SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld, za pol leta 8 gld., za četrt leta Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat • 12 kr
V	ajlminiatiM »m « + 8,iJ* T? } f« ,4° i , ♦ «	x ^ ž® se tiska dvakrat; 15 kr„ če se tiska trikrat, Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
V	administraciji prejeman veljii: Za oelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt	_	„ .	'	r	J * leta 3 gL 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več Kokoplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr.	i	VredniStvo je v Semeniški uliei b. št. 2.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.	|	Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
Štev. 269.
Delavske zbornice.
Večkrat smo se že pečali v našem listu z delavskim stanom, z njegovimi težavami in sploh z marsičem, kar je z njim v zvezi. Omenjali smo tudi že delavskih zbornic, ktere se nameravajo v Avstriji vstanoviti, da bodo skrbele za zboljšanje žalostnega položaja, v kterem se dandanes delavec nahaja nasproti kapitalu, nasproti tovarnarju. Nasvet za ustanovo delavskih zbornic stavili so v državnem zboru levičarji, človek bi na prvi pogled mislil: lejte si, lejte si, kako so vendar levičarji modri ljudje, kako zvesto skrbe za tlačeni delavski stan; še celo v državni zbor hočejo mu pot pogladiti in to vse iz gole ljubezni do bližnjega, ker tako zahteva krščanska in državljanska pravičnost. Ako pa človek premisli, kdo je stavil ta predlog, se ob enem tudi nehote vpraša, kako je to, da liberalna levica kar h krati svojim načelom tako nezvesta postane. In ravno to je, kar človeku vse upanje vniči, da bi bile nameravane delavske kamore res delavcu na korist, temveč se nam vseskozi kolikor toliko opravičena misel vriva, da so si levičarji delavske zbornice na svojo korist izmislili. Poglejmo si stvar nekoliko bolj od blizo, bolj pri luči in takoj se nam mora pokazati, kaka da je!
Če smo liberalce in njih napore prav umeli, jim je edino le na tem ležeče, kako bi se dala avstrijska ustava v reprezentativnem smislu še zdatno okrepčati. Reprezentativni zastop v državnem zboru je pa nekako ravno nasproten zastopništvu stanovskih koristi. Kdor se le nekoliko nazaj ozre v minulo dobo, ko so sedeli še liberalni možje pri egiptovskih loncih pri našem državnem ognjišču, spominjal se bo izvestuo, kako da so se vedno poganjali za prvo, a nikdar ne za drugo. Ustavoverna stranka poznala je le eden način zastopa in ta je bil zastop tistih, ki ima groš pod palcem. Vse drugo ji je bilo odveč.
Državna oblika, ki jo ima Avstrija dandanes, se ne d& strogo določiti, kaj da je, niti se kam potisniti v kako določeno dovršeno podobo. Imamo sicer konstitucijo — ustavo toda silno raztegljivo, in pri vsem tem ni ue ptič ne miš, ne meso ne riba, ne
V Ljubljani, v sredo 24. novembra 1886
strogo reprezentativna ustava, pa tudi ne stanovsko zastopništvo, kjer bi namreč vsak stan svoje može imel za zastopnike. Naša sedanja ustava se opira na načela, ki so si tii pa tam še celo v nasprotji, ki so pa vknjižena v oktoberski diplomi in februvarskem patentu.
Naša ustava odlikuje se pa tudi še po drugih izrednostih, kakoršnih nimajo v nobeni drugi državi in se res prav nič ne strinjajo s pravo slobodno ustavo. In to je pred vsim dragim naš parlament, to- kakor tudi onostran Litave. Državni zbor na Dunaji in državni zbor v Budapeštu v pravem pomenu besede nista druzega, kakor parlamenta druge, nižje vrste. Nad obema je vrhovni parlament — delegacije. To je prav tako, kakor pri branjevcu, ki ima dve vrsti najlepše moke na prodaj in iz obeh pa potem še tretjo najlepšo napravi, — cvet iz cvetu! Dalje imamo tudi dvoje odgovornih minister-stev, nad kterima se še le jedno samo državno vo-diteljstvo vspenja. Volilni red je pri nas že tak, kakor se po celem svetu ne najde več! Mesta volijo direktno, dežela tega ne sme, temveč se mora posluževati posredovalcev — volilnih mož. Trgovinske zbornice volijo iz svoje srede, velikoposestvc ima pa svojo kurijo. Vseučilišča pošiljajo v parlament svoje rektorje, Dunaj pa svojega župana. Pri vsem tem je pa večina v državnem zboru prava reva, kajti vlada se za-njo briga le tedaj, kedar jo rabi; sicer se pa ne zmeni dosti za-njo. S kratka: naša ustava je taka, kakor je nima celi svet. V vsakem oziru ti vtegne izvrstna biti, le za narodno gospodarstvo ti ni kaj prida. Preveč ima grmovja in vejevja na vse strani okoli sebe, ki jo duši.
človek bi mislil, da bodo liberalci, ki so nam tega spaka ustvarili, sedaj z vpeljavo delavskih zbornic na to delali, da vse odpravijo iz naše ustave, kar ima ona odveč in kar je njej in nam škodljivo. Mislili bi bili, da se bo opozicija najprvo dvignila proti sedanjemu indirektnemu volilnemu redu, da bo opustila tista nesrečna okrožja pri volitvah, da bo polagoma skušala vpeljavati zastopuištvo po stanovskih koristih in da bo delala na to, da se bode volilni red splošno raztegnil tudi na najmanjšega
Letni!* XIV.
črviča, ki se giblje v naši državi. To vse bi se moralo zgoditi, če bi levičarjem res kaj na zboljšanji žalostnega življenja svojega bližnjega ležeče bilo, če bi mislili resnobno delati, ne pa komedije igrati. Kaj pa so liberalci do sedaj v resnici že storili? Branili so se pripoznati volilno pravico petakarjem ; dalje so se odločno uprli vpeljavi direktne volitve v kmetskih občinah. Kolikrat so se potezali za koristi velike obrtnije na škodo trpina delavca in ko bi danes v Avstriji nameravali splošno volilno pravico vpeljati, bi bila liberalna opozicija zopet prva, ki bi se ji protivila, dobro vedoč, da bi bila splošnja volilna pravica črv, kteri bi spodjedel korenine oligarhiji, ktera tii pa tam v bujen cvet sili. (Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. novembra. Notranje dežele.
Galicija ima novega deželnega maršala v osebi grofa Tarnovskega. Novi deželni maršal dovršil je v Krakovem tehnične študije, na to se je polotil obdelovanja svojega obširnega posestva, ki ga ima na Gališkem in pa v kraljevini Poljski. L. 1876 prišel je v deželni zbor. Rodovina njegova prišteva se najslavnejim poljskim rodovinam in si je v sorodu z grofom Ludovikom Wodzickem. Leta 1881 poklicali'so ga v gosposko zbornico, kjer pa se ni politično razkazoval. Ponudili so mu v deželni avtonomiji gališki to prevažno mesto še le po skupnem dogovoru med grofom Taaffejem, ministroma Dunajevskim in Zemijalkovskim ter gališkim cesarskim namestnikom Zaleskim. Liberalni poljski listi so njegovo imenovanje še preden je bilo tisto uradno objavljeno, strastno pobijali, češ, da on ne more nikakor biti dober deželni maršal, ker je načelnik desniškega kluba v deželnem zboru (tako!), ki sam za-se nima večine v deželnem zboru. Grof Tarnovski je po celi deželi znan kot jako odločen in pošten mož, kterega povsod spoštujejo. Domoljubja je vročega, pri vsem tem pa Avstrijan z dušo in telesom, poleg tega pa silno delaven. Vse to so lastnosti, ki mu bodo na dobro hodile na težavnem potu, kterega je nastopil.
LISTEK.
Spomini iz potovanja po Gornje-Štajarskem.
(Dalje.)
Mavzolej Ferdinanda II. me je zapeljal, da sem zoper svoj načrt — ker tii smo že davno na Spodnje-Štajarskem — zašel v opisovanje Graških znameni-tostij. Hvaležnost, ki smo jo tudi mi Slovenci temu možu dolžni, me je nagnila, da sem vpletel to v svoj spis. Sedaj bi moral pač mestu dati slovo, ali — ker že pišem, naj mi slavno vredništvo, ki mi je že toliko »listkov" prepustilo, odstopi še nekaj vrstic.
Prostrani Gradec, ki šteje blizo 100.000 prebivalcev in se razteza ob obeh bregovih Mure okoli prijaznega senčnatega hriba, hrani v sebi marsikaj lepega. Zlasti sme se reči, da ima prav čedne hiše božje, ktere spričujejo veliko delavnost Gradčanov glede olepšavanja cerkva v zadnjem desetletji. Lepo prenovljena je gotska mestnofarna cerkev s svojim mogočnim kitastim stolpom. Posebno nežno okrašena
je tudi v gotskem slogu zgrajena frančiškanska cerkev; enako je v renesančnem slogu zidana farna cerkev sv. Andreja vsa prenovljena. Gotska stolna cerkev je oče jena le od zunaj, notranjščina bi so pač dala še precej olepšati. Vse to, kar se v Gradcu v tem oziru stori, je, se mi zdi, večinoma sad umetelnega društva Sekovske škofije, ki kaj marljivo in vspešno deluje. Razun cerkvenih stavb opazimo po mestu mnogo lepih zasobnih palač; nekaj prav ba-hačasto naperjenih, o kterih ne mislim pisati.
Zanimalo me je pa zlasti eno delo, ki bode gotovo Graškemu mestu v veliko krasoto iu v čast vsem njegovim pospeševalcem. Menim namreč zidanje nove cerkve presv. Srca Jezusovega. Prostor tej zgradbi so odbrali na levem bregu Mure, precej daleč zunaj na vzhodni strani mesta. Namenjena je, da postane farna cerkev za prebivalce onega okraja. Da nam bo pa njen popis jasneji, je skoraj potrebno, podati prej nekaj zgodovinskih črtic o grajenji te stavbe.
Minulo je že več kot deset let, odkar se je pogosto izrekala želja, naj bi v zelo naraslem novem delu mesta na kraji, ki se je zval „Morellenfeld", sezidali novo cerkev, ker sosedne farne cerkve so
premajhne in ne morejo več zadostovati svojemu namenu. Škofijstvo je bilo prepričano, da je ta želja opravičena, in je storilo potrebne korake. Med drugimi obrnilo se je tudi do mestnega župana s prošnjo, naj posreduje, da se delo dovrši, češ, saj se bode tudi mestno starešinstvo gotovo veselilo, ako se v mestu sezida nova lepa cerkev. A liberalni mestni očetje so se izrekli, da jih ta stvar nič ne briga in da ne dodele nikake podpore. In ros menda mesto še do danes ni dalo krajcarja za grajenje te cerkve.
Graški knezo-škof se je tako prepričal, da od mesta nima pričakovati nikake podpore. Zato se je sam lotil velikega dela in je naročil umetelnemu društvu (chr. Kunstverein), naj potrebno poskrbi in svoje ukrepe njemu v potrjenje predloži. Zaupajoč na verna, velikodušna in darežljiva srca začel je brez potrebnih denarnih srodstev velikansko delo. Sklenil je v čast najsvetejemu Srcu Jezusovemu in Marijinemu in v čast sv. Jožefu zidati veliko, dostojno cerkev.
Prostor za zgradbo bil je kupljen iu že marsikaj pripravljenega. Med tem je pa mestno stare*-,--« šinstvo mimo tega prostora nove ceste izpeljalo;S[-ffe'e je znatno povišalo, tako, da je prišel prostor^
Va>
Dolenje-avstrijskemu deželnemu maršalu grofu Sinslcy-ju podelil je cesar dostojanstvo tajnega sovetnika.
Trgovinski minister markiz Bacquehem je dospel |19. t. m. v Budapešt v carinskih zadevah. Konferenca z ogersko vlado je trajala štiri ure. Pretresovala se je zopetna vpevljava trgovinske in carinske zveze z Bumunijo. Naznanilo se je, da je rumunska vlada vprašala pri ministerstvu vnanjih zadev, ne bi li bila avstrrijska vlada pripravljena začeti pogovore zastran pogodbe? Ministerstvo je vprašalo v tej zadevi ogersko vlado, a ta je odgovorila, da je pripravljena prinesti tudi kake žrtve pod tem pogojem, da se obravnave vodijo na podlagi pogodb. Ker je tudi avstrijska vlada pripravljena, da se prično obravnave, naznanila je rumunska vlada ministerstvu vnanjih zadev, da naj v kratkem pošlje pooblaščence, da prično razgovore. V imenovani konferenci so bila razpravljena načrtna vprašanja, ktera naj bi odločevala pri razpravah. Ker se je minister Bacquehem med tem povrnil na Dunaj, nadaljujejo strokovnjaki te pogovore. — Rumunija, ki je prej tako samovoljno pretrgala carinsko zvezo, je uvidela, da je najbolje živeti s sosedom v miru.
V četvoričnem odseku ogerske delegacije vprašal je sporočevalee Štefan Rakovsky državnega finančnega ministra Kaliaya, ki je, kakor znano, za cesarjem prvi in najvišji gospodar v Bosni in Hercegovini, če poslednji dogodki na Balkanu morda niso nepovoljno vplivali na naši zasedeni pokrajini. Kallay je rekel, da prav nič ne in se je nadjati, da se Bošnjaki in Hercegovci tudi v bodoče ne bodo dosti brigali, kaj se okoli njih godi, ker so s sedanjim položajem zadovoljni. V dokaz tega vršil se je tudi letos vojaški nabor, kakor bi ga bili ljudje že kdo ve kako navajeni in so povsem zadovoljni z njim. Gospodarstvo v omenjenih pokrajinah je redno in dobro, kajti vsako leto nekaj ostane, kar državni finančni minister porabi za ondašnje investicije. Računa o tem pa ne more še nobenega predložiti. Vojaki, ki jih v Bosni in Hercegovini leto za letom iz domačinov nabirajo, ne spadajo k skupni armadi, temveč so sami za-se. Zdravstvene razmere so se v obeh pokrajinah tudi zdatno zboljšale in so sploh že na občno zadovoljnost. Če so ljudje res tako zadovoljni tam doli, kakor jih je Kallay opisal, bo treba vendar-le še počakati, da se sliši glas tudi iz druge strani, potem nam bo mogoče še le pravo zadeti.
T11 si i a j« države.
Uporni bolgarski častniki Benderov, Gruev in kar je še tovarišev, ki so bili izpuščeni iz zapora; mude se na svojem potovanji v Rusijo v Buka-reštu, od koder so vladarjem v Sofijo sporočili, da če se ne odpovedo, se bo v skrajnem času osnoval punt. Ob enem so se angleškemu premijerju zagrozili, da ga bodo tožili zarad razžalenja časti, ker jih je obdolžil, da so bili z ruskimi rublji podkovani, ko so zaroto pričeli. Princu Aleksandru Battenberžanu poslali so pa zbadljiv telegram na dan obletnice sliv-niške zmage, češ, da mu častitajo k zmagi, ktero so brez njega priborili.
Bolgarski prestol nikakor ni zavidanja vreden. To je sprevidel tudi tast kneza Mingrel-skega, grof Adlerberg in se na vso moč tej kandidaturi upira in proti njej dela, kolikor more. Govori se tudi, da preden si je Rusija zbrala kneza Mingrelskega za bolgarskega kandidata, % je ona spraznjeni prestol ponudila ruskemu grofu Šuvalovu, ki se je pa lepo zahvalil za ponudbo. Kandidatura kneza Mingrelskega daje ruskim listom nov dokaz, da se Rusija Bolgariji ne misli nikakor odpovedati. Prav tako vsi listi trdijo, da odhod generala Kaulbarsa nikakor ni blamaža za njegovo poslanstvo, temveč opozor velesilam, da naj ne podpirajo nič več sedanje bolgarske vlade, sicer bi morala Rusija krepkeje strune napeti. Nameravano okupacijo pa
menjen za zidanje nove cerkve, nekako v nižavo. Ako niso hoteli, da bi se bilo hodilo v cerkev po stopnjicah navzdol, so si morali drugače pomagati. Storili so to na nenavaden, izviren način. Cerkveno podzidje ali temeljno zidovje so napravili mnogo višje, nego je cesta, iz ktere vodijo nektere stopnjice v cerkev navzgor. Na ta način nastal je pod cerkvenim tlakom čez in čez spodnji prostor. Tega hočejo cerkvi enako opraviti in rabiti zlasti za opravila po rajnih. Je velikanska kripta z okni in krog in krog jo oklepajo velike lope. Pri naši stavbi imamo toraj dve cerkvi drugo vrh druge, in to moramo pomniti, da dobimo jasno podobo o celi zgradbi.
Leta 1881 (23. marca) so slovesno vložili temeljni kamen za novo cerkev. Isto leto in le dober mesec kasneje (10. maja) bil je tudi v Ljubljani od rajnega knezo-škofa Krizostoma Pogačarja vložen temeljni kamen za cerkev Jezusovega Srca. Naša cerkev bila je posvečena in dodelana že leta 1883; Graško pa zidajo sedaj že šesto leto in še bo trajalo par let, predno bode popolno gotova. Seveda je brez primere večja in ogromneja in se pri grajenji take stavbe ne dn veliko pribiteti. Leta 1884
vsi listi kar od kraja zanikujejo, le MGraždanin1' pravi, da bo Rusija ugodnega trenutka počakala, tedaj pa pričela, kar misli izvršiti. „Pet. Ved." svetujejo vladi, mesto Varno na vsak način zasesti, diplomatske razprave pa na Dunaj prestaviti. Kakor se kaže, pa vlada tega ne misli storiti, kajti vojna parnika „Pamint Merkury" in BSabinka" sta iz Varne v Odeso odplula, kamor sta včeraj dospela in pet dni v karantani ostaneta. Kam se bodeta pa potem obrnila, ni povedano. Na boj menda ne, če tudi bi se ta moral že zdavnej vneti med Rusijo in Avstrijo, če bi bilo to po želji ruskih listov, ktere je govor grofa Kalnokyja v delegacijah do najvišje stopinje razburil, da vse križem tožijo, kako da se je grof drznil javno tako ojstro proti Rusiji govoriti. Dobro da vroči časnikarji in njihovi rudeči listi še niso vlada.
V časnikarskih krogih razširila se je novica — če raca, še ni vtemeljeno — o pogodbi, ki se je sklenila med Avstrijo, Angleško, Italijo in Nemčijo in sloni na tehle treh točkah: 1. V slučaji vojske z Rusijo avstrijska armada zasede južno Ogersko in Srbijo. v Angleško, avstrijsko in laško brodovje hiti pa v črno morje. Nemčija vdeleževala se bo boja le tedaj, če bi imela Rusija zaveznika. Na vsak način pa bo imela ob poljaški meji 500.000 mož pripravljenih s kterimi bo Avstrijo podprla, če bi se ta pred Rusom vmikala. 2. Kar se tiče Turčije, sklenilo se je sledeče: če Turčija zaveznikom svojo armado na razpolaganje postavi, se ji obljubi nedotakljivost turške države in zavezniki prevzamejo stroške turškega oboroževanja, če se pa Turčija z Rusom zveže, ali pa če bi združenemu brodovju zaprla Bospor, bo pa avstrijska armada Grško, Ma-cedonijo, Srbijo, Bolgarijo in črno goro podpirala, da se bodo Turki na večne čase iz Evrope izgnali. Grška dobi Kreto. 3. Glede Francoske se je določilo, da če bo ta država mirna ostala, bote Nemčija in Laška samo francosko mejo opazovali, če bi se pa Francoska z Rusi zvezala, poslala bo Nemčija cel milijon vojakov preko Rena brez vsake napovedbe vojske; 200.000 Lahov pojde pa preko planin na Francosko. Italija dobi v tem slučaji Savojo in Nico.
Jutri se prične na Nemškem državni zbor, ki ga pa ne bo cesar Viljem otvoril. Boje se namreč, da bi se ob slabotnem svojem zdravju še huje ne prehladil, kar bi se ob tem času prav lahko zgodilo. Zato bo menda prej ko ne prestolni govor prečital državni tajnik notranjih zadev. Težišče letošnjih obravnav bo menda v predlogih in zahtevah vojnego ministerstva iskati, kterih ne bodo odlašali še le da januvarija, kakor druga leta, temveč jih bodo takoj po otvorjenji državnega zbora v roke vzeli. To nekako diši po smodniku in spričuje, da Nemčija vetrovom bodoče spomladi nič kaj prida ne zaupa.
Francosko pokroviteljstvo nad ruskimi podaniki na Bolgarskem se razno tolmači. Uradna izjava o tem pokroviteljstvu, pravijo, da je ta-le: Rusija je Francoze za vrhovno pokroviteljstvo še le tedaj prosila, ko ji je Nemčija to prijaznost odrekla. Francozje tega niso mogli storiti, ker je to le proti-usluga za rusko pokroviteljstvo francoskih podanikov na Bolgarskem. Dalje je pa Francija tudi izmed vseh na Bolgarskem prizadetih velesil, Francoska v homatije še najmanj zapletena. Druzega pomena to pokroviteljstvo nima.
„Liberte", govoreč o bolgarskem vprašanju pravi, da Avstrija ne more privoliti, da bi jo Madjari tirali v nevarni boj z Rusijo. Iz govora grofa Kalnokyja se d4 spoznati, da Avstrija uvidi, da rešitev bolgarskega vprašanja ni samo njena naloga. Treba je toraj sklicati nov kongres, kteri bo Bero-linski mir v nekterih važnih točkah preosnovil. Ker vse velevlasti žele ohraniti mir, je mogoče na ta način bolgarsko vprašanje mirno rešiti; sicer naj se pa Avstrija in Angleška vprašate, niste li one dve krivi današnjega resnega položaja? Na Dunaju in v Londonu govore o celokupnosti turške države;
sem cerkev prvič videl in ko sem jo letos zopet ogledoval, sem se čudil, da so z delom že tako napredovali. Cerkev je že pod streho in toliko dodelana, da se iz sedanje stavbe dsl ustvariti jasna sodba o njeni dovršeni obliki.
Načrt je napravil arhitekt in kr. profesor Jurij Hauberrisser v Monakovem. Obrnili so se do njega, ker je sin Graškega graditelja in se je že proslavil s svojimi deli — jako se hvali od njega sezidana mestna hiša v Monakovem. Glavnega graditelja pa zastopa in namestuje arhitekt Robert Mikovics *), ki mesto odsotnega mojstra vodi celo zidanje.
Ta gospod mi je preprijazno razkazal celo zgradbo in njemu se imam vrh tega še zahvaliti za natančne podatke o dimenzijah vseh stavbinih delov.
Po teh uvodnih opazkah oglejmo si zgradbo samo.	(Dalje prih.)
*) Arhitekt Robert Mikovics je napravil tudi načrt za srečno prebarvanje cerkvo sv. Jakoba v Ljubljani; le načrt za prebarvanje stranskih kapel ni iz njegove roke.
a Avstrija je zasedla Bosno, Angleška pa Egipt. Ko bi Rusija v Sofiji povzdignila svojo nadoblast, sklicevala bi se n. pr. na Avstrijo in Angleško. — Nekaj razločka je pa vendar v postopanji Avstrije in Angleške. Avstrija je zasedla deželi vsled Berolinske pogodbe, a Rusija s svojim postopanjem omenjeno pogodbo ruši in deželo vznemirja.
Izvirni dopisi.
Z Notranjskega, 22. novembra. Pri včerajšnjem volilnem shodu v Postojni glasovala je večina zbranih volilnih mož za dr. Ferjančiča kot kandidata za državno poslanstvo. Opomniti pa je treba, da so bili na volilnem shodu v veliko večjem številu zastopani volilni možje iz Logaškega kakor iz Postojniškega političnega okraja. Iz zadnjega je bilo samo devet volilnih mož, v Vipavi pa dotlej volilni možje sploh še niso bili izbrani. Logaški in Postojnski volilni shod je eno in isto: Logačani in Cirkničani so s svojim vikom in krikom odločevali. Gotovo pa je, da bode v Postojniškem političnem okraju ogromna večina za g. deželnega svetnika Ant. Globočnika. če k tej prištejemo še kakih 20 glasov iz Logaškega političnega okraja, je izvolitev g. Globočnika gotova.
Bilo bi pa tudi res čudno in nehvaležno, če ne bi možje Postojniškega okraja v dan volitve glasove oddajali za g. A. Globočnika, ki je v teku dolgih 22 let toliko dobrot skazoval posameznim osebam in celim občinam Notranjskim, ki je bil vedno postrež-ljiv prijatelj kmeta in je — kjer je bilo koli mogoče — prihranil temu in onemu marsiktera pota in stroške, ki je bil zvest svojemu narodu že v tistih časih, ko mnogo sedanjih prevzetnih oblastno se po-stavljajočih petelinov še na svetu ni bilo. Njegova ljubeznjivost ga bo tesno zvezala z drugimi slovenskimi poslanci, ki bodo čedalje bolj spoznali, kako krepka in delavna moč je z g. Globočnikom pri-rastla narodnemu zastopništvu. Zadeve in potrebe Notranjcev kdo jih bolje poznii kakor g. Globočnik, ki ve za vsako vas, cesto, ja rekel bi, vsako hišo Postojniškega okraja? Ali ni to velike vrednosti za poslanca? Logaški politični okraj leži poleg Postojniškega in razmere so tam zelo podobne tukajšnjim, rastoča revščina je po obeh. Kdo bi si upal trditi, da so g. Globočniku potrebe Logačanov ali Cirkni-čanov neznane, da sosed ne ve, v kakem stanu je hiša in polje njegovega bližnjega soseda. Kot okrajni glavar Postojniški je imel g. Globočnik priliko seznaniti se z osebami najvišjih krogov, obiskujočih slovečo jamo, kar zopet veliko veljd. Da, resnično, g. A. Globočnik ima mnogo lastnosti, ki ga priporočajo za poslanca: zvest narodnjak, skušen, praktičen uradnik, prijatelj kmeta, delaven na vso moč, ljubljenec iu ljubitelj Notranjcev. Da bi bil on bolje skrival svoje Slovenstvo, bi ne bil še le na starost povišan na mesto, ki ga sedaj zaseda. Notranjci mnogoletnemu svojemu okrajnemu glavarju pač ne morejo postaviti lepšega spomenika hvaležnosti; ne morejo svojemu na mnogo krajih z diplomo častnega občanstva ali tržanstva odlikovanemu ljubljencu dodati dostojniše časti od te, da ga i z voli j o 6. decembra za svojega zastopnika v Dunajskem parlam entu.
Ker se je pa tudi gosp. dr. Ferjančič sinoči s svojim lepim in taktnim govorom ter mirnim in popolno taktnim vedenjem vsim navzočim srčno prikupil in vsestransko pokazal svojo sposobnost za poslanstvo, volimo ga 2 9. novembra za deželnega poslanca, zlasti, ker pripravnega kandidata za to mesto, kolikor je doslej med nami znano, nimamo! Mnogo volilcev, ki bodo za mandat v državni zbor glasovali za g. A. Globočnika, dogovorilo se je voliti v deželni zbor g. dr. Ferjančiča.
Iz Košane, 23. novembra. Iz raznih dopisov zvemo o izvanrednih naravnih prikaznih, ki se semtertje nanajajo. Tako n. pr. cvete pozno v jeseni to ali ono drevo, ali pa kaka nežna cvetlica. Zopet drugej pozno v jeseni pobijajo kače itd. Zato, mislil sem si, vtegne tudi koga zanimati, če povem, kaj sem jaz 19. t. m. izvanrednega opazil. Omenjenega dne opazil sem blizo doma zelo mladega martinčka, ko je revše še na površji zemlje tavalo. Ravno toga dne zapazil sem skoraj vrh Tabora (Schillertabor), kamor me je pot vodila, več živih ličink hrošča. — Domu grede pa me je zvečer iznenadila jako svitla, električni svetilnici slična luč, ktero je provzročil ne daleč padajoč lep meteor, kterega, ko se naglo ozrem, sem še dobro opazil, ko je takoj za prvim
gričem zginil. Mogoče, da je bilo le-to nenavadno, da je bila prikazen tako blizo, kakor nisem še nikdar kaj enacega videl. Eavno istega dne kake pol ure pred mano grede opazil je tudi drugi domačin padajoč meteor, kakoršnega še nikdar poprej.
Ker že to pišem, naj omenim še to (če ni že kdo poročal), da smo imeli 18. t. m. prvi občni zbor pred kratkim ustanovljene šolske podružnice sv. Cirila in Metoda za Pivko s sedežem v Št. Petru, kjer se je volilo stalno načelništvo z drugimi zastopniki tega društva. Za načelnika, kakor tudi zastopnika za veliko skupščino je bil izvoljen vrli Št. Peterski kurat, čast. gosp. Podboj. Ustanovnikom pristopila sta med drugimi domoljubna gg. duhovnika v Zagorji in Knežaku. Bog daj srečo!
Iz Ptuja, 22. novembra. („Dijaška kuhinja v Ptuji.") Čut veselja in srčne zadovoljnosti navdaja srce domoljuba, vidočega, kako živo zanimanje je naše človekoljubno podjetje vzbudilo v srcih vseh Slovencev. Rodoljubi kar tekmujejo s svojimi priložki za to prekoristno napravo, čemur se nikakor ne bomo čudili, ako pomislimo, da so zares redki naobraženi Slovenci, ki morda ne bi bili britko izkusili in čutili za časa svojih študij pesnikovih besed: „Gorje, kdor se useda za tujo mizo mlade dni; vsak grižljej mu preseda, požirek vsak mu zagreni." Pa tudi naša prva domoljubna prošnja do velečastitega našega du-hovništva, podučiti našega priprostega kmeta o tej velevažni napravi ni bila zaman. Tii gre prva čast č. g. J. Sattlerju, kaplanu pri Veliki Nedelji, in Velikonedeljčanom, ki so za dijaško kuhinjo nabrali in 12. t. m. v Ptuj pripeljali: 87s vagonov zmesi, 21/a vagona ajdine in 17 vagonov krompirja. Gosp. kaplan je iz svojega plačal nabiralce, ki so hodili po fari pobirat. Slava in hvala njemu za poduk, trud in požrtvovalnost, slava in hvala Veliuonedelj-skim župljanom; naj bi bili drugim v izgled, vspod-budo in posnemo!
Z nova so darovali, deloma kot mesečni podporniki pristopili nastopni p. n. čč. gg.: dr. Josip Muršec v Gradcu 15 gld.; dr. P. Turner, odgojitelj na Dunaji, 10 gld.; A. Repič, župnik v Kapelah pri Brežcah, 10 gold.; Velikonedeljčan 10 gld.; pri go-dovanji preč. g. kanonika M. Stranjšaka v Hočah seje nabralo 10 gld. 83 kr.; dr. Robič, kanonik v Gradcu, 5 gold.; o. G. Švajgar, gvardijan v Gradcu, 5 gld.; J. Greif, lekarnar v Priedoru (Bosna) 5 gld.; Anton Koblar, kaplan v Mengšu, 3 gold.; R. Šuta, župnik v Zavrču, mesečni podpornik za 10 dni, plačal 3 gl.; J. Sattler, kaplan pri Veliki Nedelji, nabral 2 gold. 40 kr.; gdč. Hedviga Rakuš, poštarica pri sv. Barbari v Halozah, 2 gold.; Bradaška, umirovljeni gimnazijski vodja v Gradci, 1 gld.; Josip Kovačič, narodni učitelj v Ljutomeru, je nabral in izročil 30 gl., in sicer: J. Skuhala, župnik, mesečni podpornik za 10 dni, 3 gld.; A. Šlamberger, c. kr. beležnik, mesečni podpornik, 3 gold.; dr. Mravljak, odvetnik, 10 gld.; dr. J. Spešič 2 gld.; M. Ovsenjak, kaplan, mesečni podpornik a 1 gl., plačal 2 gl.; B. Kocbek, kontrolor, mesečni podpornik ši 1 gld., plačal 1 gld.; J. Horvat, nadučitelj, mesečni podpornik a 1 gold., plačal 1 gold.; Simon Cvahte, nadučitelj pri Mali Nedelji, J. Vavpotič, gostilničar, in P. Sršen, trgovec, vsak na teden 15 kr., plačali 4 gl. 5 kr. do 31. dec.; J. Ivančič, c. k. pristav, in J. Karba, učitelj, a 50 kr.; družba igralcev nabrala 2 gold. 10 kr.; Šnip-Šnap-Šnorovci 85 kr. Slava in čast milim dobrotnikom in dobrotnicam! Gospodu Josipu Kovačiču, učitelju v Ljutomeru, posebna prisrčna zahvala! Bog plati! Nadaljne milodare vsprejema č. g. o. Benko Hrtiš, gvardijan na Ptuji.
Iz Vipave, 20. novembra.
Napoči dnevu zor prezlati,
Praznuje god nam prva Mati
Cesarstva — ljube Avstrije:
„13og, Eliza, blaži Te!"
Veselica, ktero je otvorilo učiteljstvo Vipavskega okraja v proslavo Najvišjega godovnega dneva Nj. Veličanstva presvitle cesarice Elizabete v prostorih Vipavske čitalnice na večer 18. t. m. vršila se je v vsih točkah zanimivega programa točno, gladko in dovršno. Privabila je toliko najodličnejšega občinstva, da so bili prostori čitalnični do dobrega napolnjeni, in je bilo dohodkov blizo 100 gld. ter bode za nameravani namen (namenjeni so namreč dohodki družbi sv. Cirila in Metoda) preostajala znatna svota.
Ogovor, deklamacija, petje, kakor tudi veseloigra „Bob iz Kranja" — vse bilo je sprejeto z občno pohvalo in zadovoljnostjo. Več komadov moralo se je ponoviti, in plosk ter živahno odobravanje je svedočilo, da je učiteljstvo pravo zadelo,
ko se je domenilo in odbralo ta večer, da se budi in krepi lojalni duh in vdanost presvitli vladarski rodovini. Obilno zbrano odlično in slavno občinstvo pa je dokazalo, da ume te svrhe podpirati z zdat-nimi podporami in požrtvovalnim udeleževanjem.
Učiteljstvo je svojo ulogo zvrševalo vsestransko točno, dasi je mnogo sotrudnikov po več ur od trga oddaljenih in je bilo vsekako vsaj nekaj vaj neobhodno potrebnih. Vendar slavnim čitateljem zamolčimo imenoma navajati, kteri izmed mnogo sode-lovalcev se je tako in tako skazoval, kajti vsi skup in vsak za sebe storil je z veseljem svojo dolžnost v jasni zavednosti, da smoter je vzvišen in namen blagodejen.
Naj le omenimo, da tudi sodelujoče dame, gospodičina pl. Fodranspergova kot deklamovalka in igralka na citre in gospe Gašperin-ova in Perne-tova v igri „Bob iz Kranja" kot Polonica in Nežika, so se skazale, da so kos svoji nalogi.
Vsem sodelovalcem Vipavskega okraja slava in čast!
Dokler nam se cerkve bele V dolu, po gorah blišče, Nam za „vero, dom, cesarja" Vdanost zvesto govore.
Od Pohorja, 18. nov. (»Spolok sv. Vojtecha".) Najnovejša knjiga, ki jo je imenovano družtvo izdalo, pravi, da so Slovaki že dolgo časa mislili na priložnost, kako bi svojemu narodu zamogli dajati duhovnega živeža, ali imeli so odstraniti marsi-kakšno oviro.
Ze leta 1857 se je v Budapešti ustanovil poseben odbor, kteri bi imel storiti potrebne korake, da Slovaki dobijo književno družtvo za ljudstvo. Poslali so deputacijo k takratnemu primasu, blagega spomina kardinalu Scitovski-ju, kjer so prosili za dovolitev nameravanega družtva. Deputacija bila je prijazno sprejeta in odpuščena z dobrim upanjem. Toda v pismenem odgovoru, ki ga je kardinal odboru poslal, je pisalee bil tega mnenja, da se z združenimi močmi dd več doseči. Vsled tega je priporočal že obstoječe društvo sv. Štefana, ki je imelo isti namen, kakoršen so pred očmi imeli slovakoslovenski možje; zatoraj je predlagal, naj bi pri društvu sv. Štefana bil Slovak, kteri bi skrbel za duhovne potrebe ljudstva slovenskega, iskal pisatelje , pregledaval rokopise ter skrbel za izda-vanje knjig.
Začasni odbor je bil prepričan, da je za duhovne potrebe Slovakov opisani način nedostaten in da je neobhodno potrebno, ako imajo posebno družtvo. Sledečega leta se je odbor obrnil do du-hovenstva Banskobistriškega. Episkop Bistriški bil je Štefan Mojzes. (Dopisnik naj pristavi, da je to tisti Mojzes, ki je o svojem času bil profesor v Zagrebu in se omenja tudi med pisatelji hrvatskimi.) Duhovniki so sestavili prošnjo, podpisal in priporočil jo je tudi njihov episkop. Pismo so poslali na Dunaj do ministerstva za nauk in bogočastje. Leta 1860 so dobili odgovor, naj bi prosilci odstopili od misli za posebno družtvo, ampak naj bi se omejili samo na zbiranje denarja z namenom za izdavanje knjig, kakor to dela čehoslovansko „De-dictvo Maličkych". V to svrho pa zadostuje dovoljenje ordinarijatsko. — Vidi se, da niso dosegli namena.
Tretji poskus za dovoljenje družtva napravili so 1. 1862. Zadevo so sedaj v roke vzeli zopet duhovniki, to pa v dekanovini Šaštiu. Sestavili so prošnjo, poslali jo vsem dekanovinam, kjer Slovaki prebivajo. Prošnjo so povsod podpisovali. Poslali so jo kardinalu Scitovski-ju. Ta je odgovoril v istem smislu, kakor prvokrat, vendar je dostavil, naj bi poseben odbor to zadevo dobro presojeval in morda bi se dalo ustanoviti družtvo na cerkvenej podlagi.
Predno se je družtvo zamoglo ustanoviti, umrl je kardinal Scitovski. Naslednik mu je postal sedanji primas in kardinal Simor. Temu je dekanat Šaštinski dne 26. maja 1868 odposlal prošnjo, ki so jo duhovniki bili znovič sklenili v svoji konferenci v Koteh. Dolgo pričakovana želja se je spolnila. Slovaki so dobili književno družtvo v korist prostemu ljudstvu.*) Med zakladatelji se nahaja ime kardinalovo, v imeniku je pri številki 48, kakor so članovi bili odboru po vrsti naznanjeni. Leta 1870 in 1871 pristopilo je 1665 udov, leta 1872 novih 381 itd., do letos 1886 je v celem bilo vpisanih 5275 udov. Dopisnik pa naj opomni, da družtvo še kot uda smatra vsakega človeka, kteri svojega iz-
*) Znanstveno družtvo književno bila jim je: ,,Matica
slovenski".
stopa odboru ni naznanil. Najnovejšo knjigo so tiskali v 4500 izvodih.
Spisi, ki jih je družtvo izdalo, obsegajo čez tri milijone tiskanih pol. Kakor dotični izkaz razodeva, tiskano je bilo 590.656 knjig, v knjižnici še na kupca čaka tiskopisov v vrednosti 21.606 gld. 57 kr., inventar vreden je 700 gld., knjižnica pa 600 gld. Kapitala imajo 42.412 gld. 55 kr. Skupni imetek družtven je toraj 65.319 gld. 12 kr.
Pred seboj imam knjigo, ki je lani prišla na svetlo v Poznanju z naslovom: Šwi$ci Oyryl i Me-tody", tam se v odstavku „Slowianie" bere, da je „szereg tych ludow" sledeči: 1. Poljakov 12 milijonov, med njimi 11,500.000 katolikov; 2. Čehov in Moravcev 5 milijonov, od teh 4,850.000 katolikov;
3.	Srbov lužiških, o kterih je „Slovenec" lani enkrat pisal, 150.000, med njimi 10.000 katolikov;
4.	Rusi štejejo 35 milijonov duš, in to skoro izključljivo razkolnikov; 5. Rusini 15 milijonov, med temi „že samo" 3 milijone katolikov; 6. Srbov in Hrvatov je 6,500.000, med njimi 2,500.000 katolikov (naj dostavim, da se n. pr. v Zagrebu ali v obče kjerkoli med katoliki rojeni razkolnik imenuje in šteje med „Srbe"); 7 Bolgarov je 5,210.000, od teh je 80.000 katoliške vere. Sedaj pridemo na vrsto mi, pa ne vem, kako je pisatelj zvedel to, da je zamogel napisati: „8. SloweAcy 1,500.000, z tych katolikow 1,285.000"; slednjič 9. Slovaki 2,230.000, od teh 1,600.000 katolikov. Zadnji dve panogi če medsebojno primerjamo, moramo priznati, da smo mi Slovenci mnogo pred Slovaki, in o tem se prepričamo, ako — med ostalim — tudi našo „Družbo sv. Mohora" primerjamo z njihovim „SpoIkom sv. Vojtecha".	K. D.
Domače novice.
(Peti občni zbor duhovnega podpornega društva) otvoril je včeraj kmalo po 11. uri dosedanji podpredsednik, prelat g. dr. Čebašek s kratkim nagovorom, v kterem je segel tudi nekoliko nazaj v zgodovino tega društva. Potem je poročal društveni tajnik spiritual g. Flis o delovanji društva v zadnjih treh letih. Vršila se je potem volitev novega odbora, pri kteri so bili izvoljeni prečastiti gospodje: prelat dr. Čebašek, predsednik; kanonik Andrej Zamejic, podpredsednik; kanonik Luka Je ra n, Janez Flis, Jožef Jerič, Matej Kožuh, Janez Rozman, Ant. Zupančič, Jožef Erker, Franc Povše, odborniki; kanonik Karol Klun, Matija Hočevar, Janez Potočnik, Žiga Bohinec, Anton Kržič, odbornikovi namestniki. Po kratkem razgovoru je g. predsednik ob pol 1. uri popoludne zatvoril peti občni zbor. (Natančneje poročilo o priliki.)
(Vodnikov spomenik.) V odsek za napravo omenjenega spomenika izvoljeni so bili gg.: dr. B 1 e i w e i s vitezTrsteniški,IvanH ribar in dr. Mosche.
(Odbor „Glasbeiie Matice") razvrstil se je v sledeče odseke: V artističnem odseku so gg.: Gerbic, dr. Gross, vitez Janušovsky, Ju-vanc, Razinger, Stegnar, Svetec in Va-lenta. V šolskem odseku pa gg.: Ravnikar, Drenik, Pateruoster, Gerbic in vitez J a n u-šo vsky.
(Vabilo) kPreširnovemu večeru, kterega priredi narodna čitalnica Ljubljanska v nedeljo dne 28. novembra 1886. leta. Vspored: 1. Mendelssohn: „Jesenska" ; poje čital. mešani zbor.
—	2. Fr. Gerbič: „Ljubici pod oknom"; moški čveterospev. — 3. J. Schulhoff: »Fantazija o čeških mlrodnih pesmih", igra na glasoviru g. A.Foersterml.
—	4. Soedermann: „Kmečka svatba"; poje čital. mešani zbor. — 5. A. Winter: „Adrijansko morje" ; poje čital. moški zbor, na glasoviru spremlja g. pl. Ohm-Janušowsky. — 6. Fr. Preširen: „Krst pri Savici" Uvod deklamuje gosp. I. Borštnik. — Začetek ob 7,8. uri zvečer. Pristop je dovoljen izključljivo le čč. p. t. društvenikom.	Odbor.
(Prostor pred Rudollinumom) poklonil je deželni odbor kranjski Ljubljanski mestni občini v last.
(„Slovenski Narod') je bil včeraj zaplenjen zarad uvodnega članka iz Rusije.
(Odpoved) mestnega redarskega komisarja gosp. Ivana Kavč ni k a na to službo je vzel mestni odbor na znanje, ter se bote službi mestnega redarskega komisarja in redarskega stražmoštra takoj razpisali.
(Gospod Josip Staudacher), c. kr. računski nad-svetnik računskega oddelka c. kr. tukajšnje deželne vlade, stopil je v pokoj in se mu je ob tej priliki podelil naslov vladnega svetnika.
(Vabilo k glediščni predstavi), ktero napravi narodna čitalnica v Š k o f j i Loki v nedeljo, 28. novembra 1886. Predstavljala se bode Kaupachova žaloigra: „Mlinar in njegova hči". — Vstopnina za ude je prosta, ueudje plačajo za osebo 30 kr.
(O letošnji zimi) vremenoslovci (meteorologi) nič vgodnega ne napovedujejo. Pravijo, da bo grozno veliko snega, ki bo pa še le po Božiči začel iti. November bo imel še nekaj lepih dni, proti koncu viharno vreme, mraz in sneg. December bo ves silno viharen, moker in mrzel, gosta megla in obilno dežja. Mesec januvar se bo pa po mnenji teh opazovalcev odlikoval po silnem snegu in hudem zmrzovanji.
Razne reči.
—	Močni potresi so bili meseca septembra na otoku Ninafor v Avstraliji. Pokončanih je vsled tega potresa sedem vasi. Govori se, da se je na otoku nad stokrat zemlja stresla. Med sunljeji vzdignil se je iz globokega jezera hrib, več sto čevljev visok, iz kterega je švigal velikansk plamen. Skoro vse drevje na tem otoku je končano. — Na otokih Samoa so potresi tako pogosti, da so tamoš-nji prebivalci temu že skoro privajeni.
—	Železna jadrnica je bila pred kratkim v Lušinju izdelana in v morje spuščena. Za izdelovanje te jadrnice, kteri se je dalo ime „Marti-nulič", potrebovalo se je 106 dni, in je lastnina bratov Kuzuličev. Ladija nosi 650 bačev in vender ne sega več nego 15 angleških čevljev v vodo.
—	Nasledki povodenj pojužnem Francoskem so grozni. Ne da se popisati, v kaki stiski so ljudje, ko je po nekterih krajih vse pod vodo, in se iz tega žalostnega jezera le cerkveni stolpi vzdigajo. Bil je pa tudi naliv strašen in grozen. Štiri dni in štiri noči je dež lil neprenehoma. V Marselju je tako močno deževalo, da se je ustavil ves promet po ulicah in v pristanišči so mogli prenehati z delom. Blago, kolikor ga je bilo iz ladij spravljenega, se je spridilo. — Povodnje so bile ob reki Rodoni in nje pritokih. Pri tako neprestanem deževanji naraste vsak potoček v derečo reko. Beda je neznano velika in od drugod se mora donašati živež, da ljudje lakote ne pomrjo. Vojaki sedaj popravljajo pota in narejajo mostove, da bodo mogli ljudje zopet med sabo občevati. — Tako ima vsako leto svoje vesele in žalostna prikazni.
—	VPittsburgu v severnih državah Amerike je pogorela stolna cerkev sv. Petra. Bila je ena najlepših cerkev v zedinjenih državah. Ogenj je baje nastal, ker se je vnel plin, s kterim se je peč kurila. — V Pittsburgu v Ameriki izhlapuje iz zemlje plin, in s tem kurijo po mestu.
Telegrami.
Budapešt, 24. nov. Poročila časnikov zarad avstrijsko-nemsko-angleško zveze proti Rusiji so nezanesljive. — Stvarne razprave trgovinske avstro-rumunske bodo prvi teden decembra. Sklep delegacij pa krog druzega decembra.
Sofija, 24. nov. Na Filipopeljskem kolodvora razdeljeval je general Kaulbars tiskan sostavek in pa Cankov organ .,Svetlino". Orožniku, ki ga je opozoril, da to ne gre, ker je proglašen obležnji stan. je rekel Kaulbars. da ga vlada, ki je iz samih goljufov sostavljena, nič ne briga in da naj orožnik molči.
Pariz, 24. nov. Francoska zbornica je sprejela s 355 proti 171 glasovom nasvet, da se bo uradnikom v finančnem ministerstvu plača za 618.000 frankov znižala. Enako jo mislijo znižati tudi po drugih ministerstvih. Ministri so tej vpeljavi vpirajo.
Rim, 24. nov. Robilant predložil je kamori diplomatska pisma o bolgarskem vprašanji. V nedeljo bo odgovarjal na vprašanja v zunanji politiki.
Tujci.
22. novembra.
Pri Maliču: Jožef Janeba, tovarnar, z Dunaja. — Dr. Julij Kozjek, oilvotnik, iz Gradca. — Kirehenbergor in Land-ecker, trgovca, z Dunaja. — Albrecht, trgovee, iz Gradca. — Sigmund Sehick, potovalec, iz Brna. — Neumann, trgovee, iz
Siseka. — Leopold Aliačič, tovarnar, iz Tržiča. — Fuchs, posestnik, iz Kokra. — J. 0. Beck, zasebnik s soprogo, iz Trsta. — J. Kobler, o. k. uradnik, iz Reko.
Pri Slonu: Berger, Gruber, Westen in Kollinsky, trgovci, z Dunaja. — Ignac Sommor, trgovee, i ž Kaniže. — Emil Wertheiiner, tovarnar, iz Zidanega mosta. — Janoz Šlibar, posestnik, iz Tabora. — Leop. Schlesinger, potovalee, iz Maribora. — Alojzij Gatsch, trgovec, 3 soprogo, iz Mokronoga. — Pr. Pravistina, zasebnik, iz Drašgoš. — Kern, Luttioni, Partel in Wegny, zasebnik, iz Trsta. — Prane Himelak, zasebnik, iz Gorice.
Vremensko sporočilo.
O S	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zralcomei-a v mm	toplomera po Celziju			
23.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	73905 738-84 74208	- 0-4 + 7 0 + 1-2	sl. jzap. sl. zap. sl. jzap.	oblačno del. jasno jasno	000
Zjutraj oblačno, čez dan jasno. Srednja temperatura 2'6° C., za 0'3° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.). 2 4. novembra
Papirna renta o% po J00 gl. (s 16% davka) 88 gl. 90 kr. Sreberna „ 5 % „ 100 „ (s 16 # davka) 84 „ 80 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta	114	„ 65	„
Papirna renta, davka prosta . .	101	.25	r
Akeije avstr.-ogerske banke . .	881	„ —	„
Kreditne akeije............290	„ 10	„
London............125	„85	„
Srebro..........—	„ —	„
Francoski napoleond.......9	„ 95	„
Ces. cekini.......5	„ 93	;
Nemške marke..........61	„ 72l/s	„
Zahvala..
Povodom smrti gospoda hišnega in zemljiškega posestnika Antpua Frohlicha so njega dediči tukajšnji mestni blagajnici izročili petindvajset 1'orlntov za ubožce ljubljanskega mesta.
Mestni magistrat si usoja to blagosrčno dejanje jasno oznanjati in izrekati dostojno zahvalo.
Mestni magistrat Ljubljanski dne 22. novembra 1886.
Župan: Grasselli, m. p.
Prošnja.
16. novembra lanskega leta že je umrl v Tržiči č. g. Josip Kastelec, duhoven Poreško škofije. Rojen je bil v Tržiči, v šolo pa je hodil v Ljubljani, Novemmestu in Gorici, ter je bil 11. septembra 1870 v Poreču v mašnika posvečen. Služboval je ves čas po tužni Istri, dokler je mogel. Hudo bolan vrnil se je v rojstni kraj iskat si zdravja, kterega pa, žalibog! ni našel; umrl je lepe smrti, ves vdan v voljo božjo, previden s sv. zakramenti, in 19. novembra p. 1. smo njegovo truplo slovesno pokopali v Tržiči, da v zemlji domači najde počitek, kterega v tujini ni imelo.
Ranjki je bil odkritosrčen in blazega značaja, zato je štel pa tudi povsod veliko prijateljev. Do teh prijateljev umrlega se s temi vrsticami obračam s prijazno prošnjo, naj bi po svoji moči prispeli z doneski, da se g. Kasteleeu postavi dostojen kameuit spomeuik na farnem pokopališči v Tržiči. Kdor bi v ta namen hotel kaj darovati, naj pošlje svoj prispevek vsaj do Božiča podpisanemu, kteri bo potem spomenik oskrbel in o svojem času darovalcem položil račun o troških.
V TRŽIČI, 23. novembra 1886.
Franc Špendal, farni administrator.
Žrebanje že prihodnji mesec.
incsemT
SREČKE
Glavni dobitek v gotovini
gld. 50.0@€i gldL
10.000 gld., 5000 gld. z odtegljajem 20°|0 - 4788 S^.
KiiH?s(im-»r<4<'d{0 dobivajo sc v loterijskem Imreau ogerskega Joekey-klul>a: Budapešta, Waitznergasse 6.
Oklic!
cenjenega
Ker mislim popolnem opustiti svoje provincijalne podružnice prodam vse svoje blago za četrtino vrednosti, namreč
vse po 97 Ur.
97 kr. 1 moški klobuk
iz mehke klobučevine v vseh barvah.
97 kr. 1 ženska srajca
z vezanjem iz najfinejšega šifona.
97 kr. 6 parov nogovičic
jedne barve ali progaste.
97 kr. 1 dober namizni prt, bel, damasten, ali barvast.
97 kr. 1 moške hlače,
varstvo proti mrazu, velike.
97 kr. 1 unieteljna pipa iz morske pene
s pokrovom.
97 kr. 1 ženska pahljača,
fino poslikana modna, j
97 kr. 1 bracclet, jako okrašen s kameni.
97 kr. 12 kavinih žličlc
iz pravega Londonskega brit. srebra.
97 kr. 1 tricot obleka
za dečke ali deklice, hlače in telovnik.
97 kr. 1 moška srajca iz
finega šifona, kretona ali oksforda.
97 kr. 3 pare nogovic za ženske, dobre baže.
97 kr. 0 prtičev, belih ali barvastih, damastni uzoreč.
97 kr 1 predposteljna preproga iz jute-blaga, desinovana.
97 kr. 1 sinodknik iz pristno morske pone.
97 kr. 1 urna verižica iz
umetnega zlata s pri-vezkom.
97 kr. 2 svečnika iz pristnega Londonskega britanija srebra.
97 kr. 3 mizni noži iz pristnega Londonskega britanija srebra.
97 kr. 1 žensko spodnje krilo, pleteno s progami.
97 kr. 1 par elegantnih suknjcnili čevljev
za doma.
97 kr. volnen jopič
in prevzeti neko tovarniško podjetje,
(3)
97 kr. O otirač, križast uzo-rec, obrobljeno.
97 kr. 6 prtičev za brisanje posod iz sivega platna s prog.
97 kr. 1 žensko ogrinjalo,
veliko.
97 kr. 3 žepni robci iz fine Lyonske svile v različnih barvah.
97 kr. 1 prstan z brilantom, ponarejeni kameni.
97 kr. 1 ztijenialnica za julio iz prist. Londonskega brit. srebra.
97 kr. (i francoskih vilic
iz prist. Londonskega britanija srebra.
97 kr. volnene hlače (si-
stem Jiigerjev) za moške.
97 kr. 1 kaseta s 10 komadi angleških pristnobar-vastih žepnih robcev v različnih barvah.
97 kr. 3 šali iz fine volne, v živih barvah z resami.
97 kr. 1 užignlo z mehanično pripravo, da so samo prižge.
97 kr. 1 medaljon, najnovejši facon, s kamoni.
97~ki\ 6 žlic iz pristnega Londonskega britanija srebra.
97 kr. 1 garnitura: 1 ženski medaljon, 1 par uhanov, 1 prstan iz brona s smaragdi, 1 par manšetnih gumb s patent, zaponko.
1 volnen Jopic za
moške in ženske
Razpošilja so proti poštnemu povzetju ; vse neugajajočo blago se zamenja ali pa so denar povrne.
J| I ■ > a K i n	r * ^ , r _ Dimni, 5i. Beseirk, Hinterc
. I I. I v aoilio W 1CZ, Z„llamt^tra»Ho Nr: i>.