ssesssssfiEs^aeft mmwrn .56 ftJmrilj a8 yff^&rt,..* » 1» N 4.! AdTertna 20 P MU ' SI T T in babice gQ plafane od kih 60 milj jugozapadno od megt Nankinga. Dogodek je zahtQ-' val življenje nekega angleškega mornarja, neki drugi mornar ter neki častnik sta bila pa ranjena. Ladja sama ni bila resno poškdovana. Ne, da bi čakala na kako ameriško protestno noto po Potopitvi ladje Panay, so japonske oblasti, civilne in vojaške, izrazile globoko obžalovanje OBRAVNAVA PROTI TROTZIKJU New York, N. Y. — V ne-deljo je posebna komisija objavila svoje poročilo glede te- , , ga, ali je Leon Trotzky, bivši ^dij^e tekom teh let vzel boljševiški vodja, zdaj v pre- i gnanstvu v Mehiki, v resnici i snoval zaroto, da prevrže vsled"tega dogodka in omenile, Stalina in upostavi kapitali-da se je izvršil po skrajno ne- stični režim v Rusiji. Ta ko-ljubi pomoti. Kitajske čete nam- misija je sestavljena iz radi-reč, da so se umikale po Jangce kalnih in liberalnih osebnosti reki, in Japonci, da so smatrali)iz vseh delov sveta; preiskova-ameriški parnik za kitajskega.; nje je vodila tekom več mese-V Tokio je japonski zunanji cev v enajsterih državah, in minister Hirota sam, osebno, nima seveda nikakega uradne-obiskal ameriško poslaništvo in ga značaja. v imenu japonske vlade izrazil -o- 34 UBITIH V ŽELEZNIŠKI POTNIŠKI jPARNIK NASEDEL NA SIPINI Manila, Filipini. — Veliki a-meriški potniški parnik President Hoover, ki vrši prevozno službo preko Pacifika, je imel v ! petek nesrečo, da je zadel na plitvino ob nekem malem otoku, ,55 milj daleč od Formose, in je ! tamkaj tudi obtičal. Ladja pa ni bila v neposredni nevarnosti in je bilo dovolj časa, da so 650 potnikov, ki se jih je vozilo z njo, spravili na kopno. Na pomoč je. prišlo ponesrečenemu parniku par ameriških bojnih ladij, kakor tudi par drugih potniških parnikov. Parnik je plul z Japonske semkaj, in sicer po neki novi poti, kar je bržkone povzročilo nezgodo. ——o- PRILOŽNOST GA ZAPELJALA K TATVINI Chicago, 111. — Skozi 15 let je H. P. ,Bishop, star zdaj 75 let, poneverjal denar, ki mu je bil zaupan. Mož je veljal kot eden najbolj zanesljivih uslužbencev Crane Co. in kot tak je upravljal premoženje hčere pokojnega Rich. Crane. Po lastni izpo- do $450,000, a skoraj vse je tudi izgubil s ponesrečenimi investa-cijami. Oškodovana ženska pravi, da ne bo podvzela kazenskega postopanja proti staremu možu. PO KALSVETU — Detroit, Mich. — Father Coughlin je zadnji teden objavil, da bo po Novem letu ponovno pričel govoriti na radio, in sicer preko 27 postaj. Nadškof Mooney se je nato izjavil, da ima Father popolno svobodo glede svojega udejst-vovanja. — Paviz, Francija. — Mati Mihaela Duffy, nuna reda Svetega Duha, je bržkone dosegla rekord v misijonskem potovanju. Z aeroplanom je že preletela Saharo in Sudan, toda nedavno se je odpravila na 5000 milj dolgi polet od ODTUJITEV JTALIJE Mussolini ožigosal Ligo, da pripravlja vojno, in objavil izstop Italije iz nje. Rim, Italija. — Italija, je končno sledila koraku svojih dveh zaveznic, Nemčije in Japonske, ter je enako, kakor ti dve državi, zapustila Ligo narodov. Izstop iz Lige je Mussolini objavil zadnjo soboto ljudstvu, ki se je v ogromnih množicah zbralo na trgu pred Venezia palačo. H koraku, da Italija uradno zapusti Ligo, se je veliki fašistični svet zedinil na svojem posvetovanju, ki je trajalo celih sedem minut. V svoji objavi ljudstvu je Mussolini^ ki je bil" izredno bojevito razpoložen, povdaril, da se Italija brez vsakega obžalovanja umika iz Lige, katero je označil, kot "majajoči se tempelj, v katerem se ne išče miru', marveč, v katerem se pripravlja vojna." Vendar pa je pristavil, da bo Italija še nadalje sodelovala za mir. Kakor se čuje iz tujezemstva, ni drugih velesil korak Italije iz Jugoslavije Nenavaden vzrok za izgon jugoslovanskega državljana iz Nemčije: Izgnan, ker se ni dal sterilizirati. — Nova panoga delavskega zavarovanja v Jugoslaviji. —• Smrtna kosa. — Razne druge novice in vesti. tukaj na Madagaskar. — Dunaj, Avstrija. — Potom splošnega glasovanja so se katoliški voditelji v pretež-jnič preveč razburil. Ze poldrugo izrazili nasprotnim,, leto namreč ni imela Italija svoje delegacije v Ligi in torej njene nadaljnje odsotnosti ne bodo pogrešali. Po pravilih Lige .postane izstop uradno veljaven po dveh letih. ni vecmi da bi se s silo pričeli zatirati framasoni v Švici. Katoliki so framasonom nasprotni, jtpda sile ne odobravajo. — Pariz, Francija. — Ko je tukajšnji nadškof Verdier nastopil svoje mesto v 1929, se je odločil, da bo sezidal 60 novih cerkva. To število pa je že znatno prekoračil,kajti pod njegovim vodstvom se je postavilo že celih sto cerkva. --o- LANDON NE BO VEČ "RONAL" Washington, D. C. — Alf Landon, republikanski kandidat za predsednika pri zadnjih volitvah, je pretekli petek v jasnih besedah, popolnoma odločno izjavil, da ne bo sprejel ponovne kandidature v 1940. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' NEPRIČAKOVAN OBISK Chicago, 111. — Na tukajšnje letališče je zadnji ponedeljek priplul svojevrsten letalec iz severnih polarnih krajev, ki je prišel popolnoma nenapovedan. Ta posetnik je bil neki velik polarni ptič, ki meri preko kril štiri čevlje ter je nekaka vmesna vrsta med orlom in divjo raco; glavo ima namreč orlovsko, rdeče barve, kljun in noge pa račje. Zadnje mrzlo vreme ga je bržkone premotilo, da je mislil, da Chicago leži v polarnih krajih, in je tako priletel semkaj. Bil pa je tako onemogel, da ga je bilo lahko ujeti, in oddan je bil živalskemu vrtu v Brookfieldu. obžalovanje. V slučaju obstreljevanja angleške ladje Ladybird so Angleži takoj vložili protest. V tem slučaju je bila pomota manj verjetna, ker so bile pod ognjem tudi druge angleške ladje v bližini. Ko so angleški častniki Protestirali pri nekem japonskem častniku v mestu Wuhu, je ta odgovoril, da je dal ukaz, naj se obstreljuje vsaka ladja fia reki; vendar pa je pristavil, da se je po pomoti izvršilo obstreljevanje angleških ladij. Angleške oblasti so se izrazile, da bodo njih ladje ostale v tamkajšnji bližini kljub sedanjim incidentom. -o- Širite in priporočajte NESREČI London, Anglija. — Blizu škotskega mesta Castlecary, 13 milj daleč od Glasgowa, se je zadnji petek pripetila železniška nesreča, kakoršnih že dolga leta ne pomnijo na Angleške. V njej je namreč bilo ubitih 34 oseb, nad 40 pa ranjenih. Katastrofa se je pripetila med snežnimi viharji, ki so te dni divjali širom cele severozapadne Evrope, in pri tem je eden potniških vlakov treščil v ozadje drpgega, ki je stal na postaji. PRODIRANJE JAPONSKE VOJNE MAŠINE 'Amerikansk iSlovenec"! Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uniču-liat | je moralno življenje v družinah? . Skupina japonskih tankov na njih prodiranju od Šanghaja proti Nankingu. Kakor govore poročila, se pričakujejo srditi boji za kitajsko presto lico Nanking. Dolenjski rojak izgnan iz Nemčije Maribor, 16. nov. — Med novimi zakoni Hitlerjeve Nemčije gotovo najbolj globoko posega v svobodo človeka zakon o prisilni sterilizaciji. Zakon se v Nemčiji neizprosno izvaja, seveda le v nižjih družabnih plasteh. Vsak zdravnik mora prijaviti oblastem vsak primer, ki pride pri omenjenem zakonu v poštev. Zakon ni zadel s^pio Nemcev, temveč tudi inozemske državljane, ki žive dalje časa v Nemčiji, o čemer nam priča slučaj, katerega so obravnavate te dni obmejne oblasti v Mariboru. Iz Nemčije je prispel z rednim potnim listom, vendar iz-gonskim .potom naš državljan Vincenc Longar, rodom iz Ajdovca" pri Novem mestu. Longar, ki je bil rojen leta 1907, je živel v Nemčiji že od leta 1918. Zaposlen jje b!il v Po-1 renju kot delavec-špecialist ter je vedno imel dober zaslužek in stalno delo. Je pa revež bolan in sicer ima epilep-sijo, ki ni ozdravljiva. Kljub bolezni je svoje delo vršil v popolno zadovoljstvo delodajalca. Ostal bi bil gotovo do svoje smrti v Nemčiji, če ga ne bi bil zadel zakon o sterilizaciji. Da je bil nemški državljan, ne bi bil mogel uiti odredbam tega zakona. Tako pa so mu kot jugoslovanskemu državljanu dali na izbiro: ali sterilizacijo ali izgon iz Nemčije. Odločil se je za drugo. Dobil je potni list ter so ga poslali preko Avstrije v našo državo. -o- Starostno zavarovanje delavcev Ljubljana. — SI. septembrom je stopila v veljavo nova panoga delavskega 'zavarovanja: zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. S tem dnem so se začeli predpisovati tudi prispevki za to zavarovanje, ki bo po 10 letih začelo izplačevati prve starostne rente. Že po dveh letih se mora nabrati tloliko kapitala, da se bodo po preteku te dobe lahko nemotoma izplačevale prve starostne rente. Že po dveh letih pa se bodo izplačevale prve podpore ki jih dobi vdova po umrlem zavarovancu. Po štirih letih pa se bodo začele izplačevati rente tistim' zavarovancem ki so radi bolezni (nezgode) postali za delo nesposobni. Te rente se bodo izplačevale ne glede na starost, starostna renta pa se izplačuje zavarovancu, kadar dopolni 70 leto starosti, potem, ko je bil najmanj deset let zavarovan. Prispevek za starostno zavarovanje znaša 3% dnevne zavarovane mezde. Od 3. mezdnega razreda dalje plača delavec le polovico prispev- kov, ostalo polovico delodajalec. V prvem mezdnem razredu plača delodajalec celoten prispevek. (TORD). -o- Svinjska kuga na Dolenjskem V več vaseh Mirenske in Krške doline se je v zadnjem času pojavila svinjska kuga, katera se je, kakor mnogi slutijo, zanesla baje s Hrvaškega po prašičih, ki so bili pripeljani od tam. Okužene so zlasti vasi okrog Cerkelj ob Krki in tudi v občini Trebeljno pri Mokronogu. Oblastva si prizadevajo, da nevarno širjenje kuge z^ustbvijo, zato so odredile stroga navodila. -o- Požar Pri posestniku Napastu Šte* fanu v bližini Ptuja, je nastal požar ki mu je skoro uničil gospodarsko poslopje. Gasilci iz Mihovcev so preprečili da ni prišlo do še večje škode. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Franc Žirovnik. — V Ravnem Brdu pri Litiji je umrla Jera Gale, stara 89 let. — V ljubljanski bolnici je umrla Adela Plut, doma iz Stožic pri Ljubljani. — Na Lobčku pri Višnji gori je umrla Marija Skrjanc, rojena Snoj. -o- Srečo je imel Posestnik Janez Krč, tako poročajo iz Kranja, je vozil iz Klanca salonitne plošče za gradbo novega mostu čez Kokro. Mehka zemlja se je u-greznila tlako, da je moral pripreči še par konj. Toda teža voza je bila prevelika in zemlja se je vnovič vdrla, da je voz zdrsnil navzdol in potegnil za seboj seveda tudi konje. Na srečo se je voz vjel za močno drevo in tam obstal. Ce bi slučajno tam ne bilo drevesa, bi voz in oba para konj padlo v Kokro,»ki tam teče v nad 100 čevljev globoki strugi. o- Nesrečen padec V Taborski ulici v Mariboru se je težko ponesrečil 49 letni sodarski mojster France Lepnik. Padel je z lestve 18 čevljev globoko tako nesrečno, da si je zlomil obe nogi pod koleni. -o- Prijet tat Orožnikom pri Sv'. Marjeti nižje Ptuja se je posrečilo, da so prijeli nevarnega tatu in vlomilca 22 letnega Cirila Zavca, kateri je priznal, da je ukradel Janezu Tušku, po sestniku v Podgoricah 2600 dinarjev. Nadalje je tudi v Mariboru in okolici izmaknil več tisoč dinarjev in novo kolo, katero je skril v koruznem polju, denar pa seveda zapravil. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Amerikanski Slovenec m ^ SLOVENSKI PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI G*»lo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do emagtl EDRUŽEimi GLASILO SLOV. KATOt. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; & P. DRU2RE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizationm) - | _CHICAGO, ILL., TOREK, 14. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 14, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Japm potopili ameriško ladjo - Italija zapustila U90 \ Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 14. decembra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevev po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 NafOSnina • Za celo leto ______...._________________$5.00 Za pol leta ---------------------. 2.S0 Za četrt leta _____________________________1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _____________________________$6.00 Za pol leta -------------------------------3.00 Za četrt leta -----------^--------------- 1.75 Poeafflefcna sterijka -.....3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _________________ For half a year ---------— For three months ------- —.$5.00 „ 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ------------------------$6.00 For half a year_________________3.00 For three months______________1-75 Single copy............—....---------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslanl na uredništvo vsaj Satt hi pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do letrtfta dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo fie _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chlfc&gO, Illinois, under the Act of March 3, 187?. in Italijo. Angleži bojda pri teh pogajanjih zahtevajo italijanske garancije za neomejeno angleško plovbo po Sredozemskem morju ter varnost in mir na egipčanskih mejah, za plačilo pa bi Anglija priznala italijansko posest Abesinije in dovolila Italiji večje posojilo. Iz tega je razvidno, da usoda Kitajske v precejšnji meri zavisi od sprave med Anglijo in Italijo. Še težavnejše bo vprašanje s Sovjetijo. Zdi se, da Japonci njo smatrajo za svojega glavnega nasprotnika in ne Kitajske. Zato že sedaj odločno zahtevajo, da Nanking pretrga vse zveze z Moskvo in da sklene prijateljsko zvezo z — Japonci. Kajpada bi v tej "zvezi" vloga premagane Kitajske ne bila preveč bleščeča. Toda očividno hočejo Japonci prav to zvezo doseči. Da bi pokazali videz dobrohotnosti, izjavljajo že sedaj, da ne nameravajo obdržati niti pedi kitajske zemlje, ki so jo zadnje mesece dosegli, razen da bo Mongolija postala samostojna država pod njihovim protektoratom. To pravijo, da jim v teritorialnem oziru zadostuje, zlasti ker bo nova mongolska država učinkovit jez med Kitajsko in Sovjetijo. Nasprotno pa Japonci obljubljajo, da bodo Kitajcem pomagali do zopet-ne posesti pokrajine Sin-Kiang, kjer se je v zadnjih letih ustanovila komunistična uprava. Daljni vzhod in Evropa Bruseljska-konferenca, ki naj bi rešila spor med Japonsko in Kitajsko na Daljnem vzhodu, se je razšla s tako skromnim zaključkom, da ni mogla niti napadalca ugotoviti ... Med tem pa se nadaljuje pohod japonskih armad vedno globlje v kitajsko ozemlje. Japonci so zasedli že do-sedaj tako veliko ozemlje, da je večje kakor Nemčija, Francija in Italija skupaj. Na tem ogromnem kitajskem ozemlju živi blizu 100 milijonov ljudi. Vse se sprašuje: Kakšni so vendar načrti Japonske? Z zavzetjem Mandžurije, ki meri nad 1 milijon kvadratnih kilometrov s 83 milijoni prebivalcev, se zdi, da so bile Japonske gospodarske in kolonialne potrebe nasičene. Kajti Mandžurija je tako izredno bogata na rudninah, lesu, bogastvu plodne zemlje in tudi tako velike možnosti za naselitev, da bi tudi tako velikemu narodu kakor je japonski, lahko služila desetletja kot kolonija neslutenih gospodarskih možnosti. Zemljepisna lega Mandžurije (večina med 40 in 50° se v. širine) je razen tega vsaj tako ugodna kakor jo ima večina Evrope. Toda z vojaškega stališča je japonska armada bila mnenja, da dežele ne bo mogoče braniti, zlasti če bi Kitajska, od katere je bila Mandžurija odtrgana, in pa Rusija, ki čuti, da jo Japonci odrivajo od morja, skupaj nastopali. Zaradi tega so Japonci že pred dvema letoma svojo mandžursko posest "zaokrožili" z zasedbo Žehola, deželo, ki meri približno toliko kot Jugoslavija in ki spada prav za prav že k mongolskemu ozemlju. Z Žeholom je japonska celinska posest za-dobila naravne gorske meje proti zapadu in jugu. Toda tudi za to naravno oviro se Japonci niso čutili vame. Pred vsem Kitajska ni nikdar pravno priznala Japoncem Mandžurije. In potem so sovjeti vedno bolj na gosto pletli svoje mreže okrog Mandžurije, obenem pa utrjevali svoj položaj na Kitajskem. Japonci so čutili, da se zbirajo proti njim velike sile na azijskem kontinentu, ki bodo nekega dne, ko bodo dovolj organizirane in se čutile dovolj močne, hotele zopet postaviti svoje meje ob Japonskem in Rumenem morju. Ta udarec so Japonci hoteli prehiteti s proti-sunkom, ki ima dvojni namen: razdreti zavezništvo med Kitajsko in sovjetsko Rusijo in drugič pripraviti Kitajce do'tega, da bodo priznali "samostojno" Mandžurijo in odprli svoje ogromno ozemlje japonskemu blagu in japonski trgovini. Pod ničevo pretvezo so zato pričeli prodiranje v pravo Kitajsko in na severu dosegli veletok Hoangho, obenem pa so v Srednji Kitajski udarili z morske strani na glavno kitajsko pristanišče Sanghaj in ga pred kratkim tudi zasedli. Japonci so računali, da bo s padcem Šanghaja Kitajska toliko pretresena, da bo pripravljena na mir za vsako ceno. Vojska je zlasti od japonske strani neusmiljeno brezobzirna in krvava. Njihova letala obmetavajo s plinskimi bombami odprta kitajska mesta, kar povzroča strahotne izgube med civilnim prebivalstvom. Računajo, da je dosedanja vojna stala Kitajce do 800.000 človeških žrtev. Toda vojna, ki ni bila nikdar napovedana, se nadaljuje. Kitajci se umikajo dalje v notranjost in so celo prisiljeni, da izpraznijo tudi Nanking, sedanjo svojo prestolnico ob veliki reki Jangce. S tem pa postaja vojna za Japonce vedno dražja in vedno bolj nevarna. Gotovo je ta vojska bila Kitajcem vsiljena in sedaj riskirajo vse. Dobro se zavedajo, da Japonci, čeprav so mogočen narod, ne bodo mogli podvreči vseh Kitajcev, ki jih štejejo blizu 500 milijonov. Dolgo vojno stanje bo izčrpalo že itak ne preveč polne japonske blagajne in utrudilo prebivalstvo. V prvi vrsti pa računajo Kitajci, da jim bodo priskočile na pomoč evropske velesile in Amerika. ' In ta kitajski račun bo najbrž precej pravilen. Kajti čim dalje bo vojna trajala, tem več bodo ostale velesile dobile prilike, da se vmešajo. Tega ni niti, misliti, da bi se Anglija in Amerika hoteli odreči Japoncem na ljubo eks-ploataciji kitajskih naravnih bogastev, kakor sta delali do sedaj. Polagoma se tudi odkriva, da Angleži neko akcijo v resnici pripravljajo, da zavamjejo svoje interese, s tem pa zaščitijo tudi Kitajsko. Toda prej morajo imeti čiste račune v Evropi, zlasti v Sredozemlju. Istočasno z bruseljsko konferenco naj bi tekli razgovori med Anglijo JOLIETSKE VESTI Joliet, 111. Tukajšnje poslopje Federal Match Co., ki je bilo pred kakimi devetimi leti zaprlo svoja vrata in je bilo tam zaposlenih precejšnje število naših rojakov, je bilo zadnji teden prodano. Poslopje je kupilo isto podvzetje, ki je poprej kupilo Calumet Chemical Co. V teh poslopjih imajo spravljene traktorje, ki so na razpolago za to okolico. Transakcija je torej na ta način skoraj brez koristi tukajšnjemu brezposelnemu prebivalstvu kot se sedaj vidi. Namesto da bi traktorje tukaj izdelovali, jih samo uvažajo in imajo tukaj skladišče. Taka korist! Kaj pravite? Eden najlepših in najbolj prometnih vogalov v mestu je na kornerju Ruby in Broadway, kjer stoji najmodernejša Texaco gasolinska postaja, ki je sedaj pod novim vodstvom bratov Alex in Benjamin Buchar, sina spoštovane Mr. in Mrs. Matt Bu-charjeve družine. Ko pridete iz Aurore, Chicage ali Waukegana in je v slučaju vaša gasolinska posoda "lačna" preden greste čez Ruby most, zavijte nekoliko na levo in zagotavljam vas, da boste dobro postreženi, vsaj tako, kot Bucharjev oče streže članstvu dr. sv. Cirila in Metoda št. 8, KSKJ, kar je gotovo dobro in pošteno, saj je že okolu 30 let finančni tajnik omenjenega društva. Torej je naša želja da bi imela brata Buchar obilo uspeha. Nekako mesec dni že boleha na svojem domu 620 Summit St. Mrs. Frank Russ, mati uglednega trgovca in rojaka Mr. Frank Russ ml. in mati mestnega og-njegasca Antona Russa ter mati Mrs. Albin Juričič, soproge spoštovanega in uspešnega trgovca na Hickory St. Večina svoje bolezni je bila v postelji. Zadnje tedne se ji je stanje nekoliko iz-[nosi ne posebno prikupljivo ime boljšalo in sedaj, je zopet na no-j "Prison City". Gotovo je torej, gah ter z veseljem sprejema da zasluži lepše ime, ki bo bolj "TARZAN NA RAZISKOVANJU" obiskovalce. — Russove matere najboljša prijateljica, Mrs. Mary Skul, ki je mati mestnega policista Franka Skula ter mati več sinov in hčera, se je v ponedeljek 6. dec. podala v bolnišnico sv. Jožefa, da se pripravi na operacijo. Obema želimo vsi skorajšnjega okrevanja in najboljšega zdravja. Mlada Ileen Klemencich, učenka 2. razreda naše farne šole sv. Jožefa, hčerka Mr. in Mrs. Geo. Klemencich na 1212 N. Broadway St., je bila operirana dne 6. dec. v bolnišnici sv. Jožefa. Čč. šolske sestre, součenke, sou-čenci in prijatelji družine ji žele skorajšnjega okrevanja.—Cheer up, Ileen! American Can Co., ki ima eno najmočnejših delavskih unij v tej okolici, je nedavno izvolila za svojega tajnika našega rojaka Franka Ramutto, ki je tudi zelo delaven na tukajšnjem društvenem polju. — Castitamo! Iz Aurore, 111., so bili tukaj na obisku Mr. John Zagorec Jr., Victor Vranzen in John Blat-ner. Udeležili so se družabnega sestanka na domu rojaka Rudy Deitchmana na Cora St. Obljubili so, da nas zopet obiščejo še v večjem številu in da se bodo udeležili tudi novoletne proslave tukajšnjih skupnih društev na Silvestrov večer v cerkveni dvorani. Zato jim kličemo na svidenje 31. dec. Da bi ne bil Joliet znan samo po svojih državnih kaznilnicah, ki sploh niso pod mestnimi in-korporiranimi mejami, se namerava postaviti na raznih krajih napise ter reklamne deske ki naj bi zunanje ljudi opozarjale, da ima mesto tudi svoje lepote in ugodnosti kot so naše sloveče godbe: (n. pr. naša šolska ban-da), parki, krasne cerkve, tovarne ter lepi domove.Res, potrebno je to, kajti naše mesto že več let privlačno in ki bo bolj koristilo napredku. Zadnja leta je namreč mesto odneslo več nagrad za prvenstvo na godbenih in športnih tečajih. Zato bi bilo umestno, da bi več reklamnih desk nosilo napise "City of Champions". — Kaj mislite, kako bi izpadla reklamna deska z napisom "Birthplace of Slovenian Frater-nalism of America".??? Nekega dne srečam na cesti sosedo, ki me prav prijazno in smehljajoče pozdravi ter vpraša, kako je kaj vreme ter gre počasi zopet naprej s kanto v mlekarno. — Vreme? Hm! Vreme? sem začel premišljevati. Zakaj me s takim navdušenim smehom vprašuje po vremenu. To vendar lahko sama vidi in občuti. — Pa mi je čez nekaj časa prišlo na misel, da sem v svojem'zadnjem dopisu pozabil zapisati o vremenu. No torej, če pa res radi berete v mojih dopisih tudi o vremenu, vam zopet povem kako je je bilo na dan pisanja tega dopisa. — Ko sem se vrnil iz trgovine ali Russove mesnice, jo ube-rem na Ruby, Summit in Hickory, okolu hiš Franka Russa st., Antona Kocjančiča, Jerry Pir-ca, "Jurček" Težaka, Joe Ger-šiča, Joe Perusha, John Prussa in drugih, ne opazim prav nikogar, dasi sem ne dolgo temu videl omenjene osebe ali druge iz družine, ki so sedeli zunaj na klopi pred hišo ali na stopnicah ter z zanimanjem prebirali Amerikanskega Slovenca, kar sem lahko razločno videl iz avtomobila. Torej, po temu sodeč, ker zadnje čase teh ljudi ni videti zunaj, je to gotovo vreme vzrok. Nastopila je pač — zima. John L. Živetz, Jr. -0- MISIJONSKA POBOŽNOST V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Zopet me nekako veže dolžnost, da se zahvalim v imenu vseh faranov našim čč. gg. duhovnikom župniku Kev. A Sc.hiffrarju, pomož. župniku Rev. L. Korenu, ki so nam priredili sv. misijon, katerega nam vodi č. g. Rev. Vital Vo> dušek. Lepa hvala tudi č. g misijonarju za tako lepe obrede in tako lepe govore. Gotovo je vsak, kdor je bil navzoč, z zanimapjem sledil govorniku in se bo govornikovih besed še dolga leta spominjal. — Sveti misijon so opravljali tudi apostoli in evangelisti, ki so hodili okolu po svetu in učili, podučevali ter svarili tedanje vernike. Tako sedaj duhovniki hodijo okolu kot apostoli Gospodovi, ki nas učijo in nam kažejo prava pota za srečno večnost. — Zato je misijonski čas zares sveti čas. Potreben je sv. misijon vsem, zlasti še nam Slovencem, ki tako radi pozabimo na sv. cerkev in njene nauke ter zapovedi. Kako naj taki pričakujemo večnega plačila po smrti? — Sledimo naukom misijonarjevim in živimo po zapovedih ne gledajoč kaj nasprotniki uče in kako taki žive, ki stavijo človeka na stopnjo živali, pa se nam ne bo treba bati na zadnjo uro. J. Vidergar MONROEŠKA SLOVENKA PISE Monroe, Mich. Pred kratkim sem se odpravila proti Detroitu, do Highland Parka, z namenom da tam obiščem slovensko cerkev sv. Janeza Vianeja na Geneva Ave. in seveda tam v bližini tudi nekaj slovenskih družin. Cerkev ni velika, toda prijazna. Dopadla se mi je zlasti notranjščina in ima nekaj dragocenih podob. Ob nedeljah ob 8 uri imajo slovensko petje, ki je kar lepo vrejeno. Zlasti se mi je dopadlo, ko so po končarii sv. maši vsi verniki v cerkvi s pevci vred zapeli Angelovo češčenje. Orgle imajo prav glasne; igra pa neka gospodična, za katero ime pa ne vem. — Koliko let že nisem slišala slovenskega petja v cerkvi že sama ne vem, zato me je to petje š-e bolj razveselilo. — Zadaj za cerkvijo delajo obširno cerkveno ali farno dvorano, katero upajo v kratkem izgoto-viti. Tam okolu slovenske cerkve je prav lepo. Lepe stavbe so in pravzaprav, cela Geneva avenue je lepa in prijazna. Bog daj, da bi se faranom želja izpolnila, da bi se cerkev sv. Janeza Vianeja dvignila visoko gori nad dvorano, kar bi bilo v ponos slovenskemu narodu v Detroitu in vsem faranom. Ko sem bila v Detroitu, sem tudi obiskala dobre ljudi. Bila sem pri družini Potočnik in Frances Plut'. Vsi so mi šli lepo na roke in so imeli s postrežbo prav veliko muje. Tudi pri družini Žitnik, River Rouge, sem bila. Bili so v nedeljo pri osmi sv. maši in so potem prišli z avtomobilom po mene. Za to prijaznost se jim prav lepo zahvaljujem. Sploh hvala vsem, s katerimi sem prišla tam skupaj, za vse, s čimer ste me postregli. Cenjene družine Potočnikova, Pluto-va in Žitnikova, ne morem vam povrniti vaše prijaznosti in postrežljivosti, zato vam želim,' da bi še dolgo srečni živeli na tem svetu, potem se pa srečni preselili v večno veselje. Ko sem se peljala k Žitni-kovi družini v River Rouge, Mich., sem nameravala da bom od tam vzela bus, ki me bo popeljal nazaj v Monroe. Toda smola, ki se človeka tako rada drži, se je tudi mene prijela. Komaj sem stopila v Žitnikovo hišo, se je že iz radia slišalo oznanilo, da so vozniki busov stopili v stavko. Mislila sem si; le govori, kolikor se ti poljubi od stavke. Dokler imam zanesljive prijatelje v Žitnikovi družini, me ne boste dobili na bus, da me nekaj časa peljete, potem na Dixi Highway bi me pa ven brcnili na dež. Ne, tega pa ne. Tako je tudi bilo in popoldne se z avtom peljemo proti Monroe. Bila je silno slaba vožnja, kajti z dežjem je začel naletavati še sneg in pritisnila je hladna sapa, da je začelo zmrzovati. Cast mlademu šoferju, ki je imel tako dobre Čuden gostilničar. — Neki gospod vpraša gostilničarja: "Kaj imate za jesti? Gostilničar začne naštevati: "Imam svinjsko glavo, goveji jezik, telečje srce ..." Gospod ga jezno prekine: Nisem vas vprašal, kakšni ste, ampak kaj imate za jesti !" * ❖ * Predrzen vajenec. — Mojster: "Ne trpim, da neprestano žvižgaš, kadar delaš." Vajenec: "Saj ne delam, nego samo žvižgam." * * * Izgovor. — Gospa: "Rekli ste mi, da klobuk lahko nosim tudi v dežju.'' Trgovec: "Seveda sem vam rekel. Res ga tudi lahko nosite. Nisem vam pa rekel, da bo klobuk po dežju še zmerom tak, kakor je bil nov." * * * Filmska. — Igralec: "V morje naj skočim? Kako bom pa prišel ven?" Režiser: "Mene ne briga, saj vas v filmu po tem prizoru ne potrebujem več." * * * Po poroki. — Mož: "Zmerom sem mislil, da imaš denar, zdaj se je pa izkazalo, da nimaš niti centa." Žena: "Saj sem ti vendar pravila, da si mi vse na svetu. * * =1: Škot in Žid. — Škot in Žid sta stala pred policijskim uradnikom. "Kako veste, da sta bila ta dva moža pijana," je uradnik vprašal navzočno pričo. "Enostavno, gospod, ta Škot je razmetaval po ulici novce, žid pa jih je pobiral in mu jih vračal." Služkinja v izposojeni obleki. — Gospa služkinji: "Kako ste drznili obleči za ples mojo najlepšo večerno obleko ? Služkinja. "Nakar se ne jezite gospa, saj sem se morala ves večer sramovati v vaši obleki."" * * * Njemu ni treba. — Študentka: "Že več let imam dnevnik in vanj napišem vse, kar si velja zapomniti. Ali tudi vi splsujeite dnevniki?" Študent: "Ne! Kar je treba, da si zapomnim jaz, vse to si zapiše natakarica!" oči in je tako previdno vozil vse do našega doma, kamor smo dospeli brez vsake nevarnosti. Na noč se je vreme popravilo in tako upam, da so imeli nazaj boljšo vožnjo. — O ja, še nekaj. Gospodična organistinja je prosila za naslov Žitnikove družine, katerega smo pa pozabili pustiti pri družini' Potočnik, ima ga Mrs. Ploutz. — Vsem naročnikom in čitateljem lep pozdrav. Monrocška Slovenka (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar RlCe Burroughs Tarzan, ki je bil izmed vseh prebivalcev džungle najbolj hiter, je sklenil da pojde naprej. Menil je, da se mu morda posreči rešiti Muvirovo hčer predno ji morejo ugrabitelji kaj škodovati. — "Jaz grem" je rekel Tarzan, "k Jkensu,, d« govorim i. Bukeno.. Zdi se mi, da 56 ti najbližje deitle' Kavu-nj." Ne da bi še kaj drugega govoril, ali da bi se na dolgo poslavljal, se je Tarzan spustil v dir, z veje na vejo, viso-fco gori v drevju, kakor je bila to njegova navada. Mala opica Nkima je bila prepričana, da ne sme ostati sama, ,2310 se je spustil? za svojim j;ospo-"darjem. Morda jo bo Tariatf 'te potreboval. J "i ,,, ■::• • Na jutro tretjega dne sta bila Tarzan in mala Nkima že v deželi Buke-na. Tarzan je bil že nekajkrat tam in je bil prepričan, da bo dobro opravil in da mu bo poglavar pomagal pri zasledovanju Kavur.u. Nemalo je pa bil Tarzan razočaran, ko je hotel'v naselje.'a so. mu od znotraj U^tf neprijazno odgovarjali- , . _______ - Kljub temu je Tarzan vstopil skozi vrata. Komaj je bil v naselju, jc opazil, kako so ga črnci ogledovali, ko je stopal naprej. Ni se zmenil za njih poglede, četudi so se mu zdeli da so sovražni- Mirno je korakal naprej brez strahu. Črnci so. ga čedalje sovražneje gledali iji mrmrali med seboj. nega sklepa velikega fašistic- ] mesecev zapčra in 3000 lir de-nega sveta sprejemajo zadnjt name kazni. Iz podobnih raz-čase izjemoma v politično or- logov je bil obsojen na prav ganizacijo stranke vse one, toliko kazen tudi 28 letni Raki so se kot prostovoljci ali fael Curk iz Vipave, redni obvezniki bojevali v * Afriki. Te dni so listi objavili — St. Vid nad Vipavo. V že peti seznam novih članov velikem polju, mali vasici bli-stranke, ki obsega za tržaško zu Št. Vida, se je pripetila de-pokrajino 31 ljudi. Med njimi lavcu Ivanu Nabrgoju huda je 16 Slovencev. nesreča. Ko je v gozdu podi- * ral veliko drevo, ga je to pri — Tomaj. — Nagrado v padcu zadelo tako, da mu je znesku 600 lir je prejela dru- zlomilo hrbtenico. V bolnici žina Lavrentič za dvojčke. — se bori s smrtjo. in doživel sovjetsko straho-\lado. Po, dolgoletnih prošnjah in moledovanju je končno dobil dovoljenje za po vrnitev v Jug-oslavijo. MLAD VIRTUOZ Nesrečen padec Z motornega kolesa je padel 20 letni ključavničarski vajenec France Popic iz Ži-berš pri Logatcu in dobil tako nevarne poškodbe, da so ga odpeljali v ljubljansko bolnico. Zaradi bega čez mejo se je — Solkan. — Vsled odpo- moral zagovarjati pred gori- vedi zavor pri avtomobilu, so škim sodiščem 22 letni Drago se ponesrečili: Josip Vižintin, Čermelj iz Renč, ki je bil star 17 let, Fridrik Leban, obenem obtožen, da se je ho- star tudi 17 let in 36 letni tel z . begom rešiti vojaške Černe Edvard vsi iz* Solkana, službe. Bil je obsojen na 6 — Agis. Tiste družine, ki imajo katoliško časopisje v svojih hi šah so trdnjave katoliške mi-selnosti. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala $ strupljenje po tetanusu. V nekaj dneh se mu je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico, kjer je nekaj dni za tem podlegel zastrupljanju. Podlegel Blizu Poljčan je skočil z vlaka 23 letni Janez Taks, doma iz Šmarja pri Jelšah, ki se je peljal iz Kragujevca, kjer je bil pri vojakih, domov na dopust. Domneva se, da je prespal izhodno postajo Grobelno in nato v hipni zmedenosti skočil z vlaka. Pri skoku si je razbil lobanjo in obležal na tračnicah. — Lahko je pa tudi po neprevidnosti padel. — Odpeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je par dni za tem podlegel poškodbam. OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue | Tel. Canal 0523 H Uradne ure vsak dan od 9, § zjutraj do 8:30 zvečer. STENSKI Zlat jubilej Na Spodnji Hudinji pri Celju sta v krogu svoje družine slavila zlato poroko zakonca Hriberšček, ki sta oba ugledna katoličana. Kdor želi imeti v stanovanju VELIK STENSKI KOLEDAR za leto 1938 si ga lahko naroči po pošti za ceno 25 centov. Koledarji so velikosti 20x28 inčev in zelo razločni radi velikih in jasnih številk. Mnogi jih tudi vsako leto naročijo zr svojce v stari kraj za iste ceno. Naši odjemalci v Cle-velandu jih dobijo zastonj zr. svoje stanovanje. Pišite na: A. Grdina in Sinovi, 6019 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Nesreča v opekarni Težko je bil poškodovan v celjski opekarni 44 letni delavec Feliks Eržen iz Lahovne pri Celju. Pri delu mu je namreč padla na glavo težka opeka in ga nevarno poškodovala da je moral iskati pomoči v bolnici, kjer so mu rano zašili. Nesreča Ko je 43 letni posestnik na Ljubečnem pri Celju Jakob Štumpf vozil drva, se je zvrnil težko naložen voz nanj in ga močno poškodoval. Spravili so ga v celjsko bolnico. Zastrupljenju je podlegel Ko sta se kamniški mesar Ivan Podgoršek in njegov sin Blaž vozila na kupčijskih potih po Štajerskem, se je motorno kolo na spolzki poti prevrnilo in oba sta padla na tla. Pri tem se je Ivan Podgoršek nekoliko udaril na nogo. Rani ni pripisoval posebne važnosti, pa je za to sledilo za- Po 20 letih iz Rusije Meseca novembra je prispel is Rusije čez Poljsko in Avstrijo Ivan Kovačevič z ženo in štirimi otroki. Kovačevič je doma iz Dubice na Hrvaškem in. je bil ujet leta 1916 na ruski fronti. Po revoluciji je ostal v Rusiji v mestu Alek-sandrovsku, kjer se je oženil Družinska pratika ZA LETO 1938 je dospela. Zanimiva je kakor vsako leto, Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. VELIKO ki je po zakonu kazniva. V Pu-jevem kamnolomu pri Opatjem je hotelo pred nekaj meseci šest delavcev zaradi slabega vremena opustiti delo. Sedmi delavec, i neki France Perini (Perič), pa se jim tedaj ni hotel priključiti. Naslednjega dne je lastnik kamnoloma vpričo vsega delavstva Perinija pohvalil in mu daroval zavojček cigaret. Onih 6 delavcev pa je tedaj sklenilo, da bodo popoldne v protest proti Perini-jevemu postopanju stavkali. Dejansko so opustili delo in prisilili tudi ostalo delavstvo k neprostovoljnemu počitku. Zaradi tega so bili prijavljeni sodišču, ki je sodilo o tej zadevi. Obtoženi so bili: Ivan Kralj, Josip Franzotti, Drago Pahor, Stanko Ferletič, Anton Ferletič in Lojze Vižintin. Prva dva sta bila obsojena na zaporno kazen po 9 mesesev in po 400 lir globe, Pahor in Vižintin po 6 mesecev in 200 Anton Ferletič na 200 lir denarne kazni, vseh pet hkra-tu pa še na plačilo sodnih stroškov in izgubo sindikatskih pravic za dobo 5 let. Postopanje proti Stanku Ferletiču je bilo v smislu zadnjega amnestijskega dekreta opuščeno, ker še ni star 18 let. -o- Spremembe pri kmečkih posojilnicah Pred kratkim je bila proglašena na osnovi zakona o ureditvi kmečkih posojilnic in hranilnic likvidacija posojilnice in hranilnice v Torri pri Poreču. Upravni in nadzorstveni odbor posojilnice v Novem gradu sta bila razpuščena. Za izrednega komisarja je bil pri posojilnici imenovan Mihael Zullini, za člane nadzorstvenega odbora hranilnice in posojilnice v Kortah pri Isoli, ki je v likvidaciji, je bil izvoljen od ostalih članov tega odbora Matej Coronica. Komisar posojilnice v Baderni pri fcazinu BOŽIČNA DARILA vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na naj bližnji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naš< cene: V JUGOSLAVIJO: V ITALIJO: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 6.50.................... 100 Lir Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 12.25.................... 200 Lir Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 30.00.................... 500 Lir Za $10.00.................... 420 Din Za $ 57.00 ...............1000 Lir Za $11.65.................... 500 Din Za $112.50....................'2000 Lir Za $23.00....................1000 Din Za $167.50....................3000 Lir Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA' V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85 Za $2£.00 pošljite............$26.00 Vsa pisma pošijlte na: JOHN JERICH 1819 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ZA LETO 1938 Smo ravno prejeli. Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo \cč slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. 300 svetih maš letno v. življenju in po smrti, so deležni člani "Maine zveze za Afriko". Člana-r'»a enkrat za vedno 25c za v«ko osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA' SV. PETRA KLAVERJA , za affiš^e misijone, _ 3624 W. Pine |Boulevard, St. Louis, Mo.( ^■i.......... ........... ■■■'»up......Tuii.ii.iim .........i i I'H"ii i ifinum Nedeljshi pmmemlii TRETJA NEDELJA V DECEMBRU Četrta adventna nedelja je že prišla: pripravljeni bi morali biti že za božično praznovanje. Ali smo res? Ali so pripravljeni vsi drugi. Najbrž smo še vsi skupaj zelo malo pripravljeni. A božič bo vendar prišel. Ne more nas čakati. Kako bi torej storili? * * * Vse zadnje tri adventne nedelje nam je Cerkev govorila o Janezu Krstniku. Po dolgih stoletjih ni našla zgovorne j šega Pridigarja za adventni čas. Pa tudi ne lepšega zgleda. O njem je dejal Jezus sam: da je angel, ki mu pripravlja pot . . . Ali se vam ne zdi, da hoče Cerkev tudi nas pridobiti za tako Poslanstvo? Da bi postali tudi mi angeli, vsaj majhni angeli— glasniki, ki bi pripravljali Jezusu pot? Ne razumete, kaj bi to pomenilo? Si ne morete misliti, kaj bi bito treba storiti? * * * Poglejte samo malo okrog sebe. Takoj jih boste opazili vse Polno, ki ne vedo nič o adventu m tudi o svetem večeru čez nekaj dni ne bodo nič vedeli. Vsaj nič božjega ne. Ali bi jim ne mogli vi pomagati? Morda je star možakar tako zapuščen, da si še sanjati ne upa 0 božični domačnosti. Bi mu ne mogli vi malo urediti zanemarie- i nega doma, revne zapuščenosti? • Morda ni daleč od vas zelo revna i družina. Shujšana mati ve o bo-i žiču samo to, da je pri nji taka revščina kakor je bila pri onih. i Ali bi jim ne mogli napraviti i vsaj majhnega božičnega presenečenja? Gotovo poznate človeka, ki v tujini še vedno prejoka sveti večer, ker nima pravega ■ praznovanja in se spominja sa-) mo kako je bilo nekoč. Bi mu ne • mogli olepšati svetonočnega pra-l znovanja? Poznate jih spet mno- l go, ki jim je misel na dobiček ali i zabava ali strast, ali karkoliže , vzelo vsak zmisel za božično očiščenje in praznovanje, za božje ■ veselje in božji mir. Ali bi tudi i pri takih ne mogla mnogo doseči i vaša prijateljska beseda, -vaša ■ božična iznajdljivost, vaš na- ■ svet, vaš predlog za sveti večer? * * * Glejte, to je poslanstvo, za katero nas hoče Cerkev nagovoriti. - ■ Sprejmimo ga, če hočemo tudi p mi prejeti velike božične milosti. ^ Prejeli jih bomo v neizmerni . množini, če bomo mi sami sku- 0l • šali biti pripravljajoči angeli, ^ i vsaj majhni, prav majhni ... Angel ima tudi na svetu po- g i vsod dostop. t -f V bogat dom in revno bajto, k veselim in žalostnim in zapu- n > ščenim. Samo kot angeli potr- r i kajte — poskusite — ; pa bo vam in njim prišel naj- j - lepši sveti večer. IZ GORIŠKE, PRI MORJA j IN ISTRE | i Načelniki občinskih okrajev z zakonom o občinah in razami dodatnimi dekreti je bilo določeno, da bodo ža posamezne kraje, ki pripadajo obeiaam kot Podobčine (frazioni), imenovani Posebni občinski okrajni načelniki (capi borgata). Zadnje dni ie goriški prefekt v smislu teh določb dejansko imenoval prve take občinske okrajne načelnike za kraje, ki pripadajo veliki tolminski občini. Poleg imenovanj občinskih svetov je to za podeželske občine sedaj že drugi pomembnejši ukrep v okviru fašističnega samoupravnega sistema. Občinski okrajni načelniki bodo v svojih krajih zastopali Podestatske oblasti. Goriški prefekt je imenoval za občinske okrajne načelnike: v ^olčah Ivana Cenčiča, v Kozar-®čak Adolfa Bukovca, na Selu ftutah ■ pri Volčah- Jerneja Jur-Pri Vplčah Mihaeli -Martfredo, v ^ana, v • Podmelcu Josipa Bre-®eaka, na Selu nad Podmelcem Mihaela Goljo, v Poljubinu in tapetnem Josipa Kuj ca, v Zab-žah Franceta Rutarja, v Cadri £»dreja Kutina, v Dolu Antona klobučarja, v Gabrjah Antona Gab rščka, v Volar j ah Ivana Le-ar>a, na Selišču Antona Šavlja, v Zadlazu pri pri Žabčah Anto-na Kovačiča, na Ravneh pri Zab-Ivana Klobučarja, v Zadla-Pri Cadri Ivana Breščaka, v i Tolminu Josipa Savlija, v Lju-bl,iu Andreja.Staniča, v Ciginju ^ Ivana Florjana. Ko je bil go-^ki prefekt zadnjič v Tolminu, mu vse nove občinske okrajne Zelnike predstavili. Prefekt ;"m je tedaj dal obča navodila i{X izvrševanje novih dolžnosti. -o- Zaradi stavke "Gazzetino" poroča o procesu, ki se je vršil pred goriškim °krožnim sodiščem proti skupi-111 delavcev iz Opatjega sela in okolice zaradi protestne stavke. Šest let stari Paolo Spagnolo iz Italije, ki je zmožen igrati najtežje skladbe na glasovir. Slika ga kaže, ko je nedavno nastopil v New Yorku. Ferruc'io Mozzi, ki je vodil likvidacijo od njenega pričetka — dobrih 10 mesecev — je podal ostavko. Za njegovega naslednika je bil imenovan Aleksander Venier. Pri kmečki posojilnici v Šmihelu pri Postojni, ki je prav tako v likvidaciji, pa je bil izvoljen za predsednika nadzorstvenega odbora dr. Viktor Miglio-retti, postojnski notar. -o- Za gospodarsko osamosvojitev "Popolo di Trieste" je objavil daljši članek, v katerem razpravlja o borbi za gospodarsko osamosvojitev države kot neposredni posledici sankcij. List pravi, da se je osamosvojitev glede na žito že dosegla. Sedaj so na.vrsti premog in druge surovine. Še 1. 1934 je Italija uvozila iz "prijateljske" Anglije 12.75 milijona ton premoga, za katerega je plačala "celih 900 mi-jlijonov lir. Z elektrifikacijo že-: leznic in drugih naprav si bo polagoma prihranila tudi te izdatke. Premog, pravi list, se je v Italiji zadnja leta podražil- več kakor za 100%. Koks, ki so ga prodajali pred nekaj leti na debelo po 16 lir, stane sedaj po 40 lir za 100 kg. Podražili so se meso, mesni izdelki in mast. Zato bi bilo treba tudi živinorejo toliko dvigniti, da bo država tudi v tem pogledu neodvisna od tujine. Fašizem mora Italijo dvakrat rešiti: Prvič jo je rešil de-momasonskega izžemanja, sedaj jo mora osvoboditi še vazalskih vezi, ki jo vežejo na tujce. -o- Nova mešanica krušne moke Tržaški prefekt je odredil že meseca oktobra, vsem v pokrajini, da morajo dodajati doslej običajni krušni moki po 5 odstotkov koruzne moke, od 1. decembra dalje pa po 10 odstotkov. Le za moko, ki se rabi za dieto in slaščice, ta določba ne velja. Naredba določa tudi stroge kazenske sankcije. "Popolo di Trieste" je objavil daljši članek. v katerem pojasnjuje ta ukrep. V njem pravi, da je znašala letošnja žetev pšenice sicer 81 milijonov stoto v, tako da je bodo poleg 6 milijonov stotov, ki jih je treba za seme, še 3 milj. ostali za rezervo, vendar pa je iz povsem razumljivih razlogov potrebno to rezervo po možnosti še povečati, kar bo mogoče doseči z uporabo koruzne moke za kruh. Tudi v drugih pokrajinah so se v smislu načela o nujnosti gospodarske avtarkije odločili za tako mešanico. i -o- Zameti na Goriškem Kmalu po vseh Svetih, ko je v ■ Jugoslaviji zapadel prvi sneg, so se poleg pobočij Julijskih Alp močno pobelili vsa Hrušica, Tr-. novska planota in Idrijski kot. V ! Črnem vrhu je tedaj zapadlo , skoraj meter snega. Promet je bil na več cestah okrog Idrije, Črnega vrha'in Lokve zaradi [pravcatih žametov prekinjen za -nekaj dni. Sedaj poročajo o ve-• likih snežnih zametih tudi na : Predelu, preko 'katerega so av-, tobusi še do zadnjega vozili iz . Bovca v Trbiž in nazaj. Promet i je bil seveda prekinjen. Visok . sneg je zapadel po vsej gornji i Soški dolini, na Cerkljanskem . ter celo v neposredni goriški i okolici. -o- KRATKE NOVICE Nesreča. V goriško bolnišni-i co so pripeljali 17 letnega Ro-i mana Mrklja od Sv. Križa pri Ajdovščini. Fant je padel iz drevesa, si zlomil hrbtenico tier dobil še hude poškodbe na ; glavi. * i Zaradi bega čez mejo je - tolminsko sodišče obsodilo . Maksimilijana Kavčiča iz Tol-. mina v kontumaciji na 6 me-) secev zapora in 4,500 lir de-. narne kazni. j i j ' i Izredni sprejemi v fašistič-, I no stranko. Na podlagi poseb- TO m ONO IZ DOMOVINE V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI našega nepozabnega, ljubljenega sina in dragega brata, Jlltlllr " rnMmk Johna J. Bokal ld nas je za vedno zapustil 13. decembra 1936. Ta mesec december je za vse najbolj radosten, ker v njem praznujemo božič, toda, žalibog, za nas pa je najbolj žalosten, ker nas spominja na nenadomestljivo izgubo, ko si ti, ljubljeni srnin dragi brat, prerano odšel od nas, v najlepši mladosti, 28 let. Za nas ni več veselja, odkar si nas ti zapustil. Leto dni te zemlja krije, V dnevih žalosti, nesreče, truplo tvoje že trohni, misli nam nazaj hite. _ božja volja je to bila, Skup, ko,smo živeli srečno, da med nami več te ni. toda vse minulo je. Dragi, ljubi sin in brat — h grobu spet smo sem prišli — prižgali sveče, kjer počivaš — dragi Johny ti. — Prehitro si zapustil nas — na veke je umrl tvoj glas, — a tvoj spomin živi med nami — in živel bo do konca naših dni. Nikoli nam ne mine dan — da bi ne bili v duhu tam — kjer snivaš svoj mrtvaški sen — kjer dom je tvoj zdaj hladan. Spominjali se te bomo, dokler se zoper srečno ne snidemo. Večna luč naj tebi sveti, saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. Do tedaj pa sladko spavaj, v kraju večnega miru. Dragi sin in ljubi brat, prosi ljubega Boga in Marijo za nas. Žalujoči ostali: LOUIS in ROSI. starši; LOUIS in JOE, brata; ANTON PERME, bratranec; ANTON PERME, stric; "MARY, omož. LOKAR, leta. Pullman-Chicago, 111., 13. decembra 1937. Blasnikovo FRAT1RO Sflsn 3 AMERIKANSKI SLOVE,NEC 14; ^efltffm aj "Dušica" 8 ^ ...... ■ . I ■ J v ROMAN ^•mjr Spisala B. Orczy Prevedel Paulua IEPO Vficjro darilo je tu-d,i» ce ftatP;CAs svojemu o£,e.tu, materi, prijatelju ali znancu za eno leto list "Arnerikanski Slovenec",feji stane letno 5,00; 2a pol leta $jj.5C(. Chicago in stari kraj pa letno $6.00; za pol leta $3.00. "Ali vam morem s čim pomagati?" je adaljevala vneto. "Ne mislim na denarja sredstva, ta so vam popolnoma na razpolago! — Ali morem kaj drugega storiti „a vas?" "Zelo ljubeznivi ste, gospa Blakeney!" a povedala Candeille obotavljaje se. "No — kaj mislite? Zdi se mi, da ima-e načrt že pripravljen —." "Težko mi je o tem govoriti —. Pravijo, la nimam neprijetnega glasu —. Nekaj francoskih pesmi znam, nove bi bile za vaše ljudi —. Ce bi smela nastopiti v kameni salonu —, v boljši družbi —. Morebiti -?" "Seveda, gospodična! Peli bodete v salonih, v naših najboljših družbah—!" je vzkliknila Margareta z veliko vnemo. "Zasloveli bodete, sam princ waleski vas mora povabiti, pred njim bodete peli! In sami bodete povedali, koliko zahtevate za en večer! Londonska družba se mora trgati za vas! Tisočake bodete zaslužili za uboge sestradance v Parizu —! In da vam dokažem, kako resno mislim svoje besede, vas povabim, da pojete koj jutri zvečer v Richmondu v moji koncertni dvorani —. Njegovo kraljevsko Vi-sočanstvo tudi pride. Peli bodete svoje najlepše pesmi! Sto ginej vam bom izplačala in sprejeti jih morate in poslati najubožnejšim delavskim družinam pariškim v imenu gospoda Percyja Blakeney in v mojem imenu!" "Prisrčna zahvala vam, plemenita gospa, ampak —." "Ali odklanjate?" "Z veseljem sprejmem vašo velikodušno ponudbo — ampak, saj me razumete! Mlada sem še", je pravila Renata Candeille boječe, "in — in gledališka igralka sem—! In če tako mlado dekle nima varuha—!" "Razumem —!" je dejala Margareta nežno. "Sami ne morete hoditi po tujini. Mater imate seboj ali sestro ali prijateljico, ki vas spremlja, kajne? In tudi jutri zvečer jo hočete imeti seboj —?" "Ne," je odgovorila Renata bridko, "nimam ne matere, ne sestre, ne prijateljice. Naša revolucijonarna vlada se je pozno pa končno vendarle spomnila svojih podanikov tukaj na Angleškem in je poslala sem svojega zastopnka, da se pobriga zanje." "Da-in?" "Zvedeli so v Parizu, da delam in se trudim za pariške uboge. Zastopnik, ki ga je poslala vlada na Angleško, je dobil posebna naročila, da se naj pobriga zame —. On je moj varuh —. Ce bi me kdo žalil." "Razumem!" "Ali bodete sprejeli tudi njega?" "Gotovo!" "Ali vam ga smem predstaviti?" "Kadarkoli želite!" "Morebiti koj sedajle, če vam je prav?" "Sedajle-?" "Da! Tule je, prosim!" Njene podolgaste, polzaprte oči so že ves čas proti koncu pogovora zrle nekam mimo Margarete. Trenuten molk je zavladal. In nato se je Margareta počasi obrnila, da bi videla zastopnika revolucijonarne vlade, ki ga ji je mlada igralka priporoči- la in ki ga je tudi obljubila sprejeti pod svojo streho —. V vhodu ob odgrnjeni zavesi, z valove-čo, blestečo se solnčno svetlobo v ozadju, je stala drobna, suhljata postava, oblečena v sivkasto obleko. Chauvelin je bil. XVIII. SVARILO. ; '""J' Margareta se ni genila niti ni zinila besedice. Čtvetero oči je bilo napeto obrnjenih nanjo. Vso silo svoje volje je morala zbrati, da jej ni vsa kri šinila iz obraza k srcu, da niso izdale njene oči smrtnega strahu, ki jo je obletel kakor ledena sapa, ko je zagledala Chauvelina. Tamle je stal pred njo, oblečen kakor ga je vedno videla oblečenega, hlapčevska ponižnost je gledala iz njegovih oči, ki so pred letom dni na calaiških skalah zrle v strupenem sovraštvu doli nanjo. Čudno —! Zakaj bi jo naj bilo pravzaprav strah pred temle člotfekom —? Ali je bil vreden drugega ko prezirljivega pogleda, on, ki ji je pripravljal toliko gorja, — ki pa mu je tako čisto in popolnoma izpodle-telo? Globoko in ponižno se je priklonil Chauvelin ter se splazil korak bliže, — suženj, ki je padel v nemilost pri svoji gospodarici in ki si hoče spet izmoledovati njeno naklonjenost. Nehote se je umaknila za par korakov. "Ali vam je morebiti ljubše, da ne bi govorili z menoj, gospa Blakeney?" je vprašal z vdano ponižnostjo. Komaj je verjela svojim očesom in ušesom. Ali je mogoče, da se človek v par mesecih tako zelo izpremeni —? Še celo manjši se ji je zdel ko pretečeno leto, čisto vkup je zlezel. Lasje so mu vidno osiveli. "Ali naj odidem?" je obotavljaje se vprašal, ko se Margareta še vedno ni genila. "Morebiti bi bilo res najbolje!" je odvrnila hladno. "Vi, gospod Chauvelin, in jaz, — midva si imava pač malokaj povedati!" "Res prav malo!" je odgovoril mirno. "Srečni in veliki tega sveta nimajo mnogo povedati njim, ki so nesrečni in ponižani —! Pa upal sem, da bo plemenita gospa Blakeney v vsej svoji sreči morebiti še vendar ohranila svojemu nekdanjemu, nesrečnemu znancu vsaj za eno misel sočutja in odpuščanja." "Ne vem, kako da bi od mene takih čuv-stev potrebovali, gospod Chauvelin!" "Sočutja morebiti res ne. Pa vsaj odpuščanja." "Odpuščanje dobite, ako ga potrebujete." "Izpodletelo mi je, nesrečen sem bil —. Vsaj pozabili bi lahko na to, kaj se je zgodilo!" "Pozabiti ni mogoče! Pa verjemite mi, na krivico, ki ste mi jo hoteli storiti, že davno ne mislim več." (Dalje prih.) g STENSKI KOLEDAR Amerikanskega Slovenca a H lahko še vedno naročite zase ali pa za svoje 111 A 9 A OAVfif Alf g domače v stari kraj. Stane s poštnino____91111111 £ V V VIE IU¥ Bkar pošljite v znamkah ali gotovini in poslali bomo koledarje na dane naslove. Naročite ga takoj, da ga bodo dobili v stari kraj ravno za Božič in Novo leto. R Naročila pošljite na: | Knjigarna Arnerikanski Slovenec1849 West CT^mnoiS S Društvo ''mm sv. Jožefa ŠT. 169, K, S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) O. Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v cerkveni dvorani ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški ir> ženske v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Lawrence Leskovec, preds. Matt Kostelc, podpreds. John Pezdirtz, tajnik, 15606 Holmes Ave. John Omerza, blagajnik John Trček, boln. tajnik Kranjsko-Slovenske fi|s Katoliške Jednote prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki. KAMPANJSKE NAGRADE Za sedanjo kampanjo so določene sledeče nagrade: ODRASLI ODDELEK Za vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $ 250.00 se plača $1.50. Za vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $ 500.00 se plača $2.50. Za Vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $1000.00 se plača $5.00. Za vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $1500.00 se plača $6.00. Za vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $2000.00 se plača $7.00. Poleg tega Jednota plača tudi $2.00 za zdravniško preiskavo. MLADINSKI ODDELEK Za vsakega člana (ico) pristoplega(o) v razred "A" ali "B", navadne življenske zavarovalnine (Ordinary Life Certificate) se plače $1.00. Za člane pristopile v razred "F" 20: letne "Endowment" (Twenty Year Endowment Certificate) zavarovalnine se plača sledeče nagrade: Za $ 250.00 zavarovalnine ..........................................$2.00 Za $ 500.00 zavarovalnine ...................1......................$3.00 Za $1000.00 zavarovalnine ............_.............................$4.00 Pjripomba: Zgpraj določene nagrade se-plačajo še le potem, ko je novo pristopli član plačal 6 rednih mesečnih asesfnentov. Do nagrad so upravičeni posamezniki, ki bodo nove člane(ice) za pristop pridobili. Poleg zgoraj navedenih nagrad se bo plačalo društvenim tajnikom in tajnicam še posebne nagrade po $5.00 za vsakih 10 članov in članic nad številom članstva, ki ga je društvo imelo 1. aprila 1937. VAŽNO! Tekom sedanje kampanje .se v mladinski oddelek sprejema člane in članice BREZ zdravniške preiskave in to v vseh državah razen v državah Connecticut, New York in Ohio. V teh treh državah morajo biti prosilci zdravniško preiskani, za kar Jednota plača 50c za vsako zdravniško preiskavo. BOŽIČNE RAZGLEDNICE v slovenskem jeziku lahko dobite od naše Knjigarne: Navadne dopisnice (karte) ducat....................40c Razglednice (Folders) s kuvertami Male oblike, ducat........................................75c Pol ducata ........................-...........................40c Večje Razglednice (Folders) z kuvertami, ducat....................................$1.00 Pol ducata....................................................55c Naročila sprejema: Knjigarna Arnerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois I i i ZADNJI MESEC KAMPANJE ŽENSKE ENAKOPRAVNOSTI Pisano polje J. ML ptlike. KaJsO to,? pop.rašuje Ivan Molek, ko je Emile Zola na katoliškem indeksu, pa se zdaj predvaja film "Life of Emile Zola," ki je izmed najboljših filmov v tem letu, pa še ni na katoliškem filmskem indeksu. Molek je toraj v precepu. Indeks in nič indeksa, perplexing! Naj se pomiri. Kaka oseba se ne postavi na noben indeks, niti se ne bo kak film, pač pa pride lahko na indeks spis ali spisi kake osebe, v tem slučaju spisi Zo-I la, in kak film bi utegnil priti na kak indeks, ako bi bilo besedilo v filmu za indeks. Kako je z imenovanim filmom glede besedila, mi ni znano. >ii L. 1906 sem bil v Port Sai-du ob Sueškem kanalu. Proč od struge kanala je samova,lu v morju nekaj razbitih ladij Bili so to ostanki znane ruske ekspedicije proti Japonski, ki je tako klaverno končala za Ruse, pa je dvignila Japonce med velesile. Med potniki je bil tudi Anglež, ki je še kolikor toliko lomil nemščino. Prišla sva v pogovor, in končno mi je mož povedal, da je za vsakim Japoncem stal po en Anglež, ko je šlo zoper Ruse. Ni toraj čuda, da so Rusi podlegli, kar so Angleži nameravali radi ruske nevarnosti v Indiji. To se je Angležu posrečilo, ampak zdaj mu je pa zrastel Japonec čez glavo in mu dela preglavico in je dvomljivo, če se .bo Anglež Japonca enako lahko odkri-žal, kakor se je Rusa. Zdi se, da se sam ne upa, in zato vabi — Ameriko, da bi šla po kostanj v ogenj. V sredstvih Angleži nikoli niso bili izbirč-Ijivi, vedno se jim pa sredstva ne posrečijo. Tudi v politiki veljajo neka neizprosna vodila, moralna vodila pač veljajo, in kak trenuten uspeh ne potrjuje, da bi bila vrlo nemoralna vodila — pravilna. V naravi vlada naravni zakon, pri moralnem obnašanju in ravnanju pa moralni zakon. Oba sta neizprosljiva. * Čital sem, kako živi ali mora živeti Hitler. Prvi med mi-ljonskim narodom, to ni malenkost za človeški ponos, ampak prvi tudi, ki je izpostavljen življenski nevarnosti, da se niti kakih žgancev ne more mirno najesti. Ali je tako življenje vredno življenja? Enako je tudi pri Stalinu, Musso-liniju. Neki nevarnosti je pač vsakdo izpostavljen, če je kje na čelu, tudi naš predsednik mora biti oprezen, sploh vsak vladar, vsak minister, ampak Hitler, Stalin...nak, in če bi bil kdo tudi prvi na vsem svetu. Življenje, ki je izpostavljeno tolikim nevarnostim, ni Proslavite Božič £ ob lepih jaslicah! Jaslice, kakoršne prikazuje gornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčič in jaslic se zloži skupaj kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevljev in pol v dolžini in so 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitej ših barvah, kar olepša vso hišo, v kateri se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jas- AA lice stanejo s poštnino vred.......................V^* ''V Naročila se sprejema do 17. DECEMBRA 1937, katera pošljite z potrebnim zneskom na: Knjigarna Arnerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, življenje, kp ne gre gjj. takem življenja za nekaj višjega. Stražo ima tudi papež. Stavim, da si Hitler želi nazaj življenje, ko je tapeciral sobe in se je lahko mirno vsedel zvečer k časi piva. In enako Stalin, in...še mnogo drugih. Živimo v dobi splošnega materialističnega. in ateističnega naziranja. Materialistični svet viha svoj nos, ako kdo le o-meni Boga. Umevno pač, ako ni Bega in velja materializem. Odkod je vsaka oblast? Vsaj v tem je materializem dosleden, ko ne prizna nobene oblasti od Boga, če bi ga ne bilo, in zato trdi, da je vsaka oblast le od ljudi, izhaja le iz ljudi in je podeljena le po ljudeh. Tudi za vernika, ki pozna Boga, lahko velja, da je oblast od1 ljudi, če se to prav ume. Prej smo imeli kralje, cesarje. Ti so bili "po božji milosti", pa so lahko svojo oblast zlorabljati, pri čemur pa vir oblasti ni bil in ne more biti prizadet. Zdaj imamo večinoma diktatorje, in diktatorje in najhujše diktatorje tam, kjer večinoma o Bogu ni duha ne sluha, v Rusiji, Nemčiji, v Madridu, Mehiki...Ampak ravno taki, ki so materialisti skoz in skoz, ki pravijo in trdijo, da oblast ni od Boga in le od ljudstva, se čez tega ali onega diktatorja najbolj pritožujejo, ako ni jim po volji. Ako je Hitler dobil oblast le od ljudstva, naj mu oblast odvzame, saj zanj ni druge odgovornosti, če ni oblasti od Boga, kateremu bi bil tudi 'pdgovOreinl, 5n bi se ljudstvo smelo pritoževati le, ker njegovo oblast morda zlorablja. Pri verniku, ki prizna oblast izhajajočo od Boga, je drugače, ker pri zlorabi oblasti je prav vsak vladar odgovoren — Bogu. Ampak kje je dobil Hitler oblast od ljudstva, kje Stalin?? Imata pa oblast in imata jo od Boga, ko druge oblasti ni, in zopet je le na ljudstvu krivda, ako imata tako oblast in se oblast tako nad njim zlorablja. Stvar ni tako enostavna, kadar potiska materializem Boga na stran. Vjame se v lastne zanjke. Verniku je odprta pot do pravične revolucije; povejte Pa Hitlerjevim ali Stalinovim privržencem, naj revoltirajo, ko na vse p reke zatrjujejo, da vršita le njima izročeno oblast, in so nasprotniki Hitle-ra ali Stalina najmanj v manjšini, pa baje velja večina, kakor materialisti kričijo pri Madridu. Bumerang pufne nje same. -o- sweitzer resno bolan Chicago, 111. — V bolnišnici leži, resno bolan, bivši okrajni blagajnik. Robert M. Sweit-zer, ki je bil odstranjen s svojega urada sredi leta 1935. Mož, ki je zdaj star 69 let, je že več mesecev slabega zdravja. -o- Širite amer. Slovenca" Chicago, Blinos ZA RAZNA električna dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWitdale 7404 '