/ Slev. 148. V Linmiflnl V sreflo flne 2. lunin 1924. Posamezna številka stane 1" Din. UII Lil. Naročnina za državo SHS: na mesec . ,, t . , Din 20 m pol leta , „ , . . , 121 ta celo leto . P . . ,240 za inozemstvo: mesečno...... . Din 30 Sobotna izdaja; celoletno t Jugoslaviji .... Din 40 f inozemstva.... . 60 M j • jm-A. i • L- h j V. X Cene Inserafom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 nun višine po Din 2'50, veliki po Din 5'— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja veak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PcšlHina Mm v oalovini. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328. za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797. Delo za narod obstoji v tem, da se .'krepijo njegove moralne sile; delo za narod je velika moralna naloga. Vsak narod ima po svoji naravi dobre in slabe lastnosti; delo za narod obstoji v tem, da se njegove slabe osobitosti čezdaljebolj izločijo, dobre pa gojijo in izpopolnijo. Sebični nagoni vsakega naroda po samouveljavlje-nju se morajo v toliko gojiti, da se ta narod z vsemi svojimi dobrimi in za celokupno človeštvo potrebnimi lastnostmi ohrani. Kolikor pa ti sebični nameni ogrožajo druge narode, kolikor streme zgolj za pridobivanjem čim več materialnih dobrin na škodo drugih, jih je treba krotiti, kajti tak narod se pregreši proti moralni nalogi, ki jo ima v človeštvu in za človeštvo. Tak narod izpodkoplje s tem eksistenco tudi samemu sebi. Liberalni nacionalizem, ki je popolnoma paganski, pozna samo sebične nagone naroda in njegovih poedincev, oziroma izvestnih stanov v njem, po samovladi nad vsemi drugimi, po neomejenem kopičenju gmotnih dobrin in zatiranju vseh in vsega, kar je temu cilju napoti. Liberalno delo za narod je delo samo za ene, za privilegirani gosposki razred, za njegovo edinovladje nad vsem materijalnim bogastvom naroda, za njegovo politično premoč in za zasužnjenje drugih. Liberalni jjein o narodu je brez vsake moralne ine: on ne pozna višjih vrednot kakor corist, interes, moč, pre-; . d a. Narod mu je čisto ozek pojem ■i - i- v ega in jezikovnega obeležja, naroda 1 člena moralno solidarne enote vsega ric aštva ne pozna. Človeštvo mu je le t;-aritmetična vsota sovražnih plemen-edinic, med katerimi se uveljavlja in lada nad drugimi ona, ki je najbolj na, najbolj močna, najbolj brezobzir-i. Dokler ta edinica še ni nadvladala, ]>ak je v boju z drugimi slabejša, se I bcralizem sklicuje na moralne vrednote svobode, enakopravnosti in človeškega dost« janstva vsakogar; kakor hitro pa je ta '.dinica zagospodovala nad drugimi, taji dberaltzem vsa človečanska moralna načela, veljavna za vse in za vsakega, in proglaša za svoj narod popolno svobodo od vsakih moralnih načel in metod, češ, najvišja je le materijalna korist. Kajti, kar liberalizem imenuje kulturo, to niso oralne človečanske vrednote, ampak šari o gmotno bogastvo in blagostanje iz-istnega razreda v narodu. Zato vidimo, da ima za liberalizem arod« čisto enostransko in ozko dolo-n pomen: narod so mu le nekateri 0 e d i n c i v narodu, organizirani v ka-•? plutokratično meščanstvo, ki ima po- 1 bogastva tudi vso politično moč v ro-L -h, dočim vsi ostali niso narod, ampak olj «m asa« brezpravnih sužnjev libe-nega kapitala. Zato je liberalni nacio-lizem centralističen, krut sovražnik ike avtonomije, samoodločbe, stanovale organizacije posameznih delovnih sta-■ v.sv; predvsem pa je zaklet sovražnik kve, ki je avtonomna organizacija ver-: ov po izključno moralnih vidikih, ki so vse brez izjeme obvezni. Kakor je libe-' li nacionalizem sovražnik drugih na-ov, ki stoje njegovemu materijalnemu panzivizmu napoti, tako je sovražnik iki večini lastnega naroda, ki ga v in-isu gospodujoče kaste zatira in v njen >tni prid izžema. Liberalno meščanstvo, e pred nekako 150 leti šlo v boj zoper i"!v nstvo pod moralnim geslom svobode, enakosti in bratstva, je danes čisto reakcionarno, nasprotnik kulturne in socialne enakopravnosti in tisočkrat bolj nekulturno in nazadnjaško nego pa stari fevdalci. Kultura liberalne plutokracije je golo prepleskano barbarstvo najsebič-r.ejših nagonov osvajanja in zatiranja. Zadnji cvet liberalnega nacionalizma je sirovi popolnoma brezmoralni fašizem. Popolnoma po tej poti se je razvijal ''beralni nacionalizem tudi med Slovenci, 'ičoč v borbi proti nemštvu, ki pa je de-ko počivala v prvi vrsti na ramah ua-požrtvovalne duhovščine, na pomoč „!isla o svobodi in enakopravnosti, je v lastnem narodu skušal to svobodo in enakopravnost podirati na korist liberalne magnatske kaste, ki se je sama nazivala «narodna inteligenca«. Ta «inteligenca« je svoj lastni narod, ki ga je v besedah «osvobojala« od tujcev, na brezobziren način zatirala. v besedah proti tujemu režimu, je liberalno slovensko meščanstvo ta režim vseskozi podpiralo, kjer je šlo proti politični in socialni enakopravnosti slovenskih delovnih stanov. Kjer pa se je ta «inteligenca« aktivno udeleževala borbe za enakopravnost slovenskega jezika — in edinole na to plat narodnega delovanja se je slovensko «naprednjaštvo« omejevalo — tam je povsod od tega sijajno živela in imela svoj velik dobiček. Delala je za svoj narod vedno in izključno le za nagrado in svoje zasluge razkriče-vala na vse štiri vetrove. Če pa je bilo treba lastnemu narodu priboriti gmotno sigurno eksistenco, zadružno samopomoč, splošno in enako volivno pravico, socialno zakonodajo, se je ta narodna «inteli-genca« vezala s Heinom, z Bienerthom in Stvirgkhom, z velenemci, nemškimi baroni, da z njihovo pomočjo ohrani svoje privilegije in tlači narod slovenskih kmetskih in delavskih trpinov. Tudi «jugoslovanska nacionalna ideja« je bila liberalcem samo stvar materi-jalnega interesa lastne kaste, ne pa politične, moralne in socialne povzdige celokupnega slovenskega naroda. Svetovna vojska zanjo ni pomenila popolnega duševnega in moralnega preobrata iz reakcije v novo demokracijo, ampak le izmenjavo starega gospodslva po novem, ki naj bo po liberalnem pojmovanju po bistvu staremu enako. «Jugoslovanstvo« je liberalizmu samo druga obleka, ne pa nova vsebina. Kakor pod Avstrijo, jim je pod Jugoslavijo prvo in glavno borba proti socialni enakopravnosti kmetskega in delavskega ljudstva. Kakor pod Avstrijo, jim je pod Jugoslavijo prvo in glavno borba za profite, za gospodstvo svojih bank in za bogate nagrade za patriotizem. Kakor pod Avstrijo, tako jim je tudi pod Jugoslavijo država samo molzna krava, narod pa «neumna masa«, iz katere naj bi «narodni prvaki«, ki so nekdaj z enakim ponosom nosili velike komturje Franc Jožefovega reda kakor nosijo danes svetega Savo, čim več iztisnili za svoje žepe, Evo vam fotografije demokratskega ^nacionalizma«! nepotrjene vesti vladnega časopisja. nalnih krogov. — MIŠLJENJE OPOZICIO- Belgrad, 1. julija. (Izv.) s Pašičevim odhodom na Bled se je odprlo široko polje raznim kombinacijam in senzacijam. Glavno vlogo v teh igra takozvani volivni mandat Vladni krogi so že danes dopoldne, ko se Pašič še ni niti dobro naspal na Bledu, in potem še enkrat proti večeru, razširili vesti, da je Pašič od kralja že dobil volivni mandat. Obakrat pa se je izkazalo, da so te vesti neresnične. Ministrstvo za notranje zadeve je bilo neprestano v zvezi z Bledom in pričakovalo vesti. Vse to dokazuje nervoznost vladnih krogov in nevzdržnost sedanjega položaja. Nasproti takemu razpoloženju v vladnih krogih pa drugi krogi mirno gledajo na razvoj dogodkov. Edini so v tem, da se morajo sedanje razmere temeljito izpre-meniti in najti zdrava in močna podlaga na kateri naj se zgradi čvrsta državna zgradba, v kateri bo vladalo poštenje, zakonitost in enakost. Možnost za tako edino pravilno rešitev je dana. Izvesti bi jo pa mogli samo politiki, ki so po svoji osebni kakovosti za tako rešitev moralno kvalificirani. Zato se v vseh nekorupcionističnih krogih smatra, da so volitve, kakor si jih zamišlja en del politične javnosti, nemogoče. Proti svobodnim neoviranim volitvam seveda ni nihče, vendar je pri tej priliki upoštevati Celoten položaj v državi in izven nje. Nikakor pa se ne sme gledati in upoštevati samo to, kar si želijo nekateri pokvarjeni politiki, ampak gledati se mora na korist in blagor ljudstva. PAŠIČEV NAČRT. Belgrad, 1. julija. (Izv.) V zvezi s Pašičevim odhodom na Bled se še vedno veliko govori o rekonstrukciji vlade, o kateri prinašajo vladni krogi sledeče informacije. Kot nova ministra bi prišla v poštev poslanca Andra Stanič in dr. Boža Maksi-movič. Razdelitev portfeljev bi bila sledeča: Miša Trifunovič bi dobil ministrstvo za vere, Andra Slanic ministrstvo za javna dela, Maksimovič ministrstvo za socialno politiko, Uzunovič ministrstvo za šume in rude. Ostali ministri bi obdržali svoje re-sore. Iz kabineta bi izpadla dr. Vojislav Janič in Kojič. Državna poročevalska služba v Belgrad, 1. julija. (Izvir.) V tukajšnji javnosti se je povsem neopaženo prešlo preko važne spremembe, ki se je izvršila včeraj glede uradne poročevalske službe za tu- in inozemstvo. Z včerajšnjim dnem je prenehal namreč belgrajski Presbiro s svojim delovanjem in vse svoje funkcije glede obveščanja javnosti o uradnih izjavah je prenesel na famozno francosko organizacijo «Avala«, za katero se skriva neka čudna, francoska družba. S tem je tej družbi izročena uradna poročeval. služba. Ne glede na materialno stran pa je treba pribiti politično važnost tega koraka: Mi kot nacionalna samostojna država smo s tem izročili najvažnejše funkcije tuji družbi in s tem pred vsem svetom dokumentirali lastno nezmožnost in obenem dokazali svojo odvisnost. Že takoj prvi dan se je to jasno pokazalo in v diplomatičnih krogih je bil ta usoden korak predmet najživahnejših komentarjev. — Splošno se ta korak obsoja. Izročitev državne poročevalske službe tuji agenciji je najizrazitejši dokaz za pomanjkanje vsake državotvornosti «državotvornih« frazerjev. Proglas neodvisnih radikalov. Belgrad, 1. julija (Izv.) Neodvisni radikali bodo imeli 13. julija v Bclgradu svoj kongres. Za lo priliko so izdali proglas, v katerem se ostro kritizira vodstvo radikalne stranke. Pravijo, da vlada v radikalni stranki klikarski režim in da se za narodne poslance vtihotapljajo razni temni elementi. Da se je strankinemu vodstvu posrečilo napraviti iz poslanskega kluba sebi poslušno orodje, najbolj jasno dokazuje slučaj dr. Laze Markovica. Obtožen, da je izvršil kazniva dejanja iz koristoljubna, g. dr. Laza Markovič ni smel dati izjave, da pristane na sodni forum, ki naj bi izrekel sodbo o njegovi krivdi ali nekrivdi. V proglasu se istotako kritizira koalicija s Pribičevičem, katerega nazivajo krvnega neprijatelja Hrvatov. V proglasu se govori o ustavi. Krfska deklaracija iz 1. 1917., ki jo je podpisal Pašič, je sprejela obveznost, da bo ustava za novo državo izglasovana sporazumno s kvalificirano večino. Ker vidovdanska ustava ne odgovarja temu, ni mogla do danes stopiti v polni meri v veljavo. Na koncu proglasa se zahteva, da se mora prekiniti z dosedanjo politiko. Zapo-četi se mora s takim delovanjem, ki bo rešilo Srbe in radikalno stranko iz popolne izolacije, v katero so jih zavedli današnji radikalni prvaki. SEJA MINISTRSKEGA FINANČNEGA ODBORA. Belgrad, 1. julija. (Izv.) Na današnji seji ekonomskega finančnega odbora ministrov so bili sprejeti razni krediti, med njimi krediti za nakup 150,000 m" drv za vojno ministrstvo in krediti za repatriacijo naših ujetnikov v Sibiriji. OBLJUBE ZA URADNIKE. Belgrad, 1. julija. (Izv.) Izplačilo razlike pri dohodkih uradnikov se danes ni izvršilo, dasiravno je zastopnik finančnega ministra nedavno uradnikom obljubil, da se bo razlika izplačala. Uradniško udru-ženje namerava proti temu protestirati. NOVA RA BETOV A AFERA. Belgrad, 1. julija. (Izv.) Današnje Nd vosti objavljajo obširno in dokumentirano afero Radeta Pašiča z oboroževanjem. SEDMI PARLAMENTARNI PORAZ ANGLEŠKE VLADE. London, 1. julija. (Izv.) Pri glasovanju o neki inalopoinembni točki proračuna j vlada doživela svoj sedmi parlamentarni poraz. Za vlado je glasovalo 165 poslancev proti pa 220. , London, 1. julija. (Izv.) Reuterjev parlamentarni poročevalec Izve, da vlada izida današnjega glasovanja ne smatra za nezaupnico, in bo zato nadaljevala proračunsko razpravo. ZNIŽANA CARINA NA ANGLEŠKEM, London, 1. julija. (Izv.) Spodnja zbornica je ukinila carine, ki jih je bil uvedel Mac Kenna, NOVA VLADA V KAPLANDU. Pretoria, 1. julija. (Izv.) Nova vlada! za Južno Afriko je sestavljena. Predsednik nove vlade je Herzog. ZA NEMČIJO. Pariz, 1. julija. (Izv.) Na kongresu društev za Društvo narodov v Lyonu so sprejeli resolucijo, naj se Nemčija sprejme v Društvo narodov. Dalje je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj Društvo narodov samo izdela načrt za razorožitev. 1. julija 1924. ZAGREBŠKA BOKZA. Na deviznem trgu je bilo ob pričetkfl borze vse čvrste. Tekom borze so pa vsi tečaji znatno popustili, tako da je borza zaključila z znatno slabejšo tendenco. Po borzi pa so tečaji postali zopet čvrstejši. — Na efektnem trgu je bila Slavonija čvrsta, vse drugo pa brez povpraševanja. Devize in Talnte. (V oklepaju tečaji z dne 30. junija.) Dunaj 0.12—0.122 (0.1218—0.1238), Ita^ lija 3.6675—3.6075 (3.7360—3.7660), London 367.75—370.75 (375.20-378.20), Newvork 84.85 do 85.85 (86.36—87.36), Pariz 4.50—4.55 (4.575—4.625), Praga 2.515—2.555 (2.555 da 2.585, Curih 15.16—15.26 (15.425—15.505), efektivni dolarji 83.75—84.75 (85.375 do 86.375). Vrednostni papirji. Hrvatska Eskomptna banka, Zagret), 12-t do 124.75; Hrvatska sveopča kreditna banka, Zagreb, 125—127; Jugoslovenska banka, Zagreb, 116; Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana, 215; Prva hrvatska štedioniea, Zagreb, 920; Slavenska banka, Zagreb, 110; Srpski) banka, Zagreb, 138—140; Dionieko društvo za eksploataciju drva, Zagreb, 120; Hrv. slav. d. d. za ind. sečera, Zagreb, 1060—1080; Narodna šumska industrija, Zagreb, 82—90; Na-šica 95; Slavonija 93—95; Združene papirnice, Vevče, 150 (ponudba). DUNAJSKA BORZA. Dunaj, 1. julija. (Izv.) Efekti: Živ-" nostenska banka 433.000, Alpine 817.000, Gr nitz 395.000, Kranjska industrijs*. jt druži 130.000, Hrvatska eskomptna banka 415.00' Leykain 14S.000, Jugoslovanska banka lOo.OOi, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 89.000, Avstrijske tvornice za dušik 225.000, Guttman 800.00U. Mundus 780.000, Slavex 195.000, Slavonija 75.000. — Devize: Belgrad 816—820, Budimpešta 0.8250—0.8850, Kodanj 10980 <£o 11020, London 306500—307500, Milan 3054 do 3066, Nevvyork 70935—71185, Pariz 3717 do 3733, Varšava 13550—13650. — Valute : dolarji 70460—70860, angleški funt 304700 do 306300, francoski frank 3685—3715, lira '3065 do 3085, dinar 817—823, češkoslovaška krotf.i 2072—2088. - x PRAŠKA BORZA. Prana. 1. juliju, (l/v.) Devize; Lir* 147, Zagreb 39.37, Pariz 179.25. Londo 117.30, Nevvvork 34* r, Stran 2. SLOVENEC, dne 2. julija 1924. šiev. 148, Praosnova MussoSimjgveria ministrstva. Rim, 1. julija. Kralj je sprejel derai-Ssije ministrov Gentiieju, Carnazze in Cor-bina ter je imenoval na Mussolinijev predlog: liberalnega poslanca kneza Lanza di Scalea za kolonialnega ministra; liberalnega senatorja dr. Aleksandra Gazati za naučnega ministra; liberalnega poslanca Gina Sarrochija za ministra javnih del in nacionalnega katoličana senatorja inž. Cezarja Navo za ministra narodnega gospodarstva. Na svojih mestih so ostali; notranji minister Federzoni, finančni minister De Štefani, minister za pravosodje Oviglio, minister z vojno Di Giorgio in minister za mornarico Thaon di Revel. V preosnova-nem ministrstvu pripadajo fašizmu poleg Mussolinija vsi prejšnji ministri. Novi ministri so danes v kraljeve roke položili prisego. V preosnovnnem ministrstvu opozicija tii zastopana, kar je ob sebi uinljivo. Nacionalnega katolika Navo ni zamenjati z ljudsko stranko. Nacionalno-katoliška skupina je o najostrejšem nasprotju s popc-lari, od katerih se jc odcepila ravno vsled fašizma, katerega sama brezpogojno podpira, dočim ga popolari odklanjajo. Strašen ciklon v Ameriki. NAD 300 OSEB UBITTH. - VEČ MEST PORUŠENIH. Nowyork, 1. julija. Preteklo nedeljo je po Severni Ameriki divjal strašen vihar, ki je poleg ogromne materialne škode za- j hteval veliko število Človeških žrtev. Me- j sta Lorraine, Samptum in Peoria so skoro popolnoma porušena. Po dosedanjih poro- | čilih je nad 500 ljudi ubitih, par tisoč pa j več ali manj ranjenih. Materialno škodo ! cenijo na več milijonov dolarjev. Na jezeru Erie se je potopil parnik, na katorem je bilo mnogo potnikov. NEVIHTA V NEMČIJI. Berlin, 1. julija. (Izv.) V okolici mesta Reichenbach je divjala huda nevihta, ki je napravila ogromno škodo. Poljski pridelki so uničeni. DEMOKRATSKI KANDIDAT ZA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA. Newyark, i. julija. (Izv.) Demokratski kongres je postavil za predsedniškega kandidata Mac Adoo-ja s 529 glasovi. m V( Dovje: SLS G5 glasov (5 odbornikov), 1 Kmetslto delavska obrtna zveza 110 glasov (8 odbornikov), Gospodarska stranka 49 glasov (4 odbornike). — Merodajne so lokalne gospodarske razmere (vodovod). Tovarniški in drugi delavci so skupaj vo lili. Lancovo: T. Sporazumna gospodarska lista 68 (7), II. SLS 29 (2). Naših 6, na- j sprotni 3 odborniki. Ribno: Kmetsko-delavska zveza Boh. Bela 95 (5); Gospodarska stranka Ribno 131 (8); Gospodarska stranica Selo 62 (4). ! Rateče: Kompromisna lista med SLS in SKS. Kamna gorica: SLS 45 (4); Gospodarska stranka 40 (3). Trzin: Zedinjena lista (SLS) 84 (7): SKS 15 (1); SLS 18 (1). Adiešifi: SLS 33 (2); Gospodarska Stranka 62 (5); Narodna radikalna stranka 27 (2). Zanimivo je, da so štirje odborniki pravoslavni iz Bojancev. Ginliiv jujroslovenski patriotizem. Do solz so bili včeraj ginjeni ljudje, ko so v « Jutru* 1. julija brali sledečo notico: — Enako do solz so bili ginjeni jLj'ibljančani od 1914 do 1918 leto za letom so v ^Slovenskem narodu> ob koncu /fol,irega leta na taisti I. mestni deški šoli l.ali, kako so g. ravnatelj Jakob Dimnik navdušeno proslavljali Franca Jožefa ,Kari'a in Cito, kako so mladino pozivali na žrtve za ljubo Avstrijo in vse to sami z t); . rim mladostnim ognjem popisovali ' šolskih izvestjih. liiajjor iugoslovenskl ' mladini, ki ima take «državotvorce» za svoje narodne vzgojitelje! Samospoznanje. »Slovenski narod« piše: >Slovenec« se čudi, kako smo mogli indirektno priznati, da tudi slovenska demokracija v primeri z drugimi žrvarai ni mnogo doprinesla za zmago jugoslovenske misli. Toda temu dejstvu, ki ga ni mogoče ovreči, se lahko čudi samo moralna pokvarjenost, kakršno vidimo pri klerikalcih. Če smo količkaj objektivni, moramo priznati v predmetnem slučaju nastopno dejansko stanje: Slovenci in Hrvati smo bili za velike zgodovinske dogodke malo pripravljeni. Prišli so nepričakovano, presenetili so nas in prehiteli tisto skrito delo za osvobejenje Jugoslovenov, ki je delalo šele prve korake med našo napredno omladino. Zato so ni čuditi, da smo ostali z malimi izjemami pasivni, ko se ie na bojnih poljanah polagal temelj današnje Jugoslavije.« To je po dolgih letih prvič, da je »Narod« povedal o sebi in svojih privržencih resnico, da so ostali z malimi izjemami pasivni, ko se je osvobojal naš narod. Čemu pa se »Narod« potem vedno šopiri in kriči, da so >narodni na-prednjakk toliko storili za jugoslovansko misel ter vce druge zmerja z »avstrijakan-ti«? Sicer pa tudi to ni res, da je jugoslovanska misel »delala šele prve korake med napredno mladino«. Neizkvarjena jugoslovanska misel si je utirala pot med katoliško narodno mladino tistih let. Dokaz temu je med drugim »Zora« 1. 1914, ki je napisala tak pogumen članek zoper avstrijsko tiranijo, da je bila zaplenjena, dooim so vsi napredni listi strahopetno molčali ali pa vihteli pred avstrijsko vlado kadilnice. Tudi celovški »Mir« in mariborska »Straža« sta kljub cenzuri pogumno biča1 ti despolizem avstrijskega režima, dočim je »Narod« denunciral »Zoro« in vse katpli-ško narodno diiastvo državnemu pravdni-ku. In dočim so liberalno korifeje klečeplazile pred avstrijskimi mogotci, je dr. Krek s svojimi tovariši pripravil slovenski narod za osvobojenje, liberalni veljaki pa so se plaho prikazali v zadnjem trenotku, ko že ni bilo več nobene nevarnosti in so naslonili na SLS ter se ped njeno zaščito in pod zaščito slovenskega katoliškega ljudstva pridružili deklaraciji za samostojnost Slovemev, Hrvatov in Srbov. Danes so seveda liberalci prvi narodni junaki, ko nič ne slane! Kje ste so pa skrivali takrat, ko je izr,ovc\t iii^r«! )yn.>iva in delo za rt j zahtevalo osebnih iriov, vi junaki? Kkco plazili s!e p.ed zlatimi nvstr.i^k-mi porami in moledovali za zlato in srebrne krivico in medalje! iKn.i jpigo «••?•' :Ted«? V v.r.c: nji vilki «Slf.v. naroda« stoji dobesedno zapisano takc-le: »Danes se bo vsa Slovenija zopet lahko pošteno krohcfali, ko prebere naš uved •;!:.« Mi pristavljamo: Ne le danes, ampak vsak dan! Do! ro p-\ je, da se je danes < Narod« te^a zavedel. Morda bo jutri bolj pameten, če je to pri njem še mogoče. V čem se loči «JugosIoven« cd avstri-jakanta? To bi vedel povedati nek gospod, ki je demokrat, danes visok jugoslovanski aktivni dostojanstveivk in spada med državotvorne stebre Slovenije in o katerem beremo v c. in kr. almanahu zaslužnih uradnikov za Avstrijo leta 1918: GroBkomtur des Franz-Joseisordens... Liberalni patriotizem je kakor SfcljCS J danes oblečeš eno, jutri drugo. Leta 1914 pri •Flottenvereinu«, danes pri «Jadranski Straži«, samo uniforma je druga. Danes za Vidovdan «povorka« po Ljubljani z rdeče-belomodrimi lampijončki, ob nastopu cesarja Karla med vojno pa s črnorumenimi. »Honoraciori« isti takrat kakor danes. »Slovenec« j?, našel bilko! »Narod-< pravi tako: « Današnji Slovenec je zapisal na naš naslov: »Zdaj smo tam, kjer smo («Naiod«) hoteli imeti.« Sedaj vprašamo: Ali je »Narcd« skoro dnevno napadal ljubljanskega škofa, ker je blagoslavljal vojake, ali ga ni? Da ali ne? Vas javnost ve, da ga je. Zakaj ga je napadal? Ali je «Narod* 3ele danes zvedel za »posledice pritiska oborožene sile«? Ali za ta pritisk ni vedel že prej? ^Slovenec« je neizrečeno vesel, da je našel bilko, s pomočjo katere bi rad obdržal svojo gardo na plitvem nivoju moralne propalosti. Napadali smo tisto katoliško duhovščino, ki je iz notranjega prepričanja in iz lastnega nagiba (podčrtava »Narod«, op. ur.) 3 simbolom krščanstva blagoslavljala orožje zoper brata, pa danes tega noče priznati,« — Ata, ata, ali res ne veste kaj delate? Poglejte no, kaj ste pisali v lastni številki dne 1. julija 1. 1924. Tam -sie zapisali v uvodniku: «Ne raz umemo torej začudenja, ki ga fingirajo klerikalci nad izsiljeno pisavo proti sarajevskemu atentatu, ki nima nič opraviti z notranjim prepričanjem slovenske napredne javnosti.« Kar je v zadnjem stavku podčrtanega, to ste podčrtali vi sami! Sedaj bi vas pa samo nekaj vprašali: Kje pa ste se vi naučili tiste anatomije, ki vam omogoča gledati človeške misli? Namreč objektivno gledati! Za sebe pravile, da vaša pisava «ni imela nič opraviti z notranjim prepričanjem slovenske na- predne javnosti. Prav! Mi vam to verjamemo na pošteno besedo. Če je vaša trditev objektivno resnična ali ne, to je druga zadeva, ampak mi vam to kakor rečeno verjamemo. Sedaj pa nam povejte: Odkod pa vi veste, da je vso to, kar je moral pisati «Slovenec« tako kot ste pisali v i s a m i, in da jc vse to, kar so morali delati razni funkcionarji pod «p>ritiskom oborožene sile«, odgovarjalo notranjemu prepričanju? Odkod pa imate vi to čudežno znanost in ta sijajni vpogled v skrivnosti človeške dušev-nosti, za katerega vas morajo vse svetovne univerze naravnost zavidati? Če pa tega vpoglsda nimate in vendar trdite, da je n. pr. dr. Tavčar govoril proti svojemu notranjemu prepričanju, kdo drugi pa p o svojem notranjem prepričanju, potem ne smete zameriti, da imajo Nemci za take ljudi posebno besedo, ki jo najdete v vseh slovarjih pod začetnico «L«, Kaj je vse to? »Narod« piše: «Opeto-vano smo že pribili, da je poglavje o zaslugah za Jugoslavijo za nas Slovence in Hrvate ne glede na politično prepričanje sila kočljivo ... »Slovenec« se čudi, kako smo mogli indirektno (!) priznati, da tudi slovenska demokracija (— ki je nikjer ni — op. ur.) v primeri z drugimi žrtvami ni mnogo doprinesla za zmago jugoslovenske misli.« — Sasvim tačno! Za ustanovitev kraljevine SHS je največ žrtvovala — Amerika! Če ne bi bilo dolarjev, ki jih Amerika še danes tirja od Evrope, in če ne bi bilo 2 milijonov ameriških vojakov v Franciji — kje bi bila antanta in kje kraljevina SHS! Zmago antante in s to zmago vred tudi ustanovitev kraljevine SHS je omogočil ameriški dolar in nihče drugi. Ameriški kapitalisti so posodili Franciji in Angliji ogromne svotc. Ko pa so videli, da so dolarske milijarde v nevarnosti in da preti njihovim dolžnikom inso!venca, so ameriški dobri računarji rekli: Če jih pusiimo, da padejo, so padle tudi naše milijarde. Če pa jim pridemo na pomoč, bomo rešili vsaj svoj denar! Tako delajo vse velike banke s podjetji, katerim preti insolvenca. Velike banke taka podjetja ne puste v konkurz, ampak jih «sanirajo«. Tako so tudi ameriški bankirji <'SrMv'rnli« antanto. To je bila navadna fi-r- nčna operacija, ki jo je razumel l">rd Grcy, ki je dejal 1. 1914., «da je vojska gšeft kot vsak drugi«, slovenski demokraciji — ki jo r ili nimamo — se pa o takih :.tva ' in danes ni'.i r.e sanja. * • p< oia ii patriotičnih hujskanj kle- < skalnih politikov je padlo na tisoče slo-i v r.kih invalidov- vojakov, ; pravi < ' aro,!«. — Mi bomo tako prijazni, da i, ,u-,o javnosti postregli še z nekaterimi «ramo učnimi hujskarijami« »Slovenskega n a r o da« iz vojne dobe. »Narodove« «patriotične hujskarije« so bile seveda napisane vse od prve do zadnje «pod pritiskom oborožene sile«, »Slovenčeve« «hujskarije« pa popolnoma prostovoljno, iz dna duše in iz dna srca in bogve iz kakšnega dna še! Ata, ata, nikar v galop na stara leta! Popeljni so boljši! Pa jo dajmo po živalsko! «Narod« pravi, da se klerikalci trkajo na junaška kurja prsa, kadar govore o zaslugah za Jugoslavijo, — Ata pa na gosje možgane. «Dumm v/ie die Gans«, pravijo Nemci. v Dvajset let pozneje. Francoski romanopisec Aleksander Dumas je napisal sloviti roman «Trije mušketirji«. Ko pa je podjetni mož videl, da ta roman ljudje zelo radi bero, je napisal še enega z naslovom »Dvajset let pozneje«. In ko je videl, da ljudje tudi tega radi bero, je napisal če enega »Še deset let pozneje«. Tako kakor gospod Dumas dela približno tudi «Slovenski narod«. Samo s io razliko seveda, da «Slovenski narod« prihaja s svojimi udarci vedno «Dvajset let pozneje« in «Še deset lat pozneje«, Včeraj pa je prišel s svojim uvodnikom kar za «Slo let pozneje«. Citirati je začel namreč mož nesrečni na svoja stara leta kot odgovor na otroke svoje lastne krvi iz 1. 1914. članke iz »Slovenca« iz 1. 1914. Pripetila pa se mu je pri tej retour-vožnji mala nezgoda, ki jo starim ljudem ni zameriti, da je popolnoma pozabil na vse, kar je pisal pred dvemi dnevi o «poslcdicah pritiska oborožene sile«, «da ga je siliia k temu avstrijska tiranija«, »da je bila Avstrija tako močna, da bi z lahkoto in brezobzirno zatrla vsak upor«, «da je splošna mednarodna situacija izključevala vsako možnost ali celo uspeh večjega revolucionarnega pokrela v centralnih državah« itd. Vse to jc napisal «Narod« točno pred dvema dnevoma, namreč dne 30. junija (datirano za 1. jul.) Pa je kar naenkrat na vse to pozabil. Kar pa končno ni nič čudnega. Stara lela, stara leta! »Kaiserliche Holieit, wir verden alt und dumm,« je rekel baje rajnki feldcajgmojster baron Kuhn rajnkemu kronprincu Rudolfu. »Narodu« tega ni rekel, ker je bil takrat «Narod« še mladeniško svež in čil, še čilejši kot krasno poletno »Jutro«. Sodi>i!.- kot agitator. V Radovljici imamo sodnika dr. Prešerna, ki je bil v zadnjem vollvnem boju za občinsko volitve dneve je pete brusil, in na dan volitev je bil tudi cel dan na nogah, dopoldan v Radovljici, popoldne pa v Begunjah. Blestel jo tudi na demokratski listi v Radovljici in je tudi izvoljen. Mi seveda zagovarjamo enako pravico za vse državljane. Pri zadnjih občinskih volitvah, ko je šlo tudi za nejedeesarske sodnike, se je zdelo eksponentu pravosodnega ministra v Liubliani potrebno, da je prepovedal sodnikom vsako poseganje sodniškega stanu v politično borbo. Izvoljeni odborniki-sodniki so morali radi te naredbe odložiti svoje mandate in tudi druge nepolitične funkcije. Ali veljajo danes druge naredbe? Če veljajo, naj gospodje povedo, da bodo veljale za vse. Sodno osobje na jcdcesarski listi. Na liberalni listi v Trebnjem (.o se svetila imena skoraj vseh uslužbencev sodišča V Trebnjem od sodnega svetnika dr. Cvetka do zadnjega sluge. G. svetnik kot strasten liberalec je z obema rokama podpiral je-deesarsko listo, za njim so seveda morali radi ali neradi podpirali tudi njegovi pod-ložniki. Kakor se -'idi, za Trebnje ne velia jo ukazi predstojnikov ali je pa morda g. Cvetko, sodnik v Trebnjem, dobil posebno dispenzo iz Ljubljane. Ali pa morda jede^ esarsko pripadništvo samonasebi daje dii speuzo od naredb predpostavljenih uradov. V sedanjih nezrelih časih je morda tudi to mogoče. Cvetje z vrta slovenske «Orjnne». «Jaz bi rad nad slovensko ljudstvo šel z bombami!» «Nad naše slovensko ljudstvo se mora iti samo z bombami!* Izjava slovenskega akademika demokrata «Orjuna-ša». «Slovens'co kmetsko ljudstvo misli danes protidržavno, ker je jnahujskano in se mu predobro godi. Danes je treba iti med naše ljudstvo, zavihteti bič, da se našemu kmetu upogne hrbet, pa bo klonil in sprejel našo idejo b Izjava slovenskega in-teligenta ^.Orjunaša>. Kraj, datum, ime in priče na razpolago. DOLENJSKE ATENE. S plesom račui vsako delo* da bo dober tek imelo; s plesom delo dokonča), imaš tu že sladek raj Malo poročilce, g. urednik, iz dolenjskih Aten, če ga no boste zaplenili, aH če ne boste z njim vred sami zaplenjeni. Najprvo Vam naznanjam, da je Apolon dnfinitivno prestavljen s Parnasa na Trško goro nad Novim mestom. Ni mi znano, ali je sam kompetiral ali je prestavljen kazenskim polom, dejstvo je, da jg tu s celotnim spremstvom deveterih Muz, in zato pri nss cveto vse njihove umetnosti; glasba, p!cs in pesništvo. Seveda našim razmeram so se morale prilagoditi. Pečejo tud> kekse, prepečence, torte in druge kuhinjske umetnine. Za nadure so posebej plačane. Ob prireditvah ne mešajo vina z vodo, kakor doma na Grškem, ker naši trškogorski gorniki trdijo, seveda v šali, da to že sami naredijo z ozirom na opasno se razvijajoče proti-alkoholno gibanje sv. vojske in mladih juna-> kov. Reklamni del za vsako umetniško prireditev je prevzela Terpsihora, božiča plesa; brez njene umetnosti ni ne koncertov, ne tragedije, ne komedije. Naši meščani jo tudi krepko podpirajo v njenem prizadevanju in bojkotirajo vsako prireditev, kjer nje ni zraven. Šolsko leto na gimnaziji smo završili z dramatično prireditvijo in seveda s plesom. Okrog 60 dijakov je vprizorilo igro Gorazd, delo prof. Modrijana. Boj med krščanskimi in poganskimi Slovenci. Kar nas je močnejši!1) živcev, smo občudovali krepka stegna napol nagih dijakov. Vidi se, da ima moderna vzgoja lepe uspehe. Najvažnejši predmet je namreč, zdaj, kakor čujemo, telovadba. Tisti, ki so še iz stare šole, so sc pa pfi nekaterih prizo-j rih nekoliko nervozno premaknili. So bodo žd privadili. Dijaki so igrali prav slabo. Neka-i teri so se izrazili, da igrajo samo iz strahd pred g. profesorjem Dijak je prav primereij objekt za • vse. Če lioče rešiti Sckol svoj rc^ nome, napravi tekme naraščajnikov tik pred koncem šolskega leta, ker sicer ne bi im<^l kaj pokazati itd. Po igri je bil ples do tretja ure zjutraj. Kaj odloki višjega šolskega sveta', Bog je visoko, car daleko! Ljudje pa pravijo) Kaj bo, če sc stvar kako ne preongavi? Medf gosti pri rpizah pa so se naenkrat pojavili neki tuji O-jttnci, ki so zahtevali od go3*oy po 10 Din za trnovski odsek, če smo prav razumeli. CKLJE-OKOLICA IMA ŽUPANA SLS. Volitev župana in občinskih svetovalcev za občino se je vršila v nedeljo 29. t. m. Pri ožji volitvi med kand. SLS g. Glinškom in kand. gcapod. stranke gosp, Kukovccm je zmagal g. Glinšek iz Spodnje Hudiaije z večino 7 glasov. Soc. demo-kratje so se volitev vzdržali. Pri volitvi šest obč. svetovalcev se je postavil obč. klub SLS na pošteno stališče, da naj dohe vse skupine obč. svetovalce po proporcu. Soc. demokratje so izjavili, da ne volijo in ne sprejmejo obč. svetovalcev. Z ozirom na to, so se določili SIS One pod. franki 2 in nepolitični obč, stranki 1 mandat. Nepolitična stranka je svo-joga kandidata prijavila klubu SLS kot večini. Gosp. stranka na je nastopila s svojo li-Z ozirom na nastali položaj je bil klul naistrastnejši iedeesarski acitator. Cele SLS mnenja, da naj si Gosip. stranka tovoh eno svoja kandidata po svoji volji. Oddanih bilo pri prvem glasovanju za tri kandidate /S in enega NOS 16 glasov, za listi G. S. pa glasov. Ker ni nobena lista dosegla absolutne večine glasov, je novi župan odredil drago volitev, pri kateri pa je Gor,p. stranka oddala prazne glasovnice. Na to je nastal spor, katerega je skušal klub SLS z ojirom na interese občine izravnati v obliki kompromisa. Zastopnik Gosp. stranke g. Kukovec je to odklonil in izjavil, da Gosp. stranka noče nobenega svetovalca in nalaga odgovornost za delo v obč. svetu SLS. Klub SLS je nato izjavil, da se te odgovornosti ne boji sprejeti, kajti če ima SLS v rokah večino občin v Slovenija, bo znala upravljati in pošteno voditi tudi občino «Celje-okolica». Predsednik je na to sejo zaključil ter odredil novo volitev šestih občinskih svetovalcev na nedeljo 6. t. m. ob pol 9. uri. Celje. Nekdo se je tukaj po volitvi' župana ta občino »Celje okolica«, pri kateri je zmagal kandidat SLS, izrazil, da se je SLS zvezala z NemcL To seveda ni res. K temu bi pa pripomnili samo to, da ima pravico do sodelovanja v občinskem odboru vsaka stranka, torej tudi ona, ki se imenuje »Nepolitična občinska stranka«, ravno tako kot tista, ki se je ogrnila s plaščem »Gospodarske stranke«, ki pa je vabila pred volitvami na svojo listo ljudi, ki so sedaj izvoljeni na listi Nepolitične obč. stranke. Dokazi na razpolago! Da pa ni med SLS in Nepolitično obč. stranko nobenega pakta, pa lahko dokaže načelnik obč kluba SLS in pričajo vsi odborniki. Če je pa nepolitični klub volil za župana kandidata SLS, mu pa nihče po nobenem zakonu ne. more tega prepovedati ali zabraniti. Javnosti pa lahko povemo še nekaj drugega zelo zanimivega, toda zaenkrat naj zadostuje samo to. Celje. Bodočnost bo pokazala, koliko občinskih odbornikov izvoljenih na listah gospodarskih stranic, katere proglaša režimsko časopisje za demokrate, — je res demokratov. — Ko je pri neki debati ob priliki volitev župana za občino ' Celje okolica« imenoval odbornik SLS gospodarsko strani io - demokratsko«, jih je več (odbornikov gospodarske stranke) takoj ogorčeno protestiralo, češ: mi nismo demokrati! — Mi verno, da se danes vsak poštenjak sramuje biti »demokrat« Zerjavove sorte. Zato priporočamo podobno revizijo povsod, da bo rezultat občinskih volitev v Sloveniji popoln. Semič. Z ozirom na dopis v »Jutru« z dne 24. jim. 1924, št. 148 pod zaglavjem »Semič«, tikajoč se vinskega vzorčnega sejma v Semiču, prirejenega dne 13. marca t. 1. se je po naročilu podpisanega odbora vposlal uredništvu imenovanega lista sledeči popravek: »1. Ni res, da ni znano, kak rezultat je bil dosežen, res pa je, da je rezultat znan iz objav v časopisju. 2. Ravno tako ni res, da se je za to prireditev prvi zavzel okrajni ekonom, marveč je znano, da se je že mesec dni prej Kmetijska podružnica Semič za to prireditev zavzemala. 3. Neresnično je, da je vodil pozneje vso akcijo kaplan Franc Krasna s svojim političnim štabom in da je prejel v to svrho državno podporo v znesku 5000.— Din, marveč je resnica, da je rodila vso akcijo Kmetijska podružnica Semič v sporazumu s podružnicama Kot in Streklja-vec in da je načelstvo te podružnice prejelo to državno podporo. 4. Tudi je neresnično, da je vstopnina prodajalcev in interesentov znašala okroglo 3000.— Din, marveč je znašala le 2225 Din. Tudi ni res, da bi bili režijski stroški znašali 6250 Din, nego je resnica, da so znašali 2450 Din, 5. Končno ni res, da se opravičeno vzbuja sum, da tu ne more biti vse v redu in da se o državni podpori kot javnem premoženju ni položil javen in točen račun, marveč je resnica, da je bil točen račun predložen občnemu zboru semiške Kmetijske podružnice.« — K popravku še pristavljamo: Občni zbor podružnice »Kmetijske družbe« Semič se je vršil dne 18. 4. 1.1. Državna podpora je bila zaprošena in podeljena za kritje stroškov vinskega vzorčnega sejma. Preostanek je vložen v semiški hranilnici in posojilnici. Na pripombo v tem dopisu, da je bil semiški vinski sejem prirejen natančno po navodilih odličnega strokovnjaka višjega kletarskega nadzornika g. Fr. Gombač-a, da se je o celi prireditvi in ureditvi zelo pohvalno izrazil odposlanec ministrstva za kmetijstvo in vode g. inšpektor Nikola Petrovič, nadalje, da je bil ta sejem po splošnem priznanju naravnost vzorno razglašen in mnogo bolje obiskan kakor metliški. Tudi se je na njem kljub skoro popolni stagnaciji vinske kupčije prodalo okoli 300 hI vina. Poživljamo pisca lega dopisa, naj nikar več ne vleče časopisja in javnosti s takimi neinlormiranimi in neslanimi dopisi, iz katerih odseva gola nevoščljivost. Zdi se nam, da dopisnik ni daleč od za časa sejnih že re-duciranega okrajnega ekonoma g. Ivana Kon-da, na katerega sodelovanje se ni reflektiralo. — Pripravljalni odbor vinskega vzorčnega sejma v Semiču. Semič, črešnjevec in Vinji vrh. Poživljamo vse pristaše «Slovenske ljudske stranko občinah Semič, Crešnjevec in Vinji vrh, da glasujejo pri predstoječih občinskih volitvah samo za sledeče liste: I. Semič: lista «Slo-venske ljudske stranke 1. skrinjica; lista ■tVolivci podobčin Strekljevec in Pribišje>, 5. skrinjica. II. Vinji vrh: lista «Sloven-i&a ljudska siiranka>, 3. skrinjica; lista j znani način pritiskal na volivce. Najhuši pritisk in teror so izvajali nad uradništvom. Na javnem shodu so grozili, češ da bodo vsakega uradnika, ki bi si še drznil imeti svoje mnenje poslali v Macedonijo. Da sta denar in pijač« igrala največjo vlogo, tega ni treba še posebej omenjati, ker stavijo liberalci ves svoj up ravno v pijačo in denar. Naši volivci so so sijajno držali. Kakor smo računali, tako je tudi bilo: nad 90 glasov naših in s tem večina občinskega odbora. Gorje pri Bledu. Na praznik sv. Petra in Pavla so se pri na o vršile občinske volitve, ka- tere so končale z veličastno zmago SLS, katera si je sedaj priborila v občini absolutno veČino kljub velikanski agitaciji vseh nasprotnikov. SLS ni razvijala nobene agitacije in baš radi tega tudi udeležba volivcev SLS ni bila polno-številna; in če je kljub temu dobila SLS tako ogromno večino, je to le za naš gospodarsko-politični položaj najboljši dokaz, komu sploh naše ljudstvo zaupa. To zaupanje se je pri naših občanih tem bolj utrdilo, ko so zlasti zadnji čas pred volitvami nasprotniki napadali našo stranko v »Jutru« s popolnoma neosnovani-rni trditvami, s katerimi so marsikomu med svojci odprli oči, da je znal razsoditi, kje je poštenost in pravičnost s katero je SLS, kakor že rečeno, dosegla pri občinskih volitvah skoraj neverjeten uspeh tudi v Gorjah. Naši občani so in ostanejo v taboru SLS, ki je res edina za naš narod koristna stranka. To naj si zapomni zlasti ona peščica preostankov sedanje samostojne kmečke stranke, katera je hotela sedaj naše volivce zbegati s svojo Gospodarsko listo, kateri so pa volivci, kakor se tudi spodobi, pokazali figo. Št. Jurij pri Grosupljem. Dee 21. junija smo imeli volitve za župana in občinske svetovalce. Soglasno je bil izvoljen zopet dosedn-nji župan g. Josip P e r m e iz Ponove vasi št. 27. Ta dan je poteklo ravno 15 let odkar je bil prvič izvoljen za župana ter je ostal nepretrgoma celih 15 let. Storil je veliko koristnega za tukajšnje občane. Županu častitamo k 15 letnemu jubileju ter mu kličemo: Bog ga živi še mnogo let! Laško. Dopisniku »Jutra« z dne 28. 6. 1924, kjer se hvali, da so klerikalci v Laškem pri obč volitvah popolnoma osramočeni, odgovarjamo sledeče: Gg. demokrati, dosedaj ste imeli 12 obč. odbornikov, a sedaj pa jih imate 10. Po našem ste nazadovali, a po vašem napredovali. Kdo se je pa najgrše in naravnost nedopustne agitacije posluževal kakor ravno vi? Z lepaki ste hodili okrog, na katerih je bila otročja prošnja: Naju in raso stranko volite. Grozili ste raznim strankam, aa jih boste iz stanovanja vrgli. Enega ste zaprli v stanovanju, da ni mogel na volišče, druge ste pa s starimi hlačami in čevlji podkupili. Z. roko ste bolnika v postelji dvignili, med potjo njegovo prepričanje pregovorili in dovedli na volišče. Sram bi moralo biti poštenega demokrata, posluževati se take agitacije. Dopisniku »Domovine«, kjer blati srez. poglavarstvo v Laškem, ker je razveljavilo napredno listo v občini Marija Gradec, in žuga, da so demokrati vložili priziv, kar so tudi že storili, na ljubo javnosti odgovarjamo to: Pod tek. št. 8. med namestniki J. Z. ni kandidat vešč pisanju in se podpisat e!j. njegov ni j podpisal. Pod tek. št. 7. med odborniki J. K. ni vešč kandidat pisanju, zakaj se podpisatelj ni podpisal? Brez privoljenja pa ste podpisali pisave nevešča kandidata: pod t. št. 21. V. A. odbornik, in t. št. 9. P. V. namestnik. Gornjigrad. Dne 3. avgusta se bo vršila pri nas velika pevska sla vnosi Zastopanih bo 7 pevskih zborov s približno do 120 pevcev. Slavnost, koje spored še objavimo, se bo vršila v veliki graščinski dvorani. Prijatelji lepe pesmi uljudno vabljeni. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. V nedeljo, dne 22. junija smo imeli pri Sv. Križu pri Rog. Slatini vesel dan. Nad 60 otrok je bilo pri prvem sv. obhajilu, katerim so pripravili dober zajutrelc. Darovali so zato potrebne stvari, kakor kruh, kavo, mleko in druge reči: gospa Ogrizek (Colska), g. Ivan Narat, trgovec, in g. Berner, katerim se tem potom izreka najsrčnejša zahvala in najlepši Bog plačaj, posebno blagi gospe Ogrizek, ki je sama vodila postrežbo našim otrokom. — Perkovič, načelnik kr. š. sveta. — Dr. Ko rosec v avdienci pri kralju. Včeraj dne 1. julija je bil na Bledu sprejet v avdi-enci pri kralju načelnik Jug. kluba dr. K o r o -š e c. — f Župnik Franc Sturm. V ponedeljek 30. junija je umrl po dolgi in mučni bolezni v Kandiji pri Novem mestu Franc Sturm, župnik v Grčaricali pri Ribnici, star 54 let. Pokojni je bil rojen v Stari cerkvi pri Kočevju dne 7. aprila 1870 in bil v mašnika posvečen 25. julija 1895. leta. Služboval je kot kaplan v Podzemlju, Suhorju in Kočevski Reki in bil od leta 1901 dalje 7 let administrator in župnik v Poljanah pri Toplicah. Od leta 1908 je služboval 16 let kot župnik v Grčaricali. Pogreb bo danes ob 4. popoldne na šmi-helsko pokopališče. N. v m. p.! —Smrtna kosa. Na Vrhnikj je umrla včeraj dopoldne gospa Frančiška Opeka, mati g. dr. Mihaela Opeke, stolnega kanonika v Ljubljani, in g. Ivana Opeke, župnika v šmartnem v Tuhinju. Njena smrt je vzbudila splošno iskreno sočutje ne samo na Vrhniki, kjer so blagopokojtio gospo vsi poznali kot čednostno, značajno gospodinjo, ampak tudi povsod, kjer delujeta njuna sinova, v Šmtutnem v Tuhinju, kjer pastiruje sin Ivan, in v našem stolnem mestu, kjer hodijo množice izbranega občinstva poslušat pridigarja v stolnici dr. Mihaela Opeko, kakor tudi povsod po Sloveniji, kjer so prebirajo njegovi pretresljivi govori. Blagi pokojni materi Dodeli Vsemnpnčni nfhpžIH ra i lri ct.1 io r"»ii o--- —----— ""JI JV "J" sin v zadnjem svojem govoru v stolni cerkvi tako čudovito krasno popisal, sinovom in vsem sorodnikom pa izrekamo iskreno soza-lie. — Poereb bo v četrtek ob 9 dopoldne. — V Skoplju umrl. Z Leskovca nad Višnjo, goro nam pišejo: Meseca januarja t. 1. je odšel v vojaško službo Egidij Jevnikar z Vrha št. 7. Pri odhodu je bil popolnoma zdrav. Odšel je v Skoplje k mitralješki Četi. Čez mesec dni je že pisal iz Macedonije svojim starišem, da je bolan. Lepo je prosil očeta, naj napravi prošnjo na vojaško komando, da bi prišel služit v Slovenijo. Pisal je, če ostane tam doli, da bo gotovo umrl. Oče, ves v skrbeh za svojega pridnega in dobrega fanta, je po županstv u takoj vložil prošnjo, priložil kolek, toda komanda celjskega vojnega okrožja mu je dne 2. junija 1924 br, 13.587 preko obč. urada odgovorila, da prošnji iz službenih ozirov ni mogoče ugoditi, češ da navedeni razlogi niso dovolj upravičeni. Oče je namreč med razlogi navedel, da je fant bolan in da bo umrl, ker mu ne prija podnebje. Ta razlog ni bil dovolj upravičen in komanda ga ni upoštevala. Toda kmalu za tem je prišla vest, da je ubogi fant Egidij Jevnikar umrl v Skoplju. Lahko si mislimo, kako je to zadelo uboge starišo. To poročamo zato, da se vidi, ka-potrebno bi bilo, ko bi se prošnje štarišev malo bolj upoštevale in kako krvavo potrebno bi bilo, da bi naši fantje služili doma, kjer so vajeni podnebja. — G. Ivan Vrhovnih, trnovski župnik v pokoju, nam je sporočil, da je v Trnovem "župnikoval 26 in pol leta in ne samo 24 let. — Občni zbor Cecilij, društva. — Včeraj ob 10, dop. je imelo Cecilij, društvo v stolnici slovesno sv. mašo, ki jo je služil g. kanonik Šiška z asistenco, in pri kateri je krasno pel stolni pevski zbor Premrlovo mašo »Salus in-firmorum«, — Ob 11. je društvo zborovalo v semeniški dvorani presv. Srca. Vdsležnikov ja bilo 60—70, med njimi g. stolni dekan Nadrah, prelat Lesar, kan. Ferjančič iz Nov. mesta, nekateri duhovniki, organisti, nekoliko dam in orgij, učenci. Predsednik P. H. Sattner otvori zborovanje in pozdravi vtleležence. Slede trije referati, voli se odbor, nato predava profesor Bajuk o pevskem pouku na podlagi njegove pevske šole. Pri pevcih js treba pred vsem skrbeti za ritmički čut in jih navajati k samostojnemu delu. Predavatelj je odločno za to, da se pevcem takoj dajo noto v roke in je zo^ per vse drugo zistente, recimo številčni zistem itd. Opira se na vsakemu znano in skoraj prirojeno dijatonično lestvo, na trizvok, in se ozira zlasti na tri faktorje: pljuča, grlo in uho. Je odločno zoper prezgodnji nastop, s celo dušo pa za poglobljenje pouka v tej meri, da bo pevcem teorija vsakdanja in priljubljena hrana. — Po zboru se je odbor takoj zrpet konstituiral: P. H. Sattner, predsednik, monsignor Steska, njegov namestnik', g. Premrl blagajnik, g. Anžič, tajnik. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub Jjani ima v petek, dne 4. julija 1924 ob 9. uri dopoldne v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Obvestila upravnega svetnika Narodne banke g. dr. Karla Trillerja o vprašanju kreditov pri Narodni banki za našo industrijo, trgovino in obrt. 3. Imenovanje zborničnih zastopnikov v odborih obrtnih nadaljevalnih šol. 4. Poročilo računskih pregledovale o v o zborničnih računskih zaključkih za leto 1923. 5. Vprašanje gospodarskega sveta. 6. Vprašanje ustanovitve okrožnega urada za zavarovanje delavcev v mariborski oblasti. 7. Predlogi gg. zborničnih članov. — Slovenski katoliški tisk v Ameriki. Prvi slovenski list v Ameriki »Amerikanski Slovenec«, ki ga je ustanovil in bil njegov prvi urednik msgr. Fr. Jožef Buli, in istotako v katoliškem duhu urejevan »Edinost« sta se sredi junija združila v en list, ki izhaja v Chicagu pod naslovom >Amerikanski Slovenec in Edinost«. List je trdno v katoliških rokah in zastopa verska načela in koristi slovenskega delavstva. V teku je akcija, da list postane dnevnik. — Razstava puškarske šole v Kranju. Vi soboto 28. junija je bila otvorjena razstava državne puškarske šole v Kranju. Kakor slišimo, bo odprta tudi v nedeljo 6. t. m. Izdelki j učencev treh letnikov puškarske šole naravnost presenetijo. Nobenemu, ki se za puškar-sko obrt zanima, ne bo žal, ako si ogleda, Risbe, zlasti pa Se graverska dela, ki jih izvršujejo učenci pod vodstvom svojih učiteljev, so dokaz, kako je ta šola, edina te vrste v državi potrebna in kakšne lepe strokovne uspehe doseza. Ko bo v bodočem šolskem letu s četrtim razredom izpopolnjena, bo med drugim izpolnila veliko vrzel v domačem gra-verstvu. Obžalovati pa je, da se državni či-nitelji za to strokovno šolstvo tako malo zanimajo, da je procvit šole takorekoč odvisen od dobre volje kranjske občine, Istočasno s puškarsko razstavo je bila otvorjena tudi risarska šola kranjske gimnazije in umetniška razstava najnovejših slik g. akad. slikarja Fr. Kopača, profesorja risanja kr. drž. gimnazije v Kranju, — V svetovnoanaiio cerkniško jesoro, ka. tero je bilo že pred tednom skoraj popolnoma suho, je naenkrat privrela voda in jezero popolnoma zalilo. Dijaki, uradniki in izletniki imajo sedaj najlepšo priložnost ogledati sf presihajoče jezero in zgodovinski mali trg Cerknica. — Okrožni urad zavarovanje delavce* v Ljubljani razglaša, da je prijavnice in od- jiivnice za člane, prijavnice in oujnvuice obratov in drugo tiskovine, ki so se doslej dobi-\ ale le pri njegovih ekspoziturah, oddal v raz-pecavanjo trgovinam, prodajalnam tobaka, za-clruaam in občinskim pisarnam, tako da delo- dajalcem poslej ne bo več treba naročati jih po pošti ali hoditi po več ur daleč ponje, temveč jih bodo lahko dobivali vsak v svojem kra fu. Povsod se bodo dobivala tudi potrdila o zaposlenosti obolelih članov in kuverte la poštnine prosto pošiljanje prijav, odjav in plužbenih dopisov ekspozituram in uradu. Vsa oddajna mesta tiskovin so označena z opozorit-liimi tablami. Ako bi v katerem kraju oddaje tiskovin še ne bilo, blagovolijo naj prizadeti na to opozoriti pristojno ekspozituro, ki bo po trebno ukrenila. — Avto povozil otroka. V ponedeljek dopoldne je avtomobil angleškega konzula v Zagrebu blizu Stenjevca povozil 2 in pol letnega dečka, ki je nenadoma skočil preko ceste. — Nesreče. Durič Franc, delavec v cementni tovarni v Trbovljah, je s sodelavci potiskal voziček s cementom po rud. železnici. Za njim je z naglico privozil drug voziček, kateri je Duriča, ki se ni mogel več umakniti, pritisnil in mu zlomil levo nogo v stegnu. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnico v Ljubljano. — Plešec Ana, samska delavka v papirnici v Goričanah, je bila dne 27. junija 1924, zaposlena pri transportni gurtni pri se-kirostroju. Iz neznanega vzroka je prišla z desno roko med kolesa sekirostroja za sekanje Žagnih odpadkov in sta ji tribi popolnoma raz-mesarili in odsekali desno roko. Ponesrečen-ko so prepeljali v bolnico. Ij Naša Micka — narodna dama. Prijatelj nam piše: Mi živimo precej skromno. Zato tudi nimamo ne komornice, ki bi našo mater frizirala in jo oblekla, tudi nimamo hišne, tudi ne kuharice, ki bi se bila izučila delati Umetna gorovja iz čokolade, ampak navadno kršenco imamo, ali kakor zdaj pravijo: deklo. [Ta snaži čevlje, snaži sobe, gre na trg, na vrtu sadi solato in zaliva kolerabe, 'če ima pa ičas, hodi pa v cerkev. Ime ji je pa Micka in je doma tam nekje od Vač ali od Litije. Skratka, z nekih kribov, kamor še ni stopila nobena nemška ali laška noga. Eno posebno [vrlino pa ima naša krščenca: ona govori krasno, pristno in nepopačeno slovenščino. Drugega tudi ne zna, odkod pa? Ko so odšli siemški »kanarčki« iz Ljubljane, je bila menda še otrok, potem pa smo dobili svojo narodno državo. Pa je hotela nesreča, da je naša Micka enkrat dobila v roke neki časopis, kjer je bilo nekaj tiskanega o »narodnih damah«. Radovedna kakor so že vse ženske, je vprašala, kaj da je to? Pa smo ji povedali, da so to »rodoljubne« dame, ki spoštujejo slovenski jezik in ki pravijo, da so danes tudi >jugoslaverike«. Pa se je odrezala Micka: ;»Kaj sem pa potem jaz? Ali sem jaz zamor-ka? Ovbeee!« — Pa naj kdo reče, da naša Micka ni imela prav! lj Fašizem v Ljubljani. Dne 30. m. m, »kolu 9. zvečer je bilo na vrtu gostilne Zupan na Krakovskem nasipu šest železolivar-jev, ki so se zabavali z balinanjem, Iznenada ■ je gostilno obkolilo krdelo orjunašev, ki niso pikogar'pustili iz hiše, Del orjunašev je z revolverji v rokah udrlo v hišo. V veži so naleteli na enega izmed železolivarjev, ki se je slučajno mudil tu. Predno se je mož zavedel, kaj se pravzaprav godi, so ga orjunaši zb.rali na vrt, kjer so ostali tovariši deloma še bali-nali deloma plačevali račun. Nič hudega sluteče delavce so orjunaši obkolili ■— na vsakega izmed napadenih so prišli 3—4 orjunaši .— jim naperili revolverje na čelo in vpili! »Roke kvišku! Orožje sem!« Kljub temu, da presenečeni delavci niti misliti niso mogli na kak odpor ter sploh nobeden izmed njih niti z besedo ni reagiral, marveč so vsi dvignili roke, so jih orjunaši bili s pestmi in bokserji po glavi, obrazu in životu. Pri tem so jih pre-iskavali, a seveda nobeden izmed delavcev ni imel pri sebi nikakega orožja. Eden izmed delavcev je dobil na čelo tako silen udarec Z boksarjem, da se je onesvestil. Od vseh strani prihiteli ljudje so z grozo opazovali banditsko početje orjunašev, otroci so jokali. Natakarica je hotela poslati po policijo, a orjunaši niso nikogar pustili iz hiše. Ko so orjunaši opravili »preiskavo«, so brzo odšli. Šele tedaj je prišel s trnovske stražnice en redar, ki je dva izmed napadenih delavcev povabil na stražnico, kjer so ju zaslišali in sestavili zapisnik, Vsi železolivarji so kolikor-toliko poškodovani po glavi in obrazu. Na-glašamo, da nobeden izmed napadenih delav-ccv ni imel nikdar nobenega opravka z Or-juno, nobeden tudi nobenega izmed orjuna-ških napadalcev poznal ni, nobeden ne more umeti, zakaj so jih orjunaši napadli. Govorili smo s par izmed poškodovanih in nekaterimi očividci. Vsi soglasno pričajo, da za orjunski napad ni bilo najmanjšega povoda, Ženam, s katerimi smo govorili, se še danes pozna prestani strah, a njih otroci so od strahu oboleli in vso noč niso spali. Ljudje se zgražajo nad banditstvom, lcakoršnega doslej v Ljubljani še ni nihče videl. Ena izmed žena, s katerimi smo govorili, je rekla: »Moji otroci so bili doslej vsi navdušeni za Orjuno, toda ko so »noči videli roparski napad z revolverji na nedolžne ljudi, so se zgrozili in — hvala Bogu — izpreobrnilL Poslej jih bo že imena Or-!>ina strah in «ranw G, državni pravdni k,- al? ne bi konfiscirali tudi vsaj nekaj teh proti-državnih in protiljudskih orjunaških elementov. ki oretesuuo mirne liudi do Liubliani? IJ Osebna vest i magistrata. Nadsv. Janči-gaj je premeščen od gospodarskega k socialno-političnemu uradu, pis. ravnatelj Barle prevzame vodstvo poklicnih gasilcev. Iz verodostojnega vira izvemo, da je ta premestitev zahteva Turka, ki ne mara v gospodarskem uradu človeka, ki ne pleše, kakor g. Turk žvižga, a ljubljanska javnost ne pozabi Turkovih konj in šup. lj Povišanje voznih cen na cestni električni žoloznici. Včerajšnji »Nar. dnevnik« poroča, da je ljubljanski veliki župan dovolil dunajski družbi c. e. železnice zvišanje voznih cen. Ros lep pričetek vladnega komisarijata na ljubljanskem magistratu, ki pričenja z zvišanjem voznih cen na ljubij c. e. železnici. lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 22. do 28. junija 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 21 in 3 mrtvorojeni; umrlo je v tem ča- su 16 oseb, od tega 4 tujci. Vzrok smrti v 1 slučaju jetika, v 1 pljučnica, v 1 srčna hiba, v 2 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki. lj Nalezljive bolezni t Ljubljani. Od 22. do 28. m. m. je bil v Ljubljani naznanjen 1 slučaj trebušnega legarja, drugih nalezljivih bolezni ni bilo. lj Vsako kopalno sezijo se pojavljajo tudi kopalci-tatovi, ki se kopljejo samo za to, da dobe priliko za tatvino. Ponovno smo že opozarjali kopalce, naj pazijo na svoje stvari in naj no jemljejo seboj težjih listnic in posebno dragocenosti, ker so vedno v nevarnosti, da bodo okradeni. Tako se je izvršilo že tudi v letošnji kopalni seziji v ljubljanskih kopališčih več predrznih tatvin. Tako je bila ukradena Ivanu Oblaku z Viča pri kopanju usnjata listnica, v kateri je imel 300 Din gotovine, ključ in nekaj drugih potrebščin. MILIJON DOLARJEV ZA KATEDRALO V REBUSU. Tujci, ki potujejo po Franciji, jo navadno vzljubijo kot svojo drugo domovino. Vtis, katerega napravi ta dežela in narod, ki prebiva v njej, na tujca, je izreden in se na noben način ne da primerjati z vtisi, katere človek dobiva na potovanju kjerkoli si bodi. Zato je pa tudi Francija za časa svetovne vojne našla simpatije in podporo od vseh strani sveta, v katoliških, kakor tudi tujeverskih krogih. Rešiti Francijo je pomenilo, rešiti steber evropske civilizacije. Da omenimo le nekaj slučajev: Veliko število dobrovoljcev je prihitelo že takoj v začetku vojne z vseh strani sveta, da se bore pod francosko trobojnico. Tako je n. pr. tudi vstopilo nekaj danskih avijatikov v francosko vojaško službo. Darila vseh vrst so prihajala od vseh strani. Po vojni so se dobrodelne akcije po vsem svetu v pomoč francoskim invalidom, vdovam, Sirotam in porušenim krajem še pomnožile. Eno največjih daril pa je bilo poslano pred kratkim, ameriški milijarder John D. Rocke-feller je podaril Franciji en milijon dolarjev za popravo od Nemcev obstreljevane krasne katedrale v Reimsu, ki je ena najlepših cerkva na svetu, in nekaterih drugih umetniških spomenikov v Franciji. Zelo zanimivo je pismo, ki ga je pisal g. Poincareju, francoskemu ministrskemu predsedniku. Med dragim pravi sledeče: — Ko sem se lansko poletje po presledku 17 let spet vrnil v Francijo, je znova napravila name globok vtis lepota njene umetnosti, veličastnost njene arhitekture in krasota njenih parkov in vrtov. — Med temi zakladi, ki jih čuva Francija, so nekateri, ki tvorijo del dedščine vseh narodov, kajti njih vpliv je vir inspiracije za vesoljno umetnost. — Če pomislim, da so nekateri vaših narodnih spomenikov oglodani od zoba časa, ker jih ni bilo mogoče popravljati med in po vojni, drugi so pa od nje poškodovani, mi sega to globoko v srce. — Vem, da se bo francoski narod mogel neld dan oprostiti težkega položaja, v katerem se nahaja, in nadaljeval tradicijonelno negovanje svojih umetniških spomenikov. Smatral bi za privilegij, če bi mi bilo dovoljeno, sodelovati pri tem delu in v ta namen dam na razpolago en milijon dolarjev. — Moja želja bi bila, da se ta vsota porabi za popravo strehe katedrale v Reimsu (izgovori rens), za ureditev in popravo palače, vodometov in vrtov v Versaillesu in za nujne poprave, Id so potrebne v palači in v parkih grada Fontainebleauja. — Za to sem se odločil ne sam«, ker občudujem te čudovite umotvore umetnosti, katerih vpliv mora ostati nedotaknjen in se ohraniti skozi vsa stoletja v največjo dobroto sledečih rodov, temveč tudi, ker globoko ljubim francoski narod in občudujem njegov značaj, njegov ponosen pogum in ljubezen, ki jo goji do svojega domačega ognjišča... Da se je našel med protestantskimi milijonarji človek, ki napiše take besede, če govori o katoliški katedrali, in ki da zanjo tako ogromno svoto, to da pač misliti. Naravno, da je s tem še bolj poglobil prijateljske stike med obema velikima ^publi-kama, ki sta »delovale že za časa ameriške osvolx>jevalne vojne in ste obe, ena v Evrcpi, druga v Ameriki, nositeljici vzvišenih idej človeških pravic. Neko drugo Časniško poročilo nam kaže, kako simpatijo goje Američani do Francije: V neki mali vasi v bližini St. Quentin.i je pokopanih CI800 ameriških vojakov, ki so branili ta pas francoske zemlje proti nemškim vpadom. Njih stariši so pa v Ameriki ustanovili '»Društvo zlate zvezde« in dali na svoje stroške sezidati novo udobno, veliko in svetlo šolsko poslopje, ld je zgrajero po ameriškem sistemu. Napis na šoli pravi: >Šola zlate zvezde«. — Da se ohrani spomin na ameriške vojake, H so se borili, ki so trpeli in umrli na bojnem polju ob Sommi 1. 1918., je bilo to poslopje zgrajeno in podarjeno Franciji od njih starišev, prijateljev in tovarišev. Lepšega spomenika bi gotovo ne mogli sezidati! Pridobivajte novih naročnikov! Nova knjižnica katoliške univerze v Wachingtonu. Katoliška univerza v Wasking-tonu je začela graditi novo knjižnično poslopje, ki bo izmed največjih in najlepših svoje vrste v Združenih državah. Zgradba bo imela štiri nadstopja ter bo najmodernejše urejena. Prostora bo v njej za okroglo milijon zvezkov. — Katoliška univerza v Washingto-nu obstoja sedaj 35 let ter spada med najmlajše visoke šole na svetu, toda po svojem ugledu in vplivu dostojno tekmuje z najstarejšimi in največjimi univerzami sveta. Njene zasluge za napredek katolištva v Združenih državah so neprecenljive. — Katoličani v britanskem imperiju. jCatholic Directory« za 1. 1924. objavlja o katoliškem prebivalstvu britanskega imperija naslednje podatke: V vseh velikobritan-skih deželah prebiva 400 milijonov ljudi, od teh je 14,827.312 katoličanov. Anglija sama šteje 48 milijonov prebivalcev, med temi je 2,567.091 katoličanov. Na Irskem je med 4,390.219 prebivalci 3,242.670 katoličanov. Na sredozemskih angleških ozemljih prebiva 231.589 katoličanov. Indija ima 319 milijonov prebivalcev, od tega 2,256.454 katoličanov. Afriške kolonije štejejo 703.557 katoličanov, Južnoafriška unija pa 90.000. V angleških ameriških dominijonih živi priližno 4 milijone katoličanov. V Kanadi je med 8,788.483 prebivalci 3,635.000 katoličanov. V Avstraliji živi 1,172.661, v Novi Zelandiji pa 100.000 katoličanov. — Vzorčni semenj v Napoljn. V Napolju se vrši letos IV. vzorčni semenj od 16. do 30. septembra. — Od oceana do oceana. Ameriški listi prinašajo obširna poročila o poletu letalskega poročnika Russela Maughana, iz Newyorka v San Francisco, torej od Atlantskega do Tihega oceana. V enem dnevu je preletel to velikansko razdaljo, 4500 kilometrov! To je dosti več kakor od najjužnejše točke na Grškem do najsevernejše na Skandinaviji! Porabil je za vožnjo 21 ur 48 minut in 30 sekund. Če pa odštejemo pet odmorov — za dopolnilo bencina in majhna popravila — ostane za vožnjo samo 18 ur in 44 minut, po drugih poročilih 18 ur in 26 minut; na uro torej okoli 240 km. Odšel je iz , Newyorka 37 minut po solnčnem vzhodu in je prišel San Francisco 17 minut po solnčnem zahodu, je bil torej hitrejši kakor solnce, oziroma vrtenje zemlje. Pomisliti moramo, da znaša časovna razlika med vzhodom in zahodom Amerike par ur. Ogromna množica je pričakovala drznega letalca; pristal je še gladko, potem pa ni mogel ne spregovoriti ne ganiti se in so ga napol nezavestnega morali nesti proč. Saj ni čudno. Pa še skozi viharje je šel in čez 4000 metrov visoko gorovje. Ta vožnja ni samo športno važna, temveč še bolj strategično. Maughan je dokazal, da bi že s sedanjimi aeroplani v slučaju mobilizacije lahko prišli v teku enega dneva od oceana do oceana. — Uničujoči žarki, družba z o. z. V Lyo-nu se je napravila akcijska družba Roycr, Grindell, Matthews in Cie s kapitalom treh milijonov francoskih frankov; hoče izkoristiti Matthewsovo iznadbo uničujočih ali smrtnih žarkov. Razpisali so 30.000 akcij po 100 frankov, da varujejo mednarodni značaj družbe. Težko je pa priti zraven, ker se podpis akcij zaključi 30. junija. Prospekt pravi, da se je družba ustanovila z namenom, da novo iznajdbo kolikor mogoče hitro izkoristi. Navaja prednosti izuadbe: film, ki govori, gramofon brez stranskega šuma, spremembo luči v zvočne valove, vodstvo zrakoplovov iz daljave, prav tako vodstva ladij in *orpednih čolnov. Iznajdba je za industrijo in medicino največje važnosti; tako pravi proglas. 32 odstotkov uobičlta dobi ravnatelj, 7 odstotkov pride na dividende, 5 odstotkov v rezervni zaklad, 5 odstotkov za nadzorstveni svet. Os^nnek se razdeli na dve polovici; polovico dobijo akcionarji, polovico pa lastniki do-bitvenih izkazov. Vse kaže, da ni tako, kakor so Matthews in njegovi tovariši proro-kovali. — Ureditev prometa potom ogledal. General Butler, načelnik urada za javno varnost v Philadelphii (Amerika), je izdelal nov načrt, po katerem se lahko uredi promet v Tinjholj živahnih ulicah svetovnega mesta, ne da bi njegov razvoj bil pri tem prikrajšan. Glavne prometne žile bodo opremljene s celim sistemom izbočenih ogledal, s koiih no- močjo bo avtomobilist lahko pregledal zelo obširen okrog in bo lahko skoz najgostejši promet vozil s hitrostjo 48 km, ne da bi bili pešci količkaj v nevarnosti. Ogledala bodo postavljena na svetlobnih jamborih cestnih križišč in bodo dopolnjevala delo žarometov, ki z mestne hiše dol kontrolirajo promet. Če se bodo zabliskali močni svetlobni stožci, ki promet ustavijo, jih bodo odbila ogledala na vse strani in bodo orientirala tudi tiste, ki vozijo v nasprotno smer. General Butler bi rad, da bi se videle te luči na vsakem cestnem oglu in bi se tako ves mestni promet združil takorekoč v enoto, Ta sistem, pravi general, je tako popoln, da bo lahko ena sama oseba na mestni hiši urejevala ves mestni promet. Načrt povsod odobravajo, ne samo v Philadelphiji. To mesto je rešilo prometni problem najbolj učinkovito in je zgledno zlasti za Newyork, kjer se problem vsak dan bolj komplicira in so odredbe že začele starati se. — Velblod — ladja puščave. Kakor v na. vadnem življenju nerodne ljudi ali negodnike imenujejo kamele, tako mora tudi znamenita spremljevalka Arabca, kamela, prenašati marsikaj neugodnega. Čim se uboge živali, utrujene vsled gazenja po globokem rahlem pesku vležejo k počitku, jih nobena sila več ne dvigne na noge. To je posebno nadležno pri tovornih velblodih. Iznajdljivi Arabec pa si je izmislil pripomoček. Najprvo izbere vel-bloda, ki najrajši vstane. Postavi ga karavani na čelo, zveže rep tega vodnika z nosnim obročem naslednjega in tako dalje do zadnjega. Če sedaj živali ležejo, je treba Arabcu samo pregovoriti vodilno žival, da se dvigne. Ker vstane velblod najprvo z zadnjimi nogami, pritegne z repom naslednika in vse ostale živali. Res, žalostno, biti kamela! Kdor nima slasti do jedi, naj vzame Iron proti slabokrvnosti, ki ga proizvaja Mestna lekarna v Zagrebu in ga dobite za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek. ŽIVLJENJE NA VELIKONOČNEM OTOKU. Kapitan Alfred Kling je pravkar popisal življenje na Velikonočnem otoku (ime ima odtod, ker je bil odkrit na Velikonočno nedelje), o katerem so nedavno krožile napačne vesti, da se je pri zadnjem japonskem potresu pegreznil, — »Ko sem prišel na otok, je stanovalo tam približno 300 Kanakov (Poli-, nezijcev), ki so živeli še prav po divjaško. Preje so imenovali svoj otok Te-pito femai (popek v morju). Danes ga zovejo Rapa-Nui. Žive v kamenitih kočah, hranijo se z meh-kužci, ribami, z morskimi rastlinami in sadeži. Surov sladek krompir smatrajo za slaščico. S sosednjimi plemeni so živeli vedno v boju; ujetnike so pojedli, o čemer pričajo po votlinah raztresene človeške kosti, Prapre-bivalci tega otoka so imeli poseben poganski »kult in so postavljali orjaške kipe iz strjene lave. Najvišji teh kipov tkzv. »bog groma« je bil 21 m visok, 7 m v obsegu in 20 ton težak. Ni šc dognano, ali so bili postavljeni ti kipi bogovom v čast ali rojakom. Na zadnji strani nosijo kipi povečini zagonetne napise. Teh orjakov je približno 555 in so neizpodbojna znamenja pradavne kulture. L. 1863. so napadli otok peruanski trgovci s sužnji, ki so večino Kanakov vjeli in jih šiloma odvedli na Guano-otočje, kjer so počasi umrli vsled raznih kužnih bolezni, Otočani imajcv podivjane prešiče in kuretino. Kure letajo po zraku kot fazani in prenočujejo na drevesih. Lastniki zaznamujejo svoje kure s tem, da jim pore-žejo po en krempelj. Divjačino reprezentiraj« prepelice in divje mačke. Na otoku uspeva1 tudi tobak. Za cigaretni papir uporabljajo liste banan, ki jih nosijo vedno na pasu. Kakšne so zakonske razmere se ne da ugotoviti, skoraj gotovo pa je zakon med forod-< niki prepovedan in se kaznuje ta prestopek' z usmrtitvijo obeh delikventov. Deklice imajo podobno vlogo pri verskih obredih, kot ne-kdanje Vestalke v Rimu. NEKAJ IZ ASTRONOMIJE. Iz prastarih astroloških poročil vemo, da so bila ozvezdja še pred Asirci in pred piramidami razdeljena v tkzv. živalska znamenja* Iz te prazgodovine je ostala v astrologiji vera na mokra in suha, vroča in mrzla ozvezdja* Prav razločno in umetniško je izdelano to naziranje v klinopisu znamenitega Gilgames-epa, sestoječega iz 12 spevov, ki predstav-: Ijajo potovanje junaka skozi nebeška zname' nja. Enajsti upev odgovarja ozvezdju vodnarja, ki je tkzv. mokro ozvezdje in popisuje vesoljni potop. Ke rpa smo se navadli astrologijo smatrati kot izrodek otroške domišljije, ki ni vreden, da ga znanost upošteva, zaradi tega se nam je zdela tudi razdelitev ozvezdij v mokre in suhe, vroče in mrzle, brezpredmetna in smešna. Natančna raziskovanja pa so dognala, da jc vreme v bistvu odvisno od solnčnih peg, ki pa po drugi strani zavisi od pozicije Jupitra in Saturna in da imamo ravno takrat mokra leta, kadar stopita ta dva planeta v mokra ozvezdja; med tem ko nastopijo vroča in suha leta baš z vstopom obeh planetov v suha ozvezdja. Vedno več pojavov nam vsiljuje prepričanje, da so narodi prapretekle dobe razpolagali z znanostmi, do katerih mi šele sedai prihajamo. Gospodarstvo. Vinogradnikom v uvaževanje. Žvoplanje traja s finim žveplom je uspe-Sno le tedaj, ako je ob času tega dola stanovitno vreme. Sedanje deževno vreme pa ovira učinkovanje iveplanja. K sreči nam je v novejšem času na razpolago takoimenovano ko-loldalno žveplo, ki se prodaja pod imenom isulikok. To od strokovnjakov preskušeno in priporočano sredstvo se uporablja uspešno tudi pri inanj ugodnem, hladnem vremenu. Vrhutega se lahko primeža galično-apneni raztopini Zatira, oziroma preprečuje se na ta način obenem peronospora in ■■lenoba. Na 1 bi galičnoapnenega škropiva so računi 50 gramov »sulikoln«, ki ga preje razredčimo v par litrih vode in potem škropivu dobro primešamo. Ako pa vzamemo na 1 hI 100 gramov, jo učinek še boljši. Seveda je treba škropljenje skrbno zvršiti. Grozdje mora biti fino poškropljeno, sicer je izdatek za sulikol odveč. Fino poškropiti se mora pa grozdje itak že radi peronospore. Površno delo ne zabrani no peronospore, ne plesno-be. > Sulikol« se dobi v stekleničieah po 50 in po 100 gramov za 18, oziroma 30 dinarjev pri kemtijski družbi In v drogerijah. Ako ni več potrebno škropiti proli peronospori, pač pa je obramba proti plesno bi še umestna, tedaj se vzame namesto galičnoapnene zmesi ista množina vode in sulikol. V takem slučaju je pri lepem toplem vremenu žveplan je a finim žveplom sicer hitreje in ceneje izvršeno, osobito tam, kjer je treba vodo od daleč donašati ali clovazati, vendar je pa pri neugodnem, hladnem vremenu uporaba »suliltolac uspešnejša. Pripomniti je, da sulikol ne zapusti mo-Stu, oziroma vinu nikakšnega duha ali zopor-nega okusa. Merodajni krogi na deželi naj bi ljudstvo pravočasno opozorili na to sredstvo, da se izogne škodi, ki mu pri tem nugodnem vremenu preti radi nastopa plesnobe. Rob. Košar. Za Slovenijo in Hrvatsko sta dosedaj v veljavi dva vinska zakona: Za Slovenijo in Dalmacijo velja stari avstrijski zakon od 12. aprila 1907, na Hrvatskem, v Medžimurju, Sla/oni ji in Bački, pa stari ogrski vinski zakon, ki je v veljavi od 1. januarja 1909. Za Srbijo ne vem, jeli je imela vinski zakon. Ker je bil avstrijski vinski :'.akon prikrojen avstrijskim, ogrski pa ogrskim razmeram, ki so posebno ščitile tokajško vinegorje, je nastalo v novi državi za naše vinogradnike in vinsko trgovino nevzdržno razmerje, ker si oba zakona v mnogih važnih točkah nasprotujeta. Kar je pri nas dovoljeno, je deloma na Hrvatskem prepovedano in obratno. Trgovina pa gre preko prejšnih mej in zato pride večkrat v konflikt s postavnimi določili. Ustvaritev jedinslvenega vinskega zakona je za našo državo življenjska potreba. Novi vinski zakon naj bo izdelan na najmodernejših principih in naj ščiti vinogradništvo, solidno trgovino in konzumenta pred izrabljanjem. Pri sestavi tega zakona bomo morali primerjati stari avstrijski in ogrski zakon in pritegniti modeme francoske, italijanske in nemške vinske zakone. Kakor poročajo listi je začela trgovska In obrtna komora v Zagrebu na podlagi referata g. prof. Rittiga izdelovati podrobne načrte novega vinskega zakona za Jugoslavijo, ter je v ta namen izvolila dva ožja odbora za tehnična in administrativna deta. kojima načelujeta vinogradnik grof Kulraer in gosp. svetnik Milan Hržič. Oba odbora hočeta kar najhitreje izdelati elaborate; trgovska zbornica pa sklicati enketo, sestoi^o i* vinskih producentov, trgovcev in oenoloških strokovnjakov za kouor.no redakcijo. Sicer načrti Še niso obelodanjeni, toda precizni bodo morali biti, posebno g!H« dodatkov sladkorja in vinske kisline, glfde izvrševanja in nadzorovanja, kakor tudi glede kazni. Stojimo v svetovnem vrvenju. Vinski tipi se morajo zavarovati, da ne zablodimo v meglono obzorje. Vina, ki so bila postavno zaplenjena, se naj uničijo vsaj tako, da ne bodo več sposobna za konzum. Vsak dodatek vode naj bo strogo prepovedan. Člen 23 ital. vinske postave od 1. 1907. št. 729, določa posebne nagrade nadzoroval-n i m organom hi kemikom, ki ugotovijo kršitev vinske postave. Stari avstrijski In ogrski zakon nista imela sličnih določil, ki pa v našem novem vinskem zakonu ne bi smel manjkati. Vina z manj kod 8% alkohola se naj označijo kot nepristna, ako se pri prodaji natančno ue pove kraj produkcije in se ne doprinese dokaz, da kažejo vina tega letnika res tako sestavo. Z vini iz inozemstva se ne sme manipulirati, ampak se morajo, natančno označena prodajati tako, kakor so došla na podlagi uvoznega dovoljenja. Nadzorstvo naj izvršujejo zapriseženi kle-tarski nadzorniki z višjo strokovno izobrazbo. Po stari ogrski postavi so imeli nadzorovalno pravico občinski sodniki in županijski sodniki. Zmesi (tvarine), katere so po svoji sestavi namenjene zato, da služijo kot pripomoček za napravo vinu podobnih ali vino-vilih pijač, so bile v avatr. zakonu (§ 8) prepovedane, dočim stavi italj. vinski zakon prodajo teh tvarin in tudi reklamo zanje pod stroge kazni (člen 11, 12, 13 vin. post.). Te postavke se naj sprejmejo. S temi vrsticami sem hotel le opozoriti na važnost novega vinskega zakona za dobrobit vseh slojev in za prospeh našega vinogradništva. Poštene in smotrene kritike naj bo obilo 1 Kjf' ter! predmeti so trošarini Predmeti, od katerih se plačuje trošarina, so: 1. S1 a d k o r : a) izdelan iz sladkorne pese ali iz sladkornega trsa, sirov ali rafiniran, razen sirupa, ki se ne more rabiti za človeško hrano, in b) vse druge vrste sladkorja, ki se namesto sladkorja pod a) lahko rabijo za širjenje, na pr.: škrobni sladkor, sladkor iz sadja, grozdja, slada in krompirja (dekstroza, levuloza, glikoza in maltoza). 2. Kava. 3. Kavni nadomestki (ci-korija, žitna kava itd.). 4. Riž. 5. Pivo. 6. Vino: fina vina (šampanjec, malaga, pe-linkovec, sherry, ciprčan, kseres, malvazija, muškat, portsko in kapsko vino, maršala, ma-deira in druga podobna vina; b) vsa druga vina in c) vinski mošt in vinska drozga. 7. Izvlečki (ekstrakti) esence in eterično olje za pijače in kosmetične preparate. 8. Likerji, konjak in rum. 9. Sveče (razen lojevih in voščenih). 10. Električne žarnice. 11. Svetilni plin. 12. K a 1 c i j e v k a r b i d. 13. K r e s i 1 a (žepna, preprosta z vrvco, z zapalnimi tekočinami, namuna in atenska). 15. Žganje. 10. Kisov a kislina (izdelana i/, lesa). 17. P. en-oin. — Za vse tu naštete predmete se plačuje državna trošarina in sicer ne glede na to, ali so izdelani v tuzemstvu ali pa so uvoženi iz inozemstva. Če pridejo Iz inozemstva, se plača državna trošarina ob uvozu sočasno s carino. — Državne trošarine so oproščeni: a) predmeti domačega (tuzemskega) proizvoda, ki se izvažajo iz državo; b) predmeti, ki se denaturlrani ali pa tudi nedenaturlrani rabijo za industrijske in znanstvene namene, kolikor veljavni predpisi trošarine prosto uporabo sploh dopuščajo. Med te predmeto se prišteva zlasti bencin in špirit. ... g Vinski sejm v Belokrajini, ki ga priredi «Vinogradniško društvo za Beloknijino» v četrtek, dno 3. t. m. ob 11. uri pri Treh farah, postaja Rokalnice pri Metliki bo nudil kot se nam poroča, mnogo dobre nove in stare vinske kapljice, oaobito iz znanih dra-šičkik, vLnomerskih, radoviških in drugih metliških vinskih goric. Želeti bi bilo, da bi ta sejni obiskalo tudi mnogo resnih zunanijh kupcev. Gč. g Novosadska borza. 1. julija: pšenica Din 315, koruza Din 235, oves Din 285, otrobi Din 190; tendenca čvrsta, ponudba majhna. g Konleurzi in poravnave v mesecu maju v češkoslovaški republiki. Po poročilu državnega statističnega urada je bilo v maju 1924 v Češkoslovaški priglašenih 53 konkurzov. Od teh jih je odpadlo na češko 28, na Mo-ravo in Šlezijo 20, na Slovaško 5, na Pod-karpatsko Rusko pa 0. Aktivnost in pasivnost ni bila ugotovljena v 12 slučajih. V ugotovljenih 41 slučajih je znašala aktivnost 12,358.202 Kč, pasivnost pa 23,743.939 Kč. V istem mesecu se je vršilo 181 poravnav; od teh jih je odpadlo na Češko 69, na Moravo in Šlezijo 49, na Slovaško 39, na Podkarpat-sko Rusijo pa 4. Aktivnost in pasivnost se ni dognala v 4 slučajih. V ugotovljenih 177 slučajih je znašala aktivnost 47,127.814 Kč, pasivnost pa 101,251.504 Kč. g Izvoz premoga iz Gornje Šlezije v Jugoslavijo. V teku 1. 1923. "še je izvozilo iz poljske Gornje Šlezije v Jugoslavijo 21.187 ton premoga. Jugoslavija stoji v tem oziru j na 9. mestu. j' g Prepovedan izvoz moke in pšenice iz Bolgarije. Bolgarska vlada je zabranila irvoz pšenice in moke do 15. avgusta. g Italijanska avtomobilna industrija. V prvem tromesečju t. 1. je Italija izvozila 3792 avtomobilov v vrednosti 82.9 milijonov lir. g Likvidacija. V likvidacijo je prešla tvrdka Košmerlj, Lavrič in tovariša, trgovina z mešanim blagom d. z o. z. v Loškem potoku. g Potrditev prisilne poravnave izven kon-kurza. Okrožno sodišče v Celju je potrdilo poravnavo, sklenjeno med Janezom Kramarjem, trgovcem v Ka3azih, p. Petrovče in njegovimi upniki na podlagi 28% plačila terjatev. g Vprašanje obrestne mere Narodne banke. V petek je bilo na seji upravnega sveta Narodne banke sproženo vprašanje glede zvišanja diskonta od 6 na 7% in lombarda od 7 na 8%. — Predlog je bil odklonjen. Obrestna mera ostane nespremenjena. g Prepoved izvoza pšenice v Bolgariji. Bolgarska vlada je prepovedala izvoz pšenice in pšenične moke do 15. avgusta. Vzrok prepovedi je v silnem porastu cen pšenice, ki je v kratkem času poskočila od 4 do 5 levov na 7 levov. na^gnodernetSe vzorce, cen« jrsho asiodna. nudi Ue blagovni oddelek i*rago §€liwa&. ijtsMjam šolski vestnik. Na msebnem ženskem učiteljišču uršulinft v Škof ji Loki so so vršili zrelostni izpiti v glavnem roku dne 24., 25. in 26. junija. Kot ministrski odposlanec je predsedoval izpitnemu odboru inšpektor za srednje šole gospod Josip Wesler. Za izpit se je priglasilo 25 go-jenk, ki so vse prejelo izpričevalo zrelosti, in sicer: Bouo Antonija iz Sv. Križa pri Vipavi, Debeljak Stanka iz Škofje Loke, Drobnič Anica z Blok, Fister Minka iz Radovljico (z odliko), Hlebec Frančiška iz Št. Vida nad Ljub* ljano (z odliko), Gorjup Jelica iz Kostanjevice, Jenko Amalija iz Novega mesta, Knific Pavla iz Št. Vida nad Ljubljano (z odliko), Košar Iva iz Kranja, Kraker Valerija iz Planine, Lavrin Kristina iz Blatne Brezovice, Lebau Marija iz Stično, Mercina Danica iz Goč pri Vipavi (z odliko), Moljk Frani ca iz Gor. Logatca, Oblak Rozalija iz Žabnice, Poljanec Frančiška iz Škofjo Loke, Rabič Marija iz Mojstrane (z odliko), Roš Roza iz Kamnika (z odliko), Rožič Mihaela iz Rateč, Rupar Marija iz Škofje Loke, Šesek Valerija iz Novega mesta, Turk Julijana iz Loža, Udovič Frančiška iz Selc (z odliko), Vogrinc Mira iz Novega mesta, Zva-nut Ema iz Gorice (z odliko). d Posavsko kat. dijaštvo! V soboto 5. julija se vrši v Rajhenburgu v orlovski dvorani razgovor o našem pokretu, katerega sklicuje počitniški klub mariborske srenje za Posavje. Začetek ob devetih. Vabljeni zlasti akademiki in višješolci. Po razgovoru si ogledamo grad in samostan oo. irapistov. — Načelnik. Prosveta. pr Križ na Gori. Glasilo katoliškega slo* venskega dijaštva. Odgovorni urednik Anton Vodnik. Izdaja Akademska zveza. — No, bedak! Leze naprej, pa sam ne ve čemu!« Kako so mogli to govorili? Kako se ujemajo te besede z njihovim mnenjem o junaštvu, o ljubezni do domovine in do ostalih reči. V njihovih očeh sem predstavljal vse lepše čednosti In vendar sem beda k.« In jaz grem v Kišinjev; dado ini nahrbtnik in še vse druge vojaške potrebšči- ne. In grem sknpno s tisočimi vojakov, izmed katerih je bilo le nekaj, ki so šli kot jaz prostovoljno. Vsi ostali pa bi ostali doma, samo če bi jih pustili. Vsi gredo prav tako »zavedno« kot mi prostovoljci. Prehodili so tisoče vrst, se borijo kot mi ali pa še hrabrejše. Oni vrše svojo dolžnost ne glede na to, da bi takoj vrgli proč orožje in zbežali, samo če bi jim dovolili. Potegnil je rezek jutranji veter. Grmovje je zašumelo, zaspano je. zletela iz grma ptička. Zvezde so ugasnile. Temno-sinje nebo je posivelo, se prevleklo z nežnimi oblački in sivi polmrak se je dvignil od zemlje. Nastopal je tretji dan mojega... Kako naj to imenujem? Življenje? Agonijo? Tretji, koliko jih je še ostalo? V nobenem slučaju ne mnogo. Zelo sem oslabel in ne morem se ganiti od trupla. Kmalu bova enaka in ne bova jezna drug na drugega. Piti moram. Pil bom trikrat na dan zjutraj, opoldne in zvečer. Pravkar se je prikazalo na nebu soln-ce. Njegov ogromni diskus je ves razsekan in razdeljen s črnimi vejami grmovja; soln-ce je rdeče kot kri. Kaže, da bo danes vroče. Moj sosed — kaj se bo zgodilo s teboj? Že sedaj si tako strašen! Kes, bil je strašen. Njegovi lasjr so začeli odpadati. Njegova od narave Črna koža, je porumenela; oteklo lice je kožo tako napelo, dp je za ušesom počil«. Tam so se prerivali črvi. Noge, ki so se nahajale v čevljih z golenicami, so tako otekle, da je počilo celo usnje in prikazali so sc veliki me- hurji. Vse telo se je napelo. Kaj bo napravilo z njim solnce danes? Tako blizu njega ležati je neznosno. Moram se nekoliko odmakniti, naj se zgodi karkoli. Pa se morem ganiti? Še sem mogel dvigniti roko, odpreti steklenico, se napiti, toda morem le ganiti svoje težko, izmučeno telo? Vendar se bom skušal ganiti, čeprav počasi, čeprav se oddaljim samo za pol koraka na uro. Vse jutro mi je minilo v tem premikanju. Bolečina je silna, pa kaj mi je zdaj bolečina? Več si že ne morem predstavljati občutkov zdravega človeka. Celo bolečinam sem se privadil. To jutro sem se oddaljil nekako dva sežnja od trupla in mislim, da sem na prejšnjem mestu. Da malo časa sem užival svež zrak, če je sploh mogoče, da je zrak svež, šest korakov od gnijočega trupla. Veter se je obrnil in zopet je prišel do mene teko hud duh, da mi je postalo slabo. Prazen želodec se mi je krčil in vse drobovje se mi je prevračalo. Hud, okužen zrak je kar naprej pihal proti meni. Obupal sem in plakal. Popolnoma uničen in onemogel sem ležal skoro v nezavesti. Naenkrat... Ni li samo prevara raztrgane domišljije? Zdi se mi, da ... ne. Da, govoriti slišim. Konjski topot, govorica ljudi. Skoro Turki? Kaj potem? K sedanjim mojim mukam pridejo še druge, bolj strašne, radi katerih ti vstajajo lasje, samo če bereš o njih v časopisih. Kozo oderejo, podžgejo ranjene noge ... Dobro bi bilo, če bi storili samo to; pa oni so iznajdljivi v mučenju. Kaj je bolje, umreti tu ali v njegovih rokah? O, če so naši? 0» prokleto grmovje! Zakaj si tako gosto? Ničesar ne vidim skoz; samo na enem mestu je, kot malo okence med vejami, odkrivalo očem pogled v daljavo na pot. Tam je menda potok, iz kalerega smo pili, ko smo šli v boj. Da, in ondi je velika peščena plošča položena žez potok, ki služi kot most. Gotovo bodo šli preko njega. Govorica umolkne, ne morem razumeti jezika, v katerem govore; oslabel mi je tudi sluh. Gospod! če so naši!... Zakričim, slišali me bodo tudi od potoka. To je boljše, kot pasti v kremplje Turkom. Kako je vendar to, da tako dolgo ne pridejo mimo? Nestrpnost me je mučila; celo smrad po truplu me ni več nadlegoval, čeprav ni niti malo oslabel. Kar se prikažejo koraki na mostu, ki drži čez potok. Sinjo uniformo imajo, rdeče lampase in sulice. Ceia polstotnija jih je. Spredaj na čilem konju jezdi častnik. Komaj je polstotnija prekoračila potok, se je častnik z vsem telesom obrnil nazaj in zakričal: — >V dir, ma-arš! —« — Stojte, stojte, radi Boga stojte! Pomagajte, pomagajte bratje! — Kričim; pa topot dirjajočih konj, ropotanje ostrog in glasna govorica kozakov ie prevpila moje kričanje — ne slišijo me! O, prokleli! Z obrazom padem na zemljo radi onemoglosti in začnem jokati. Iz steklenice, ki sem jo prevrnil, teče voda, moje življenje, moja rešitev, moja ječa smrti. Pa to zapazim šele takrat, ko je ostalo v steklenici le še pol kozarca vode, ostala pa je iztekla v žejno, suho zemljo. fKonec sledi-} slovstveno delo. Takoj prva dvojna številka Križa na Gori (naslednika nekdanje dijaške Zore) nam dokazuje, da ima dijaštvo v svoji sredi ljudi, ki so idejno dobro podkovani in ki tudi znajo svoje misli spretno izraziti. Zato ni najmanjše nevarnosli, da bi list morebiti nehal izhajati radi pomanjkanja sotrud-nikov. Nevarnost je samo ta, da bi moral list »manjšati svoj obseg zaradi premajhnega od-sriva, ki bi ga našel v javnosti. In baš iz tega vzroka pišemo danes o tem prepotrebnem listu ponovno. Najmanj, kar laliko pač do malega vsak naš izobraženec duhovskega in Bvetnega stanu in sploh vsak prijatelj katoliškega pokreta med nami stori za naše dijaštvo, je pač to, da si naroči dijaško glasilo in 6 tem podpre list gmotno in moralno. Upamo, da ne bo med našimi izobraženci nikogar, Id bi vsaj po dijaškem glasilu ne vzdrževal zveze z rodom somišljenikov inteligentov, ki do-rašča. Do začetka šolskega leta 1024 in 1925 bodo izšle 4 številke v dvojnih zrezkih. Naročnina zanje maša Din 12.50 in se pošilja na upravništvo lista (Akademski doni, Ljubljana), oziroma bolje: naročite list po dopisnici dn zahtevajte položnico! Od pričetka šolskega leta 1924 in 1925 bo izhajal list po možnosti kot nieseonik. Naznanila. Občni žbor JNU, sekcija Ljubljana, se vr5i v nedeljo, dne 15. junija pri Mraku ob 10 dopoldne. Spored običajen. Delegatom učitelj. F. S. Na kongres F. S. * Skoplje se odpeljemo iz Ljubljane v po liri el je k, 7. julija ob 12. uri 10 minut — gl. kol. —, iz Zagreba ob 18. uri 15 minut! .Vabljeni učitelji (ice) ferijalci (ke) nedelegati. — Do svidenja! — Za učit. F. S.: Mrovljš. NAJVAŽNEJŠE GOSPODARSKE KNJIGE. Domači Trt. Praktični navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. 48 Din, vezano 60 Din. Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvauimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Okusno vezana knjiga [120 Din. Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Humek. Cena 12 Din. Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami sestavil Anle Beg. Cena 100 Din. Nauk o čebelarstvu. A. Janša. Novi natis priredil F. Rojina. Z dodatkom Albertijev-Žnidaršičev panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M. Humek. Cena 24 Din. Vse navedene knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Poslano. Za revno mater rudarja Franca Fakina je nabralo delavstvo čevljarskega oddelka tvrdke Indus svoto 1000 K. Opozarjamo dotičnega znanega gospoda, ki je v pondeljek sedel v znani družbi v gostilni pri Češnovarju ter si na nepojasnjen način prilastil dragocene manšetove gumbe, da iste nemudoma istotam odda. — Oškodovanec. Najrenejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Šelenb. uL 3. Gričar & Me-JaS. Gospodu Josipu Lojku, občinskemu odborniku in poslovodji socijalističnega podjetja >Mizarske zadruge na Glincahc. Gospod Lojk, bodite uverjeni, da imam jaz vsak dan potrebo, da si po napornem delu privoščim pol litra vina, nimam pa nikoli potrebe, igrati previsokih ali hazardnih iger, katerih vsebina znaša hektolitre in ne polliterčke vina. Res je moj jezik precej dolg. tako trdi marsikdo v naši občini, posebno pa obiskovalci Sokolskega doma v poznih polnočnih urah; vendar pa meni vzlic njegovi dolgosti doslej še ni delal neprilik. Gospod Lojk! Da sem se obdregnil ob Vašo vzvišeno osebo, to je višek domišljije, pač pa mogoče, da sem poslušal o briljantnib življen-skih razmerah, v katerih Vaša družina životari, čemur se nisem čudil, ko sem se spomnil idealnih in značajnih iger pri kartah in balinu, kjer so tisočaki igrali vlogo nočnih vešč. Lepo je sicer, da vodite lepo podjetje, ki je glede konkurence vzor (?) vsem ljubljanskim in oko-ličanskim mojstrom, slabo pri tem je le, da smatrate moj jezik kot tak, ki vam napoto dela, kar pa v nobenem oziru ne drži. Da se smejem, Vam ne ugaja. Kako ste vendar otročji. Smejem se vedno, kadar se spomnim Vaših volivcev, ki so z vami zopet zadeli terno. Da sem radoveden, tudi to, gospod Lojk, je višek domišljije, ker imam s svojimi razmerami prilično opravka, da ne zaidem zopet v nekdanje čase, ko nisem bil še posestnik >ogromne vile«, ki me je stala po krvavih žu- * Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon. ljih brez balina in hazardnih iger reci in beri 7000 kron. Seveda so bile takrat avstrijske. Gospod Lojk! Glede krav, konj itd. posebno pa glede mastne preskrbe moje družine za časa svetovne vojne, se pogovoriva na drugem mestu, kjer Vam bo dana možnost dokaza. Vi želite moje bilance. Ne pozabite, gospod poslovadja mizarske zadruge, da smo pro-tokolirana firma, ki jo nadzorujejo oblasti, ki so bližje Vam, nego nam in če se za isto intere-sirate, potem seveda je treba, da se sami potrudite do pristojnega mesta. Vaša bilanca me ne briga, kajti z osebnimi provizijami nimam poslov; če pa bi se zanjo brigal, potem bi šel na znana viška igrišča, pred čemur pa me Bog obvaruj. Ker Vas tudi moji otroci zanimajo, Vam povem, da jih je pet in da so vsi legitimnL Moje prihranite bo poleg vsega mojega napora ocenila »Kmetska« in »Ljudska posojilnica«, kadar bodo ljudje to želeli, Vi pa najbrže pri tisti akciji ne boste sodelovali. Vič, dne 1. julija 1924. I. Gale, župan. poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vlš. Normalna barometerska višina 736 mm. Caa opazovanja Barometer v mm 30./6. 21 h 1./7. 7 h 1./7. 14 h 734-8 734-9 7341 Termometer v C fsihro ditorenoa v O 222 20-0 23-7 0-7 09 1-5 Nebo, vetrovi v. jas. j. z. dež j. d. jas. Padavine v mm 1-3 je, denar, ki ga izdaste zavržen, zato ker za reklamo, nikdar ni za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi ■ BBBBBBHBaBBBOBBBItHBBBDBBBBBaBEaB RADO OGRIČ ANGELA OGRIČ roj. VIDIC POROČENA IDRIJA — LJUBLJANA BBBBBSSBBBBBnBBaBBBBBBCIBBflBnBSBPB Halo! Kupujem in plačam po najboljših cenah stare obleke, čevlje in pohištvo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. A. JUREČIČ, Sv. Jakoba nabrežje štev. 31. 3724 SPREJMEM ŠIVILJO perila, ki bi pomagala pri gospodinjstvu. — Ponudbe: JO ve osebi na upr. Slovenca. 200.000 DIN vložim v dobroidoče podjetje proti soudeležbi ali tudi posodim na obresti proti sigurni garanciji. Ponudbe na upravo lista pod »Gotovina št. 3717«. Mizar, pomočnik za boljše pohištvo, sred. let, želi premeniti službo. Dopise pod »Stalno mesto St. 3726«, na upravo Slovenca, Naznanjamo, včeraj, 1. julija dopoldne, v 75. letu starosti, po krajši, težki bolezni, na božji klic zapustili naša preljuba mati Frančiška Opeka. Veliko so za nas trpeli in molili in nas prav živeti učili. Zdaj naj prosijo, da se pri Bogu zagotovo vidimo. — Vsi, ki ste jih poznali aH morda poznate nas, in ste veliki v ljubezni, spominjajte se jih v molitvi! Pogreb bo v četrtek, 3. julija ob 9 dop. Vrhnika-Ljubljana, 2. jul. 1924. Dr. MIHAEL OPEKA, stolni kanonik, FRANC OPEKA, posestnik v Ameriki, IVAN OPEKA, žnpnik, ANDREJ OPEKA, posestnik na domu, FRANICA vdova SVETLIč, IVANKA poro-žena BRIC — otroci. stara 15 let, s 4 razredi meščanske šole, poštena, želi vstopiti kot učenka v kako trgovino v mestu ali na deželi, kjer bi imela brezplačno hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »hči železničarja«. izurjenega, sprejme takoj Ivan Udrih, kroj. mojster, Loke 62, Trbovlje I. — Plača po dogovoru. 3716 Išče se za večje gospodinj- ropo£ava Marica Služba, v večjem kraju Gorenjske, bi se nastopila takoj. Ponudbe na upravo Slovenca pod oznako: »Dobra gospodinja.« VAJENCA-ZA KROJAŠKO OBRT sprejmem. Prednost imajo oni, ki imajo vso oskrbo doma. Ivan KreS, krojač, Dunajska c. 9. Ljubljana. JOŠKO MUSER MICI MUSER roj. KASTELIC POROČENA LJUBLJANA DNE 29. JUNIJA 1924. Kuharico, marljivo in J pošteno, staro 24—32 let, zmožno voditi gostilno na deželi na račun, izurjeno v šivanju in pospravljanju sob, iščem za takoj. Ponudbe s sliko na upr. Slov. pod »Vestna« 3712. NAJBOLJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovencu«. IZJAVA. Ker se vedno širijo vesti, da sem član »Orjune«, izjavljam tem potom, da do-sedaj še nisem bil in tudi sedaj nisem član omenjene organizacije. Andrej Belič, trgovec in posestnik, Sp. Šiška 94. ŽUPANSTVO OBČINE DOLENJA VAS pri Ribnici javlja prezalostno vest, da je njen odbornik, preč. gospod Franc Sturm župnik v Grčaricah pri Ribnici dne 30. junija, po daljši bolezni, previden t sv. zakramenti, v bolnici v Kandiji umrl. Pogreb bo v sredo, dne 2. julija ob 4. pop. na šmihelsko pokopališče. Pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Županstvo Dolenja ras, dne 1. julija 1924. Za občinski odbor! KAROL KROMAR, župan. PREVZAMEM od osmih zjutraj do sedmih zvečer do 10 otrok t varstvo od 3—10 let. Naslov pove uprava Slov. pod 3725. MOTORNO KOLO 2 cilindra, 2 P H, nova pneumatika, v dobrem stanu, se radi preselitve takoj ceno proda. Skladišče G. Tonnies. Martinova cesta, Ljubljana. Razno pohištvo" dobro ohranjeno, več slik ter nekaj stolov radi pomanjkanja prostora poceni naprodaj. Vpraša se od ene do treh pop. Naslov v upr. pod 3702. KUPIM za takoj žago če mogoče staro — dobro ohranjeno. — Ponudbe na upravo lista pod it. 3704, Na Bleda iščem za julij in apvtu£° stanovanje z eno veliko ali dvema manjšima sobama s 3 posteljami ter popolno porabo kuhinje in oprave. Stanovanje je lahko izven kraja in mala oddaljenost ne dela zapreke, brezpogojno pa mora biti na razpolago vrt. Zeli se bližina kopališča. Točne ponudbe z označbo cene na: Ljubica Frkovič, Zagreb, Mesnička ulica 5./II. Kopirne fenjise patunov, taisijsfie knjižice, šolske mape, notese M. najceneje eznlca i. T. D. pijana, ffopif^jeua ulico 6/II TRBOVELJSKI PRESTO in dobavlja Družba «ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220. Lepa, pravkar dovršena PRISTNI, NARAVNI nudi LEKARNA dr. G. P1CCOLI v Ljubljani. j P. n. i j šivilje gospodinje j ® opozarjamo, da so zopet do- = : speli najboljši šivalni stroji f H in kolesa j LEPO POSESTVO HIŠA z gospodar, poslopji, mlin in žaga zaradi družin, razmer takoj naprodaf. Lega lepa, pol ure od žel. postaje Kočevje ozir. Stara cerkev. — Vprašanja na županstvo ŽELJNE, p. Kočevje. 3614 \n\ Brez kvarjenj* blaga kamttao ■n&teoje ln vsakovrstno bar. SS ANTON BOC Ljubljana, Selenburgova nI. A/I. Ollaee-VlS 46. PRODAM BENCIN-MOTOR 4—6 PS, ležeč na vozu, v dobrem stanja — svetovno znane tovarne »Daimler«. RodcH Krnic, Radsis 66 pri Zidanem mostu. 3672 | v vseh opremah j za rodbinsko in obrtno : • rabo. Istotam vseh vrst l | čevljarski stroji „&fl«er" § : kakor: cilinder, levoročni I 3 in krojaški. { = Pouk v vezenju ter I i Krpantu perila in = : nOgš)Vl€ (štofanje) brez- : f plačno edillO le pri: : i i 5 Kjubljana, : blizu Prešernovega spomenika ob vodi. i Popravila sprejemamo! Hrastove in smrekove hlode v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino franko vagon, najraje na progi Zidani-raost—Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se isti lahko ogledajo, na: AND. JAKIL - Krmelj (Dolenjsko). enonadstropna, s 6 sobami, majhnim vrtom, v krasni legi, 3 minute od kolodvora in mesta na Gorenjskem, se takoj proda. Več se poizve pri: Stavb, tvrdki I, Slokan, Ljcblj., Štisdeatovska ul. 7. RAZGLEDNICE vseh vrst, pisemski, kance, lijski, konceptni, trgovski, svilen, krep, gladilni, ste. kleni, ovojni, maščobni, per-gament, kredenčni in tafet (barvan) papir, papirnate servijete, vpisalne knjižice, noteze ter barvice — priporoča veletrgovina OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 9. 3156 ^'iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiliiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiig F a | Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga g na veHetrgiovino manufakiurnega biaga podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, I središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telef. 334. § kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah | in vrlo solidni postrežbi. H NA DEBELO 1 NA DEBELO 1 I 1 i lillllllllUlIllllllllllllllllliilHnillHIlKHIIIHIIIIIIlIlMIllllllllIHluiliHiiiHiiiniiHHHuna ia ELEKTRIČNI APARATI za kuho in kurjavo — električne ŽARNICE globoko pod dnevno ceno. — RADIO-aparati. — RADIO-potreb. ščine. - ELEKTRO COMPANY, d. z o, zavezo, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25, Vino Vino „L N' Vino podružnica vinarske zadruge JUTOMERCA za ljutomerski in ormožki okraj v Ljubljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice nudi svoja zajamčeno pristna ljutomerska vina po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. Vino ŠENTJANŠKI PREMOG vseh vrst in vsake množine nndl po zmernih cenah zl promptno dobavo PRODAJNI URAD šentjanškega premogovnika And. JakU — LJUBLJANA, Krekov trg 10. &MMTI REX STEKLENICE za honzercirante sadfa In soClvta W jpfp* Edina zaloga m "M I UMI KLEIN ^ Ljubljana zaloga stekla ln porcelana Izdaia konzorcij >Slovenca«. Odgovorni urednik: Eraac Kremžar * Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Lfubliani