrši občni zbor »Oficirskega doma« IBjedeljo dne 17. tm. <>b 9. uri v uradniški vmpi (Slomškov trg). Odbo* prosi, da
Zanimivosti.
Iz zgodovlite mcškflj firk, ■* 'v '
V kpjigi t»K zgodovini trrfc na vzho-' du«, ki je izšla v Lipakcnl, piše 4r. HogOt Motefindt, da V najstarejšii oasth:	—*
3COO let pred Krlsteso-m — na defenj vzhodu, izvzemši Sirijo Tri PalestinP^ splofal niso nosili brk. Pozneje začeKF zlasti Semiti nositi mn steče na licih im na bradi. Na Tiajstai-ejfSh spomcniiikiili M južni Babiloniji, zlasti pa v Asfcriji jo videti najprej brkate bogove. Nato «* prevtoeli dostojanstven!« brke kralj® inf vladarji, ki so se smatrali za bogove a® vsaj za potomce bogov, iri brki so postali' 'Simbol dostojanstva in1 moSi. Po vladarjih so začeli' nositi brke tudi drugi smrtniki; ta moda so je potlej razširila Seal Grško in Italijo po vsej Evropi. Kdor ni imel brk, jih je izkušal ponarediti. Tako, so se žc dokaj zgodaj upeljali umetni' brki. Potom se je vkoreminiTa ffavada, nositi brado. Stari Grči so brade zelo negovali in jih «ukoli »a različen! način’. —* Tej modi je napravil konec Aleksander* Veliki, ki se je bril do golega iri 'je tudi' od svojih vojakov zahteval, da morajo biti obriti. Pred bitko pri 'Arbelf je dal vse vojake obriti, češ, da jih' rie bo mogel sovražnik prijemati za brado. Bizantinci pa so zopet uvedli brado kot znamenje dostojanstva iri dvornega, ceremonije!«.
Bodeča vcjjia Ho v zraku.
Najnovejša statistika izkazuje, 'da ima. Francija 1542 letal s 36.605 vojakov, Italija ima 720 letal s 11.01)0 mož, Anglija 599 vojaških letal s 30.215 mož. Češkoslovaška 228 vojaških letal s 3.426 mož posadke. Švica jih' šteje 210 s 1200 mož, Belgija 189 s 1990 mož ari Poljska 126 s 1700 mož posadke. Vendar pa te številk«* niso popolne, ker so se v zadnjih mesecih’ zračni kadri zelo pomnožili. Jugosla-vija si je zgradila tovarno za vojaška letala v Novem Sadu. Tudi Romunija gradi takšno tovarno. Sovjetska Rusija/ ima ogromno letalsko armado.
Bodoča vojna se Ho todaj vršila! v! zraku, čc narodi o pravem* času ua pridejo k pameti.
»T X B O K «
Izpred sodišča.
Napadi -na iSetničarja.
Kveder 20. ^eptcmfom 1. olkrag 21. uro ŠSe seli kakor« Običajno jehnioar pri okraj. sodiišoa1 y Iieaidlavi, Martin! Škafar, gledat, ije-lf v! zaporih vse v reda. S seboj jije imel le gorečo svečo. Edino v celici št. 4 so 'bili taikrat jetniki Viktor Periša, krojač-p Tuirnašjcaik, delavec Juriji Molnar oz Badirnipešte iai delavec Franc Li-trop. Ko zunaj posluša, sliši nek šn>m v, belici, hitro odpre vrata -in) vstopi. Na sredi celice atar'stala Periša am) Molnar, katera vpraša, kaj je. Odgovorita mn, da nič. Ko pa išče z oen»i Litropn, zapazi Pa svoje veliko začudenje, da je že napol laven celice. Tičal je v odprtini v zidu. Jetnjčar ga potegne n luklpjc na-*aj y celico in ukaže vsem treni jetnikom', da stopijo na hodnik. Komaj to store, ga žo primejo in. vržejo na tla, Pri1 čemur so ga lahko telesno poškod«- p va4j na rokah. Ko je prišla pomoč, se je odpravilo jetnike vklenjene v celico. — Molnar in Litrop sta bila radi tega dejanja že obsojena, <3očim! se je Penisa danes zagovarjal predi senatom'. Obsojen je bil radi hudodelstva po § 100 srb. k. z. ima '3 mesece težke ječe,
ce-j valni, teunis, kolesarski itd.) da pošljejo
Sin Viktor kracati nad; njima, pri mm je slednji rabil besede: »Kaj ščete j svoje rapiezautante v Pariz, kjer se Ho-tnfcaj, berači, odstranite se, tukaj nima-, de -borilo čez 40 narodov v raznih športe ničesar Iskati«. Pri tej prili ki je Vik. tih za prvenstvo. Znano je, da so vlade Konfet potisnil finančnega organa Mač-j vseh držav z velikimi svotaini mnogo ka, ki) jo stal obl-kletnih vratih, ob stran, | pripomogle, da odpošljejo svoje repre-ter zakitenil! vrata. Oče jn sin tajita jima j zentante v Pariz, samo naša vlada so še >a sta ki juh temu ni zavedla, Ker
očitano dejan je, bila pa sta kljub' temu j ni zavedla, Ker pa ne smemo dovoliti, obsojena jn sicer oče na 200 D denarne j da bi radi te malomarnosti trpela naša
globe, sin pa na 14 dni zapora.
Nepoboljšljiv tat,
43-]ebn? steklar Karl Vreček pri Sv
nacijonatna stvar In ugled, katerega trži vam o v velikem športnem' svetu, moramo z lastnimi sredstvi pripomoči od-
~ , i	,	,,,	,	,	|	hodu	naših športnih reprezen ta n Lov -v
Tirchl Kraljih, okraj Marenborg, ;,e dne' Pariz sI/<v,,^va1	0(Wy0l. za R 01im;pi.
> ja-do« je v svojem1 najboljem	mnenju
12. novembra 11 noga tatinskega tovariša vlomil
v družbi dosedaj nežna-!
sta-
novanjc Franca Dolarja v Oljskem vr-
i dal v promet 100.000 srečk, s katerih po-
bu, okraj Marenherg. Tatonra se je po srečalo odnesti jopič vreden 1000 K, bla-j ga za ene cajgastc hlače v vrednosti 860 K, kos mila vreden' 28 K in žensko srebrno uro vredno .'112 K. Vreček je nadalje osumljen, da je dne 18. sept. II. ukradel Filipu Sekavčniku v Tolstem' vrhu srajco vredno 350 K. V reč ek, ki je že fi-j krat predkaznovan, med temi 2-krat radi tatvine, je bil prod okrožnim sodHSbml obsojen na 4 mesece težke ječe.
močjo, ako bodo razprodane, se bode na-
šim) reprezentantom' pripomoglo k odhodu v Pariz. Ker stanc srečka! samo lflj Din. je mogoče vsakemu, da 'si jo ifalian vi. Tudi dobitki so veliki' (glavni dobitek 30.000 Din), Oliniipijske srečke sc dobijo v vsakem večjem) trgu ali mestu V celi naši državi. Izvvševatni odbor za 8. Olimpijado pričakuje, da hode naša javnost, kakor vedno, kadar je šlo za n lem mii to stvar, pripomogla tudi tej akciji, da sc bodo) maše' reprezentačije, katero sc iz Vseh’ krajev naše državo podajo na olimpijsko tekimč, katere se vrše letos predi očmi celega kulturnega: sveta in katere bodb 'merilo kulturne moči, sposobnostii‘in sportškc priprav« vseh narodov,
Čevljarski pomočnik, prvovr.
i sten, za. mešano delo in pri-rezovalee dobe delo takdj pri 11. Mon;ac, .Tarči Seva nliea 9.
341
Abonenti se spreimajo na do bro hrano. Barvarska ul. 5, na dvorišču, vrata 9.	342
Spori.
Otročja postelja in šlediln k na prodaj, vse v dnbrem stanju. VpraSati Gosposka ul, 23, v trgovini.	343
V spanju ga je okradla.
/‘■' '.Tovarniški 'delaveci Prane Ferk v ■Pilštanju, okraj Prevalje, je dne 32. jam. popoldne popival v gostilni Poleni k. Postat je tako pijan, da 'je na dvorišču padel jn' zaspal. To ugodno priliko je !jy>rabila 38-tetnja Elizabet Kurnik', ki je služila pri Polenšku za kuharico, ter-mu odvzela denarnico, v kateri je bilo o-krog 3000 D. Kurnik, ki tatvino odkrito prizna, je bila obsojena na 2 meseca težke ječe.
Proti finančnim organom.
I Meseca septembra M. so v Čekečki vasi (okraj M. Sobota) zapečatili, organi) ;finančne kontrole pri posestniku Danilu Name tu 178 I vina, ki ni bilo prijav-1 lje.no. Ko sta 'kratek čas malo finančna organa Konrad Maček in Jakob Ka-naenšaik dostavila Neinotu vabilo za .predmetno razprave, sta ugotovila, da ni bilo v kleti zapečatenega soda, pač pa sta rfašla en sodček s 30 1' vina, ki budi ni) Ibilo prijavljen. Ko sta finančna nrvana hotela sodček zapečatiti, sta za-!«»la prisotna. Danijel Nemet in (njegovi
'V Občni zbor ISŠK Maribor sc vrši v nedeljo 17. februarja 1924 ob pol 10. uri .v, kmečki sobi restavracije Narodnega doma. Za slučaj nesklepčnosti se vrši c-no uro po tem času občni zbor, ki ni navezan na število navzočega članstva. 0-pozarja sc vse članstvo, ki še ni poravnalo event. zaostale članarine, da to nemudoma uredi, sicer nima na obenem zboru glasovalne pravice.
: Članstvo ISŠK Maribor sc poziva, 'da poravna še zaostalo članarino v znesku po 36 D za leto 1923. Igralci naj oddajo članarino svojim kapitanom. Kdor do občnega zbora ne poravna obvez na-pram blagajni, ne bo imel dostopa ozir-glasovalne pravice na občnem zboru. — Odbor.
: Jugoslavija in Olimpijske igre. Po
zopetni uvedbi Olimpijskih iger 1. 1896 je letos 8. OTianipijudaJ v Parizu. — Vse ■državo bodo pri1 teli svečanostih’ kar najboljše zastopane. Tudi naša dolžnost je, da kot kulturni narod ne zaostajamo, temveč da smo tudi mi na Olimpijskih igrah v toliko zastopani, kolikor zahteva čast in velikost naše države. Pod' vodstvom »Izv.rševalnoga odbora za 8. Olimpijado« se pripravljajo vse športne zveze (nogometni, laSikoatlctičn-i, plu-
Stanovanjc obstoječe iz sobe in kuhinje oddam onemu, ki odkupi pohištvo. Naslov pove uprava „Tabora“. 345 2—1
Informacije — poizvedbe
razne tudi tajne eventuelno po d«KOVoru, poskrbim po možnosti. Ponudbe na upravo lista pod ,Informator11. 340
Šivalni stro), molk o kolo, us
njati jopii, gosli, harmonika, razno pohištvo, molka suknja, lahek voz na peresih in žrebe na prodaj. Studenci, Franko-panova ulica št. 16.	339
Pisalni stroj na prodaj. Ogleda se v trgovini Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13. 347 5—1-
Iščem
k 5 in (kletnim fantom, katera bi lahko pomagala o-trokom v učenju srbščine. Ponudbe z navedbo plače na EMANUELA STEIN, Alibunar, Banat. 3ž6 3—3
Večje trgovsko podjetje išče za takojšen nastop
trgovsko izobraženega vodjo
ene filijalke, Kaucija potrebna.
Pismene ponudbe pod »Trgovec* na upravništvo lista.	334	3_j
41
priredi v soboto, dne 16. februarja ob 19. uri
pojedino domačih klobas in krofov.
Za obilno udeležbo se priporočata 336	M.	in	A.	DOMINIK.
Prevzetje gostilne.
Cenj, občinstvu iz Maribora in okolice si dovoljujem naznaniti, da sem prevzel na račun staroznano
gostilno „Pri Iipi“ v Radvanju
ter otvorim isto v soboto, dne 16. februarja 1,924 s 1 KONCERT O M.
Prizadeval si bom, da bodo moji gostje, postreženi z izvrstnimi naravnimi vini t«r izborno toplo in mrzlo kuhinjo. Tudi Ptujčanom kakor okoliškim gostom se najtopleje priporočam.
34S
N. Emeršič, gostilničar.
!D. S. Merežkovski:
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)	(47)
tV tistem! hipu , je dospela, »Soverrjeva »moč oslabLjeni konjiči. Poslal je pašne legirje Korantov jm Brakatov, pohidivjih .ruinskih zaveznikov. Njih ua-■vad« j« bila, da so sredi na j večji h strahot ,prepevali svojo boj,no pesom! — ha-rjt. Njo pojoč so tudi umirali,
Kornati itn Brakati so peli pusto in 'žalostno; prvi zvoki so 'bili tihi kakor ‘želest nočnega listja; polagoma ,pa je pesem postajala glasnejša, slavnost n c jša irfe-strah-otnejša; naposled se ja pretvorila v divjaško tuljenje, podobno rjove-njja -od vihanja 'bičanih' oceanskih va-iOiov, zaiganjajočih se 0*6 od»režne ] čeri.
* Julijam Hi' ničesar več videl in slišal; loteval* se gaje neznosna žeja; v desni-'ti, ki se je oklepala meča, je čutil bolno jtitraiijenosf,; čas je zanj prenehal. Sever, ki še mi izgubil prisotnosti duha, je vzel bitko docela v lastne roke,
Tedajei pa so-se Cezarju začiictono jln obupno .razširile oči: opazil je, da se kje rdeča čelada debelega Knodomarja pojavila sredi rimskih vojsk:	barbarska
ikonjica- se je zabila med- njegove vojake jkaJcor klin- Julijana je spreletela misel: (ft-Končali smo, — vse je izgubljeno«, j Spomnil se je slabih znamenj, ki jih je (bit opazil zjutraj pred odhodom. S po-^ednjo molitvijo se je obrnil k bogo-ivom: »pomagajte- — kajti kdo naj vzpo-tstavi na zemlji vašo oblast, Olimpijci, iče -je ne vzpostavim jaz?«
.. V osrčju vojske so se razvrstili stari-'izkušeni .vojščaki legije »»petn-Iantov«. Tako so jih zvali zavoljo izredne drznosti. Sever je vedno računal ž njimi- Ni se-.uštel.-Cde-n izmed mijh je vzkliknil:
•— Viri fortissimi. Najhrabrejši možje! Ne dajmo Rima in Cezarja. Poginimo za Julijana!
— Živel Cezar Julijan! Za Rim! Za Rim!
In vojščaki, ki so osiveli pod vojnimi zastavami, so vnovič mirno in odločno krenili v smrt.
Julijana so prihajale solze, tako ga je ganil junaški vzgled. Po bliskovo se je vrgel med zveste legijonarje, da hi umrl skupno ž njimi- V tistem trenutku je občutil lanova, da ga moč preproste ljubezni, moč ljudstva, dviguje k nebesom. • Barbare je postala groza; vrste so sc jim pomešale in so sc brezglavo dali v beg.
Orli rimskih Jegij so zopet -pomaknili v ospredje; njih krvavi kljuni in razprostrte peroti so bleščale skozi lalrno meglo prahu in oznanjale umikajočim se plemenom zmago Večnega Mesta-
Alemani in Franki so se borili do zadnjega diha.
Neki 'barbar jc klečal z enim 'kolenom v luži ikrvi in oslabela roka se mu je krčevito oklepala meča ali kosa sulice; v njegovih ugaslih očeh ni bilo ne strahu ne obupa; bila ga jc le še sama maščevalnost-
Celo taki, ki so jih' že šteli med mrtve, so zdajipazdaj vstajali kvišku in se napol pomandrani lovili z zobmi za sovražnikove noge, zajedajoč se vanje s tolikšno močjo, da so jih Rimljani morali vleči po zemlji.
Sest tisoč severnjakov je padlo na bojišču ali utonilo v Renu.
Tistega večera jc Julijan stal na holmu. Žarki zahajajočega solnca so ga vončali kakor avreola. Vojaki -so mu pripeljali kralja Knodomar.ia, ki so ga ujeli na desni obali Rena. Kralj jc težko sopel, tako je bil rejen jn poten; v obraz je bil bled. Zvezanih rok na hrbtu jc kle-
čal pred svojim zmagovalcem — in šestindvajsetletni rimski Cezar je položil svojo drobno roko na razkuštrano, rdečkasto grivo kralja barbarov.
XIX.
Bilo jc ob času vinske trgatve.
Ves
dan so se na veseli obali Partenope raz legale pesmi bogu Bakhu-
V Bajali, blizu Neaipelja, priljubljenem rimskem letovišču, ki jc slovelo zavoljo zdravilnih žveplenih vrelcev, v Bajah, ki so jih opevali pesniki šc za Avgustovih časov: »Nullus in orbe locus Baiis iprelucet amsenis, — so sc lenuhavi ljudje naslajali s prirodo, ki jc bila prav tako lena in poltna kakor ljudje sami.
Ne ena senca meniškega stoletja šc ni legla na' solnčno obal med Vezuvom in Mizenskim rtom; krščanstva ni sicer nihče tajil, a tudi ne jemal resno. Ni bilo spokorjenih grešnic; celo spodobne žene so sc nekam sramovale svoje kreposti, kakor se sramujemo preživelih šeg. Ko so prihajale v te kraje vesti o Sibilinih prerokovanjih, o skorajšnjem koncu sveta, o zvitosti in zločinih’ Kon-stancija, o Perzijcih, ki so žugali z iztoka, o oblakih barbarov, ki so se boijin-bolj kopičili s severa, o puščavnikih, kateri so ginili v puščavah Tbivadijc — so srečni prebivalci teli mest zakrivali oči, vdihavali fini vonj fabernskega grozdja in iskali tolažbe v epigramih Tibula m Pnopercija, ki sta jih drug drugemu pošiljala v dar.
Calet unda, fragef, aethra,
Simul innafat chorcis,
Amathusiium renidens.
Salis arbitra ct vaporis Klos siderum Dione. ; y
Obrazi zadnjih cpikurcjccvi so bili nekam starikavi in hkrati otročje naivna; tudi najveselejši med njimi so nosili pečat te dobe. Ne sveža, slana voda mor-
skih valov, ne .vroči curki bajskih vrelcev niso mogli ozdraviti šibkih, zeba-.vih teles teh mladih starcev. Že v dvajsetem letu so se mnogim zaokrožile pleše in oščrbaH zobje. Starale so jih pregrehe razuzdanih očeto-v, nasičenih z literaturo, filozofijo, ženskami, starimi junaštvi in novimi grehi, pregrehe duhovitih, a onemoglih Jjudi, ki jim je v žilah tekla razredčena kri poznih pokolenj-
V enem izmeti najbolj cvetočih kotičkov med Bajami in Putcoli so se izmed črnih pinijevih krošenj belili mra-monni zidovi .vile.
Tik okna, ki seje odpiralo na morje, tako da iz sobe ni bilo videti drugega ko nebo in morje, jc ležala Mirha.
Zdravniki sp zaman ugibali, kaj ugo-nablja dekle- Ko je Arsinoja uvidela, da sestra od dne do dne bolj hira, jo je dala prepeljati iz Rima na morsko obal.
Navzlic bolezni je Mirha živela kakor redovnica: postila se je, saaria pometala sobo, nosila vodo; celo prati perilo ib kuhati sc ji je zahotelo. Dolgo se jc obotavljala, da bi legla v posteljo. Noči so ji minevale v bedenju in molitvah. Arsi-noja je nekoč po naključju opazila, da bolnica nosi na koži ščetinasto srajco. 11 : svoje ozke spa-Inicc je bila odstranila vs® pohištvo razen postelje s preprostim lesenim križem nad vzglavjem. Soba z golimi stenami je nalikovaki celici. Nihče se ni hotel zoperstavljati njenim malce muhastim željam.
Poslej sc Arsinoja nT več dolgočasila Včasih so sc ji vzbuja-Ic nadeje, drnge-kraitl pa je obupavala. Dasi je vsekdaf Mirlio, jc šele zdaj v strahu pred
večno ločitvijo moč te ljubezni
občutila nepremagljiv0 (Dalje prihodnjič.J
liasttfik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor« — 0.dsoyor»i urednik; Rudolf Ozim. — T&ka; Mariborska tlgVzrjj« d. 4
Pristopajte k CM D!
«1;
ivj
lil
bc
•V
kil
sk
hi
st£
ke(
Sta
*Ctf
bp
bot
br0 hi n Strj «i s
V
linf:
I
H
Sle