¡IB Političen list za slovenski narod. ni: i i P"gtl prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 f Id., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 44) kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta • fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljati velja 1 f(d. ¡JO kr, več np, leto. Posamezne številke veljajo J kr. Naročnino prejema tipravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat i 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeiy§kU» ulie^b h. št. 2, i., 17. ¡. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. i&tev. 239. Ti vstajate Ivi nas ni strah! Svojim bralcem smo vedno točno in doslovno poročali, karkoli je „Slov. Narod" s svojim izborno radikalnim vohom zasledil okrožnice, katere naj so iz knezoškofijske palače, kakor se samo ob sebi umeje, po volji in ukazu našega kneza iu škofa, romale mej kranjsko duhovščino, nabirat zaupnic zanj in protestov proti imenovanemu listu. Ker je včerajšnji „Narod" št. 288 v uvoduem članku „v pojasnilo" zopet z nekakim novim, žalibog „brez-dimnim" in brezpoknim smodnikom streljal v svojo staro tarčo, zato si ne moremo kaj, da ne bi tudi tega napredka prijavili svojim čitateljem v veselo zabavo. Začetek članku je nekam skvečena zgodovina vse „okrožnicologije". Preko duhovite iznajdbe, da je „dsnes izključna last" „Slovenčeva": „poulični ton in ostudni sofisem*1, jadra čianek po raznovrstno razburkanem valovju radikalnega morja v pristanišče — jedne najdene „okrožnice" (!!), ki naj dokazuje „moralno nagoto .Slovenčeve1 gospode". Tako-le nas suče „Narod": „O priliki--skupnega pastirskega lista razposlala se je vsem dekanom po deželi nastopna okrožnica: P. T. Adnexae litterae Do-minationi Tuae P. B. proponuntur, cum dev. peti-tione, ut, si placuerit, subscriptione Ven. Cleri — tu je zapisano ime fare — munitae quantocius re-mittantur: Capitulo Cathedrali Labacensi." „Narod" pristavlja temu: „Tej okrožnici priložena je bila tiskana udanostna izjava g. knezu iu škofu, ki začenja z besedami: Britko užaljena je spoštljivo podpisana duhovščina zadnje dni opazovala nesrečno pot, na katero je zabredlo neko časopisje v mili naši domovini." Jako radikalno se sklicuje „Narod" na pristnost zapisane okrožnice in LISTEK Družila sv. Mohorja — leta 1892. (Sestavil Kastislav.) (Konec.) 5. „Slovenske Večernice za pouk in kratek čas. 46. zvezek." — Str. 144 v 8°. Obseg: a) Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja. Sestavil dr. Jakob Sket. — b) Nafgotovejša dota. Povest. Spisala Pavlina Pajkova. — c) Planinski kosci. Pesem. Zložil Mih. Opeka. — č) Kako se potuje po Afriki. Spisal J. Vrhovec. — d) Brat Evstahij. Povest. Spisal A. Koder. — e) Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813. Spisal Fr. Hubad. — f) Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča. Spisal Janko Barle. — g) Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557—1594). V spomiu tristoletnice spisal J. Steklasa. — h) Cesariča in cesaričina. Narodna pravljica. Zapisal J. Kržišnik. — i) Kratko-časnice. Nabral Anton Brezovnik. — j) Kazalo. Najbolj znamenit, velezanimiv je prvi spis o književnem delovanju Mohorjeve družbe v mjnolih 40 letih. Najprej se pripoveduje, kako je nastalo društvo sv. Mohorja, se preosnovalo v družbo itd. Navaja se na to natančen pregled števila udov in razposlanih knjig in naštevajo se imenoma vse knjige in spisi, ki jih je družba izdala od I. 1852 do 1891. V Ljubljani, v sredo 19. oktobra 1892. Letnik XX. potem pravi: „Tpliko je pa tudi gotovo, da je stolni kapitelj škofu podrejen urad (M), naj bo potem nastanjen v škofovski palači ali ne. V najtesnejši dotiki z ordinarijatsko pisarno mora biti vedno že po zakonu." (Cujtel!) Vseh drugih zani-mivostij v članku, kakor n. pr. o „ m a 1 o o I i k a -nih fanatikih" ali o „preobračanju kozolcev" ne ponatiskujemo, ker takova izbru-havanja in taki dokazi od „Narodove" strani že niso več — zanimivi. Sedaj pa hočemo prav v šolskem tonu, prikladnim za otroke, seveda, če so dobre volje, iz-pregovoriti še mi „v pojasnilo" glede „predstoje-čega eklatantnega dokaza", po katerem „naj občinstvo samo sodi, kje se je grdo in advokatsko zavito" lagalo — v „Katoliški" ali v „Narodni tiskarni". I. Koliko okrožnic „iz knezoškofijske palače" je navel „Narod" od 22. septembra do danes? Pod naslovom ¥Und aljes ist Dressur" je omenjal „Narod" dve okrožnici v svoji 216, številki z dne 22. septembra. In dne 24. septembra je pod naslovom „Dva škofovska cirku-1 a r a " pisal o novih, katerih prva se je izdala tedaj, ko je potem izšel skupni pastirski list, in druga ob cesarjevičevi smrti. — Tedaj ¿tiri okrožnice I 2. Kakšnega smisla so bile te okrožnice po „Narodu"? O prvih dveh z dne 22. septembra piše „Nar." tako-le: „Und alles ist Dressur. Iz knezoškofje palače došla sta nedavno vsem župnijskim uradom dva cirkulara. Prvi zahteva, da izreče vsa nižja duhovščina svoje popolno zaupanje prevzviš$nemu knezoškofu na njegovem znanem govoru, oziroma propovedi na katoliškem shodu; druga okrožnica pa zahteva, da se „Slov. Narodu" in nekemu nemškemu stanovskemu glasilu izreče nezaupnica in indigna-cija zaradi pisave o katoliškem shodu, „Slovencu" pa priznauje. Seveda se mora podpisati na teh zaupnicah, oziroma nezaupnicah, vsak duhovnik, od dekana do najmlajšega kapelana, če ne — quos ego I Živela najnovejša fabrika javnega mnenja." — Iz tega se povzema strogo logičko: a) Ljubljanski knezoškof „dresira" svoje du-hovstvo in tako „fabriclra" javno mnenje; b) dresira je s tem, da mu ukazuje zaupnico sebi in priznanje „Slovencu", nezaupnico pa „Narodu" in še nekemu nemškemu listu; c) duhovščina se da dresirati in si da tako ' i. fabricirati svoje prepričanje in s tem javno mnenje, ker — mora; sicer „quos ego" : gorje tistemu, ki bi ne podpisal zaupnice, oziroma nezaupnice! Ta namen je imel „Narod" pri svojem pisar-jenju o okrožnicah. O drugih dvph okrožnicah z dne 24. septembra pravi: „Nam je bilo ip je dobro znano, da sta se slični (t. j. preje omenjenima slični. Op. p.) okrožnici izdali zoper naš list že dvakrat." Naslov te notice je: „Dva škofovska cirkulara". Tedaj škof ju je izdal, aH ukazal izdati. „Slični sta." V njih je tedaj škof že prej dresiral svoje duhovstvo, že prej šiloma „fabriciral javno mnenje" in duhovščina se je sevéda prisiljena dala — dresirati. 3. Ali je „Narod" katero teh okrožnic preklical? Nobene. O prvih dveh le piše 24. septembra: „Mogoče je, da se je to pot naš dopisnik motil, mogoče je pa tudi, dane." Tedaj s^mo možnost zmote priznava, da se izogne sitnostim, a vzdržuje možnost okrožnic, kar je njegovim bralcem, katere dobro pozná, — dovolj, It tega prezanimivega pregleda povzamemo za daues le, da je bilo v minolih 40 letih pri Mohorjevi družbi vkupe 693.861 udov, ki so prejeli 4,104.275 knjig! £e8, gromovite Številke za narod, kojega se je naštelo pri zadnjem ljudskem štetju jedva 1,176.535 duš! So v Avstriji in zunaj Avstrije veliko večji narodi od slovenskega, ali pri nijednem ne najdemo družbe, katera bi se v primeri z našim malim narodom le od daleč mogla meriti z našo družbo sv. Mohorja. Ta vprikaien pač tctlaži, pač navdušuje vsakega rodoljuba iu mu .zbuja upanje, da vendar boljša prihodujpst čaka ljubljeni narod slovenski. Veli-častpa število udov, ki vsako leto narašča, priča vsemu svatu, da ss narod zbuja, da hrepeni po zdravi omiki in da nad vse ceni najžlahtnejši ¡svetinji svoji: vero iu narodnost!1) ,t 6. „Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1893.u — Str. 160 + 96 v 4°. Prvi del (str. 160) obsega navadno koledarsko tv&cino, imenik družbenikov, družbin oglasnik, pravila in semnje. Drobno tiskani imenik udov zajema 134 strauij. Drugi, zabavni del, ima sledečo vsebino: a) tyega Svetosti Leonu XIII. v proslavo petdesetletnice škofovanja (1843—1893). Pesem, zložil Mihael Opeka. (Lepo okrašena.) —■ b) Krištof Kolumb. V ') Glej .Koledar za 1. 1874", str. 150. spomin 4001etnice odkritja Amerike spisal J. V. — c) Smerek maščevanje. Pesem, zložil Podkorenčan. — č) Kako sem prvič potoval na Dunaj, in Dunajsko mesto. II. Spisal Ivan Navratil. (Z obrisom Velikega Dunaj« iu 10 slikami.) — d) Zlati orehi. Pravljica. Spisal J. Fr. Rddinski. — e) Beračeva tožba. Pesem. Zložil A. Medved. — f) Kardinal Miečislav Ledochovski ali „Rudeči papež" — Slovan. Spisal dr. Anton Medved v Rimu. (S podobo.) — g) K slovanskima razstavama na sever in na jug. Potopisne črtice. Spisal Janko Barl&. (S 7 podobami.) —• h) Bog ne zapušča sirot. Povest. Spisal Ivan Steklasa. — i) Bonaventura Suhač, šolska sestra in slovenska pesnica. Življenjepis. Spisal M. S. (S podobo.) — j) Razgled po katoliških misija nih. Spisal kanonik dr. Ivan Križanič. — h) Solnč-nica — prokoristna rastlina. Spisal M- Cjlenšek. — l) Kako ppfcpučavati drevesne ušice. Spisal Fr. Pra-protnik. — m) Ali se naj sadje meri ali t^hta pri prodaji? Spisal Fr. Praprotnik. — n) Črtice o zadnji ljudski štetvi. — o) Slovenske posojilnice I. 1891. Spisal šolski ravnatelj J. Lapajne. — p) Razgled po svetu. Sestavil vrednik F. Haderlap. — r) Torba za smeh in kratek čas. — s) Rešitev zastavice, zastavica v podobah, kazalo. Vseh šestero družbinih knjig ima vkupe 77 tiskovnih pol. 346.218 izvodov Mohorjevih knjig, ki obsegajo 4,443.131 tiskovnih pol, roma letos med Slovence! Lani je bilo 310.962 izvodov s 3.948.832 tiskov- da nedresirani dobe pristno javno mnenje. V zadnji včerajšnji številki pravi pa „Narod": „Nikjer in nikdar nismo trdili, da bi bil knezoškof sam izdal zadevni okrožnici." Vsi pismouki pritecite nam na pomoč! Vsi profesorji slovenščine pomagajte nam! „Iz knezoškofljske palače" „dva škofovska cirkulara" 1! Kdo neki izdaje v knezoškoiijski palači škofovske cirkulare? Morda slnga? — Včerajšnji „Narod" trdi tudi, da more biti „mej poštenimi ljudmi-govor samo o dveh okrožnicah." — Mi smo pisali že 28. septembra, da „Narod" sicer ne vzdržuje več laži o prvih dveh okrožnicah]; kouštatovali smo pa tedaj, kakor konštatujemo danes, da preklical še nobene ni in da je vse tako zavito, da si „Narodovo" ne-dresirano občinstvo lahko misli, kar hoče „Narod", da občinstvo — misli. 4. Kaj je o tej stvari trdil „Slovenec"? Dne 23. septembra je kratko malo dejal, da je trditev o prvih dveh okrožnicah — laž. In 26. septembra je trditev o dveh drugih okrožnicah ljubljanskega knezoškofa že imenoval — debelo laž. Pri tem je ostal, poživljajoč „Narod", naj prekliče omenjene trditve, tako n. pr. 24. septembra, 8. oktobra in še češče sicer. 5. Kako je mogel „Slovenec" to trditi? Zato, ker se je o tem poučil, in ne kot „škofov list", marveč kot pošten list, ki sam vselej rad popravi zmoto ali zadosti krivici, če jo je komu delal; je poučen o stvari v izjavi 24. septembra o prvih dveh in 26. septembra o drugih dveh okrožnicah, dejal, „da nikoli in nikdar ni bila izdana nobena enaka ali slična okrožnica ne od prevzvišenega knezoškofa, ne od prečadt. knezoškofijstva ljubljanskega, ne od kake druge osebe, ki bi bila imela kak ukaz ali pooblastilo ali naročilo od prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega." 6. Ali se je mogel „Narod" tudi poučiti o tej stvari? Mi pravimo, da se je moral, če je imel le količkaj poštenja v sebi, in sicer zato, ker se gre v celi stvari za čast ljubljanskega knezoškofa, kateri je po teh okrožnicah „častihlepni, brez-o z i r n i d r e s 4 r", in za čast cele kranjske duhovščine, katera je po teh okrožnicah „brez uma, brez volje" in sedd„dresirativsakidre-suri". Tedaj — moral! Mogel? — Dobil bi bil lahko zanesljivega pouka pri svojih somišljenikih-: duhovnikih ; saj v6 zanje in oni zanj; poučil bi se bil pa prav tako, kakor mi, lahko tam, kjer smo se mi, namreč v knezoškoiijski pisarni, in še sedaj si upamo trditi, da se mu dajo vsa zaže-ijena pojasnila, če jih hoče. Tedaj — mogel! 7. Zakaj je „Narod" vlačil trditve ob okrožnici na dan? Zato, ker je hotel osramotiti ljub« ljanskega knezoškofa pred celim sve« tom in s tem najbolje pobiti prvega slovenskega katoliškega shoda neugodni vspeh. Zato tudi ni preklicaval, marveč v kalni vodi radikalnega zavijanja hotel je loviti svoje bralce. 8. Kaj je „Slovenec" dejal vsled tega ? Potegnil se je za zasramovanega škofa z vso odločnostjo, vzlasti v članku „Jasneje" 26. septembra, o katerem se je govorilo celo v deželnem zboru, in v članku „Und alles ist Dressur" 15. oktobra. — Zato pa so mu očitali „banditstvo" in „poulične surovosti" in še več temu podobnega. 9. Kako slove v slovenskem prevodu tisto, kar imenuje včerajšnji „Narod" „okrožnico" in ekla-tantni dokaz, da je on trdil resnico? „P. T. Predloženo pismo se Vam, prečast. gospod, predlaga z udano prošnjo, da je, če Vam bode po všeči, s podpisi častite duhovščine (tu je zapisano ime fare) čim prej do-* pošljete: kapiteljnu stolnice ljubljanske." 10. Kako je navstalo to? Kar je bilo mej Slovenci količkaj pravo slovenskega, vse je vstalo proti „Narodu" ob času, ko je imenoval sv. očeta Leona XIII. „izvrg človeštva". Mej njimi tudi duhovščina. Ko so škofje izdali skupni pastirski list, braneč sv. očeta, hotela je tudi duhovščina pokazati, da je v tem prav jednih mislij s svojim škofom. Ker so pa liberalni listi vsled tega skupnega pastirskega pisma napadali vzlasti ljubljanskega škofa, zato se je od jako mnogih stranij iz dežele Kranjske Čulo, da se mora v tej zadevi kaj storiti. In ker je jedinstvena akcija mnogo ložji in mnogo veličastneji, zato se je vč. kapitelj lotil stvari v imenu druge duhovščine, ki ga je za to naprosila, ne pa v imenu škofa, ki za to ni jai6, mi? ?*. y 0XV omxrt™) if)Rlojr 1 II. Kaj je tedaj tisto, kar imenuje „Narod" i, okrožnico" ? Navadno spremno pismo je, spremljajoče v smislu in po želji duhovščine sestavljeno izjavo, Kdor zna brati, beri jo! Uradnega nima ničesar na sebi. Privatne osebe so je razpošiljale popolnoma kot privatno pismo. 12, Kaj je „kapitelj"? — Tisti „Narod", ki tako krepko razločuje «aej politikom škofom in mej duhovitim pastirjem-škofom, ne ve, kaj je kapitelj. Pravniki se ne sramujejo zapisati nesmisla: „Toliko je gotovo, daje stolni kapitelj škofu podrejen urad. --V najtesnejši dotiki z o r d i n a - i (' t rijatsko pisarno mora bitivedno še po zakonu." oimi polarni. V istini; to so številke, ponosne in neovržene, ki kažejo zopet velikansk vspeh na polju slovenskega narodno - kulturnega napredovanja, katerega se srčno raduje sleherni zavedni Slovan j IV. Družbini račun kaže: dohodkov 65.585 gld. 17 kr., troškov 65.577 gld. 83 kr., torej preostanka 3 gld. 30 kr. — Letošnje družbine knjige so stale 60.333 gld. 78 kr. Samo za koledarjev kolek se je plačalo 3468 gld. Družbini „Matici" je priraslo v gotovini 1151 gld. Vsa „Matična" glavnica znaša sedaj 22.402 gld. gotovine in 200 gld. v obligacijah. * * * Veselo vest ima letošnji „Družbini oglasnik" o „Domu družbe sv. Mohorja". Prostori stare družbine hiše na „Benediktinskem trgu" v Celovcu so zadoščevali svojemu namenu, dokler je družba štela do kakih 30.000—35.000 udov. A sedaj ob tako ogromnem številu Mohorja-nov so mnogo pretesni in nedostatni. Le težko more družbina tiskarna biti kos svoji veliki nalogi ter dovršiti vsakoletno ogromuo delo. Tudi vezanje in razpošiljanje knjig je zato zeI6 težavno. Že več let je družbini odbor ugibal, kako bi naši družbi priredil dostojen, prostoren dom. Po mnogem prizadevanju in trudu posrečilo se mu je, pridobiti primerno lepo zemljišče za veliko poslopje. A narodni naši nasprotniki, kojim je tako sijajno procvitajoča družba bodeč trn v peti, naga- jali so na razne načine in ovirali, da se prepotrebna nova stavba ni mogla pričeti. Skrbni in neustrašeni odbor pa je konečno z neumorno vstrajnostjo premagal vse ovire in pričel letošnjo pomlad z gradnjo lepe družbine hiše, ki bo, dovršena, v velik kras celovškemu mestu, a i v opravičen ponos družhi sv. Mohorja in vsemu slovenskemu narodu. Dal Bog, da se pomenljiva stavba srečno vrši in dovrši 1 . Za prihodnje leto pripravlja odbor družbenikom zopet šest lepih in koristnih knjig, in sicer poleg običajnih „Večernic" in „Koledarja" drugi zvezek „Jeruzalemskega romarja", drugi snopič „Škodljivih rastlin", „Kitajci in Japonci" (spisal prof. Jos. Stare), in A. M. Slomšeka „Življenja srečen pot". — V „Večernicah" izide prihodnje leto daljša povest „Na krivih potih" (od Fr. Žalskega), ki se je že dolgo željno pričakovala. V „Koledarju" bode posebno znamenit spis „Slovenci v I Ameriki", spisal Fr. S. Sušteršič. Gotovo bodo te prelepe knjige, zlasti pa Slom-šekov molitvenik, privabile mnogo vttrnih Slovenk in Slovencev v „Mohorjevo družbo"! < „Vi pa, dragi rojaki in rodoljubi, odboru ne odtegnite vplivne svoje podpore, pomagajte neutru-jenim poverjenikom, dekanijskim in farnim predstojnikom pri nabiranju družbinih udov. Priporočajte družbo, razložite ljudstva njen namen, poudarjajte njene dobičke in prigovarjajte k obilnemu pristopu. Bolj kot nekdaj vrivajo sovražniki v pobožne slovenske družine pogubno brezverstvo, v javnem življenju nam kratijo prirojenih in postavnih pravic, Ali so idijotje v kanoničnem pravu, ali pa le hočejo na vsak način vzdržati trditev, da se je do-tično spremno pismo izdalo na povelje ali željo, ali vsaj z odobrujočo vednostjo prevzv. knezoškofa; in to hočejo vzdržati tudi vkljub nevarnosti, d» se pokažejo kot ignorante v cerkvenem prava. — Da niso ločili nekateri stolnijmojstri „Narodove" stranke ordinarijata od kapiteljna, to smo že čali; v včerajšnjem članku pa vidimo, da, jedenkrat že opozorjeni, nočejo sprejeti potrebnega pouka. Menda jim ne služi, kar ni nekoliko zavito in zlagano! Huda bolezen! 13. Ali more kapitelj pošiljati okrožnice ? Kapitelj, v svojih stvareh avtonomna korpora-cija, ima sicer mnogo pravic, toda pravice, pošiljati kak ukaz, kako povelje duhovščini — nima. Pisati more kak nasvet, kak predlog, a pravne veljave taka pisma nimajo za duhovščino nobene. In zahtevati, da se ugodi kaki želji kapiteljna, kapitelj tudi ne more. Primerjaj se, kar se je pisalo o „okrožnicah" v „Narodu". 15. Ali more „Narod" ali „Narodna Tiskarna" po- slati jednako okrožnico? Da, kedarkoli jima drago. Za vspeh mu sicer ne garantujemo, ker je, hvala Bogu, še ljudi na svetu, ki ločijo poštene firme ponudbo od zvitega židovskega agenta sladkih besedij. Pošlje jo pa lahko in priloži, lahko tudi obrazec, kako se ima Častiti naš radikalni slovenski — Mar-d o h e j. 16. Kdo je v imenovanem, ki ga „Narod" imenuje okrožnico dresiral? Nobeden. Ali je to pismo, ki smo jo doslovno preveli, ali je to pismo, ki ga v svoji radikalni previdnosti „Narod" včeraj ni prevel, podobno kakemu ukazu, ali naredbi, ali naročila, vprašamo vsakega, kdor slovenski zna. Ali hi li „uljudna prošnja", naj se predloži pridejana izjava duhovščini v podpis „si placuerit" = „če je po všeči"? To se imenuje okrožnica v „Slov Nar."! In ta uljudna prošnja naj dokazuje, kako neusmiljeno dresi ra po stolnem kapiteljnu kranjsko duhovščino prevzvišeni knez in škof. Kdor brati zna, beri jo in potem sodi! Najpreje izreka „Narod" o kapiteljnu neko popolnoma napačno trditev; potem navaja teh 20 latinskih besedij, ki vsakemu, kdor količkaj latinski zna, na prvi hip dokazujejo, da se na tak način nobena uradna okrožnica, ki ima kaj qaznanjati, ali ukazovati, glasiti ne more. In vendar vkljub temu trdi „Narod", da je imel in da ima „pr in c i p i j el n o prav", to se pravi, da je škofa res tako opisal, kakoršen je, kot moža, ki — dresi ra svoje duhovstvo in — fabricira javno m n e n j e. —- In še za to „uljudno prošnjo" je veljalo dobiti nekako pravno pret-- ——————i (Dalje v prilogi.) v šolah nam deco ponemčujejo. Pri tolikih neugodnih razmerah, ki dandanes stiskajo naš narod, ne držimo križem rok! Trudimo se in skrbimo, da družba sv. Mohorja ostane še zanaprej naša tolažba in naša čast, pa tudi občna šola pouka in omike za mili narod slovenski!" 2) Podali smo obširnejšo črtico o blagonosnem delovanju odlične naše družbe sv. Mohorja v letu 1892. Videli smo, kako se je skazala zopet pravo krušno mater Slovencev, za katere je imela zopet polno krilo tečne hrane, katero baš sedaj z radodarnimi rokami deli svojim otrokom ¿{kako obilno, da se vsakdo čudi nad velikim božjim blagoslovom. Zato se od vsega srca pridružujemo besedam letošnjega „Družbinega Oglasnika": ' „O pogledu tolikega blagoslova božjega kar strmimo1 in neizrečeno se ga veselimo. Nekak svet ponos nas navdaja, da smo člani take družbe in sibovi rodil, ki si jo že nad 40 let vzdržuje in neguje večinoma z žulji svojih rok. Celo bogatejšim in močnejšim rodovom lahko zakličemo: Pokažite kaj takega, če imate, kakor je ta naša družba I .....Poskusite se z nami na tem polju, Če se morete! ..... Mi, — mi Slovenci smo Vam v«er, katerega Vi Še niste dosegli dozdaj!" 3) Živela družba sv. Mohorja! — Slava njenemu vzornemn odboru ! Glej „Koledar za 1. 1879", str 203. ') „Koledar za leto 1893", str. 151. Priloga £89. štev. „Slovenca" dnö 19. oktobra 189Q. vezo, da se ju izdala po škofovem povelju, alt naročilu, prettezo, ki pravno znanje gospodov „Na-rodopiscev" jako žalostno osvetljave. 17. Kdo je bil po imenovanem pismu dresiran ? Nobeden. Beri, čitatelj, še jedenkrat „u 1 j u d n o prošnjo ." katera naj se usliši „če j e p o v š eči." — Kedo je tedaj zavezan, kedo teroriziran, kedo oviran v Svojem mnenju? fti vendar veljaj naš škof kot po 1'itifini strankar, ki z najhujšimi sredstvi dresira duhovščino z a svoj o Mi s si a-Mah n i če vo str an-k o? ! 18. Ali Je mogel „Narod" vedeti o tem? Zopet opozarjamo na njegove somišljenike-duhovnike, zopet izrekamo prepričanje, da bi bil dobil pri veleč, ordinarijatu in pri veleč, kapiteljnu po- ! jasnila in dokazov zanje, če bi mu le bilo kaj do resnice in če bi mii ne bilo do tega, da a trajnim in doslednim blatenjem našega knezoškofa odvrne pretečo nevarnost sebi in svojim naprednim razumnikom. 19. Kje smo sedaj? Tam, kjer smo bjli. N a r o d š e n i p r e k 1 i-klieal n,obene svoje trditve o škofovih, okrožnicah in nobene dokaz al. Hoteč vzeti dokazom prave udanosti duhovniške škofu svojemu, in prekrasnim pojavom katoliške zavesti mej, našim narodom zadnjih dnij, ki se uprav sedaj tako veličastno pojavljajo v zaupnicah kmečkih občin,, elementarno silo, s katero se kažejo, izmislil se je, da je vse to »škofovo delo". Zato je, bilo treba laži o prvih dveh okrožnicah. In ker se mu je to skazilo, poiskal je „udano prošnjo" izdano pred petimi leti, izdano popolnoma privatnim potom, da bi dosegel svojo radikalno namero. Kako in s kakim vspehom, sodite! Javno se je v „Slovencu" po „informacijah od; najkompetentnejše strani" oporekalo njegovim trditvam, lahko hi se bil tedaj, tudi „Narod" prepričal o stvari in izvedel resnico. Ali je za tako ravnanje „laž" prehuda beseda? — In kranjska duhovščina naj bi ne smela postaviti se za svojega škofa in ljudstvo naj bi ne smelo izraaiti svoje sinovske udanosti pastirju, ki ljubeznivo gori zanje in moli zanje, in dela zanje in se žrtvuje zanje, pastirju, katerega edina pregreha je ta, da je apostolsko vnet za »veto katoliško cerkev in ki v njej vidi edino pravo podlago zu vspešen razvitek svojega naroda? Kranjska duhovščina mora, če ima kaj časti, protestirati-proti temu, da je dre-sirana. Dresirati se ne damo nikomur?' Za pravico se pa potegnemo povsod in vselej Našega škofa ste imenovali „n e m šk u t a r j a" , „g e e m a ni« a t o r j a.", .vladni misiji" služeč eg a, .nelojalnega" in sedaj mu očitate celo nepoštenost, češ, da teroristično dresira svoje duhovnike za svojo, od vas Umišljeno stranko. Nobene stvarice še niste preklicali od teh točk in kolikor trditev — toliko laži! Ali je za tako ravnanja, vprašamo v drugič, l a ž prehuda beseda? Ne, tudi vam se ne damo dresirati. In za trdno se nadejamo, da se tudi slov enaki narod ne bo uklonil vaši d r e s u r i. L j u d i p a, kateri so tako nesrečni, da se dajo vam dresirati, pomilujemo!Izdresirajtesi iz njih, kar vam drago, dolžnost vseh Slove n-cev je le zabraniti, da ne bode mogla škoditi milemu narodu našemu vaša d r e s u r ». Po Svetčevem banketu. (Dopis z dežele.) Vedno bolj so kaže, da je bil katoliški shod potreben, pa tndi koristen. Zdaj se vsaj poznamo. Ko bi bil kdo pred shodom še dvomil, ali so na Slovenskem liberalci ali ne, zdaj ne more več dvomiti, ker so se očitno pokazali. Pišejo sieer lepo, ali same besede ne prepričajo, mi gledamo na de-jaaja. Kakor se nam pripoveduje, eo na Svetčevem banketu zbrani slovenski naprednjaki govorih in potegovali n« za te dve svetinji: ea vero in narodnost! Jan dvomim o resničnosti te vesti, taj to je bil program tudi prvemu katol. shodu. Ako so gospodje naprednjaki za ts svetinji res tako vneti, zakaj jih pač takrat ni bilo blizo? Meni se silno sumljiva zdi ta vera, za katero so se ogrevali pri Svetčevem banketu. Pri katoliškem shodu so bili v resnici zastopani vsi stanovi, pri Svetčevem banketu pa je manjkalo tistega stanu, ki je po spriče-vanju zgodovine do sedaj še največ storil za ohranitev vere in narodnosti med nami. To je torej še bolj sumljivo. Ker so se gospodje brez duhovnikov potegovali za vero, mora ta vera biti neke posebne vrste, če ni cel6 krivovera! Ce nam; bodo posvetnjaki tolmačili vero, potem bodemo daleč prišli! .Nov." pišejo, „ d a, j e slab katolik, katar i pri v s a k i p r U i k i naglaša, da mu jo narodnost prva« pa tudi slab narodnjak, kdor pri vsaki ugodni ali neugodni pral iki naglaša, daje vera prva!" To se res lepo bere, toda logično ni in resnično tudi ne, in sicer zato ne, ker je katoliškemu kristijanu vera več, kot narodnost, in mu tudi mora kiti. V našem starem geslu stoji vera na prvem mestu, iu to ne brei vzroka. Pravi, dober katoličan je tudi dober narodnjak; nasprotno pa vsak narodnjak ni dober katoličan. Ozrite se le po Slovenskem : koliko duhovnikov morete našteti, d» bi se bili izneverili narodu ? Mi pa vam lahko naštejemo stotine, posebno mej' tako imenovanimi olibanoi, inteligentnimi narodnjaki; ki se svoje vere sramujejo in so jo že davno zavrgli kot nepotrebno šaro! Da, vera je več kot narodnost, kot jezik. Kolikokrat je bilo to že praktično dokazano. Slovenec se izseli v Ameriko, ali pa pride po opravkih ali na popotovanju v tuje dežele, med tuja ljudstva. Tam se poprime druzega jezika, priravna drugemu ljudstvu, ne d» bi m« vest zato kaj očitala, pa tudi nobeden posveten narodnjak mu tega ne predbaciva. Drugače pa jo z vero. Pridi po svetu, kamor hočeš, med druga ljudstva, med drugoverce, vendar se drugim veram ali krivoveram ne smeš pridružiti, ako ti jo zveličfanje pri srcu! Kaj je torej več: vera ali narodnost? In kaj hoče tista opomba, katero smo letos v „Novieah" brali: da Slovenci, recte narodnjaki hočemo ubogati in poslušati svojo škofe * verskih rečeh, v posvetnih i» političnih pa jim nismo pokorščino dolžni!' To bi še ne bilo tako napačno, ki bi takoj ro-žičkov ne pokazali v tem, kaj je posvetno, kaj je versko? Ali kristijana no vodi povsod njegova vera in ga mora voditi v zasebnem in javnem življenju? In zdaj naj posvetnjaki razsodijo, kaj je versko, kaj j« posvetno! Oni naj določujejo cerkvi, kaj je treba verovati in kaj ne ? Po tem načel« štejejo Šolo med posvetne reči, kakor da bi šola ne bila verska zadeva, hčerka katoliške cerkve, ki jo je do novejših časov sama gojila! Ia zdaj naj še pridejo naši razumniki in pravijo: Mi smo tudi za versko šolo, pa ne ta tako, kakoršuo škofje hočejo. Tako torej. Vi bote narekovali, kakšna naj bo verska šola, in ne škofje, ki kot namestniki Kristusovi vladajo sveto cerkev I Pa naj je dovolj! Ti pa, mili narod slovenski, bodeš zabredel in propal, ako te bodo vodile take vaše! Liga + 17. Res postalieae. (Izviren dopig.) „Summum jus, sušama injuria." I. Kakor podlesek v jesenski naravi, tako se prikazujejo v vsakoletni deželni budgetni debati kritiške misli o senčni strani našega politiškega in so-cijalnega življenja. Da ta politiška senca ne izgiae iz naše deželne hiše in da se govori ondi toliko „skozi okno", je krivo, da dostikrat dotične interpelacije naših gg. poslancev o naših .križih in težavah" niso dovolj podprte i vestno proučenimi fakti. Bai od slabih ali nejasnih motivacij dotičnih pritožb je zavisen navadno tudi vspeh; kajti pravilo je, da vedno in povsod kritikovane oblasti preiščejo naveden pregrešek, a ker jim manjka natančnejih ali zanesljivih podatkov, ali ker se prepričajo, da je vsa zadeva pretirana „ad absurdom", odloži se pogosto vsa zadeva .ad calendas graecas", ali pa vsaj do bodoče založbe. Osobito c. kr. poštni uradi n» Slovenskem bili so v poslednjih letih v hvalevrednem saščitju naših gg. slovenskih poslancev. Na čast slavnih poštnih oblastev in osobito na čast e, kr. poštnega, ravnateljstva v Trstu moramo priznati, da se je tudi ono v prometnih zadevah oziralo doslej na želj« in pritožbe gg. poslancev, da se je vsak naveden faktum preiskoval vestno in stvarno in da se je, vsaj kolikor je v moči c. kr. ravnateljstva v Trstu, tudi oziralo na dotične resolucije. In vendar „hoc erat in votis" nekaterih znancev g. poslanca Hribarja, ki so ga najeli tudi letos za svoje „osebne namene", ter zlorabili njegovo, priznati moramo, oblastno besedo v deželnem zboru, ko je nepomisleč, da „in vitium ducit culpaa ver-bum, si caret veritate", prijel zopet v letošnje», zasedanju brez rokavic poštnega nadravnatelja go#p. Pokorny-ja iu njegovega komisarja gosp. Corä v Trstu. Ker je govoril krivico g. poslanec^ Hribar .de nos sine nobis" v svojem deželnozborskem govoru, prisiljeni smo zastopniki slovenskih poštnih uradnikov in načelniki večine poštnih uradov na Sloveo-skem protestovati javno in odločno proti neutemeljenim napadom na c. kr. poštno, ravnateljstvo. Ob jednem pojasnjujemo .Bine ira et studio" poštne razmere v območju tržaškega ravnateljstva, da se pokaže, kje je pravica, kje kriviea, kje zasluga, kje hujskanje in neutemeljena založba. Predno navedemo razne istinite railoge za svoj opravičen, protest, odkriti moramo slovenskemu svetu poštne senčne strani, da, pravo praveato temo na Slovenskem, predno je prevzel g. nadravnatelj Po-korny v svojo mlado, a krepko in. stroko v tjjaško roko precej zavoženo vodstvo na Kranjskem in, Primorskem. Smelo trdimo in svojo trditev dokažeaao, če je potreba tudi pred sodiščem, da so bile poštna zadeva na deželi pred g. nadravnateljem Pokornyjem skoraj podobne zloglasnim bukovinskim razmeram, da je vladala, tedaj brezobzirna prislovica „sie vojp, sie jubeo", da se je zanemarjala služba, da so se demoralizovali tudi najbolj pošteni gg. poštarji, da je veljal izrek „do, ut des", da se je stavjl poleg toga slovenski, jezik vendar in sieer vedoma in prin-eipijelno v kot, da so se. premeščali poštni uradniki v Bukovino ia na Tirolsko ne iz politiških razmer, temveč le zaradi tega, ker so bili rojeni Slovenci itd. Kje je bi! tedaj nsdravoatelji gosp. Pofyrny In kje so bili tedaj narodni gg. prvaki, kdo je povzdignil moško in odločno besedo za tedanjo v nebo kričečo krivico? In kje so bili tedaj, sedaj tako tlačeni gg. poštarji na Slovenskem? Svojega prejšnjega g. nad-komisarja so imenovali tedaj častnim občanom, gostili ga in vozili s štirimi konji, povzdigovali v nebo, posojevali in darovali mn „častna darila^, sedanjega pravičnega in kot zlato čistega g. preglednika pa pošiljajo na zatožno klop pred slovenske deželnozborske poslance. Da, prošli so krasni dnevi „oranjueški", ko je narekoval poštni nadkomisar poštarjem prošnje za višje „povšale", ko je dvoril prijaznim poštaricam, a sicer je pa trlfal na prsi: „Wer nicht mit mir geht, den vernichte ich." Da, dobro vemo, mi neustrašeni slovenski poštarji, da prihajajo od istih Batoliskovih piskrov „illue iacrimae", ki tek6 v preusmiljeno g. Hribarjevo naročje, a ne o'ga so davno pogrešali. Goriška bogoslovnica bode imela štiri stalno predstojnike. ;. .,jv (Na deželni vinarski, sadjarski in kmetijski šoli na Grmu) pri Novem Mestu bode javna preskušuj* dn£ 29. t. m.; prične se ob 9. uri dopoldne. (Nove orgije.) Poroča se nam, dš bodo ta teden v delavnici bratov Zupanov v Kamni Gorici dovršene nove orgije za krasno prenovljeno mestuo cerkev. Orgije so 40 I delo te tvrdke in so posebno zanimive gledč skromnega prostora v konštrukcijah in sestavi. Prijatelji glasbe n»j bi si ogledali to delo in se prspričali o solidnosti. Orgije se bodo postavile v Kraniu drugi teden. (Vreme) Iz S]t. Petra naNottanjskem se nam poroča dne 19. t. m.: Mrzla burja prinesla nam je danes prvi letošnji sneg. Danes ob 10. uri zjutraj začel je po malem padati med dežjem. Kolikor se je moglo razločiti, pokrita je gora sv. Trojice že precej s snegom. Tudi v Postojini padal je sneg med dežjem. Sveti Luka tedaj ni pr zanesel letos, kakor prejšnja leta s prezgodnjo belo zimsko odejo. — Nocoj je sneg pobelil tudi vrhove gorenj-skih planin._ Telegrami. Praga, 19. oktobra. Razpustil se je mestni zastop v Liberci. Levov, 18. oktobra. I>ne 17. oktobra sta v Krakovu jedna dekla in jeden mesar zboleia za kolero. Poslednji je umrl. V Podgorju je za kolero umrl otrok, katerega sta-riii so bili za kolero umrli. V Niepolomicah je poslednji bolnik ozdravel. Budimpešta, 18. oktobra. V avstrijski delegaciji je izjavil proti delegatu Miadočehu Pacuku, vojni minister general Bauer da on ne pozna ni madjarskega ni češkega državnega jezika. On gleda, da se obdrži službeni jezik, pa tudi goji materinščina. Mladočeb Mazarvk je hudo pritikoval razmere v Bosni in Hercegovini, Budimpešta, 19. oktobra. Nadaljujoč grajal Masafyk madjarsko politiko v Bosni in Hercegovini. Hvalil vojaštvo. Barnreither izjavil, da se desetina da le polagoma odpraviti. Spinčič se je izrekel za anekcijo. Palermo, 18. oktobra. Ker so se vžgali plini v salskih jamah, so vsled nastale eksplozije mrtvi rudniški ravnatelj, njegova sinova, trije delavci, dva žandarma in jedna ženska. Honkong, 18. oktobra. Angleški parnik „Bokharo" se je potopil. Kapitan in več mornarjev je utonilo. Vf»»na«*RiNlro <«i»or<»4>Uo. Srednja temperatur» 12-2 , za 0'9° nad uorinitloin Svilpnn hliidn /n hal od 66 kr- do 9 85 OVlieilU Uldgu ¿d Udi raeter (do 300 raznih vrat in barev) raz,pošilja po naročilu poštnine in colnine prosto svilar-nloa O. HENNEBERG (c. in kr. dvorni založnik), Zttrloh. Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto 189 3 (3) Častita šolska vodstva! Naznanjamo s tem, da je i Šli n zbirka šolskih pesmij uglasbit Anton Nedved vsled prodaje prešel v naše založ-beno lastništvo. Ip. jL Kleinmayr & Fei. Butan Bukvama, 498 u-3) Kongresni trg štev. 2. •f'f .f .f .f j } >nf ,f.f ,f.f.f.f.f Dr. Vinko Gregorie usoja si naznaniti, da je danes odpotoval; vrnil se pa bode sredi decembra meseca zopet v Ljubljano. V Ljubljani, dne 5. okt. 1892 456 8-5 Kathreinerjeva Kneippa sladna kava, najboljši dodatek li kavi, prodaja prodajiilcom na drobno po originalnih tovarniških cenah 4til 18—7 JANEZ LUCKMANN v Ljubljani. Lekarna Trnkoczy-jeva, Dunaj, V. d > C« > o> T» ►> m 0 >o M a u H cS a p 1 o J TC jr» n kOca y,J grenki konjak, okusno in najboljšo sredstvo za želodec. I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. prodaja Ubald pl. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat. t* o K S P o-o cl. a < S» 0 1 B Lekarna Trnk6czy-jeva v Gradcu. a s. ■v o .o a. -o c; si c — t: -r? a »o a * g t: « J se ž •3 o" iS > mi ' o £ . y> JS Z "C a. « a o- 'S '3 a. I cS E C5 =i> a.- M -p H -S3 C« O £3 I M z 3 1 » • v v a ~ .2 a C S3 ."S • - - .a s ~ p -a a so . - -9 >» © ta ^ £ 03 -s. ^ © o 42 , o. « M tlJD O. S J3 . H -a js ■j .. as s t," "S = S S o a a M ID iS .. r L :© ^ «J t ^ m l I ^ iS o 2 3 ~ co S ž » i . 55 se .2 «.2 £ — >m .S S" g tD - j Oh a O i e h Ponudimo po najnižjih cenah: zarezano vštricno ostrešno opeko najboljše vrste, (spoeijaliteta), mr majolika peči -^i lepenke (Daohpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten). Dalje prevzamemo po najnižjih cenah tlakanje z asfaltom, s cham mottii i m i in cementnimi ploščami. Odličnim spoštovanjem J. P. VIDIC & Comp. Ljubljana, Slonove ulice. 318 18 Kathreiner j>eprekosljiv za nizko ceno tri že rabljene, a dobro ohranjene If#GJfiMtiMtliCB! in sedem manjših visečih svctilnic. Velike svetilnioe primerne so za gostilni čarje ali večje dvorane, manjše za obrtnike. Več izve se v upravmsivu „Slovenca-'. 452 4 rajamo si p. n. občinstvo uljudno na to opozarjati, da se naša Kathmiier-jeva Kueipp-a sladua kava KT liilcoli odprta"W P j» 1 1 i_ iiilj-I ne prodaja, temveč v belih izvirnih zavitkih z modrim tiskom po V« klgr., žuO in 100 gramov in ^ ¿f* našim podpisom in varstveno znamko, ki je tukaj zraven i mmi\ * Pazi na' se P°sebno na na®° varstveno znamko, smi-H, IHI, lnhrkt kajti občinstvo se skuša «lepiti z vsemi mogočimi po-fižžMBfegfl naredbami. Papir, tisk in tekst se popolnoma ponaredi, WÊÊÊKM S samo P°doi>e častitega gospoda župnika in našega pod-Wk.