Leto LXXV., St* 263 Poštnina plaćana v gotovini. Ljubljana, 16* novembra 1942-X3Q So URBIDJSriaTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCZNUKVA ULICA. 6 — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase U Kraljevine Italije In inozemstva tma UNIONE PTJBBLICITA IT A LIANA S. A-, MLAKO 31-22. 81-23, 31-24, 31-25 sn Računi pri poštno čekovnem zavodu Ljubljana fttev. 10-351 a naročnina 11.— Ur. aa Inozemstvo 15.20 lir CONCSSSIOKARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana TJNIOBTE PTTBBUCTTA IT ALI AN A S. A-, MILANO. 89 sovražna voinih in prevoznih ladij uničenih ali hudo poškodovanih Zmagoviti uspehi letalskih in pomorskih sil Osi v petdnevni bitki proti angloameriškemu brodovju v zapadnem Sredozemlju Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 15. t. m. naslednje izredno vojno poročilo št. 904: V bitki, ki se je v tesni povezanosti več dni vršila proti sovražnim pomorskim silam, ki operirajo vzdolž obale Francoske Severne Afrike, sta itaii janska in nemška mornarica ter letalstvo dosegla že velike uspehe. Zanesljivo je bilo potopljenih 14 prevoznih ladij v skupni tonaži 102.000 ton. med tem ko je bilo tako poškodovanih, da smemo smatrati njih izgubo za gotovo, ena 10.000-lonska petrolejska hulja, ki je bila torpedirana in zažgana, ter 7 nadaljnjih trgovskih parnikov v skupni tonaži 71.000 ton. Sovražnik je torej izgubil skupno 183.000 ton trgovskega brodovja, a razen tega je bilo 35 nadaljnjih parnikov v skupni tonaži 234.000 ton hudo poškodovanih. Izmed vojnih edinic so bile potopljene: 3 križarke, 4 rušilci in vet straž-nih ladij, med tem ko so bile zadete ali poškodovane ena oklopnica* tri nosilke letal, med njimi ena zelo hudo, 14 križark in velikih rušilcev ter 7 rušilcev in straznih ladij. Skupno je bilo torej 89 vojnih ali trgovskih edinic popolnoma uničenih ali poškodovanih zaradi nezadržnih napadov, izvršenih med 7. in 13. novembrom t. 1. od letalskih in pomorskih sil Osi v zapadnem Sredozemlju. Boji se nadaljujejo. Sobotno vojno poročilo št. 902 erta Rigoiija, ki je drzno vdrla v pristanišče Bougic, je torpedirala in potopila 10000 tonski par-nik. številne britanske letalske skupine so preteklo noč bombardirale ku admiral i teta objavlja izgubo podmornice ^>Talivman«, ki je bila ena izmed najinf.cknieJMh edinic angleškega podmorni.škcg.i brodovja; Izpod-riva'a je 1090 ton m je bila obourožena s topom kalibra 40 mm ter 10 torpednimi cevmi p,, ^.o mm. Veliki uspehi Kr. letalstva Operacf>*kf> področje, 15. nov. 9. V? okviru operacij, ki jih sistematično vodijo letalski oddelki osi proti anglosaškim silam v Francoski Severni Afriki, zasluži posebno omembo zaradi drznosti in važnosti doseženih uspehov napad, ki ga je v pivih popoldanskih urah včeraj izvršila napadalna skupina Kr. letalstva. Po naglem poletu preko srednjega dela zapadne-ga Sredozemlja je nepričakovano zalotila sovražnika, medtem ko Je ta zasedal neko letališče, vzeto Francozom. Naša letala so v nizkem poletu z vso silovitostjo priletela nad letali.^če in obstrejevala s strojnicami št> vilna dvomotorna bojna letala, ki so malo poprej pristala, čeprav se je sovražnik živahno branil s strojnicami, so bila letala na tleh močno zadeta in gotovo poškodova_ na, medtem ko se je vsem našim letalom posrečilo vrniti sc. Med izvidniškimi poleti, ki so jih izvršila na£a izvidn.ška letala nad Sredozemljem, je bilo neko naše letalo napadeno v zraku nad nekim pristaniščem Francoske Severne Afrike od dveh ameriških lovcev, s katerima se jo spustilo v borbo in je pri tem enega izmed njiju sestrelilo v plamenu, enega pa zadelo in se je verjetno tudi strmoglavilo. Tudi neko vodno letalo pomorskega izvid nišiva, se je v spopadu s tremi sovražnimi dvomotornimi bojnimi letali, rešilo, potem ko je zadelo eno izmed sovražnih letal, ki se Je oddaljilo v gr>stem dimu, ki ga je povzročil požar na krovu. Italijanska odlikovanja za nemške letalce Operacijsko področje, 15. nov. s. (Poročilo posebnega dopisnika ageneije Štefani.) Z enostavnim in resnim obredom je poveljnik Kr. letalstva na Egejskom morju odlikoval z vojnim križem za vojaško hrabrost na bojišču naslednje nemške vojake, ki so sodelovali z narodnimi oddelki v posebno važnih okoliščinah: poročnika Schella Joakhaa. narednika Pavvelko Erieha. kaplara Huebnerja Rudolfa ter prvega Jetal-ca-motoi ista Marsiglia Milia in prvega letaka ladiotelegrafista Morella Romana, strokovnjaka v nagli pomoči na vodni gladini, ki so se posebno odlikovala pri težkem in drznem reševanju posadke nekega letala, ki je zaradi poškodbe v motoiju moralo pristati na odprtem morju. Ob afrški obali uničenih sovražnih ladij za 259.000 ton Za 234.000 ton nadaljnjih ladij tako poškodovanih, da so izločene borbe in prometa Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. novembra, s. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil objavlja naslednje izredno vojno poročilo: Kombinirane letalske in pomorske italijansko - nemške operacije proti sovražnemu konvoju ob severnoafriški obali so na zapadnem Sredozemlju dosegle naslednje uspehe: uničenih ali poškodovanih jc bilo 89 edinic, in sicer potopljenih 14 parnikov ali prevoznih ladij velike tonaže v skupni tona/i 102.000 ton. ena petrolejska ladja s približno 10.000 tonami, ki je bila torpedirana in se je nato potopila, 7 trgovskih parnikov in velikih prevoznih ladij v skupni tonaži 71.000 ton pa tako hudo poškodovanih, da se lahko smatrajo za izgubljene. S tem jc bilo uničenih 183.000 ton. Kakor je znano, jc izredno vojno poročilo z dne 14. t. m. objavilo potopitev 8 ladij v skupni tonaži 76.000 ton. Nadaljnjih 35 trgovskih parnikov in prevoznih ladij v skupni tonaži 234.000 ton je bilo poškodovanih, in sicer deloma tako hudo poškodovanih, da se morajo smatrati za neuporabne za daljši čas. Poškodovana je bila nadalje ena oklopni ca. Poškodovane so bile tudi tri nosilke letal, od njih ena tako hudo, da jo moremo smatrati za izločeno iz borbe za daljši čas. Potopljene so bile tudi tri križarke, poškodovanih pa 14 križark in rušilcev, nadalje 4 rušilci in ladje za spremstvo potopljene, 7 rušilcev in ladij za spremstvo pa poškodovanih. Nedeljsko nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je ob-I javilo naslednje vojno poročilo: Nemške in rumunske čete so včeraj na \ kavkaškem ozemlju odbile močne sovražne I napade. » Na mestnem področju S talin grada so bili I sovražni protinapadi odbiti. Letalstvo je i uspešno podpiralo kopno vojsko z napadi ! na sovjetsko topništvo in letališča vzhodno od Volge. Poljske postojanke in zbirališča sovražne vojske ob spodnjem Donu so bile napadene v stnnoglavnih in nizkih poletih. Drugod na vzhodni fronti je bilo med napadi razbitih več sovražnih bunkerjev in bojnih postojank, pri čemer so bili prive-dem ujetniki in plen. Krajevni sovražni napadi ob llmenskem jezeru in ob Volhovu so se razbili ob nemški obrambi. Bojna in strmoglavila letala »o v dnevnih in nočnih napadih težko pogodila kolodvore in železnice. V Cirenaiki nudijo neraško-italijanske čete močan odpor, nespremenjenemu sovražnemu pritisku. V bojih, ki so zahtevali mnogo žrtev, so se pomaknile nadalje proti zapadu. V borbi proti britansko-ameriškemu iz-kreevalnemu brodovjn so nemške podmornice potopile transportni parnik »Morning Castle« z 20.107 br. reg. tonami In neko tovorno ladjo s 6.000 br. reg. tonami. Razen tega so bile s torpedi zadete 4 velike transportne ladje. Na področja Bongieja sta bila uspešno napadena neko letališče in pristanišče. Pred Bougiejem sta bili dve veliki transportni ladji zadeti z bombami. Neka sovražna podmornica je bila uničena z bombmi. Nemška lovska in rušilna letala so pred Tunisom sestrelila tri sovražna letala. Sovražni porazi ia finskem odseku Helsinki, 15. nov. SL Finsko vrhovno poveljništvo poroča: V zadnjih 24 urah je f.nsko protitankcAsko* topništvo na bojišču ob Karefckj ožini obstreljevalo in uničilo številna sovjetska strojniška gnezda. Na bojišču ob ožini Aunus je bilo zabeležiti živahno bojno delovanje pehote na obeh etraneh: finski oade'ki so pri tem uspešno operirali in prizadejali sovražniku važne izgube v njegovih prednjih postojankah in razmestitvah. Strt jc bil sovjetski napad, ki ga je krepko podpiralo topništvo*. Finsko T( pnfštvo je nadalje razpršilo neko sovražno cdinico. ki se jc pripravljata na napad. Finski fovci so sestrelili v plamenih na vzhodni obali Lndo-kcga jezera sovjetsko izvidni-ko vodno letalo tipa ».MBR 2«. Rešeni brodolomci Lizbona, 15. nov. s. Parnik »Kolc-nial« je izkrcal 79 brodolom cev nekater-'V angleško-ameriških ladij, ki so >ih podmornice osi potopile ob obali Madeire. o Buenos Aire\ 15. nov. Iz Wasiringtona poročajo, da je v nekem nedoločenem pristanišču ob atlantski obali velik požar upc-pelil stanovanjske barake 4000 delavcev, zaposlenih v vojni industriji, pri čemer je bila po\'zračena tudi velika tkoda in jc bHo tudi več delavcev mrtvih. Navdušene patriotične manifestacije v Gorizil Svečana izročitev praporov oddelkom Vojske — Mogacne ovacije Vladarju, Duceju in Domovini Gorizia. 15. nov. s. Fašistične /ent i/ Verone, Vcnczic. Padove. Kovica. I"din. Viccnzc, Trev.ra in Gcrizic SO dale pobudo- £J. lepo patriotsko manitestac. k*, da bi namreč izročile piapore oddelkom neke edinice Kr. vojske, v katerih so vojaki pretežno iz navedenih pokrajin. Izročitev praporov se je v posebno svečanem in snaČ !-nt m obredu ivrvrSla po resni m.mlK--taciii na tro> odmevali v zraku vzkliki Kralju. Duceju in fašistični Domovini. Ga tovariše v orožju. Naglo se je tedaj približal osrednji tribuni oddelek tovarišic gorizij-akega GUFa, ki s-~* na blazinah prinesle za. stavice, ki jih je blagoslovil vojaški kaplan. Mlade tvarišice so se postavile nato ob bok trobačem. Potem ko so oficirji izročili cvetlice vsaki izmed navzočih ženskih zaupnic kot kumicam praporov, je poveljnik edinic izrazil zahvalo ženam Denečije za to zn-ioil-no poklonitev ter je poudaril, da se bodo vojaki pod njegovun poveljništvom znali vedno izkazati vredne te zastave vere. Zaključil je s pozdravom Kralju in Duceju, ki mu je v množici odgovorila velika manifestacija vere v Domovino. Ko je podtajnik Stranke dal znak, da bi spregovoril, je množica ponovno vzklikala Ducejevo ime in v največjem navdušenju pozdravljala Oborožene sile. Govor podtajnika Stranke nac. svet« Barberinija Nacionalni svetnik Barberini je najprej izročil oddelkom obdarovanih edinic in črnim srajcam prisrčne pozdrave Tajnika stranke, ki jc tudi sam zelo hraber bojevnik, nakar je poveličeval jmomin današnje prosilave. omenjajoč med drugim, da jo je treba razumeti kot nov dokaz občudovanja in privrženosti ljudstva do slavnih oboroženih sil faJ stične Italije, PafliattcnJ voditelj, čijrar beseda M bile ponovno prekinjene s toplimi o^acijnmi, je nato omenil bleščečo slavo Italije in vse glavne dogodke, ki obeležujejo to zgodevmsko dobo. ter je izjavil, da ie sedaj ves n;».rova-n:h cd.nir. Množce so n.'to na ves gl »s zapele savojsko himno in Giovinezzo, s čimer je bil na najlepši ćaćin zaključen lep: vojni Obred, pri katerem je bilo navzo* e srce fašističnih ž. •: a Iz vseh osmero pokrajin Benečije, kakor je bilo to sieo pri tovarižih v orožju 1\> kane nam obredu so skozi glavno ulici mesta, ki je bila ob straneh natrpana obeinstva. defil tali oddelki edinie. reskončna kolona Ornih sr°je. rasnih rajonskih skupin. 0]-ganizirancev ViILa. Fašistov in Posistinj, vseuciliike organizacije ter sinov padlih letalcev. Goriško prebivalstvo je med spr»»vovoj«nn prihodu najprej poklonil prod spomenikom padlih Fašistov ter je nato v spremstvu zveznega tajnika izvršil nekaj obiskov. Med drugi.u jo obiskal vojašnico Bruna ICussoUntja, sedež z\eznega poveljništva GILa tet Poni ženskega GILa. Povsod se je živo zanimal za delovanje in so ruzgovarjal s zastopniki posameznih oddelkov in s Člani. Zvečer je podtajnik stranke prisostvoval prireditvi Zve.^e borbenih Fašijev za vojake gorizijskc posadke in je s svojo navzočnostjo povzročil manifestacije goreče vere v DUCSJS in ljubezni do hrabrih Oboroženih sil. Pnrr-ditev se jc zaključila s petjem patriotskih pesmi, ki so jih vsi navzoči peli na glas Poročilo predstavnikom brzojavnega osobja BolOgiia, ir>. nov. s. Po nalogu tajnika Stranke je nacicnalri svvtnik Latnonaca, narodni zaupnik ta.šist.čnega druitvs brzojavnega osebja imel tu poročilo v zborni dvorani Fašističnega doma pokrajinskim zaupnikom in po Iz ;U{.nikom ter vodjem Skupin in sekcij v pokrajinah Emiliji in Rornagni. Potem ko je sporočil pozdrave tajnika Stranke j e razpravljal o vseh vprašanjih, ki so se postavila v raspravo ter podal nato smernice za delo, ki na> ga organizacija izvrši. Popoldne je fašistični Me-larh imel poročilo članom sekeij iz Bolo_ gne. Obe poročili so se VriUl v ozračju naj-večjega navduš?nja ter zaupanja v Duceja. in zmago. Ogromne ladijske izgube Anglosasov na Pacifiku Japonci so Američancm in Angležem potopili ali poškodovali 1267 ladij in uničili 3*744 letal Tokio, 15. nov. s. V pristojnih japonskih vojaških krogih poudarjajo, da so japonske pomorske sile od začetka te vojne za Veliko vzhodno Azijo dalje potopile ali hudo poškodovale 370 sovražnih vojnih ladij ter potopile, poškodovale ali zaplenile 897 prevoznih vojnih ladij, razen tejca pa sestrelile ali uničile še 3.744 sovražnih letal. Potopljene sovražne ladje so naslednje: 9 oklopnic, 13 nosilk letal, 38 križark. 39 rušilcev, 3 ladje za posebne službe, 89 podmornic. 8 topničark in 5 ladij za polaganje min, nadalje 9 torpedovk in 16 manjših ladij. 2 pomožni ladji in 2 nadaljnji neopredeljeni ladji. Poškodovane sovražne ladje pa obsegajo 89 bojnih ladij. 4 nosilke letal, 20 križark ,18 rušilcev, 2 ladji za posebne službe, 39 podmornic. 6 topničark. 2 ladji za polaganje min, eno minolovko. 2 torpedovki ter 28 manjših in 2 pomožni ladji. Zaplenili pa so: eno ladjo za posebne službe. 2 topničarki, 2 ladji za polaganje min, 2 torpedovki in dve drugi manjši edi-nici. Ameriild poraz pri 4rnadaV*anani Rim, 15. nov. s. Poverjenik Tojo Mitu-nobu. pomorski ataše japonskega veleposlaništva v Rimu, je izdal naslednje uradno poročilo o letalsko-pomorski bitki pri Gua-dalcanaru, dne 12. novembra tega leta: Po včeraj dospelih uradnih informacijah, je v pomor sko-letalski bitki dne 12. t. m. severnoameriška mornarica izgubila eno težko križarko razreda B, ki je bila potopljena in ne zažgana, kakor se je glasilo prvotno poročilo, med tem ko so bile tri prevozne ladje zažgane. Z napadom japonskih pomorskih sil dne 12. novembra tega leta so izgube severnoameriške mornarice pri Guadalcanaru doeegie skupno 6 križa? k. en rušilee in tri prevozne ladje potopljene ter nad 90 sestreljenih letal. Japonska tsjgube pa so biie naslednje: hudo poškodovana ena bojna ladja, potopljena dva rušilca lin ne 2 kilžaiki. kakor je bilo p:-.ctno javljeno) ter 10 letal izgubljenih. Tokio. 15. nov. s V zvezi z novimi letalsko-pomorski ..i boji na Južnem Pacifiku, poudarjajo v japonskih krogih, da je otok. v bližini katerega se je borba vršila, ze ol avgusta služil kot oporišče Zedinje-nih držav za cJpošljanje izkrcevalnih čet na Salomon.-ko otočje. Na tem področju so bili am^nški mornarji po uničenju močnega kontingenta severnoameriških ladij v pomorski bitki dne 26. oktobra popolnoma osamljeni. Ko so hoteli pojaciti te čete. so Američani navzlic hudim poprejšnjim izgubam zbrali ostanke svojih pomorskih edinic in jih poslali 10. t. m. v smeri proti Gusdarcanaru. čim so Japonci izvedeli za. to premikanje, so japonske pomorske in letalske sile takoj izkoristile ugodno priliko ter naglo in točno zadele aovi-ažne olinice dne 12. t. m. Z napadi, ki so j h ob belem dnevu izvršili pri Gaudaicanai u, so razpršili sovražno brodovje. zbrano v bližini otoka, ter so svoja bojna letala vrgli v težke letalske spopade. Nadaljnje močne japonske edinice so potopile neko sovražno križarko tipa Atlante , neko križarko nove konstrukcije ter neko lažjo križarko, razreda B. Razen tega so hudo poškol ovale tri prevozne ladje in sestrelili 10 sovražnih letal. Ob mraku se je močna skupina japonskih vojnih ladij približala področju, kjer se je preko dneva vršila borba in potopila nadaljnji dve križarki in en rusilec ter poškodovala dve nadaljnji križarki in tri rušilee, Stran 2 »SLOVENSKI NA ROD c, ponedeljek, 16. novembra 1912-XXI »lev. 2C3 Sprejem višjega svetnika dr. Ivanića in novega hrvatskega konzula pri Visokem komisarju Ljubljana. 13. novembra 1942-XXl. VisoRI komisar je v Vladni palači sprejel dr. Antona Zvonimirja Ivarića, bivšega konzula Nozavisne Države Hrvatske v Ljubljani, ki ja bil nedavno povišan za višjega svetnika ter poverjen z važnimi pof^ij pri miristrstvu za zunanje zadeve v Zagrebu, kamor je bil premeščen. Obenem z dr. I vani ćem je Visok: komisar sprejel novega hrvatskega konzula v Ljubljani prof. Snliha Baljipa. Dr. Ivanić j ■ Visokemu komisarju izre-kri toplo zahvalo in iskren pozdrav, poudarjajoč popolno in plodonosno prisrčnost odnosajev. ki so v?dno vladal! med italijansko cbkistvo in predstavnikom prijateljsko in zavezniške države. Tudi profesor Baljič je dodal kratek pozdrav in izrazil svoje prepričanje, da bo taka pri-srčsost gotovo tudi v bodoče vladala v vzajemno kor:st obeh držav. Ekse. Grazi^li ae je zahvali) dr. Ivaniću za njegovo vzorno in tovar.ško sodelovanje ter mu izrazil topla voščila za bodoč- nost, izražajoč ovoje veselje nad njegovim napredovanjem. Nato je izmenjal pozdrave s profesorjem Salihom, zagotavljajoč, da se bo tudi v bodočnosti nadaljevalo delo tesnega in prijateljskega sodelovanja v korist obeh zavezniških narodov. • Kakor je razvidno iz uradnega poročila, zapuSča dr. Anton Zvonimir Ivanić, bivši konzul Nezavisne Države Hrvatske, nase mesto, da prevzame važne posle v zunanjem ministrstvu. Gospod višji svetnik dr. Ivanić si je v času svojega delovanja v Ljubljani stekel vsestransko priljubljenost. Ko odhaja na svoje novo mesto, mu čestitamo k zaslužnemu povišanju in mu zagotavljamo, da ga bomo vedno ohranili v dobrem spom:nu. Obenem z odhodom g. dr. Ivanića nastopa v Ljubljani svoje mesto korzul pref. Baljič. o katerem smo uverjem. da bo vodil hrvatski konzulat Nezavisne Države Hrvatske v istem prav-eu v korist prijateljskih odnošajev obeh zavezniških držav. Zbirka obleke za siromašne Ljubljana, 13 novembra. Tiskovni urad Visokega komisarijata po-I roča: Visoki Komisar je odredil, da pre-i vzamejo občinski podpor c i skladi zbirko : obleke, ki se bo razdelila brezplačno siro-i masnim in potrebnim prebivalcem na j ozemlju pokrajine ali internirancem v vojaških taboriščih. mu Prebivalstvo se vabi. da prispeva k teta delu človečar.ske vzajemnosti. Uspešna borba vaških straž proti komunistom Pri Stični so ujeli Jožeta in Alojza Erjavca — Odkriti trupli v gozdni jami — V Mali gori fttržganih 17 komunističnih barak Novi hrvatski konzul v Domu Fašija Liublinna 14 novembra. Davi je Zvezni tajnik v Domu Fašiia sprejel novega hrvatskega konzula v spremstvu njegovega prednika, k; bo te dni zapustil Ljubljano. Hrvatski konzul je posebej obiskal Zvezo borbenih fašijev v Ljubljani, da bi tako pokaza! tud' s:mpatije, ki vežejo oba . zavezniška naroda in ustaško • Šibanje, i ki stoj v pr jateljsk; državi ob strani na-J še Revolucije. Zvezni tajnik je v prisrčnem razgovoru pridržal pri seb: hrvatskega konzula ter razpravljal pri tej priliki o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo odnošajev Stranke s predstavnikom prijateljskega naroda. Dopolnilne določbe predpisov o telesni vzgoji v javnih šolah V "ok: komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi iiiena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291. glede na svojo naredbo z dne 10. iebruarja 1942-XX št. 30 o ureditvi telesne vzgoje v šolah pokrajine in smatrajoč za umestno urediti telesno vzgojo odreja: Člen 1. Telesna vzgoja učencev javnih šol je poverjena Italjanrki liktorsk mladci v Ljubljani (Gjoventu Italiana del Lit-torio d i Lubiana) Člen 2. Zasebne šole s pravico javnosti lahko same poskrbe za telesno vzgojo svojih učencev pod nadzorstvm G. 1. L. L.-a. Člen 3. V ljudskih šolah je poverjen pouk telesno vzgoje učiteljem, na srednjih n podobnih šolah pa spev aliziranemu osebju, usposobljenemu po določbah, kj volk.;-' v optS*l;h delih Kraljevine. Prehodno se pr znava usposobljenost pridobljena po predpisih, ki so veljali v bivš kraljevini Jugoslaviji. Cen 4. G. I. L. L. daje pouk telesne vzgoje bodi- po svojem osebju bodisi po «»>ebju, ki mu :4a daje na razpolago Viso.kj komisariat za Ljubljansko pokrajino. C len 5. Pravilnik o šolski telesno-vzgojni s#užb; jn določbe o učnem načrtu odo-br z odlokom Visoki komisar. Člen 6. Sedanje telovadn ce javnih šol se dajo na razpolago G. I. L. L.-u. k; lahko odredi njih uporabo tudi za telesno vzgojo učencev, pripadajočih šolam, katere niso nastanjene v poslopju, kjer je telovadnica. Člen 7. Učitelji telesne vzgoje, čeprav strokovno jn d;scipl:nsko odvisn od Zveznega poveljništva G. I. L. L.-a, so glede svojega delovanja v šoli podrejeni upravitelju šole in morajo spolnjevati šolske dolžnosti, izvirajoče iz njihovega poučevanja. Morebitne opazbe o njh delu mora sporočiti upravitelj zavoda šolskemu komisarja tu. Člen 8. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse njej nasprotujoče in z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo s šol-sk m letom 1942-43. Ljubljana, dne 12. novembra 1942-XXI. Visoki komisar: za Ljubljansko pokrajino: Emjlio Graziolj Cene slanine, oddane Prevodu Visok; komisar za Ljubljansko pokrajino je določil ceno slanine, ki jo mora plačevati rejcem Pokrajinski prehranjevalni zavod po naredbi z dne 26. oktobra 1942-XX. št. 195 s predpisi o klanju prašičev, no lir 13.50 za kilogram, blago brez kože, franko zb;ralno skladišče. ŠPORTNA NEDELJA Dva tableteniška turnirja pri Hermesu Udeležilo se ju je $0 igralcev — V glavnem je zmagal Brati cs k a (Korotan), v tolažilnetn pa Bogataj (Hermes) Ljubljana. 16. novembra V prireditveni dvorani hotela Miklič je Izvedel Hermes včeraj svoje prvo letošnje tanleteniško tekmovanje. Športno in propagandno j.^ uspelo v celoti, kar je nemala zasluga dobre organizacije, ki je bila v rokah g*. Pušenjaka. Hermes je v tekmovalno dvorano postavil tri nove mize. poskrbel za primerno električno razsvetljavo in za nagrade zmagovalcem. Nagrajena je bila prva četvorica V glavnem in prva četvorica v tobižilnem turnirju. Najlepšo nagrado, krasen pokal, je daroval tajnik Ptafc-krajin^ki l.>.:■•;>..lavora Liberatti. Prejel ga ie zmagovalec v glavnem turnirju. Ostale nagrade (brušeno ogledalo, servis za liker, pisalni pribor, tableteniška igralna garnitura in druge) so darovale ljubljanske tvrdke. ki so tako hvale vredno pokazale svojo naklonjenost Hermcsovemu športno-vzgojnemu delu. Prireditev, ki se ie začela že ob 8. zjutraj, je bila razdeljena v dva turnirja" glavnega in tolažilnegn. V obeh je skupno nastopilo 50 verificiranih in neverificiranih tekmovalcev, kar je v zadnjem času rekordna udeležba. V tolažilnem so igrali tisti, ki so izpadli iz kvalifikacijskih iger in v prvem kolu glavnega turnirja, in še nekaj drugih. Glavni turnir je štel v začetku 1? igralcev, tolažilni pa 32. Od teh je bil.-> 22 članov Hermesa, 6 Korotana. 2 Mladike, ostali pa so bili neverificirani. S kratkim opoldanskim odmorom je prireditev trajala do pol 17. Skupno je bilo odigranih 120 Iger. Ves čas so razvoju turnirjev prisostvovali številni gfledalci. Računajo, da jih je bilo od začetka do konca nekaj sto. kar kaže. da ima tudi ta športna panoga pj ecej ljubiteljev, če se uveljavlja sredi mesta. V splošnem so bili vsi z igrami, zlast: glavnih tekmecev, zadovoljni. Turnirja sta v glavnem potekla in se končala, kakor se je pričakovalo. Edino večje pl esenečenie je bil poraz Hermeso-vesra favorita Bosrataja. ki ga je Dular izločil že v prvem kolu. Poraz je bolj posledica trenutne indispozicije kakor pa slika pravih moči. Evo glavnih rezultatov: Glavni turnir TI. kolo: Dular-Kastelie 2:0, Milanovič-Subert 2 0. Recek-Bradeško II 2:0. Strojnik Aleš-Grogorič 2:0. Strojnik Roman-Florijančič 2:0. Strojnik IIT - Sedej 2:1. Merala-Dekleva 2:1. Bradcško I-Tušar2:0. HJ. kolo: Milanovič-Dular 2:1. Strojnik A.-Recek 2:0. Strojnik R.-Strojnik III 2:0, In Bradeško-Merala I 2:0. Finalne igre: Bradeško-Strojnik A. 3:0 (21:17. 21:14, 21-19). Strojnik R.-Milano-vič 3:0 (21:11, 21:16. 21:17), Strojnik A.-Milanovič 3:1 C19:21 21:19, 21:6. 21:18), BradeJIco-Strojnik R. 3:1 (21:19. 21:19. 19:21. 21:18). Bradeško - Milanovič 3:1 (21:18. 20:22. 21:12, 21:15) in Strojnik A".-' Strojnik R. 3:2 (21:13, 17:21, 21:7, 18:21, 21:10). Končna oeena: 1. Bradeško (Korotan) S zmage 2. Strojnik Aleš (Korotan) 2, 3. M rojnik Roman (Hermes) 1, 4. Milanovič (Hermes) 0 zmage. Tolažilni turnir III. kolo: Bogataj-dr. 2ebot 2:0. Peterca-Kocmur w. o.. Merala II - Bakovnik 2:0, Potočnik-Sajovic 2:0. IV. kolo: Bogataj-Peterca 2:0, Merala II-Potočnik 2:1. Finale: Bogataj-Merala n 2:0 (21:18, 21:13). Zaključno je vse tekmovalce in zmagovalce nagovoril predsednik Hermesa dr. Mauri. višji svetnik drž. železnic, čestital je zmagovalcem, vse pa pozval, naj se tudi v bodoče potrudijo, da bodo povsod čim lepše zastopali slovenski sport. Nato je g. Pušenjak razdelil darila. Dve nogometni tekmi na Stadiona Dopolavoro tobačne tovarne je za včeraj najavil začetek manjšega pokalnega nogometnega turnirja. Tako se jim je zgodilo, da se je lepo zamišljena prireditev pokvarila. K sodelovanju so najprej povabili 2abjak, Mladiko in Ljubljano ter na tej osnovi tudi sestavili spored. Cim pa je bila prva objava v časopisih, je prišel odgovor Mladike, ki je z obžalovanjem sporočila, da ne more sodelovati. Prav tako se je potem včeraj izkazalo, da tudi Ljubljana ni dala pristanka. Vskočil je sicer Mars. turnir pa je bil vendarle pokvarjen. Drugo vprašanje je seveda, koliko je v sedanjih mrzlih dneh sploh umestno prirejati tekme, ki niso prvenstvenega značaja. Formo in vrednost partnerjev smo si dodobra ogledali že v jesenskem turnirju- S polurno zamudo, ki je glede na mraz še celo ni mogoče razumeti kot posebno propagando za nogometni sport, sta prišli na stadionsko igrišče najprej moštvi Mars« in žabjaka. Tekmo je sodil g. Makovec. Tekma je bila kaj malo privlačna. Med obema moštvoma je bilo za dva razreda razlike. Mars Je z lahkoto zmagal 13:9 (8:0). Visoki poraz je deloma zakrivil za-tftniški vratar Zabiakn v prvem polčasu, "-sbjačani so bil še najboljši v ob ambl. P.cd Marsovimi vrati so zapravili edino šan?o. Mars je igral, kakor je no*ii:l in kolikor se mu je zdelo. Posebnih potez in kvalitet pa tudi ni pokazal. Igral je s svojim najboljšim moštvom. NOGOMET: ŠVICA - ŠVEDSKA 3:1 Roma, Ambrcsiana. Bari 8. Lazio 7. Juvei-ru** in Milano 6, Triestina in Viccnza 5. Ve-nezia. Atailantu 4. Lijjur-a 3. Roma in IJiiu-ria sta odigrali eno tekmo manj kakor ostala moetva V DIVIZIJI B VSE PRI STAREM Edino zmago na tujem igrišču je v včerajšnjih tekmah divizije B dosegla vodeča Spezia. Tako je v vodstvu ostal položaj nespremenjen. Tekme so se končale z naslednjimi rezultati: V Bustu Ars.: Pro Patria-Pisa 1:0. v Novari: Novara-Pescara 1:1, v Alessandiii: Alessandria-Savona 5:0. v Modeni: Mode-na-Cremonese 3:2, v Brescii: Brescia-Udi-nese 3:2. v Anconi: Aneonitana-Siena 1:0, v Palermu: Spezia-Palermo 2:0, v Padovi: Padova-Fanfulla 4:1 in v Napoliju: Napoli-Mater 5:0. Stanje v tabeli po VII. kolu: Spezia 12 točk. Napoli 11, Padova 10, Anconitana, Brescia in Pro Patria 9. Alessandria S. Cremonese in Modena 7. Palermo, Pisa in Novara 6, Fanfulla in Udinese 5, Savona in Pesaara 4, Siena hi Mater 3 točke. An-conitana in Savona sta igrali eno tekmo manj kot ostala moštva. -a 1 da je cmo ga izgubili tako nenadno težko zamisliti, da bi lahko postal žrtev prometne nesreče vedno tako preudaren mož, kakršen je bil Fl'p Om I adi č. Bil jc št na vivku sil in kdor ga ic posmal, bi j sodil, da bo doživel sto let. *aj je b:l Se 'praznimi rokamOsc mu je posre- I f**f ti4"-:h zdravih kuremn kmečkega rodu, gat i Livornu točko. Trda bitka ie kak: mi: h je zdaj žc tako malo. Vest o noreči jc bridko zadela štev ' Radio Ljubljana TOREK, 17. NOVEMBRA 1942-XXI«1 7 30 Pesmi in napev*. 8 Napoved čaaa — Poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Pisara glasba, 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Operno glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Mo-relli, sodeluje tenorist Giovagnoli. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra, voli dirigent D. M. Š:janee — Simfonična glasba. 15 Poročila v slovenščini. 17.10 Pet minut gospoda X 17.15 Koncert Milanskega tria. 19.30 Poročila v slovenščini. 1945 Pisana glasba. 20 Napoved časa — Poročila v italijarščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45 Tipična glasba. 21 Koncert Ljubljanskega Komornega trla (M. Lipovšek — klavir. A. Dermelj — violina. C. šedlbauer — čelo). 21.45 Koncert Tria Emone. 22.10 nc njegove pri-j jatelje. zlasti nas, njegove poklicne tovari-| ;c, ki smo imeli priliko spoznati ga lv ' e j ter smo ga cenili kot najboljšega tovari-a. Čislati ga je moral vsak. kdor ga je poznal. Fl'Jip Om'adič je bi-l novinar v najboljšem pomenu besede. Ddal je vedno vse s temeljitostjo, s kakršno se marsikdo med nami t nc motre pate!ji imenujemo dobre stiliste, i Pri slehernem stavku, pa rud: pri vsak: be-; sedi, ki ni zvenela dobro, se je ustavi, ko I je urejeval rokopise, botdisi za »Jutro«« ali »Domovino«. Rettki novinarji imajo tako j dober čut za lepoto in pravilnost jezika, j kakršnega je imel O mladič. Rokopis, ki je -el iz njegovih rok v tiskamo, ni delal ni-! kdar skrbi korektorju: sleherna vejica jc j sedela na svojem mestu in nikjer se ti ni j zataknil jezik pri čitanju. Da, bil je dober novinar, in njegova ?.\-I sluga je. da se je »Domovina« tako prilju-' h:;a ljudem. Skoraj sam je delal pri tem [ tedniku in posvetil mu je vso ljubezen. sikrb in najboljše sile. Doma iz Savinjske ■ do'line in ker ie iz-el iz ljudstva, ie dobro j poznal našega kmeta, se vedno živo zanima! : za gospodarska vprašanja ter je zato tudi j tako uspešno urejeval »Drvinovmo«. ki je i bila zlasti prejšnje čase namenjena pred-I vsem kmečkim gospodarjem. LTsoda novi-I narja je pač. da ostane navadno anonimen j do svoje smrti. Dan za dnem dela in misli ' vedno na koristi splosnosti: posveča vse I najboljše sile skupnosti ter išče vedno nove poti za izbo!j:anje. Tako je tudi Omiadič zapustil za seboj mnogo dela v korist našega ljudstva ter kmetijstva, dela. ki ga ni mogoče oceniti z nekaj stavki, dela. ki rodi sadove še dolgo, ko je anonimni nos i-nar že zdavnaj pozabljen. Filipa Omladiča nismo cenili !e kot novinarja; če bi novinar ne bil tako vprežen v svoje delo ter uk'enjen v čas, bi se najbrž iz Filip* Omladiča razvil tudi dober pripovednik. Njegove črtice, ki so izhajale v »Prijatelju«, so bile izklesane umctnne, kikr:nc napiše lahko Ie dober pripovednik in tenkojuten st * 1: . Omiadič je bil duhovit m fmel je smisel za humor, zato se jc v m'a>;h letih uspešno udci«-tvi:va! kot uredmk humo-N::čncga l:>ta. Prav zato je pa tudi znal primešati primerno mero soli tudi »Domovini«, da na* bila nikdar suhoparen list. Ljubili smo ga kot dobričino, značnjnega in možatega moža. ki je imel vedno pripravljeno prijazno besedo za \>akoga~ n ki jc znal govo-riti z v»afcomur o vsem. Zanimal se je za ve ter je bil v tem pogledu pravi novinar. Bil je dober *'ahist ter jo imel mnogo prijateljev tudi med ^ahisti. Sicer jc pa imel pr::atelje pfluaod kjer koli so ga poznali. Težko nam gredo besede cd srca. ko se moramo tako nenadno po-'avljati od njega, hudo je izgubiti tanra-r;-a. \ K Dane*: Ponedeljek. 16. novembra niund, Otmar I> A N A * N .IK f R F K K D I T \' F Kino Matiea: Fedora Kino Sloga: Ne pravi mi tega« Kino 1'nion: Takšen mora biti mož' Kino Moste: Noč maščevanja in Robinzon 1918 1» K f V R X F 1. K K A R N F Danes; Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Mr. Deu-Klnnišrek Din. Cesta Ariele 1 in Bohlnec ded., Cesta 29. oktobra 31 Z Gorenjskega — Življenje in umiranje v Kranju V mestni občini Kranj so sc v oktobru poročili Franc Jeraj z Marijo Vesel iz Kranja oz. Predoselj. Jan^z Bauman a Pavlo Mazi. Friedrich Steiner z Ivanko Jeršin. En-gelbert Gogala s FrančiSko Kerč. Vincenc Zupaoec s Terezijo Germič, Janez Perčič z Alojzno Ckeršler, Emil VVindschunurer s FranČlŠko Peternel in Josef Kristian Wil-helm VVinter z Lidijo Ellv (lotcke. Rojstev je bilo 25. novih grobov pa 12. — Vojake so obdarovali. V vojašnici v Kranju je bil prirejen nedavno poslovilni večer za ozdravele vojake. V svečano okra- Iz Spodnje štajerske — 13 ljudskih knjižnic v ptujskem okrožju. II. t. m. so bile v ptujskem okrožju otvorjene šc št.'ii ljudske knjižnice in s[cer pri Sv. Juriju V Slov. gor.-cah, pri Sv. Marjet; n;i Drav.=kem polju, Selih in Stoprcah. Zd^j ima ptujsko okrožje 43 knjižnic, v katerih je nad 10.000 knjig. — 200 zborovanj v dveh dneh. Štajerski Hcimatbund je priredi] v soboto v mariborskem okrožju 40 zborovanj, na katerih so poročal' govornik! o političnem. OgSpO-darskem in vojaškem i>oložaiu Nemčijo. Govorniki, 1; je bil med njim, tudi zveznj vodja Franc Stc.nd!. so obravnavali v.ra Spodnjedtajersko zadevajoča pereča vprašanja. Včeraj je bilo pa no \\>ej Spod-nještajerskj 160 zborovanj. Samo V celjskem okrožju j h je bilo 15u. — Prispevki za zimsko pomor. VčecaJ teden je bila prirejena po vsej Nemčiji že tretja zbirka prostovoljn h prispevkov za zimsko pomoč. Na Spodn jesta jei>kem je vrgla zbirka 94° o več kakor lani. Lanj ro nabrali 119.400. letos pa 230.000 mark. V mar b 01^ k cm okrožju tf) nabral- 53.000 (lani 23.330), v brežiškem 22.000, v trboveljskem 18.500. Mai ibor-okoliea 39.000, v celjskem okrožju 56.000. v ptujrkem 33.000, m v ljutomerskem 8500. — Življenje in umiranje. V Celju n m poroči!: Rudolf Ven^u.^t z Marijo Reu,!/-: Maksimilijan Jovan z Angelo Topoišak, Franc Inkret z Ano Belšak :n Frane Kait-ner z Mal Ido Braćun. V oktobnj je bilo rojenih v celjskem okrožju 177 tro*:, novih grobov je bilo 59. V v jem okrožju se jc poročlo 52 parov, v Celju samem 17. Umrli so v Celju v prejšnjem tednu Uršula Bučar, roj, Zupane, Neža Sredovnik, Manja Pi;:no, Marija Troje roj. Kri.se, Janez Strnišmk, Marja Kregar roj. Kramer, Amalija Mihek.k z Konjic. Horst Quitt, Werncr Jovan, Anton F.edler jn Gregor Zahojnik. — Večer komorne glasbe v Mariboru. Drevi nastopi v Mariboru žcnsl: godalni kvartet iz Graza. Večer komorne glasbe bo v kjno dvorani. Sodeloval bo tudi gra-ški koncertni pevec dr. Otto Stern. — Tečaj za občinske tajnike, v Ptuju je bi n. t. m. otvorjen tridnevni tečaj za občinske tajn.ke. Udeležene sg imel; hrano jn stanovanje v ptujskem gradu. — Liud&ka univerza v Mariboru. V petek je bila v Mariboru svečano otvorjen« Ljudska univerza. Otvoritvene besede je govoril okrožni vonja M chl Strobel. Za uvod v svečanost je nastopil godalni kvartet mar borskega učiteljišča. — Spodnja Štajerska ima 133.000 pleme* nitih kostanjev. Spodnjaštajerska je znana po dobrem sadju. Daleč jzven njenih meje je znan tudi njen kostanj. Plemenitih kostanjev ie na Spod. Štaierskem 133.350. Največ jih je v okolici Maribora in sicer 36.147. v celjsk: okolici jih jc 23.048. v ptujsk Okrog 20 000, v Šmarju pr; JeTsrh 18.000. v Brežicah pa nad 14 OO0. »SLO V KRNSKI NAROD«, ponedeljek. 16. novembra 1042-XXI Stran 3 Pripravite zemlja za pomlad! Sicer naši dnevniki dan na dan poučujejo prebivalstvo, kako je treba obdelati zemljo in gojiti razno povrtni-co, da bi si z bo era tim pridelkom čim bolj pomagali pri prehrani, vendar je mestno prebivalstvo težko prepričati, da brez dobro pripravljene in pognojene zemlje ter brez skrbne nege iti postrežbe niti rastlina ne more rasti, se krepko razvijati tn roditi bogatega sadu. Zato moramo m.ščana neprestano opominjati, kaj mu je treba storiti, da bo tudi začetniku brez dolgotrajnih izkušenj vrt dobro obrodil. Da vsaka šola nekaj velja, je v današnjih časih samo izgovor površnih ljudi, ki se z njim izgovarjajo, da bi se opravičili zaradi "neuspehov pri obdelovanju vojnih vrtov. Ni namreč samo dosti, da obdelamo slednjo krpo zemlje, temveč moramo to zemljo tako obdelati, da bomo dosti zdrave povrtmne pridelali na njej. Neuspehi na vrtovih samo plaše lastnika in sosede, da zaradi izgubljenega truda in stroškov nimajo več veselja do obdelovanja. Zato pa površni vojni vrtnarji prizadevanjem za samopomoč pri preskrbi prebivalstva več škodujejo kot koristijo. Mestna občina ljubljanska je na vse načine podpirala prizadevanja, da bi bila v Ljubljani slvherna gruda pravilno obdelana. Predvsem je razdelila vse svoje parcele, kar jih sama ni res zgledno obdelala, manj premožnim slojem z& obdelovanje. Nekatere take njivice so bile res vzorno oskrbovane ter so zato najemniki ra njih imeli tudi vse leto lep pridelek. Vrt'či so bil: vedno okopani in oplcti, predvsem pa je bila povrtoina tako poatrežena. d^ jo je bilo veselje pogledati. Drugi najemniki so pa spet mislili, da je dosti,"če zemljo samo pretrgajo, jo potresejo s semenom ali nasu jejo vanjo krompirjev;h kthljev ter jo spet pograbijo, pa bodo vse leto imeli dosti jesti. Za obdelovanje se tudi pozneje niso brigali, da je plevel se listo zadušil kar je odgnalo, da niso pridelali nič. Takim vrtnarjem mestr.a občina seveda več ne more zaupati zemljišč, ker bi podpiranje takih malomarnih ljudi pomenilo nio potrato In škodo. Predvsem je pa treba zemljo pognojiti, da imajo rastline dosti hrana. Ker je pa z gnojem in gnojili težava, je treba zemljo tembolj skrbno obdelati in če jeseni prekopati ali preorati, da se čez zimo napije zraka in dobi za rast potrebnih snovi. Ko smo letošnje pridelke popolnoma pospravili, moramo zemljo tudi natanko očediti, da se nam na gredah preveč ne razpase plevel, nato pa zemljo na vsak način takoj prekopljemo ali preorjemo tei jo tako v grudah pustimo čez zimo, ko jo, vsaj kolikor je mogoče, pognojimo in čim najbolj zrahljamo. Mestni kmetijski referat opozarja vse prebivalstvo, naj z vrtičev in njivic takoj pospravi vse ostanke ter zemljo takoj prekopi je ali preorjj. Posebno pa opominja najemnike mestnih zemlj šč, da morajo dodeljeno jim zemljo zaneslj.vo tako pripraviti za zimski počitek in napraviti prano, ker jim b0 drugače mestni gospodarski urad moral zemljišče vzeti in oddati prid-nejšim in vestnejSim najemnikom. DNEVNE VESTI — Odlikovanje junaško padlim. Srebrno svetinjo so prejeli v spomin poročnik crnih srajc Josip Croce iz Cagliarija, ki je pripadal 11. bataljonu Crnih srajc. Poročnik Guido Porta iz Milana, ki je služil pri še-rtem alpmskem topniškem polku. Poročnik Benito Fabbri iz Forlija. ki je služil pri 152. oklopno pehotnemu polku. Poročnik Ivan Spitali iz Grotte pri Agrigcntu. ki je bil pri 205. topniškem polku. Narednik Karo! Mordiglia iz Cunea, ki je bil pri 11. alpinskem polku. Narednik Chianale Renato iz Mondove. ki je bil uvrščen v smučarskem bataljonu *Montecervino.« Višji kapara! Josip Guzzardi iz Vizzinija pri Ca-taniji, ki je služil pri SO. pehotnem polku. Višji kaporal Josip Salatino iz Caloveta pri Cosenzi. ki je služil pri 60. tankov-skem bataljonu. Karabinjer Josip Montalto Iz Trapanija, ki je služil pri 11. bataljonu tirnih srajc. Pešec Gino Arnoffi iz Porto-maggicra pri Ferrari, ki je pripadal 82. pehotnemu polku. — 1'nirla je mati drž. podtajnika Del Giudice. V Luceri je umrla gospa Ana Testa Del Giudice. Pokojnica, ki je doživela starost 65 let. je bila mati državnega pod-tajnika v ministrstvu ljudske vzgoje eksc. Del Giudica. — Nova italijanska opera. Znani neapeljski glasbemk in skladatelj Atilij Staffelj dolznčuje nov0 opero v treh dejanj »h. Operno dogajanje je povzeto po znani kornet ;j; Ce=ara Meann. — Novi argentinski poslanik v Madridu. V navzočnosti članov madridske vlade ter drugih odličnikov je novi argentinski poslanik pri španski vladi izročil svoje pove-rilnice caudillu Francu. — Švedska trgovinska delegacija v Berlinu. Švedska komisija za trgovinska pogajanja med Nemčijo in švedsko je prispela v Berlin, kjer so se pričela danes zadevna pogajanja, ki naj pripomorejo do obojestranFke poglobitve trgovinsko poslovnih odnosa jev. — Velik tispoh »Grofa Di Brocharda« v Berlinu. Te dni je bil uprizorjen na odru berlinskega nemškega gledališča Fcrzanov >Grof di Brechard«, Uspeh italijanskega odrskega dela je bil zelo prepričljiv. ^Grofa di Biecharda- bodo uprizorili tudi na drugih nemških odrih. — Hvalevredna pobuda v prid vojnim ranjencem. Milanska sekcija italijanske lovske zveze ter sekcija proizvodnega zavoda divjačine sta sprožila hvalevredno pobudo v prid vojnim ranjencem. Po sklepu članov omenjenih središč bo dne 22. t. m. v Milanu poseben lovski dan. Ta dan bodo pro-*rti lovci poklonili dobiček pri lovu v prid vrhm vojnim ranjencem, ki se zdravijo v raznih milanskih vojnih bolnišnicah. — Iz Brune — Bruno. Italijansko časopisje poroča o nenavadnem primeru spolne spremembe, ki se ni izvišila topot pri odraslem dekletu, ampak pri otroku po letu In pol starosti. V Sottomarini pri Veneziji Te sporočil dne 23. junija 1941 ribič Angel Boscolo pristojnemu uradu rojstvo dvojčic, ki sta prejeli pri krstu imeni Bruna in Alojzija. Toda kmalu po rojstvu je Alojzija umrla. Starši so zelo skrbeli za Bruno, da jo ohranijo pri življenju. Toda kmalu zatem je opazila mati pri svojem otroku neke čudne spremembe, zaradi katerih se je zatekel oče k zdravniku, ker je bil v skrbeh za otrokovo zdravje. Zdravnik je priporočil očetu, naj nese otroka k nekemu znanemu specialistu padovanske univerze. Dotični specialist je ugotovil, da gre za zelo redek primer menjave spola v tej starosti. Na podlagi zdravstvenega izkaza je otrokov oče dal vnesti spremembo spola tudi v anagraf^kem uradu, kjer so ime Bruna Boscolo nadomestili z imenom Bruno Boscolo. — Stopila je s tramvaja in umrla. Usodna smrtna nesreča se je pripetila v Triestu. Gospa Nela Gorupi iz ulice Giulia 15 se je peljala v tramvaju na progi št. 1. Na korzu Vittorio Emanuele je hotela izstopiti. Skočila- je s tramvaja, predno se je popolnoma ustavil. Pri tem je zaradi nesrečnega naključja priletela pod kolesje tramvaja in obležala z razbito glavo in drugimi smrtnimi poškodbami. Revica je bila pri priči mrtva. — Smrt znanega argentinskega odvetnika. V Buenos Airesu je umrl znani argentinski oo -etnik dr. Rudolf Rivarola. Pokojnikovo ime je postalo znano v sankeijski dobi, ko se je Rivaiola javno zavzel za pravice Italije. — Iz »Službenega psta«. Službeni list« za Ljubljansko pokraj no kos 91. z dne 14. novembra 1942-XXI. E F. objavlja Kr. ukaz z dne 24. oktobra 1942-XX. št. 1221 — Vzpostavitev sončnega časa od 3. ure 2. novembra 1942-xXI do 2. ure 29. marca 1943-XXI. Dopolnilne določbe predpisov o telesni vzgoji v javmih šolah in cene slanine, oddane Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. — Iz trgovinskega registra, v trgovinski register je bila vpisana tvrdka Giulio Meinl. dd. podružnica Ljubljana, obratova-Iišči Vodnikov trg 5 in Bleiweisova cesta 2 člani upravneoa sveta glavnega zavoda so comm. Romano Vitas, trgovec Trieste cav. dott. Ferruccio Boccasini. kr. notar Trieste. dott. Livio Boccasini. pravnik Treste dott Rudolf Starke, industrijski vodja, \VLn. VValter Prunbauer, kornere, ravnatelj Trieste. dr. VVerner Delpin. odvetnik Leoben. dott. Gino Marghisri, advokat, Roma. — Zaradi neizpolnjevanja živilskih predpisov je bil razrešen dolžnost; občinskega tajnika Gabrel Lombi. uslužberi pri občinskem uradu v Serravalle Del Chienti pri Macerati. Zagovarjat; se bo moral pred disciplinarno kominjo. ki je pristojna za sojenje o prestopkih občinskih tajnikov. — ?.W pokopan v lastni blagajni. Italijansko časopisje izčrpno poroča o nenavadni smrti znanega grškega večkratnega milijonarja Apostolesa Kuskulasa. k: je židovske rasne prjpadnsti. Pred dobr'm mesecem je namreč Kuskulas nepričakovano izginil Zaman so ga iskali na raznih straneh. Njegova usoda je ostala nepojasnjena. Te dni pa so šli iskat njegovo oporoko. Zato je bila po odredb! policije odprta velikanska blagajna v sobi. v kateri je pokoj n k opravljal tvoje kupčje. Ko so odprli blagajno, So našli sredi kop ce bančnih vrednotivc dragocenosti ter bankovcev in industrijskih deln'c Apostolesa Kuskulasa. Bil je mrtev in že v razpadajočem stanju. Oblast domneva, da je pokojnik, kakor navadno, vstopil v svojto blagajno po denar ali kakšne druge pa-p rje. pa so se zarad slučajne nepravilne kretnje zaprla orjaška jeklena vrata, ki so večkratnega milijonarja živega pokopala — Spečemu je snel Čevlje z noge. pa je bil pravočasno zasačen. Neki Kandd So-gliacchi je opazil lan? 13. septembra v čakalnici brescijske postaje spečega moškega, ki je ležal na klopi. Posrečilo se mu je, da je spečemu snel nove čevlje z noge. Malo jezikovne paše Ali se bomo pasli ali >vršili pašo«'* To je zdaj vprašanje. Noben pastirček sicer še ni dejal: Vršim pašo — ali: 2en<_m na vršenje paše. Meščani se pa niti ne smerno čuditi, če pravi kot rejec koze' Izvršiti moram pašo. V govoru in pisavi našega razumnika (predvsem polizanca. ki ga je treba razlikovati od globlje izobraženega človeka) je pa postal glagol vrš ti pomožni ali. bolje nadomestni glagol, ki vedno bolj izpodriva druge glagole. O tem fte slovničarji niso napisali nobenega pravda. Jez'k se razvija tako hitro, da vsaka slovnica zastari že med tiskanjem Nekaj nam o glagolu vršiti povedo besednjaki, a žal ne tega. kaj vse lahko razumnik izrazi s tem glagolom. Ce pojde tako dalje In če j- sploh mogoče soditi o prihodnjem razvoju jezika, bomo glagole lahko črtali tudi iz slovnice, ne le iz govora in pisave; nadomestila jih bosta: vršiti in vršiti se. Vse bomo le vršili, a drugo se bo vršilo lamo. Tudi podobne paše bodo poslej nepotrebne. Ne bomo se več pasli, ker bomo le vrSih pašo. Ce bo kdo hotel pisati ?14., "S 16. In \'z 18. ari! KINO MATICA TELEF. 32-41 Tragična ljubezen ruske velikašinje... Lnlsa Ferida. Amedeo Nazzari, Osvaldo Valentl KINO UNION TEL K*. Ljubezen lepe, razvajene meščanke in postavnega ter značajnega kmetske-ga fanta Takšen mora biti mož! Igralci: Adolf Jahr, Birgit Tengroth ■UNO SLO«A TELEF 'l-su Popularni komik »Macario« v svojem najduhovitejšem filmu Ne pravi mi tega Sodeluje lepa Silvana -Jaehino in V and a Osiri Ko še je splaz 1 skozi postajaljščno vežo. ga je opazilo bdeče oko službujočega vojaka, ki je sumljivega1 moškega ustavi. Kmalu se je pojasnila zadeva čevljev, kj jih je Sogliacchi nesel pod pazduho, ko sta vstopila v čakalnico ter opazila spečega moškega, k, je bil brez čevljev. Vojak je spečega Jakoba Bunalumija zbudil. Bonalumu je spoznal čevlja za svoje, nakar je bil Sogliacchi aretiran. Te dn; je bil obsojen pred pristojnim sodiščem na osem mescev ječe in 666 lir globe. — Umrl je bivši eremonski župan. V Bordigheri je umrl dr. Atjlij Gnocchi, kj je bil svojčas župan v Cremoni. Pokojnik je bil rojen 1834 v Cremoni. Po končanih študijah je bil poštn- uradnik V Veneziji, pa je z vzgledno marljivostjo nadaljeval ob prostem času svoje študije no gospodarski jn trgovinski visoki šolt. kjer je promovira] iz gospodarske n trgvinske vede. Leta 1935 je bil imenovan za cremon-skega župana. Županske posle je opravljal do 31. decembra 1937. ko je moral pustiti župansko funkcijo zarad bolezni, zaradi katere je sedaj podlegel. Zavzemal je tudi druge številne častne funkcije. — Bogat italijanski dar knjižnici zagrebške pedagoške visoke šole. Italijanska viada .ie potonila knjiZrtlc; ped a gos :c Visoke šole v Zagrebu vel ko število dragocenih vzgojnih ter pedagoških knjig. Poklonjene knjige je izroči italijanski generalni konzul v Zagrebu s primernim nagovorom, v katerem je predočil ta itaii-janskj dar kot simbolično dejanje pripravljenosti pri italijansko hrvatskem kulturnem sodelovanju. — Uspeh Bontempelijeve komedije v Bukarešti. Na odru bukareškega gledališča je bila predstava odlične komedije Maksima Bontempeli ja »Naša Boginja«. Občinstvo ter kritika sta sprejela italijansko komedijo z navdušen m priznanjem. — V sredo bodo izžrebane cnomilijonske nagrade. Finančno ministrstvo objavlja, da bo v sredo 18. t. m. pri glavnem ravnateljstvu javnega dolga v Rimu žrebanje enomiiijonsk h ter polmjiijonskih nagrad zaklanih bonov, ki zapadejo 13. februarja 1950. V seri j i DD zakladnih bonov, ki zapadejo 15. febru. 1949. so b:le izžrebane sledeče štev.: dve nagradi po 100.000 lir za štev. 512.688 in 1,391.582. Štiri nagrade po 50.000 lir: 53.969. 325.865. 393.101 in 586.373. V seriji EE dve nagrad' po lir 100.000 za štev. 100.825 in 1,364.433, Štiri nagrade po 50.000 za štev. 323.953, 714.054, 1,279.893 ter 1, 408.566. — Nesreče. V zadnjm dveh dneh so pripeljali v ljubljansko bolnico naslednje ponesrečence. Fr. Šteblaj, 801etni posestnik iz apotoka, si je pri padcu močno poškodoval hrbtenico. — Ivana Kov č. 691etna za-sebnica iz Ljubljane, aa je pripadcu na stopnicah potolkla na obrazu. — Franja Vičič. 671etna žena vlakovodje -z Ljubljane si je pri padcu zlomila levico. — Anton Starič, 2iletni čevljar iz Ljubljane, -e je močno ur j zal v des-o nogo. — Albin G*=rk-man. 131etnl dijak iz Ljubljane je dob i pri nogometu hud udarec na čelo. IZ LJUBLJANE —lj Od dne do dne hladneje. Sedanje trema se trdovratno drži. Pričakovali bi. da se bo zjasnilo ob tako viokem zračnem tlaku in burji, cebo je pa dan za dnem čemerno, sivo, res novembrsko. Čeprav ie oblačno, jj čedalje hladneje. Najvišja dnevna temperatura s skoraj nič več ne razlikuje od najnižje. Zjutraj navadno marjk-i le reka j stopinj, da ne začne zmrzovati. Težko je napovedati, kako dolgo se bo se držalo sedanje vreme, ker lahko dobimo Čez noč sneg. orda pa dobimo pred zimo tudi še južno vreme t r bo zopet topleje. —lj Nov nasad. Preteku leden so nasaditi uslužbenci mestnega vrtnarstva oh desni strani letos podaljšane šubičeve ulice drevesa in grmičevja. Ob praznem fvetu. nepotrebnem za cestišče n letečim med Selcnourgovo fai Beethovnovo ulico, so v sadili pet jagnedov. kar se zdi človeku skoraj premalo g U de na veliko razdaljo med obema ulfcafna. Od naposled imenovane ulice dalje sa pa nasadili, razen desetih jagne-dov. še dvojevrstna bolj košata drevesa, a med njim: poredko leskove in še neko drugo vrsto grmiče v. —lj II. simfonični konevrt letešnj? sezone bo imel naslednji spored: 1> Beethoven: Sinfonija Št. 3, ki je znana pod imenom Ercika; 21 Cherubln : Anakreon. Uvertura: 31 Smetana: Iz češk h logov in gajev, sirfonična pesnitev. Ta spored bo izvajal naš sinfomčni orkester, katerega tvorijo člani opernega in radijskega orkestra, dirig ral pa bo koncert priznani dirigent Drago Mario šijanec. Vstopnice za koncert so že v predprodaji v K"jxgarri Glasbene Matice. Na koncert vabimo. lj— Divjačina \n odlična vina v gostilni Lovšin. u— Za onemogle v mestnem zavetišču je podaril direktor g. Ing. Anton Klinar 150 L vsem znancem in prijateljem v zahvalo za voščila in dobre že'je ob SO-letnici. Plemenitemu darovalcu izreka mestno županstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih z željami, naj bi si še dolgo zdrav in zadovoljen lepšal stai ost z izkazovanj ?ir. dejanske ljubezni do oližnjega. u— Po 1 liro /a ke nudi Mali gospodar — že2*osa na Gallusovem nabrežju 33* obrezano korenje za prehrano živali. meni tudi kopičiti slamo v. kopico, ki ima Ifpo imj stog. Tako je bilo vsaj včasih, dandanes je pa drug "e. saj včasih cele Mamo: Mlačev je izvršena To pomeri, kakor č" bi dejali: vršitev je bila zvrše-a -— mlačev je bila zmiačena. Navadno si n- moremo razlož-ti s samim jezikoslovjem, kaj sili ljudi, da tako ne-usmf.jcno mrcvarijo jezik. Morda bi bilo treba poseči v dušeslovje. da bi razumel* čudne poti mišljenja današnjega človeka Sedanjega razvoja jezika ni mogoče ra." umeti. saj je še bolj nelogičen kakor življenje. Nar estu. da bi se jezik bogatil, se izpopolnjeval vedno bolj kot orodje z a. izražanje čustev, misli in spoznanj, da bi vedno jasneje ločili pojme — postaja govorica duševnih revežev, narečje pl'-tv, takozvane inteligence. Pojmi se vedno bolj prepletajo in mešajo. Protislovja se zlivajo, soznačnice kupici jo. Jezi' ki jc veljal kot sredstvo sporazumevanja, se sprevrača v stra£i!o — v ves A dvoumnosti, zbirko nesnrslov in kaso prismuknjenega, okornega, plitvega govoričenja. Jez k. doslej orodje pesnikov, dobiva slog pijancev In bolnikov, ki pe jim blede. Ce se bo ma-hčil se dolgo tako. ali ga bomo mogli uporabljati rsaj se za svoje malenkostne pre-pirčke? Kako uolgo ga bomo mogli še mrcvariti tako, ko nam je čut za njegovo lepoto ž~? odmrl in ko ga več niti ne mrcvarimo — ker »vršimo mrcvarbo;; ? Iz pokrajine Trieste — Padel Je sin Triesta. Na afriškem bojišču je pa.el karporal Natale Sirk. ki je piipaual 39. pehotnemu polku divizije Bo-!ogna. Ko ga je zadela angleška svinCenka, je še vztrajal do zadnjega na svojem položaju. Pokojnik je bil po rodu iz Triesta. zaposlen je bil pti družbi »Acegat«. — Sestanek triestinsklh glasbenikov. Na sedežu Zveze pi ofesionistov ter umetnikov v Triestu je bil te dni zbor članov sindikata godbenikov. Kot strankin zastopnik je bil navzoč prof. Bisoff:, kot predstavnik Zveze profesionistov in umetnikov pa kipar Marcel Mascherini. Na povabilo predse lnil-k i. Bal« Ji Janko Bavda^ .lože, teme Andrt-ika. IKru. Manja. Iran- konič hV/ena. IVrian Marija, GrobcHck l'di>. Gr-lc Jci c.i. Uraho"! v>l«ja. Vlruidovcc lvana, Gnobeilnrk Gustav. Cioiri^ek Ivan. 11 Miril Kana. ll.irtnvan Peter, Hvale .Mak*. HraSovec Pij.«. Hudniic Drago, lbr\at Ber-ta Honzak in«. Muka. dr. Janežič Konrad, .lurasok tiabrijetl. Jczcršek Otil.ja, .letne Pavck Jc*ih Ma-ja, Jagodic Marna, Jeglič Alojzija, .Ica.s Zv* nka. Jescfa Marija, Ko-kol Iva. Ahčin Jerica, kii lar Mirjana. k<>-govSek Katu Kunvec Marija kapctanovtč Milada kranjc Branko. KIi/jk 0 Marta, k'-vačič .lulko. Lindtner Marjana, Lapa ne X\ur!o\:č Frančiška, M ič-kr/\>ek Pranja. Marmč-Ježo ivk Ana. Me l;har Stane, Malen:ek Airotvja. M:čn:k 1'cpva. Muliar Henrik, Majati m LuČO Mo-zina Ivica. Mamici jc K: :a. MttK Oger ki-nez. Pavbč Anica. Premic Ana. Popi Vera 1\ anc Rosna, PHtkur Radoafav, Priv-s-^k 11 in ko. Ple^ikt, Mana. Petne Anj»c!a. Pet ras Frančiška, Paulin Mi:ca Kf i» na dr. Anton. Klihcc An:ca. Scisn Marija. Ke-n!«k Anica, snahi Crja, Stara! A«_ih ^a Sto> j ini a ič Mdanlja, Sranjko CMgk, Soklič Muca š.iiirvL: Ol'^a Simcnič ZJra\ko. >rttano-vič M^iia. Šolan Franc. Sca er Maks, SchuUet kris-tina. skuta I vi>en .suic Liiuim !a. Tet-ban Virgin ta. Trebeč Nives, TramŠek Marija. Teiban Lovro. \'i/iak Mihaoi, \'a anr Miroslav, \'išnar SUi%ki>. Vcadko v\aks 2tmjič Alek-oniier. \'a\-rk<> >tru:n-beti Antonvja, \'<;>ko\ič Andlcla Narodno gledališče i > kama Ponedei^^k ifi novembra* zaprto Torelc. 17. novembra: ob 16..'i0: Vt«nn udn-da Sa!,n„a. Red A Si<"!.» 18. novembra: ob 16.:io: Deaetl brat. Red B OPflRA Vonedcliok Ifi novwnhra: ^npito Torek. 17. novembra: aaprto Sreda, IS. novembra: ob l*i : fias»parone. Red S:eda Četrtek 1H. noveinbia: ob lo.: Ilon l*a-s«|ual«'. Red A Petek. 20. novembra: zaprto (generalka) Sobota. 21. novembra: ob lfi : Si,-pa miš. Premiera. Red Premiertkj K. Millbcker: »(iasparone«. Opereti v treh dejanjih. Osebe: guverner — An/lo-var, grofica Carlotta — Ivanriccva. foipan Nagone — Zupan. Simhdfo, njegov Mn Rus. Erminio — Sladoljev Benoaao, kramar — M. Sanetn. Sora, ipleticna - Bar« bičeva, Massaccio — B Sam n. Loigl — Pianecki. Tonio — Marenk. Častnik — Jel-nikar, sluga — Siniončič. Dirigent in zlior<^ vodja: R Simoniti. fežisei in koreograf: ing\ P. Golovin. Solo plešejo: BravnJcarje« va, Japljeva, Ktirbos in Pogačar< Mali oglasi GOSPODJE POZOR.'! Klobučarna »PAJKt t vam strokovnjaško j očisti, preoblikuje in prebarva kionuke vseh j vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — ; Se priporoča — Rudolf Pajk. Sv. Petra CRNO RKDKKV kg Lir 1.— nudi Sever & Konip., Ljubljana. PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBU ANA Bohoričev:« ulica 5 Telefon 20-f.P INSERIRAJ Tuaipane in krukuzo sadimo žc sedaj na piosto ali v lončke. Nudimo originalne nolandake SEVER • KOM P.. UIBUANA SGAKAV.ATTI SKMKNT1 S. A PADOVA Sementi di OlCHggl — Fora^jri. eec. Semena za zelenjavo — krmila itd. Ctuedere ofterte - Zahtevajte ponudbe vmmmm.-mnm mmtm Mam mm Nenadoma na» je za vedno zapustil moj srčno dobri mož, najin skrbni in ljubeči a tek Filip Omladič glavni urednik „Domovine 44 Pojrreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Marije na Žalah, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. novembra 1942. M INKA, žena; LJUBAN in VIDOJKA, otroka Stran 4 >SLOVElfSKl NAROD«, ponedeljek, 16. novembra Ljubljana, trije trgi: Stari, Novi in Mestni Starost teh trgov — K4aj |e LJubljana dobila Ljubljana. I % novembra, Ljubljana jc bila prvotno naibrž t-o. P: sali smo. kaj pravijo raz skovale: ljubiiars->ke preteklosti. V splonem prevladuj prt pričanje, da sc Ljubljana ni razvila :z vav temveč da je bila ustanovljena m se.'td.ia pa načrtu. V zadnjem članku smo opoz.ir. •ali na značilnosti s>tare Ljubljane, ki ka?e »o. da *vta bila sezidana tud; m!aj:a okraja Novi in Mc^tm trs po načrtu. Star tr<2 čeprav se jc njcor,v takli nacrt zelo spre menil po velikh prezidavah. šc vedno kaže. da jc nastal po smotru eni načrtu na kraiu k: s.> ga /clo eeniii zaradi pomembne r>r<* metne lege. Prvotno trg? Ce Že drži. da je Ljubljana u&tanOvijeJno mesto ali trti. |K) čem smemo «JcIcpati. da je bio prvotno našelie trcV Treinih (irkazov n!nr.:mo sicer pa n; bilo posebne razliki* n.ed ustanovi {enimi trg: ali mesti Da je bila tri«. l"i lahko sklepali po menu: Stari trj: Tu ime je zelo s**ro n prav t:j^» n tOOgOČt Ugotoviti kdai je nastalo. kakr>: ne. kdaj jc Liub«'ana dobila mtstne pni \:>cc. Listine o pridobitvi mestnih pravic so sc izgubile. Zato jc Hid* še tembolj težavno raziskovati nastanek kraja Boli vener no je. da je bila Ljubljana prvotno trg \n da je d< btU mestne prav;ee *t!e ko je ljubljanski grad r^Ma' 'j'avn- v deželi kot bivališče deželnega gospoda. Sele potem sc jc kraj začel bolje razvi uiti. ko je privabljal miujpij vce (;br*n;kf>v :n trgovcev in ko 90 H začeli v njem nadijevati vsi drugi uslužbenci deželnega jgospod* Kraj:. kje sc je Že v davpi dob: razvila trgovina, čeprav Ic primitivna izmenjava blaga, so di mestni del med prebivalstvom samim. Domačini so krai imenovali Trj*. gospodarji so ne krstili po rek- Prvi viri, ki imenujejo Ljubljano mesto Najbrž ni bo mogoče nikdar dogna ta, kdai le Ljubljana dobila mestne pravice, ker so li*r:ne izgubljene za vedno. Tako b' .It /'_'• A .v:nar}: lahko ozirali na poznejše, ohranjene listine. k; govore o Ljubljani kot mestu, ko je krai najbrž že dolgo uživa! mestne pravice. Verjetno ic, da ic Ljubljana dobHa mestne pravice sorazmerni, pozno. Sklicujejo se na listine iz dobe od i. 1257 do 1260 V tej dobi se je pa krai le razvil tud' na levem bregu, če štejemo Novi trg k njemu. Nov trg jc tedaj žc 'mei svoje unč. V kako-! tv naključje, da m> krai imenovali Novi trg. Povsem jasno se nam zdi, da ie doba1 to ime v razliko od prvotnega kraja. Trga Prvotni, starejši kraj se je poslej imenoval Stan trg. da ga ntfc zamen :aval; z novim trgom. odnOSC^O rrg na levem b_egu ><> imenovali \'ovi. ker jc pae h:! novejši. Zanesljivo je. da je Novi tro o'bs:ajal žc v prvi polovici 13. stoletja. Za Novi tru c torej rnaTo \a?.c ugotoviti sta-r*>t»t kak^>r /a prvotno na.-*c-lje. Kdaj je bil Novi trg priključen mestu? Čim ic b:! Novi tre ustanovljen, najbrž n: bil prkimeen mest U odnosno Staremu trgij. To sc pravi, da ga niso takoj obzidali. Vendar ic to d. :nnc\a Vsekakor it bil Novi trg obzidan že precej zg«.-daj. Vrhi vce je trd:l. da ie bfl Novi trg obzidan šele leta 1416 Novejši raziskovalci ljubljanske preteklosti na ugotavljajo, da je b;i Novi trg obzidan vsa i /e do leta 1307, če ne morda sko-aj sto let prei o-b naselitvi križe v nikov (najpozneje 1. 1228). Leta 1416 so ob zid je samo izpopolnjevati ut popravljali zaradi grozeče nevarnosti turskih napadov. Ko bi dognali ločno letnico zidanja obzidja na levem bregu Ltubljancc. bi ugotovili hkrati, kdaj >c je Novi try spojni s Starim trgom v en sam kraj. Kdaj je bil obziden Mestni trg? Novejši raziskovalci tud" ne soglašajo z Vrhovccm. ki trdi. da je bil Mestni trg ob zidan šele do srede 16. stoletja. Ne zdi se jim verjetno, d a bi mestno hišo sedež mestne gosposke, magistrata, sezidali v neoob-zidanem okraju Upoštevati ic treba tudi. da jc bil v soseščini magistrata sedež škofije od leta 1462. prav v dobi najpogostejših turških napadov. Turki so bili pred Ljubljano ter so vsaj skušali prodreti v mesto ali so ropali v njegov" neposredni okolici v letih: 1413 1469. 1471 1472. 1473. 1476 m 1492 (čc upoštevamo le rorSke napade v 15. seoJet ju). NecazumV>ivo bi bodo, će bi se Turki izogibali neobzšdanega mestnega dela ali da bi meščani zidali mestno h:io na kraju, ki bi ga primerno ne zavarovali. Zato novejši raziskovaJci domnevajo, da je b'J Mestni trg vsaj delno utrjen že prej. to se pravi v 15. stoletju. Predvsem :e bido potrebno obzidje, kjer je največja razdalja med Ljubljanico in Gradom, to se pravi, kjer bi so%Tainifc naj'aže vdrl v mesto, ob poljansjki stran:. Zato je verjetno, da je bi*Io tam sezidano obzidje najprej, odnosno da so bi-Ie sezidane vsaj utrdbe - to4pe in utrdbe pri špital-»ih in samostanskih vratih (na sedanjem Krekovem trgu). Toda Mestni trg se je mcnmai mesto /c leta 1324. \i verjetno, da bi kraj dob:i ime •»mesto« mnogo pozneje kaxorr s« je razvij, odnosno bil ustanovljen Mesto iz treh trgov Tako se je torej Ljubljana v srednjem veku razvila v mesto tz treh trgov. Naj-5 -ejsi motni del se je razvil iz malega Čolnarskega in trgovskega naselja pri Sv. Jakobu. Prvotno naselje je bilo slovensko. Ko je mesto dobilo mestne pravice, je bil menda Staremu trgu priključen Mestni trg (okraj, ki se pa tedaj ni imenoval tako). Tedaj je bilo mesto po srednjeveškem značaju zaključeno. Trdno je bilo naslonjeno na Grad. Njegova lega je bila za tedanje razmete strateško izvrstna. V nadaljnjem razvoju mesta, ko so se začeli prišel jeva t i ♦eželni uradniki, se je struktura prebivalstva vedno bolj spreminjala. Ko se je tržno življenje osredotočilo na Novem trgu. se je že prišel jeva la tja tudi tuja gospoda. Pozneje se je pa tržno življenje preneslo na Mestni trg. Trgovma je prrvabljaJ* v mesto števflne tujec in nekateri so kmathi obogateli. Ko so pa oboga teb, niso vselej ostali v mestu, temveč so se zopet izseljevati. Končno so bide mestu priključene še tri ulice pri Sv. Jakobu: Rožna. Hrenova m Vcžarski pot. ki so bile prej pod deželno gosposko, Tedaj jo bil na zver; mesta zaključen za daljšo dobo. dokler niso podrli obzidja. Nagel razvoj kraja Ljubljana sc je razvila sorazmerno naglo. To je vsekakor treba pripisovati, da si jo je izbrul deželni glavae za bivališče in središče dežele. Naselili so se uradniki m pozneje tudi plemstvo Deželni glavar je pa izbral Ljubljano zaradi njene izvrstne strateške lege. zaradi Gradu, ki ga je bilo mogoče dobro utrdiiti in ki je obvladoval ve-bko okolico. Mesto se je stisnilo h Gradu. Širilo se jc v glavnem v vseh smereh, le na Grad ne. če izvzamemo Reber rn ozadje Florijanske ulice. Ko je bil dosežen razvoj, ki je bi.l omogočen po ugodni legi ter je mesto dobilo končno obzidje, je nastopili zastoj do novejšega časa. dokler se niso spremenili načini vojskovanja in orožje. Predmestja so sc začela razvijati precej samostojno in se niso dobro zirla z mestom. Zato pa rudi nj bilo mogoče razširiti mestnega obzidja v poznejši dobi. čeprav so o tem razmišljal:. Tako so bdi v 17. stoletju izdelani načrti za razširitev mestnega obzidja, da bi v mesto vključitlj tudi predmestja. Tega načrta pa najbrž nfso uresničili tudi zaradi tega. ker so tedaj srednjeveške utrdbe že izgubljale svoj pomen, a za moderne utrdbe ni bilo denarja, — Nova doba razvoja Ljubljane se je začela, ko so podrli obzidje. Vendar tedaj mesto še ni izgubilo povsem svojega srednjeveškega značaja. Bolj se jc pomladilo Šele po potresu. V Zagrebu grade veliko džamijo ki bo največji muslimanski božji hram na Hrvatskem Kakor smo kratko že poročali, bodo hrvatski muslimani dobili v glavnem mestu Nezavisne Države Hrvatske svojo džamijo, ki bo največja na Hrvatskem. Džamijo gTa-de že več mesecev na najlepšem prostoru mesta Zagreba. To bo ena najlepših zgradb v prestolnici. S svojo veličastnostjo in moderno umetniško ureditvijo bo v celoti zadovoljila verske potrebe hrvatskih muslimanov. Stavbna dela so naglo napredovala m se že bližajo koncu. Ce bo vreme primerno, bo džamija v kratkem dogTajena. Pri delih so zaposleni arhitekti, umetniki in obrtniki ter okoli 80 delavcev, železna kupola na vrhu džamije je obložena s steklom, ki jc barvano v različnih barvah. V kupoli je vgrajenih 36 segmentrdh polj. stene pa so okrašene s segmenti in reliefi, da bi se tako okrepila akustika notranjosti džamije. Prav tako je že urejena stropna svetloba in roseta v kupoli ter vsa notranja dela v gipsu. Sedaj obdelujejo marmor, s katerim bodo obložili stebre v notranjosti svetišča. Stebli bodo obloženi z zelenim italijanskim marmoijem. okna pa bodo iz svinčenega katedralnega stekla. Mibrab (oltar), ki je obrnjen proti Meki. bo obložen s 24karatnimi zlatimi ploščami, okrašenimi s kazeinsko barvo. To delo bodo začeli te dni. Mizarji so že končali umetniško rezbarska mizarska dela. s katerimi bo obložena ograja na balkonu in ves minber ho mudila nekaj dni tudi v Bolgariji, da «?topi v stik z zastopniki bolgarskih državnih železnic. Uprava rumunskih državnih z<>i.-/.!ii. hoče namreč navezati čim laanajif stik.' tudi z upravo bolgarskih dr/avmh teleanlo, (M tega sodelovanja z obema drtavaOM st obeta Rumunija v pogledu ; ■ k 7iusk»>ga prometa velike koristi. RAZI ML.IIVO. Lep dan, sonce moje, da f9 veselje. Srečata se dva prijatelja In prvi se začudi drugemu, da hodi v zimski :uknji. — Kaj se ti je zmešalo, da si oblekel v tako lepem vremenu zimsko suknjo? — Snj ne grem daleč — samo do -zastavljalnice. — odgovori đra Križanka pomenijo Vodoravno: 1. geometrijski lik. 11. vez, jarem, 16. naročnik, 16. ptič, 19. del očesa (tujka), 20. tla obložiti, utrditi, 22. igralna karta (dvojina), 23. znanilec trgatve. 25. privoščiti, izražati željo, 27. prometno sredstvo, 28. pripadnik slovanskega naroda, 29. začetek nozdrvi. 30. nikalnica z glagolom, 32. osebni zaimek (množ), 33. jasen, viden, 35. predmet, reč, 37. valutna enota (množ.), 39. pijan, opit, 40. dve v abecedi zaporedni črki, 41. pramati človeštva, 43. znanstveno latinsko ime za akacijo, 44. reka na Poljskem, pritok Vislc, 45. gora v Ljubljanski pokrajini. Navpično: 1. geometrijski lik, 2. Afričan, 3. tiskarniški stroj, 4. žensko ime, 5. slovensko žensko ime, 6. jezero na Finskem, 7. zamenjani začetni črki besede pod 20. vodoravno, 8. prostor v gledališču, stalni razstavni prostor, 9. kratica za akad. športni klub, 10. morski konj, 11. skladi kamenja, 12. črta, lastnost, del šahovske igre, 13. pijan, 14. nikalnica, 15. predplačilo, 18. eden izmed gričev, na katerih je sezidan Rim, 20. kratka pri podpisih društvenih cKibornikov, 21. močan, nngvl, prehodim (tujka). 2-4. mesto nasproti Palanki v Slavoniji, 26. veznik, 31. s. 1 pisemska osoba, 34. ena Izmed opredelitev bivanja, ML evropska reka. 38. rimska številka M, 39, dva samoglasnika, 42. osebni zaimek. Rešitev zadnje križanke Vodoravno: 1. Portugalska, 10. sporeov 15. era, 16. Marat, 17. Helada, 19. lama, 20. loka, 21. Adi, 22. ov, 23. ona. 24 dinar, 25. tikati se. 27. zrel, 28. je bila, 30. del, 34. ša, 35. Inomost, 38. Nina, 40. Jelica, 43. Anka, 44. cv., 45. li. 47. Danica, 49, Klio, 50. zenica, 51. salata. 52. iskra. Navpično: 1. Peloponez, 2. Oran, 3. ramazan, 4. um, 5. Galilej, 6. tron, 7. lakaj, 8. starešina, 9. ahati, 10. slikana, 1J. pa, 12. odet, 13. Ra, 14. nevesta, 18. eddi. 22. os, 24. ded. 26. ironik, 29. bacil, 31. dive, 33. led, 36. mali, 37. skor, 39. ali, 11. las, 42. Aca, 46. ic, 48. at. D. Do Mauiier: Prva 145 Roman Maksim me je neodločno pogledal. s-Zelo ste ljubeznivi, i je rekel, >a mislim, da je bolje, če ne obljubiva. Franku moram telefonirati, in razen tega imava še toliko opravkov — Večerjala bova kjer koli lepo v miru, takoj nato pa kreneva dalje, čeprav bi nama minila noč na cesti. Da, tako napraviva.« >Prav imate,« je rekel polkovnik. »Bi me torej lahko odložili pri sestri? V eni teh stranskih ulic stanuje, ob Avenue Roadu.« Ko smo bili pri hiši, je Maksim ustavli nekaj korakov od vrtnih vrat. *Vem, da se vam ne morem dovolj zahvaliti za vse, kar ste danes storili,« je rekel polkovniku. »A saj tudi tako veste, kolikanj sem vam hvaležen.« >Dragi prijatelj, veselje je bilo docela na moji strani, je polkovnik odvrnil. »Ko bi bili vsaj ie prej vedeli, kar je vedel Baker, pa bi vse te koto-bocije ne biio. Vsekako se nikar vee ne vznemirjajte. Pozabiti morate vso to stvar, kakor človek pozabi neprijeten in mučen pripetljaj. Več ko prepričan sem, da s Fa ve 11 o m ne boste imeli nadaljnih sitnosti, če bi pa vendarle tako naneslo, upam, da me takoj obvestite. Vem, kako mi je v takem primeru ravnati z njim.«. Stopil je iz voza ter vzel površnik in cestno karto. »Da sem na vašem mestu,« je dodal, ne da bi nama gledal v oči, *bi jo za nekaj Časa kam potegnil. Privoščite si majhne počitnice. Čeprav v tujini...« Ne jaz ne Maksim nisva odgovorila. »Švica je ob tem letnem Času prelestna,« je polkovnik nadaljeval, ko je spravljal karto v žep. »Spominjam se, da sem bil nekoč s svojima dekletoma tam na počitnicah; čudovito smo se imeli, človek lahko dela prekrasne izlete.« Odkašljal se je, kakor da se obotavlja. »Oddaljena možnost, oddaljena pravim... bi že bila, da bi kdo skušal delati neprilike; ne mislim Favella, ampak druge ljudi na deželi. Tako na primer ne vemo, kaj govori okrog ta Tabb... Nesmiselno je, kakopak, a saj poznate stari rek: kar je daleč od oči, je daleč od spomina. Ce tistega ni blizu, ki je čenčam predmet, utihnejo čenče same od sebe. Tako je na tem svetu.« še malce je postal in preštel svoje reci. »Sem vse pobral? Karto, naočnike, palico, površnik... Nič mi ne manjka. Zbogom torej, draga prijatelja, Nikar se preveč ne utrujajta. To vama je bil dan!« Obrnil se je k vrtnim vratom in se vzpel po stopnicah. Videla sem gospo, ki se je naslonila na okno in smehljaje se pomahala z roko. Na prvem vogalu sva zavila. Naslonila sem se nazaj in zaprla oči. Zdaj, ko sva bila spet sama in je bil ves napor za nama, je bilo prvo, kar sem začutila, neizmerno olajšanje. Kakor če ti prereze jo tvor... Maksim je molčal. Toda čutila sem njegovo prosto roko v svoji Vozila sva po hrupnih ulicah, polnih prometa, a videla nisem ničesar. Slišala sem rožljanje avtobusov, trob- lje taksijev in vse tisto neugnano hrumenje londonskega mesta, toda meni ni bilo ničesar mar. Bila sem daleč; počivala sem nekje, kjer je bilo mimo, hladno in tiho. Tu se naju ni moglo nič več dotakniti Nevarnost je bila minila. Odprla sem oči in sedla pokonci; Maksim je bil ustavil. Bila sva pred enim izmed neštevilnih malih restoranov v Sohu. še vsa omotična sem gledala okrog sebe po ozki ulici. »Trudna si,« je kratko rekel Maksim. »Trudna in iznemogla, ker nimaš nič v želodcu. Ko nekaj poješ, se boš takoj začutila živahnejšo. Tudi meni se bo prileglo. Stopiva tu dol in si hitro naročiva večerjo. Obenem pa lahko telefoniram Franku.« Vstopila sva. Restoran je bil ob tej uri prazen. Nikogar ni bilo videti razen vodje, natakarja in gospodične pri blagajni. Dvorana je bila hladna in mračna. Sedla sva za mizico v kotu. Maksim je naročil. »Prav je imel Favell, ko je hotel piti,« je dejal. »Tudi jaz sem potreben, in ti takisto, Precej ti dam prinesti konjaka.« Vodja, nasmejan debeluh, nama je postavil na mizo dolge, tenke kruhke, zavite v papir. Trdi so bili in krhki Zeljno sem pohrustala enega. Konjak s sodavico je bil dober; kar čudno me je pogrel in pokrepčal. »Ko po večerjava, bova prav počasi in mirno vozila dalje. Pa tudi hladno bo zvečer,« je rekel Maksim. »In spotoma si izbereva kako majhno gostilno« da prenočiva. Jutri zarana pa lahko nadaljujeva pot v Manderley.« »Da.« »Kaj ne, da ne bi rajši večerjala pri Julyanovi sestri in se potem z zadnjim vlakom vozila domov ?« »Ne.« Maksim je odstavil kozarec. Njegove temno obrobljene oči so bile videti večje kot po navadi in šo bolj črne, ker je bil tako bled v obraz. »Kaj meniš, koliko resnice je slutil Julvan?- sem vprašala. »Vedel je,« je Maksim počasi odvrnil. »Seveda je vedel.« »Če je tako, zinil ne bo nikoli nič. Nikoli, nikoli. ..« 3-Ne.* Maksim si je dal prinesti še en konjak. Tiho in v miru sva sedela v svojem temnem kotičku. »Mislim, da me je Rebeka premišljeno nalagala. To je bil njen zadnji, poslednji zasmeh. Hotela je, da bi jo ubil. Vse je bila naprej preračunala in predvidela. Evo, zato se je smejala. Zato sc je smejala še potem, ko sem jo bil ustrelil.« Molče sem srebala svoj konjak. Zdaj je bilo vse opravljeno, vse končano. Nič več ni bilo treba, da bi bil Maksim tako izmučen in bled v obraz. »Njen poslednji zasmeh,« je ponovil. »Za slovo se je sama prekosila. Tako, da ne vem zanesljivo, ali ni zmagala... da, niti zdaj ne vem.« »Kaj hočeš reči ? In kako bi bila mogla zmagati ?« »Ne vem,« je odgovoril. >Ne vem.« Na dušek je zlil konjak vase. Potem je vstal. .Franku moram telefonirati.« Urejuje Josip Zupana* — Zrn Narodno tiskarno Fran Jerau — Zrn Inseratnl del Hita: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani