UTO XIX., ŠTEV. 200 SLOVENSKI izhaja i-o usKa Časopisno podjetje oiuvensiu poročevalec — UireKtoi I-tatU janiinba. Glavni in odgovorni urednik Sergej Vo&njait« —-0Eednifitvo: Ljubljana, TomSlčeva ulica 6t. l in 3, telefon 23-632 živim zanimanjem, kakor v udih dneh vojne, tako tudi v •jporrtem obdobju obnove. Vemo, da jugoslovanska in oiska vlada ne gledata enako a razna družbena in mednarodna vprašanja. Toda ne gle- de na to, kakšne so razlike v naših mnenjih, se menda strinjamo, da je možno in da je treba vse mednarodne spore reševati na miroljuben način. Zaupam v koristnost osebnih stikov in prepričan sem, da bomo — moji sodeia\7ci in jaz — z osebnimi stiki z jugoslovanskimi narodi in z njihovimi voditelji cb našem obisku mnogo več zvedeli o jugoslovanskih problemih in življenju kot bi bilo to mogoče na kak drug način. Prav tako tudi upam, da ižA vr3 n Državniški obiski, ki postajo v današnjem svetu vse po-sfejši, so nedvomno vselej po-■ vno dejanje. Pri tern je vse-::o. če gre za zastopnike veli-b ali maiih držav, samo, da ■ le-te odločijo živeti v miro-; abnem sožitju. Se posebej pa vesel dogodek, kadar prihaja obisk zastopnik prijateljske bele, ki se doma in v mednarodnih odnosih zavzema za ■ resničenje podobnih idealov, r rr: sami. Tak primer je tudi dni. ko prihaja v Jugoslavi-na uradni obisk predsednik danske vlade Eans Christian Hansen. Čeravr.o sta obe deželi. Danka in Jugoslavija, dokaj oddaljen različni po številu prebi-t, po tem, da ,ie ena go-iruga pa ravninska, in da različni ustavni obliki, ju r zbližuje vrsta pomemb-vezi, ki se oh takih prilož-ih razumljivo pokažejo v še aktualni luči in služijo v vršičem tudi kot osnova za • fiajjnjo poglobitev vzajemne-rodelovanja. Tradicionalna miroljubnost, ■ roti pa tudi neuklonljiva cbodoljubnost sta nedvomno 'Jboij osnovni in splošni te-•'! i. na katerem slonijo dan-o - jugoslovanske vzajemne ~ pati je. Stara danska legenda silnem junaku Holgerju, ki z dolgo brado v votlini 'onborga, dokler ne pride adenič.in potegne njegov meč obrambo trpečega naroda, lub različnemu okolju tako : 'dobna našim jugoslovanskim vikam o Matjažu, kraljeviču Marku in drugih junakih, je pač mo zunanji starodavni odmev upne vselej žive ljudske vere svobodo. V zadnji svetovni ni so se r.arodi obeh dežel o rili proti istemu sovražniku, kes so se sicer maloštevilni Danci v začetku težko učinkoviteje zoperstavili prehudi eku-i atorski premoči, vendar pa niti čudi nacistični teror ni mogel ukloniti nacionalnega ponosa dobrodušnih, a pogumnih Ban- je bil oktobra 1954, ko je obiskal Dansko podpredsednik zveznega izvršnega sveta in generalni sekretar SZDLJ Edvard Kardelj. Kmalu zatem se je mimogrede mn-iila na Danskem jugoslovanska delegacija Interparlamen-tarne unije. Obisku danskih novinarjev 1. 1953 v Jugoslaviji je sledila še vrsta podobnih vzajemnih obiskov. Pogoste so bile tudi vzajemne izmenjave sindikalnih prosvetnih, tehničnih in še posebej zadružno-kmetij-skih študijski skupin in delegacij. Gospodarsko sodelovanje temelji na dveh povojnih trgovinskih sporazumih, ki pa bi se v bodoče lahko nedvomno še razširilo. Nedavno povišanje diplomatskih predstavništev obeh dežel na stopnjo veleposlaništev je samo potrdilo živahne in dobre odnose, ki vladajo med obema državama. Sedanji obisk predsednika Hansena in njegovi razgovori z najvišjimi jugoslovanskimi državniki ter neposredni stik z našo deželo bodo gotovo še bolj okrepili dansko - jugoslovansko prijateljstvo in s tem tudi svetovni mir, ki ga obe deželi nadvse cenita. bp bo naš obisk prispeval k okrepitvi in razvoju stikov med Jugoslavijo in Dansko, v duhu prijateljstva ln sodelovanja.« Pred obiskom danskega ministrskega predsednika pa je na prošnjo danske časopisne agencije Ritzau podpredsednik izvršnega sveta Edvard Kardelj dal izjavo v kateri je med drugim rekel: »Narodi in vlada Jugoslavije s posebnim zadovoljstvom pozdravljajo bližji uradni obisk premiera danske vlade G. Hansa Christiana Hansena v Jugoslaviji. Mi Jugoslovani vidimo v obisku predvsem prispevek k uresničevanju zamisli o medsebojnem sodelovanju in zbliževanju narodov v smeri okrepitve miru in miroljnbne aktivne koeksistence med narodi, neodvisno od njihove notranje družbene ureditve. Vedno smo bili nasprotniki teženj, da bi se narodi zapirali med svoje meje in vedno smo bili pristaši nazorov, da so vsi medsebojni stiki, razgovori in medsebojno poznavanje stališč med odgovornimi voditelji držav zelo koristen, danes pa nujen element aktivnosti v korist miru in za napredek človeštva. To velja tudi za primer, ko obstojajo razlike v odnošajih med dvema državama, še posebej pa velja za dve takšni državi kot sta Danska in Jugoslavija, ki v neposrednih medsebojnih odnošajih nimata spornih problemov in ki si obe prizadevata, da bi po svojih možnostih prispevali k boljšemu razumevanju med narodi in Koča Pooovic odpotoval iz ZDA AJem York, 24. avg. (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je včeraj z ladjo odpotoval iz New Yor-ka v Jugoslavijo. Strydom umrl Capetoiven, 24. avg. (Reuter). Davi je umrl predsednik vlade Južnoafriške unije Johannes Strydom, ki je bil že dlje časa bolan. k miru na svetu. Razumljivo je, da obstojajo razlike v stališčih obeh držav do raznih problemov v mednarodnih odnošajih, vendar pa bo zato toliko bolj koristna izmenjava mnenj o vprašanjih današnjega časa.« V nadaljevanju svoje izjave je tovariš Kardelj govoril o koristnem dosedanjem sodelovanju na področju gospodarstva in kulture ter ponovno poudaril svoje zadovoljjtvo zaradi bližnjega obiska danskega državnika. Jugoslovanski veleposlanik na Danskem Ljubo Ilič je prispel danes v Beograd v zvezi z obiskom danskega premiera. Predsednik danske vlade, ki bo ostal na uradnem obisku v Jugoslaviji pet dni, bo prispel v Beograd v ponedeljek ob 17. uri. Danskemu državniku bodo v Zemunu priredili slovesen sprejem, nato pa se bo s spremstvom odpeljal v dvorec na De-dinju, kjer bo imel svojo rezidenco. Zvečer bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj priredil gostom intimno večerjo. Danskega premiera spremlja večja skupina novinarjev. Koper, 24. avg. Na povratku z obiska po Sloveniji se je včeraj popoldne predsednik republike Tito s svojim spremstvom za kratek čas zadržal v Domu oddiha Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije v Strunjanu. Visoki gost, v katerem spremstvu sta bila tudi predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko in republiški sekretar za notranje zadeve Mitja Ribičič, sta v imenu prebivalcev koprskega okraja pozdravila predsednik okraja Albin Dujc in se- ^ Konec prireditev v Slovenjem Gradcu Slovenj Gradec, 24. avgusta. Danes so zaključili prireditve občinskega praznika, ki ga prebivalstvo Mislinjske doline proslavlja v zadnjih sedmih dneh v spomin na usmrtitev narodnega heroja, domačina Pranja Vrunča. Ta je bil sekretar okrožnega komiteja KPS v Celju in komandant celjske partizanske čete. Podrobneje bomo o uspeli proslavi poročali v eni prihodnjih številk. K. kretar okrajnega komiteja ZK Slovenije Albert Jakopič, ki sta nato predsednika Tita in njegovo spremstvo povabila na kosilo. Zlasti prisrčno so sprejeli predsednika Tita pionirji, ki so med kosilom naravnost -zasuli njegov avto s cvetjem. Predstavniki koprskega o-krajasonato povabili predsednika Tita, da bi ob koncu leta KonSaiio pssvefovrmje direktorjev industrijskih šol Split, 24. avg. (Tanjug) Danes se je končalo tridnevno posvetovanje direktorjev industrijskih šol in šol učencev v gospodarstvu, katerega se je udeležilo 250 pedagoških in gospodarskih strokovnjakov iz vseh republik. Udeleženci posvetovanja so poudarili, da je potrebna temeljita reorganizacija strokovnih šol, v katerih se -izobražujejo kadr-i za gospodarstvo. Med posvetovanjem so posebno pozornost posvetili problemu družbeno - ekonomskega in političnega izobraževanja bodočih upravljavcev ter izpopolnitvi njihove splošne in kulturne ravni. Na svetlih traffieffafc brajlikih proletarcev HI. krajiška proletarska brigada fe proslavila šestnajsto ohletmaa ustanovitve V mestu, kjer prebiva v Slovenskem Primorju, je praznovala v soboto popoldne svoj 16. rojstni dan ustanovitve slavna III. k ra.»iška proletarska brigada. Na prostranem stadionu pod mestom so razvrstili starešine svoje bataljone in čete, na tribuni pa so se zbrali visoki vojaški funkcionarji ter civilni predstavniki okrajnih ln občinskih oblastnih in političnih organov. Takoj ob začetku slovesnosti Zadnji dan v stockholmskem stadionu Za nas — ena srebrna Ta skupna vera v mir, svode in mednarodno pravičnost r je manifestirala tudi še ne-ka ikrat po vojni. Naj se spom-- bo samo bratskega srečanja naših in danskih vojakov pod vrlimi čeladami mirovnih odredov OZN v Egiptu. Čeprav je *icer Danska članica Atlantske »veze. je vendar skupno z osta-‘n skandinavsko skupnostjo povezani, zunanji politiki vselej podpirala sleherno dejavnost, ki hi ublažila mednarodno napetost. Tudi danski obisk predsednika Hansena v Moskvi vzporedno s siceršnjim odločnim stališčem danske vlade, da ne popasti nobenemu pritisku, je lep dokaz doslednosti te politike. Odnosi med Dansko in Jugoslavijo so bili v povojnih letih vselej prijateljski in stvarni. Lar je bilo tem laže. ker se na Danskem v parlamentarnem živ-■ len in že več časa trdno uveljavlja socialnodemokratska ali vsaj napredna koalicijska vlada, ki sk rbi za ljudsko blaginjo. Nedvomno ima Danska, zlasti Pfi prodaji svojih kmetijskih 'zdelkov na svetovnem trg« in ustalitvi svoje valute, tudi raz-n© gospodarske težave, vendar ■H je gotovo prav sodelovanje z mednarodnimi partnerji, ki imajo podobne osnovne cilje, toliko bolj dragoceno. ‘,-l>*3lej najpomembnejši polili stik med obema drža,vama Stockholm, 24. avg. (Poročilo našega posebnega dopisnika.) — Švedi si niso mogli zaključka VI. evropskega atletskega prvenstva zamisliti lepšega, kakršnega so slednjič le doživeli. Po drugi svetovni vojna vodilna atletska država v Evropi je morala Švedska letos čakati prav do zadnjega, da je vendar dobila svojo zlato kolajno. To si je na veliko veselje stadiona, ki je bil kljub dežju gosto nabit, zaslužil njihov skakalec Dahi, ki je v zanimivem tekmovanju premagal vse evropske favorite, med njimi tudi oba slovite Rusa Stepanova in Kaškarova. Kako zahtevna je bila ta disciplina, kaže samo to. da je kar 7 tekmovalcev preskočilo 202 cm, šest tekmovalcev 206 cm in trije tekmovalci 210 cm, za zmago pa je bilo treba skočiti — 212 cm. In pri tem je bilo zaletišče mehko in pogoji za najboljše skoke pomanjkljivi. Prvi in drugi prepričevalna Takoj v začetku danainjega sporeda, ko je odšlo na progo 25 maratoncev, je že kazalo, da se bo vreme držalo, potem pa se je spet vlil dež, kar nam je premetalo precej računa glede nastopa našega Lorgerja med šestimi najboljšimi tekači Evrope čez ovire. Na progi so stali po vrstnem redu takole (od št. 1 do št. 6): Lauer, Johansson. Mi- 7REME Na,d jugozahodno in srednjo Evropo se zadržuje slabotno področje visokega zračnega pritiska. Nove frontalne motnje so dosegle Anglijo In se pomikajo dalje prod vzhodu. NAPOVED 7.A PONEDELJEK: Sprva pretežno sončno vreme, zjutraj megla po kotlinah, popoldne povečana oblačnost, proti večeru na so možne predvsem v zahodnih k.rpfh Slovenije krajevn" plohe. Temperatura ponoči med S in 12. v Primorju okoli 19. naj-vlšje dnevne med 24 in 2S stopinjami. hajlov, Hildreth, Lorger in Maz-za. Kakor po navadi, sl je vseh šest tekmovalcev pred startom seglo v roke, nato pa so pokleknili vsak za svoj blok. Start je bil dober že. prvi in Lauer je takoj planil v vodstvo. Lorgerja smo prav tako takoj videli na drugem mestu in tako je ostalo tudi na poznejših ovirah. Nekaj upanja za prvo mesto Lorgerja je bilo takrat, ko je Lauer prevrnil tretjo oviro in izgubil ritem, toda že dve oviri pozneje je tekel »pet dovršeno in dejali smo — Lauer je razred zase! Prav tako, kakor je bil ta (Nadaljevpnje ra zadnji strani) VV.-V-.A -v- ; - v ‘ ...... . _______.< . . »Sulri mm je pregledal brigado generalni major Ratko Vujovič v spremstvu komandante I. proletarske divizije, v katere sestavu je brigada, generalnega majorja Stanka Bjelajca in komandanta brigade podpolkovnika Vida Jeriča, po odigrani državni himni pa so zbrani vojaki in oficirji z enominutnim molkom počastili spomin padlih proleterov III. krajiške 'brigade. O svetli dn veličastni zgodovini junaške IIL krajiške proletarske brigade je nato govoril sedanji komandant brigade podpolkovnik Vid Jerič. Brigada je nastala pred 16. leti, ko so se v vasi Kamenica pri Bosanskem Petrovcu zbrale enote Drvarskega in Petrovškega bataljona iz sestava V. krajiškega odreda ter enote samostojnega bataljona »Zdravka Čelar«, se organizirale in ustanovile novo enoto III. krajiško proletarsko brigado kot novo udarno silo In novo regularno enoto NOV. 22. avgusta 1942 so se začele pisati prve strani slavne zgodovine te brigade. Visoko borbeno sposobnost je pokazala brigada zlasti v IV. in sovražni ofenzivi in se je zaradi tega uvrstila v sestavne I. proletarska dlvi-S tem so dobili junaški Krajinci morda največje priznanje. Tudi 24. maj 1944, v času sovražnega desanta na Drvar in na Vrhovni štab NOV in POJ se je brigada odlično izkazala na Glamočkem polju in je od tega časa dalje postala zaščit-nica Vrhovnega štaba. Za vse svoje junaške boje in zmage na v-č kakor 23.000 kilometrov dolgi borbeni poti in pod najtežjimi okoliščinami, ko je med drugim sodelovala tudi pri osvoboditvi Beograda, pri preboju Sremske fronte, pni osvoboditvi Zagreba ter drugih mest, je bila brigada devetkrat pohvaljena od vrhovnega 'komandanta in proglašena kot vzorna brigada ter odlikovana z "tedom narodne osvoboditve, z Redom partizanske zvezde I. stopnje in letos, na veliki proslavi na Sutjeski, tudi z Redom narodnega heroja. Na svetlih tradicijah kraji-ških proleterov med narodno- \ osvobodilno borbo temelji delo brigade tudi po vojni v mirnem razdobju — pri usposabljanju praznovanja, poslal pismene čestitke tudi vrhovni komandant maršal Tito, v pozdravni brzojavki, ki so mu jo poslali, pa so borci in oficirji te brigade vrhovnemu komandantu zagotovili, da ne bodo nikoli onečastili imena velikih krajiških proleterov ter da bo brigada v vsakem trenutku izpolnila svojo dolžnost, kakor jo je III. kraji-ška proletarska brigada vedno izpolnjevala. Ob koncu je čestital pripadnikom brigade za njihov praznik tudi podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar, ki je ob tej priliki izročil brigadi skromno darilo — radijski aparat z napravami za ozvočenje. V strumnem in veličastnem mimohodu je nato brigada pozdravila goste na tribuni in korakala skozi mesto, nato pa je bilo to prisrčno slavje končano. -vš. Pr/a reakcija Moskve Moskva, 24. avg. V komentarju, ki ga je včeraj objavil TASS, je na prvem mestu obtožba, da Velika Britanija in ZDA »»začenjata nove . manevre na področju prekinitve jedrskih poskusov«. V zvezi s sporočilom ZDA in Velike Britanije, da sta pripravljeni prekiniti nuklearne poskuse z 31. oktobrom, pravi TASS, da želijo »»Američani in Britanci do 31. oktobra nadaljevati z jedrskimi poskusi in s tem škodovati vsemu človeštvu«. Komentar poudarja, da je »»vsakemu nevtralnemu človeku jasno, da ni nobenih objektivnih razlogov proti takojšnji prekinitvi jedrskih poskusov« in dodaja, da bi se morali »»ZDA in Britanija ravnati po primeru Sovjetske zveze«. prisostvoval pomembnemu dogodku, ko bo v tovarni »»TOMOS«, za katero izgradnjo ima tudi sam osebne zasluge, stekla proizvodnja motornih koles. Rade volje je predsednik Tito sprejel povabilo in tudi obljubil, v kolikor mu bo dopuščal čas, da bo med svojim bivanjem na Brionih enkrat v kratkem obiskal koprski o-kraj, ker bi se rad podrobno seznanil z gospodarskim razvojem tega področja. Zlasti ga zanima razvoj in problem ribištva, pomorstva, turizma in kmetijstva. Bil je tudi radoveden, kako poteka medeonski šahovski turnir v Portorožu. Zal pa kljub nestrpnosti svetovne šahovske elite, ki je včeraj pričakovala maršala Tita kot ljubitelja te igre, visoki gost turnirja ni mogel obiskati. Proti večeru je kolona avtomobilov zapustila Strunjan. — Predsednik Tito se je vrnil na Brione. B. Izjava Edvarda Kardelja o beograjskem sejmu Beograd, 24. avg. (Tanjug), Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je danes dopoldne s soprogo obiskal II. mednarodni sejem tehnike. Po štiriurnem ogledu je izjavil novinarjem, da je II. mednarodni sejem tehnike in tehničnih dosežkov zelo uspel in da je že tudi dobil svojo pravo podobo. Pohvalno se je tudi izrazil o organizaciji in pdudar.il, da daje sejem jasno orientacijo našim proizvajalcem, našemu gospodarstvu pa dober vpogled v sodobno tehniko. Istočasno sejem tudi vpliva na naše proizvajalce proizvodnih sredstev. Tovariš Kardelj je dejal, da je prav zaradi tega ta razstava koristna in je gotovo, da se bo razvila v prvorazredno gospodarsko atrakcijo v naši državi. Tov. Kardelj je še dejal, da je zelo koristno primerjanje naše in tuje industrije, kar je prišlo do izraza na tem sejmu. Izrazil je prepričanje, da bo tudi ta razstava doprinesla k izboljšanju domače proizvodnje. Ko je odgovoril na neko vprašanje, je podpredsednik Kardelj dejal, da je proizvodnja blaga za široko potrošnjo zelo pomembna in da vsaka ■ država, ki želi ustvariti boljše življenjske pogoje tudi skrbi za enakomeren razvoj industrije proizvodnih sredstev in sredstev za široke potrošnjo. Velika vročina v Makedoniji Skoplje, 24. avg. (Tanjug) — Danes so v vsej Makedoniji zabeležili zelo visoke temperature. Tako je bilo v Štipu 39 stopinj, v Bitolju in Prilepu 37, Demir Kapiji 36, v Skoplju pa je bilo 39.2 stopnj temperature. Današnji dan je bil najbolj vroč v letošnjem poletju v Makedoniji. Libanon zahteva ameriško pomoč Bejrut, 24. avg. (Reuter). Libanonski finančni minister Shader je izjavil, da je Libanon zahteval od ZDA 100 milijonov dolarjev pomoči za ureditev gospodarskih težav in nadomestilo škode, ki so jo povzročili nedavni nemiri. Izrazil je upanje, da bodo ZDA ugodno odgovorile na libanonsko zahtevo do konca septembra. Častitljivi olimpijski stadion v Stockholmu iz leta 1812, ki Je bil prizorišče že tolikih svetovnih rekordov in vrste najpomebnejšili športnih prireditev v skoraj 50 letih od obstoja, je včeraj videl zaključne nastope evropske atletske elite, ki je v zadnjih Štirih letih dosegla velik kvalitetni napredek. Naša reprezentanca je imela najuspešnejšega člana v Stanku Lorgerju, članu Kladlvarja, ki se je v tcflru čez ovire uvnettl tik pod vrh evropekota razreda. TELE GRA NIKOZIJA — Uradno so sporočili, da so se včeraj na Cipru spet spopadle britanske oborožene sile ln pripadniki grškega odporniškega gibanja EOKA. V spopadu so padli trije Grki, dva sta bila ujeta, en britanski vojak pa je bil lažje ranjen. MOSKVA Sovjetska vlada je sprejela odločitev islandske vlade, da bo razširila svoje teritorialne vode na 12 milj. TOKIO — Uradno so sporočili, da je v zadnjem mesecu umrlo zaradi encefalitisa 399 ljudi, zbolelo pa je več kot 2.000 prebivalcev. IVASHINGTON Ameriški strokovnjak za atomske pod-mladih ljudi za obrambo naše mornlce admiral Rickover je izjavil, da so ameriške atomske svobode in neodvisnosti. Poleg Podmornice^ tako varne, da ne more priti do atomske eksplozije vsestranskega vojaškega in ide- pr* najhujših nesrečah. ološko-političnega usposabljanja IVASHINGTON — Ameriška armada je danes poskusila iz-vojakov pa se brigada ni zaprla streliti nov umetni satelit »ExpIorer 5«. Kasneje so uradno spo- . — 4-*-!— s ročili, da iz neznanih razlogov satelit ni začel krožiti okroe Zemlje. IVASHINGTON — Ameriški zunanji minister je izjavil, da bi bil vsak poskus LK Kitajske, da bi priključila otoka Kvemoj in Macu hudo nevaren za mir na tem področju sveta. MENICO CITV Študenti, ki protestirajo proti povečanim življenjskim stroškom, so včeraj prevzeli 200 mesenih avtobusov in dirkali i njimi po ulicah glavnega mesta. Študenti se ni*# ravnali po prometnih predpisih. v vojašnice, temveč je na slehernem koraku pomagala civilnemu prebivalstvu in sodelovala z njim v mnogih delovnih akcijah. To jo Je med prebivalstvom še posebno priljubilo in jo zato domačini upravičeno imenujejo — naša brigada. Brigadi Je v soboto, na ’ n Brez zara in feredže Ko se spusti noč, ko se prižgejo lešlčerbe In zatrepetajo plameni lojenk v neštetih domovih po razmetanih vaseh, torej ob prvi mračinl, j« prilezel nekdaj -» dogaja se pa to Se zmeraj — ko iz nekakšnih katakomb čuden živi svet, poln zablod, strahu in fanatizma, človeški svet. ki pa mu ne priznavajo človeških pravic; to so turške idn šiptarske žene in deklice; to je odmaknjeni svet, ki je cela stoletja no-sil in predajal od rodu do rodu zar in feredžo, simbola ženske neenakopravnosti, človeške nečimrnosti in krivične moške premoči. Stari del Skoplja ima polno starih kočic, skritih za visokimi zidovi; tu in tam gleda izza drevesnih vej ali pa iznad zakotnih balkonov turških hiš okno, prekrižano z lesenimi rešetkami ali pa prelepljeno z nastriženim papirjem ali pa s časopisi. Ko gledate ta okna, iščete, da bi se srečali s pogledom zasolzenih oči, v katerih je polno hrepenenja po svobodi. Toda ne boste jih zagledali, čeprav gleda izza teh oken brez števila oči mladih deklet in čednih nevest; skrivajo jih prekrižana okna in nalepljen papir. Pravijo, da ljudje v zaporu pogosto stoje pod okni in se oprijemljejo železnih rešetk, jih skušajo zlomiti in jim pogosto tudi uspe, da se rešijo na svobodo. Nobena stvar nima večje vrednosti kot svoboda, nikoli ni človek ponosnejši kot takrat, ko je svoboden, nič ga ne more zaustaviti, kadar ga prevzame hrepenenje po svobodi. In kaj potem drži te mlade Turkinje in Siptarke, te muslimanke, za kaja po sobi kot neprisebna, ko sem ji povedala, da ne bo več noeila feredže, da ji oče ne bo več prepovedoval hoditi na ulico ln da bo mogla zdaj svobodno, brez zara in feredže gledati svojega ljubega. Stari so se posvetovali, toda proti zakonu niso mogli nič narediti. Zato so nam pa branili, da bi hodile na ulico podnevi; če je pa že moralo priti do tega, so nas puščali samo v ogrinjalu in a krpo na glavi, da se je videlo čimmanj obraza. Sestra se je kmalu poročila. Njen mož je napreden in zato se je mogla sestra tako kot vsaka druga svobodna žena takoj oblačiti po pameti in hoditi na ullico ter obiskovati kino in gledališče z nepokrito brado. Njenemu možu se moram zahvaliti, da sem zdaj svobodna, da zdaj študiram in da ntsem postala žena že kot 16-letna deklica, kot se je zgodilo s toliko drugimi deklicami še po tem, ko jih je državna prepoved osvobodila zara In feredže; njihovi očetje namreč niso hoteli, da bi bile hčerke izpostavljene moškim pogledom. /Zdaj nas je sorazmerno še malo docela svobodnih žena, toda iz dneva v dan je več deklet ,in žena, ki so se rešile spon. Ko je pripovedovala o vsem tem, smo čutili, da j s tej študentki hudo, ker so njene rojakinje še vedno v brezpravnem položaju, čeprav ne nosijo več zara in feredže; čutili smo željo, da bi jim pomagale, da bi lahko prišle na ulico in povsod drugam svobodne, brez vezi. — Delam v tobačni tovarni že več kot šest let. Večkrat sem prikrivati in se prikaže j o šele zvečer, blede in brezupne, ml zavidajo. Zavidajo meni in mnogim meni podobnim; edina uteha v njihovi nemoči j im je pogovor z nami. Tako mi je iskreno pripovedovala, polna zaupanja vase, čeprav obenem še polna verskih zablod, Hamiza Osmani, Siptarka, ki dela v tobačni tovarni pri zavijanju cigaret. — Oče tudi potem ko smo morale odvreči zar in feredžo, ni dovolil ne meni in ne mojim sestram in snahi, da bi hodile v mesto. Če je pa že dovolil, je še-1 zmeraj z namj in zahteval, da smo sklanjale glave. Moja sestra je bila odlična učenka; prosila ga je, da bi nadaljevala šolanje. Oče ni hotel dovoliti. Prizadeval si je, da bi jo poročil. Toda sestra se je uprla. Dolgo je trpela mučenje, naposled je pa le uspela in končala srednjo šolo. Sedaj študira. In potem se je zgodilo, da je šel oče v Turčijo; menil je, da je tam središče muslimanstva. Tam je pa videl, kako se muslimanske žene in dekleta sprehajajo sproščeno, najmoderneje oblečene in brez verskih vezi; videl je, da so že zdavnaj zavrgle zar in feredžo. Tedaj se je moj oče popolnoma spremenil. Priganja nas k učenju, nam dovoljuje svobodne sprehode in pa sodobno oblačenje. Pravi, da je vse tisto prejšnje zastarelo, da je nečloveško in da mu je zelo žal, ker je tako ravnal z nami. — Marsikaj bo še potrebno, preden se bodo naši ljudje osvobodili verskih vezi. Toda mi smo poklicani in prizadevamo si, da bi čimprej naše žene in visokimi zidovi in prekrižanimi ter prelepljenimi okni? Zakaj na poskušajo, da b; kot zaporniki polomili rešetke, zakaj ne strgajo tenkega papirja s stekla, zakaj ne odprejo zaprtih oken. ne preskočijo zidov in v teh toplih jasnih dneh, v teh čudovitih zvezdnatih nočeh ne prihitijo svobodno v mesto, na vas, zakaj ne zavijejo na polja? Je vzrok strah ali pa nekaj drugega, čemur pravimo fanatizem?) Eno in drugo. Strah pred zakonskimi možmi in pred starši, strah pred fanatiki, polnimi zablod in zmote zavesti o moški premoči. Hodže in starši so vcepili tem bitjem fanatizem v duše. Strašanska zaostalost in nemoč, da bi našle pot, je kriva, da še zdaj po toliko letih, odkar so muslimanke slekle feredžo in zavrgle črni zar z obrazov, da še zdaj, čeprav je sonce že ožgalo slabo razkrite obraze teh žena. gredo še vedno te mlade žene in deklica nerade na ulico. Redko jih vidimo v krilih brez verske krp» čez glavo, skoraj nikoli jih pa ne boste srečali, da bi kje zunaj obstale in se pogovarjale z moškim. O življenju teh številnih Turkinj in Siptark sem se pogovarjal s tistimi Siptarkami in Turkinjami, kj so se že zdavnaj osvobodile teh zablod, ki so premagale žensko nemoč in so se zna-le upret; moški premoči in ki so se pripravile do tega, da gledajo na polmesec kot na navaden naravni pojav, ne pa kot na verski simbol. Te žene, ki ne obstanejo, kadar zaslišijo muzeinov glas. ki se razlega z visokih mineralov nad starim delom Skoplja. tc žene zdaj svobodne in napredne govorijo z očitno bole-čiho o tistih, ki se še niso rešile. In obenem govorijo z jezo, ker jih je še zmeraj tako malo. ker nimajo moči, da bi pomagale rojakinjam, da bi se tudi te osvobodile zablod. Te žene torej govorijo o hudi dediščini in težavnem boju za to, da bj se odprla okna, da bi potrgale rešetke in da bi poletela kot lastovke in začutile žareče sonce m lahni veter po vardarskih sprehajališčih tudi tiste, ki se morajo podnevi še skrivati. — Sem Turkinja, prava Skopljanka — mi je pripovedovala mlada študentka filozofije N. H. — Bila sem še mlada, ko je začel veljati zakon o tem, da morajo muslimanske žene zavreči feredžo in zar. V naši hišj so se zbirali stari ljudje, možje in fone. Sestra meje dolgo objemala, me poljubovala in ska- V mračni senci minaretov že dobila nagrado in bila sem tudi že udarnica. Ko sem še nosila feredžo in zar, mi ni bilo mogoče delati, prihajati na delo." Niti pomisliti nisem mogla na to. Mož je imel majhno plačo. Imava tri otroke. Pogosto sva se pogovarjala, kako bi si mogla popraviti materialno življenjsko plat. Ni bilo izhoda. Nisem mogla na delo, ker delati v tovarni, v podjetju, pomeni biti brez feredže, dovoliti, da te vsakdo gleda. Moji starši jn starši mojega moža niso hoteli niti slišati o tem. Rotilj so naju in nama grozili. Oba z možem sva omahovala; zares se nama ni bilo lahko otresti zablod. Aktivisti so nam govorili o odpravi zara in feredže in pojasnjevali, kako zelo bo to koristno. Vendar pa prav do uradne odprave zara in feredže nisem hodila delat jn družina se je komaj prebijala. Zdaj je pa položaj docela drugačen. Počutim se močnejšo delam in ves dom je poln. Otroke šolam. Sosede, ki se morajo podnevi dekleta spregledale svet, da bodo enakopravne z moškimi. Močno verjamem v to, — nam je dejala Adile Murati, • učiteljica iz Gostivara, ko sva se skupaj peljala z motornim vlakom iz Skopja proti Pologu. • — Ste že shsali, da so kje prodali deklico ali ženo? — Smol Poznamo nekaj primerov, — smo odgovorili na vprašanje Irfred Seljmi, učenki osmega razreda gimnazije. — In kaj ste ukrenili? — V časopisih smo pisali, da to ni prav, da se je treba bojevati proti takim staršem in možem, — Tovariš, to ni dovolj! Potreben nam je zakon, ki bo strogo kaznoval takšne starše, takima bitja brez človeškega čuta. Moja tovarišica Zekire je hodila v šolo do drugega razreda osemletke. Bila je najboljša v razredu. Obenem je bila najlepša v vasi. Zgodaj se je razvila. Učitelj jo je imel zelo rad in zmeraj je obetal, da bo Zekire dobra dijakinja, da bo postala dobra učiteljica, morda pa celo zdravnica. In ona je v pogovoru z menoj zmeraj aanjala o tem. Začeli sva hoditi v tretji razred. V šolo je prihajala vesela, polna navdušenja. Začela je pisati pesmi in pripovedke. Tako je bilo nekaj mesecev. Potem je bila pa lz dneva v dan manj vesela, zmeraj bolj žalostna, bleda in objokana. Ni hotela priznati resnice. Izgovarjala se je z boleznijo, s težavnim delom pri nabiranju tobaka in z neprespanimi nočmi. Učitelj je naposled zvedel, za kaj gre. Poklical je njenega očeta. Zekire je prišla v šolo še nekajkrat, potem je pa nenadoma ni bilo več. Obiskala sem jo. Našla sem jo objokano in zaupno mi je .povedala, da je že zaročena z nekim fantom 12 vasi, da ga ne mara, vendar pa mora ubogati starše. In zares je Zekire po šestih mesecih postala žena. Njen oče je plačal kazen pred sodnikom za prekrške. Mlad cvet, dobra učenka, mlada deklica je prezgodaj postala žena in mati, ker so jo omožili, prodali za nekaj deset tisoč dinarjev. Koliko je še takih? Se danes, ko sta uradno prepovedana fe-' redža in zar, jih je še veliko. In zato je potreben poseben zakon. Makedonsko podnebje Je bogato jasnih in sončnih dni. Podnevi in pa tedaj, ko vse zagrne noč, ko se prižgejo zvezde, ko mesec razlije svetlobo po poljih, hribih in mestih, ko se njegova svetloba odbija od vijugastih bistrih rek, tu' in tam po mestih jn vaseh žene in dekleta delajo, se učijo in živijo svobodno življenje. Medtem pa stoje za mnogimi prekrižanimi in prelepljenimi okni mlade Turkinje in Siptarke. Skrite strmijo skozli odprtinice, skozi katere komaj prodre svetloba dneva ali mesečne noči; stojijo tam in čakajo, da bi videle svoje ljube, ali pa vzdihovaje hrepenijo in zavidajo rojakinjam, ženam in dekletom, ki so se otresle vsega tega; zavidajo tistim. ki ne priznavajo polmeseca za verski simbol, se ne priklanjajo, kadar vpije muzein z minareta; te jetnlce zavidajo tistim, ki hodijo brez feredže z nepokrito glavo, brez zara, kjer koli hočejo, se sprehajajo in delajo ter se sestajajo s svojimi ljubimi; jetnice za ofcnj čakajo, da bi se osvobodile spon, da bi jim kdo potrgal' z-oken' rešetke 'iff~ kvadratasto nalepljen papir in jih osvobodil zablod, nemoči in moškega licitantstva, da bi se sprostile kot tiste na ulicah v tovarnah, šolah in na fakultetah, da bi šle svobodne in enakopravne v svet. Kdaj bo vse to? Cas bo dosegel, da bodo tudi one svobodne, da se bodo veselile sonca in jasnega neba nad svobodnim, soncu izpostavljenim obrazom, da se bodo veselile mesečnih noči in da bodo čutile rahli vetrič . ; . Poroštvo za to je življenje, tisto, ki je dalo svobodo že mnogim Usnijam. Ramizam, Sakiram in drugim dekletom in ženam po Makedoniji, Kosmetu, Bosni in Hercegovini, pa- tudi tam, kjer Ramizini starši mislijo, da je središče muslimanstva. Danes živijo Turkinje in Siptarke brez feredže in zara. Izginile bodo tudi krpe, ki še zmeraj skušajo pokriti obraze teh žena. Izginile bodo tud! zablode, ker v naši državi napreduje življenje s hitrimi koraki in vse tisto, kar mu je napoti, odrine ali pa pregazi. Ljube Isaiev Otok Lokrum pred Dubrovnikom SLIČICE Z J U 2 N E G E I I D & R 38 Zamislite si, da nenadoma ne bi več imeli — morja. De o čem bi govorili od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Brez morja. Brez našega morja. Nič več prijetnega oddiha na šumeči morski obali pod vročim soncem. Nič več zabav pozno v noč, daleč proč od znaneev in drugih, ki vse preveč radi skrbijo za mir tvoje duše. Nič več romantičnih doživetij, nič več sproščenosti, ki jo zahteva oddih. Nič več . ... Ne! To ne bi moglo biti res. Preveč smo se že navadili tega našega morja. Preveč smo ga že vzljubili. Klub njegovi krutosti, kljub marsikateremu razočaranju, ki nam ga pripravi, in kljub težavam, ki jih imamo, preden si zagotovimo nekaj dni bivanja na Jadranu. Kljub vsemu. Vedno se vračamo. Vedno znova. Na naše morje . . . Bodisi v Portorož ali Opatijo, Rovinj ali na Rab, Brač ali Korčulo in tudi v daljni Dubrovnik. Kljub visokim cenam, kljub dolgi vožnji. Samo da smo na morju, da ga občutimo, da živimo z njim. Štiriindvajset ur na -ladji ni malo-. Ce je gneča, se te ure raztegnejo v nedogled. Tudi občutek, da potuješ v prvem razredu in čudovita panorama ne zmanjšata tvojih muk. Na vsaki postaji se znova vname -neizprosen boj za minimalni življenjski prostor, ki se to pot imenuje —. ležalnik. Vs.e je strogo resno, včasih kar nevarno. Debelušna gospa je v polurnem govoru ( v stilu samega Cicerona) dokazala svojemu ponižnemu soprogu, kakšna potratnost je, najeti kar dva .ležalnika. »Menjavala se bova,* je energično zaključila svoj govor — in hkrati z njenim soprogom se je odadhniHa vsa spodnja paluba prvega razreda. Menjavala sta se morda nazaj grede, zakaj vso pot sem videl v ležalniku njo, medtem ko si je njen soprog večidel sprehajal po palubii in občudoval jate galebov, ki so krožili nad ladjo. Nato je bilo nekaj časa vse mirno. Nenadoma pa je pritegnil našo pozornost prepir na zgornji palubi; »Ubiču te! Ti si zauzeo mesto, koje sam ja nameravat)..« Ne bi bili ljudje, če ne bj takoj prihiteli na kraj dogajanja in molče ali s polglasnimi komentarji izražali svoja stališča do tega, pravkar nastalega spora. »Kidaj .. .» Sledila je prava ploha znanih in pogosto uporabljanih naturalističnih citatov, da so se prisotnim ženskam oči kar same povešale. Možakar, na rovaš katerega je vse to letelo, pa je mirno sedel v pravkar priborjenem ležalniku in uživaško srkal stekleničko »Zilavke*. »Nemoj da galamiš!« je bilo vse, kar je privoščil svojemu napadalcu, preden je načel novo steklenico. Nadaljnja pot je potekala neverjetno mirno. De v Splitu so vnesli novi potniki malo življenja. Skrbne gospodinje so odhitele na -trg nakupovat. Kmalu so se vrnile s polnimi mrežami »in cekarji. Tako je preostali del poti minil v zavistnem občudovanju tistih, ki so se pitali z najrazličnejšimi dobrotami iz splitskih sadovnjakov. DUBROVNIK — veličastno, privlačno in odbijajoče, skrivnostno, lepo, vroče in — težko dostopno mesto. Vse to v eni sami besedi. Za Dubrovnik bi lahko uporabljali tudi prislov — miniaturno. Tam se pijača ne meri na litre in pension ne plačuje za več dni vnaprej. Tam nihče ne ve, koliko časa bo ostal. Morda boš moral odpotovati pojutrišnjem, morda že jutri, morda pa te bo natakar presenetil že danes in ti postregel s takim računom, da boš mora! zapustiti mestece še nocoj, kolikor ti je ostalo še nekaj drobiža za vožnjo. Sicer pa je Dubrovnik prijeten kraj. Življenje se odvija okolju primerno; počasi, brez naglice. Podnevi na plaži, zvečer na Pilah, ponoči pa v številrsih lokalih ob zvokih mambe, rumbe in rock and rolla. Takrat življenje dobi hitrejši tempo, takrat se pozabi opreznost, pozabijo visoke cene. Nekateri živijo na drug način. Stanujejo pod šotori, jedo trikrat na dan, tisto kar si sami skuhajo, občudujejo lepoto mesta, zvečer pa sedijo v Im-perialu ob vrčku malega piva, plešejo in se zabavajo. To so večinoma naši ljudje, ljudje, ki ljubijo Dubrovnik, ljubijo naše morje. Toda naših je m^jo. Mnogo več je tujcev, njihove denarnice so mnogo težje. Saj Dubrovnik živi le štiri mesece v letu. In takrat živi izdatno. Zvečer, ko se gostje sprehajajo, Dubrovčani posedajo na pilah, poslušajo glasbo iz »Grad-ske kavane« in požvižgavajo r Joca je varčeval vse leto, da bi mogel avgusta z ženo na morje. Ob koncu julija je znašal njegov prihranek skoraj 2700 dinarjev. Da bi mogel z ženo prebiti dvajset dni v kakem Jeraju pri Splitu, je moral sneti nekje še dobrih, 27.300 dinarjev. Kot uradnik računske stroke je Joca vneto razmišljal in kmalu našel rešitev. Vzel je posojilo za tekstil in vnovčil bone, potem je z bencinom skrbno očistil madeže z obleke in se odpravil na. morje. Na. poti v vlaku ni mogel zatisniti očesa, ker je bila gneča takšna, da so sedeli neloateri potniki celo na prtljažnih policah. In tako je prispel na-morje neprespan. Zatekel se je v hišo nekega kmeta, ki je imel dva vinograda in tri njive in ki se ni ganil od doma. Na njive je hodila njegova žena, on je pa ždel doma, da bi bil gostom zmeraj pri roki. . — Prosim vas, da me takoj peljete v menzo, — ga je zaprosil Joca. — O, gospod, — mu je dejal gospodar, — menza je doživela denarni polom že lani. Tukaj boste morali kuhati, Joca in žena sta se odločila, da bosta tega dne kosila v hotelu. Ko sta zapuščala stanovanje, sta hotela zakleniti sobo, toda ključavnica je bila polomljena in Joca je spravil odločilnih 30.000 din v denarni* co. Dan je bil oblačen, vendar sta se odločila, da bosta vseeno odšla na kopališko peščino. Tla Cetovanju Pešačila sta dobrih dvajset minut. Vas je imela sedem cerkva in enajst kapelic in njihovi zvonovi so zvonili nepretrgoma. — Zakaj pa zvonijo zvonovi? — je vprašal Joca nekega domačina, ko mu je zvonenje že začelo presedati. — Poldne zvoni. — Zakaj pa to oznanjate z zvonovi? — se je začudil Joca. — Mar tukaj država ni ločena od cerkve? — Država že, ne pa tudi občina, — je dejal domačin. Na kopališki peščini ni bilo peska, niti ni bilo kabin in ni bilo kake klopi. Čisto pri obali se je veličastno zibala na vodi mrtva mačka. Joceva žena je vzkliknila ».Sramota« in se ni hotela kopati, Joca se je pa skril za grm in si nategnil kopalne hlačke. Potem se je junaško pognal v morje. Kopal se je tri minute, potem pa je pol ure šklepetal z zobmi, ležeč na- hrapavem kamenju. Ravno ga je hotel zazibati spanec, ko je zaslišal, da mu je nekdo zaklical «■zdravo« in ga nagovoril po imenu. Nehal je šklepetati z zobmi in se predramil. Pred njim je Stal V kratkih hlačah in s fotografskim aparatom ob boku njegov tovariš Aleksa. — Fotografski aparat prodajam, Joco, — je rekel Aleksa žalobno in se ozrl. — Ljal ti ga bom poceni. Odlična stvar, verjemi! Joca je močneje zašklepetal z zobmi in legel na kamenje. Aleksa ga je gledal otožno, ni pa nameraval oditi. — Potem mi pa posodi tisoč dinarjev, — je rekel energično in sedel k Joči. — Nimam denarja za vrnitev. Oropali so me. Tukaj je vse dvakrat dražje kot v Beogradu. Bodi dober in mi daj tisoč dinarjev. Joca mu je dal 500 din in se podvizal domov. Zena je brezbrižno ležala, zvonovi pri cerkvah in kapelicah so spet zvonili, pod okni je, pa rigal gospodarjev osel. Joči je pričelo dražiti živce. Dejal je ženi, naj se varuje znancev iz Beograda, potem pa je poklical gospodarja in ga vprašal: — Je v tem kraju dosti oslov? — E-e, gospod, — je pritrdil gospodar. — Veliko jih je. — Alt rigajo tudi ponoči7 — E-e gospod, — je spet pritrdil gospodar. Joca se je razžalostil in odšel z ženo v hotel. Kosilo ju je stalo 900 din. — Ne bodi malodušna, — je rekel Joca ženi, ko je začela obupavati. — Zakaj takoj upogneš duha? Namesto dvajset dni bova ostala samo petnajst dni in namesto *»■morave■» bom kadil »zeto«. Spat sta šla brez večerje. Nista mogla zaspati do polnoči, čeprav gospodarjev osel ni rigal, ob zori pa ju je prebudilo trmasto zvonenje cerkvenih zvonov. — Gotovo je kje izbruhnil požar! — je skočil Joco. Gospodar je bil že vstal, da bi spremljal ženo na njivo in da bi nahranil osla. — Zakaj pa zdaj zvoni? — ga je vprašal Joca vznemirjeno. — Pol petih je ura, ' gospod, — je dejal gospodar mir-uo. — Tukaj nas budijo zvonovi ob tej uri. Ze ob osmih je odšel Joca na peščino. Zena je ostala d<>-ma, da bi skuhala stročji fižol brez mesa. Dan je bil sončen in Joca se je kopal. Polne tri dni je bilo vse v redu. Joceva žena se je varovala znancev iz Beograda in kuhala, Joči ni nihče več ponujal fotografskega aparata v nakup, niti ni prosil za tisoč dinarjev na posodo. Potem pa se je nepričakovano zgodilo nekaj nepredvidenega. Ker gospodar ni bil popravil ključavnice na sobnih vratih, je nosil Joca ves denar s seboj na peščino. Tega dne se je lepo kopal in ko je zazvonilo poldne, je hotel oditi na kosilo. Tedaj je ugotovil, da ni nikjer njegovih hlač, čeprav jih je bil tako lepo položil na velik kamen. — Kakšna neumna šala je to?! — se je pričel razburjati Joca in strogo gledal kopalce. Zaman. Hlač ni bilo nikjer. — Toda, ljudje, v hlačah sem imel ves denar! — se je še bolj razburjal Joca. — Kaj naj napravim zdaj? Preiskal je vso obalo, toda hlač ni našel. — Ljudje, zaboga, — se je razburjal Joca še naprej, — živim po tarifnem pravilniku! Vzel sem posojilo za tekstil, da sem prišel na morje! Zaman! Domov je moral v kopalnih hlačkah. Gospodar, dober človek, mu je posodil do Beograda svoje hlače in denar za vlak. Joca mu je dal pobotnico. In zdaj odplačuje dve menici namesto ene. k. S. stare popevke. Ravnodušni so do vsega. Nobena stvar jih na spravi s tira in le kakšna lepa Francozinja prekine za trenutek njihovo brezbrižnost. Vse glave se kakor na ukaz obrnejo za njo in ji sledijo toliko časa, dokler je množica povsem ne zakrije. Doma sem marsikdaj slišal e raznih »spretnostih« natakarjev po naših letoviščih. Marsikdaj ti napišejo račun, ki ss precej razlikuje od pravega. Nekateri so vedeli povedati celo, da vračunajo še datum, ti pa plačaj, če . . . Pod tem vtisom sem živel ves čas potovanja. Povsod sem natakarjem zelo pozorno gledal pod prste. Toda nič takega se ir, ni pripetilo. Nasprotno. Večerjal sem v neki ribji restavraciji. Ko mi je po več neuspelih poizkusih le uspeh, priklicati natakarja, sem mu plačal s tisočakom. »Sefe« pa mj je z vajeno, galantno kretnjo vrnil 4600 din. Ko sem spravil 600 dm, ostale štiri tisočake pa z enako galantnostjo porinil predenj, je najprej obstal, nato široko odprl usta kot junaki v slabih burkah, pobral denar in brez besede ,odliitel naprej. Se me je s strokovnjaškim oče. : n premeril od glave do nog, e-; kako sem mogel pomisliti, da bi nekaj takega plačevalo s pet-tisooakom. Na Slovenca v Dubrov Is redko naletiš. In če sreča- katerega, si toliko bolj vesel, da lahko med poplavo naj ra č-nej.ših jezikov slišiš tudi domačo besedo. Srečal sem ga na Pločah. Ze od daleč sem slišal njegovo razposajeno in zateglo -Kai ■dol' se usedhno . . .« Ogovoril sem ga. Pritekel je k meni, me objel. »Srečati rojaka v tem strašnem kraju! Neverjetno.« »Zakaj strašnem,« sem -vprašal. Nič ni odgovoril, samo hlipal je. Bil je ginjen. Potem se je vzravnal. Bil je smešen v svoji resnobi. »Ti si mj kakor brat. Povedal ti bom.« In pripovedoval mi je o svoji nesreči. Že dolga leta s; je želel videti b-iser našega Jadrana. Detos se mu je posrečilo. Deset dni je imel v načrtu. Danes pa je tretji dan. In denarja mu je ostalo ravno še za vožn j o. »Doma bi pil za ta denar najmanj štirinajst dni,« je ie potožil. Naše morje . . . V enem tednu se v Dubrovniku marsikaj zgodi. Tudi pozabi se hitro. V začetku meseca je bila v Dubrovniku neka tujka, menda Madžarka. Kadar je hodila bodisi na plaži, bodisi v mestu, so se ozirali za njo vsi moški, kar jih je živelo tistj čas nekaj kilometrov okoli Dubrovnika. Prišlo je celo do resnih zakonskih prepirov. Vendar hujših posledic ni bilo, kakor vedo povedati nekatere ugledne dubrovniške ženske. Mnogo simpatij, tako prebivalcev starega mesta, kakor turistov so si pridobili češki igralci, kj so gostovali na Dubrovniških poletnih igrah z Držičevim »Dundo Marojem«. Tudi »Hamlet«, ki so ga izvajali v edinstvenem okolju na starem Lovrijencu, je užival vsesplošno pozornost. Jovan Miličevič alias Hamlet ni ostajal neopažen. Prenekatera deklica je globoko vzdihnila, kadar se je pripeljal v svojem novem Taunusu. Gotovo da je nekaj k temu ugledu prispevala elegantna bradica. Vsekakor pa drži, da je to bil najbolj zagorel Hamlet, lcar jih je kdaj »živelo«. Tako je v Dubrovniku. Vsak večer se nekaj zgodi, nekaj ° čemer ljudje naslednji dan govore. Toliko časa, dokler se ne zgodi kaj novega, še bolj zanimivega. Dj ud j e prihajajo, odhajajo in ostajajo. Vsi St trudijo urediti si življenje čim bolj prijetno, čim bolj zabavno. In Dubrovnik nudi ** to dovolj možnosti. Tt>NT TRŠA® m DOM IN DB02IN0 HMi Pred novim šolskim letom PKAKTICIVA Praktične otroške igrače bomo lahko videli na razstavi »3Jru žina in gospodinjstvo« v Zagreba, ki asm jih bo pokazala Zveza prijateljev mladine Slo venije. Sliki nam kažeta veliki konstruktivni material, Izdela n po ideji vzgojiteljice Vencaj zove. Namenjen je otrokom v predšolski dobi, ki ga lahko s estavljajo po mili volji. Sestav ni deli te velike igrače so okvirji, manjše deske in vija ki z maticami ter kolesa. Pos ebno veselje imajo troci z njimi, ker jih lahko sami uporab ijajo. Na slik* vidimo vlak, kjer sedijo »potnici«, ki se lahko zares pomika na kolesih po sobi sem in tja. Sobe v st anovan jskih skupnostih naj bi imele take igrače, ki niso pre tirano drage, so pa izredno pr aktične. Otrok se z njimi zaposli in s svojimi rokami lahko ustvari nekaj lepega, kar ga navdaja s ponosom. Komisija za vzgojo predšolskih otrok pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije je igračo pregledala in ugotovila, da le-ta vsestran sko ustreza. Beseda o nak Morda menite, da pri nakupovanju ne priŠtedite časa in vam ne olajša gospodinjskega dela? Če teko mislite, se prav gotovo motite. Kar začnimo najprej v kuhinji in pri redu. Če imamo po PRIPRAVIMO JAJCA ZA ZIMO Pozimi so jajca največkrat tako draga, da omejimo njihovo porabo le na najnujnejše, čeprav so zdravo hranilo. Zato je v navadi pri naših gospodinjah, da jajca konzervirajo, bodisi v apnu ali pa ' stekleni vodi in preipihu. Zeflo dobro je konzervirati jajca s parafinom. Z njim premažemo jajca in se tako držijo več tednov, Na trgu pa se je pojavilo nedavno novo sredstvo* za konzerviranje jajc »Ovcpon«. Tudi tu ni treba drugega kot čisto jajce namazati s tem sredstvom, ki konzervira jajce, da je sveže še po nekaj mesecih. Za razliko od jajca. ki smo ga konzervirale v apnu, lahko tako jajpo pripravljamo na razne načine, medtem ko je prvo uporabno lr kot dodatek rs nim jedem. Morda nam bo no-sredstvo po»magalo pri št ed iti dinar in iezo nad dragimi - j v zimskem času. P'. d pasruk za ncr ct Predpasnik, ki nam ga kaže slika, nosimo, Kadar obešamo perilo. V njegovem velikem ■ epu imamo kljukice za obešanje perila, pa tudi drugače nam bo prišel prav, kadar bomo opravljale kaka dela na vrtu ali pospravljale sobe. V njem lahko shranimo drobnarije. da jih sproti ne odnašamo al-i pa iščemo. Sešij-e si ga .ahko vsaka, le malo spretnost: je treba. Ce nimamo šivalnega stroja, si ga lahko sešije-to z velikimi lepimj vbodi. Za ■ak predpasnik vzamemo 1.45 m • 30 cm širine) belega pralnega blaga. Ko ukrojimo predpasnik, zavihamo del predpasnika, ki Fiuži za žep, proti gornjemu ralu in ga podložimo z enakim blagom. Podloga je ob rraneh žepov dvojno prišita. Stranske robove predpasnika ahko okrasimo s trakov) druge barve, seveda, če je to blago stalne barve, ker predpasnik večkrat tud; prekuhamo, ir. ni nam lahko tak kos traku po-karil predpasnik in še ostalo perilo. Ličen pa je tudi bel predpasnik, katerega po vseh robovih pošljemo z barvasto prejico stalne barve. V sredini predpasnika prišijemo gumb, ki zapenja žep. Naramnice sešijemo v celem, kar je pripravnejše, ker odpade pripenjanje alj zavezovanje. Za pas prišijemo 5 cm širok trak. ki ga tudi zapenjamo z gumbom. policah v omari i-n shrambi vse v redu in vsako stvar na svojem mestu, se nam ne bo nikoli zgodilo, da bi kupile neko stvar, katero že imamo doma, le da ne vemo, kam smo jo spravile. Številne gospodinje imajo navado, da hodijo vsako stvar sproti kupovat v trgovino.. Hoče na pr. zamesiti kruh, pa vidi, da nima dovolj kvasa. Leti ponj v trgovino. Ko pa pride domov, se spomni, da je-,, pozabila sol, olje ali kis, katerega tudi nujno rabi. In spet nepotrebna pot v trgovino. Takih primerov bi lahko naštela precej in na žalost so ti primerj resnični. Vsega tega letanja po trgovinah in čakanja seveda ne bj bilo, če bi imela malo več reda. Vsaka gospodinja \-e, vsaj vedeti bi morala, koliko približno porabi na mesec ene ' ali druge stvari. Kakšen mesec ~ji ostane nečesa več, naslednji mesec spet manj. Vsak mesec naj bi gospodinja temeljiteje pregledala police v kuhinji in shrambi. Tako bo videla, česa .. ji primanjkuje. To naj si zabeleži na listek in ko ima vse zabeleženo, ji ni treba drugega, kot stopiti v trgovino, kjer listek odda, prodajalec pa ji blago pripravi in pripelje na dom. Tako bo odpadlo vsako nepotrebno čakanje v trgovini in bo veliko manj jeze in več časa za druge opravke. Kadar gremo nakupovat na trg, moramo najprej dobro premisliti, kaj in koliko bomo kupile. To moramo že vnaprej določiti zato, da ne bomo tava- le celo uro po trgu, ne da bi se mogle odločiti, ali naj kupimo špinačo, ali zelje ali katero drugo zelenjavo. Nekatere imajo navado, da nakupijo zelenjavo kar za ves teden Če imajo doma hladilnik, se to vsekakor izplača, sice: pa ne, ker zelenjava hitro gr.ije in jo moramo potem zavreči. Pri nakupovanju blaga mora, vsaj morala bi, vsaka kolikor toliko poznati kakovost blaga. Obenem pa mora tud; vedeti, koliko blaga potrebuje za obleko, bluzo, krilo itd. Zapomnimo si, da bomo ceneje kupile, če kupimo blago boljše kakovosti, kakor pa če kupimo izdelek, ki bo cenejši, bo pa zato trajal dvakrat ali celo trikrat manj časa. V vseh tistih družinah, kjer imajo pri hiši šolarje že zgi-nja počitniško razjpoložeruje. Otroci se pogosteje ustavljajo okoli izložbenih oken trgovin, kjer predajajo šolske potrebščine, starši pa z zaskrbljenostjo mislijo na svoje denarnice, ki se bodo sedaj občutno izpraznile. Vsako jesen ugotovimo, da so otroku lanskoletne oblekee premajhne in bo treba njegovo garderobo dopolniti z novimi. Izdatki za otroško garderobo pa so lahko tako veliki, da jih v enem samem mesecu ne zmoremo. Predvsem ne mislimo, da mora imeti prav vse novo. Preglejmo raje naš,e in moževe obleke, že odslužene srajce, stara krila itd. in skušajmo iz njih prekrojiti oblačila za otroke. Ce same ne znamo, poiščimo svet pri svoji šivilji, ki naj nam blago ukroji, sešijemo pa lahko same. Vse, kar potrebuje otrok med letom preglejmo, operimo in zašijmo. Čevlje nesimo k čevljarju že sedaj, da ne bomo slabe volje, ko jih bo moral otrok obuti za v solo in bomo videle, da ima izrabljene pete ali podplat. Tudi težje zimske čevlje ali gojzarice naj vidi čevljar in popravi, kar je raztrgano. Sedaj, še v toplih dneh je tudi čas za popravilo gumijaste obutve, ki pušča vodo. Pokrpajmo tudi otrokove nogavičke in če je potrebno, nabavimo nove. Te naj ne bodo bele barve, temveč drap ali sive, da ni treba otroku pretirano paziti nanje. Deklicam nabavimo kratke pletene hlačke, ki jih oblečejo v hujšem mrazu. Tako nas tudi mraz ne bo presenetil. Tudi toplim volnenim jopicam posvetimo več pozornosti. Ce &o rokavi strgani, kupimo isto-barvno volno, lahko pa je tudi nasprotnih barv, le da se lepo ujemajo. Tako si bomo prihranile izdatek za novo jopico, stara pa bo še prav tako lepa in uporabna. Tudi šalu in čepici moramo posvetiti nekaj pozornosti. Svetovala pa bi, da ne začnemo otroka zavijati prezgodaj v šal, ker bo hitreje prehlajen- Šele, ko nastopi pravi mraz, ga pred njim zavarujmo s šalom. Kapico čez ušesa mu prav tako nataknemo šele pozimi, le če ni zelo občutljiv za ^prehlad. Da bomo sigur-nejše, raje povprašajmo zdravnico, ki pregleduje našega otroka in se ravnajmo po njenem nasvetu. Novo šolsko leto naj torej tudi otrokova garderoba dočaka pripravljena. Med letom posebno če smo zaposlene izven doma, pogosto ne najdemo časa za krpanje nogavic. pletenje iitd. Dobro nam bo delo, če bomo lahko vzele le iz omare, kar bo otrok potreboval ne pa šele prale, likali in šivale, morda celo pozno v noč. Otrok naj ne ima preveč garderobe, saj hitro raste, vendar naj ima toliko, da nam ni treba prati in likati vsak dan. Na plašček pa bi skoraj pozabili. Tudi tega lahko predelamo iz starega, če pa kupimo novo blago, vzemimo nekaj centimetrov več, da ostane še za rob. ki ga kasneje lahko podaljšujemo. Prav praktične pa so za šolarje vetrovke, ki jih lahko nosijo otroci, posebno če so podložene s toplejšim blagom, tja do zime. Lahko pa jo otrok obleče tudi pozimi, le da ima spodaj še toplo jopico. Vsaka mamica bo vedela, kaj pripraviti otroku,_vendair je namen tega sestavka opo-, zoriti tiste, ki se jim zdi, da je do novega šolskega leta še dovolj časa. Tudi za o j modne novosti Vsekakor solidno, vendar ne tako strogo, da ne bi lahko spremljal nekatere modne diktate. Nova moška moda se vrača v preteklost. Ce ne drugo, nam to zatrjujejo zavihki pri hlačnicah, ki so spet zelo moderni. Prav tako je znova modema modra večerna obleka, telovnik iz istega blaga kot obleka in »dvojčki« na »manšetah« srajce. Suknjič se je nekoliko podaljšal in za razliko od dosedanjih nakazuje pas. Ovratnik pri jopi stremi k podaljšanju, zlasti pri suknjičih z enovrstnim zapenjanjem. Ramena postajajo ožja, nič več ne varajo, marveč kažejo naravno širino. Vse to nam priča, da nova moda stremi k podaljšanju postave. sto Nasveti kuharicam Ce pečemo ribe v ponvi, jih večkrat prebodimo z vilicami. Tako se bodo enakomerneje in hitreje prepekle. * Z Jajci ravnajmo varčno, ker so draga. Ce rabimo pri kuhi samo beljak, ne ubijemo jajca popolnoma, ampak mu napravimo samo luknjice na obeh koncih, da Izteče iz lupine samo beljak. Da beljak hitreje izteče, pihamo v nasprotno luknjico. Rumenjak, ki ostane v lupini, se ne posuši in počaka lahko nekaj dni. Rumenjaki dobe lepo rumeno barvo, če jih pred uporabo osolimo in zmešamo. Tudi jajčnih lupin ne za-vrzimo, spravljajmo jih zdrobljene v posodi in jih uporabimo za umivanje steklenic, ker odstranijo vsako nesnago. Pasteriziranega mleka nikdar ne puščajmo v odprtih posodah in na toplem. Da se ne bo pokvarilo, ga hranimo vedno na hladnem prostoru, kjer ni kislin in ostrega vonja. * Caj iz bezgovih listov in cvetov dobro čisti kri, priporočljiv je zoper izpuščaje in prebavne motnje. Caj iz bezgovega cvetja Je tudi dobro sredstvo zoper potenje, prehlad in kašelj. Pijemo ga tudi proti katarju dihalnih organov. * Gobe za zimo najhitreje in najlepše posušimo, če jih naberemo na bombažno nitko in obesimo na zračen prostor. » Grozdje ohranimo sveže, če ga odrežemo s koščkom vejice, konček zapečatimo s pečatnim voskom ter obesimo na žico ali vrvico v suh, hladen prostor. Tako hranjeno grozdje se ohrani do zime. totoiS V; .to-tol Športni jesenski plašč iz twee da, ki je obrobljen z enobarvnim blagom. 2epi so srednjeve liki in prišiti. Vlaganje ravnik I. P.: Iz vaSega pisma ni mogoče zanesljivo sklepati, kaj bi Utegnil biti vzrok vaši mršavosti, čeprav tehtate skoraj 13 kg manj, kakor bi to bilo primemo za va5o starost In velikost. Hitro padanje telesne teže ima lahko prav različne vzroke. Lahko gre v takem primeru za kako bolezen splošnega značaja ali pa tudi za obolenje posameznih organov. Zelo pogosto so tega krive motnje v delovanju žlez notra-njic pa tudi težke življenjske razmere, čezmerna obremenitev z delom, ka.jkrat pa utegne hiti močno hujšanje tudi posledica duševnega nerazpoložen ja. Znano Je, da se pri mnogih ženah po porodu spremeni cel organizem. Posebno je to verjetno pri ženah, ki so bile prej slabotne. Za ugotovitev vzroka mršavosti ,1e vsekakor potreben temeljit splošni pregled, razen tega pa še specialni pregledi pljuč, želodca, želodčnega soka, preiskava krvi, preiskava blata na črevesne zajedavce itd. Sele po ugotovitvi pravega taroka naglemu hujšanju pa vam zdravnik lahko predpiše tudi / ustrezno zdravljenje. B. A.: Naravni vonj iz ust člo-/veka, ki ima zdrave zobe, zdrave Lični pa so taki predpasniki - dlesne, ki nima vnetnih procesov iz barvastega pralnega ' ~*‘u' ” K. A.: Kako nastanejo razob*)-kovalne spremembe na sklepih« medicini še ni znano, v vsakem sklepu so kostni okraj ki, ki so med seboj v stiku prevlečeni s hrustancem. V mnogih primerih, posebno pri ljudeh nad petdesetimi leti, se hrustanec na teh sklepnih okrajkih, zlasti koder Je najbolj obremenjen, sčasoma obrabi in razpade v vlakna. Kost se na ta način ogoli in poskuša izgubljeni hrustanec nadomestiti z lastno rastjo. Tako nastanejo na obru-šenih robovih kosti različne vzbrsti in izrastki. n-aga. Predpasnik j? enostavnega in '•■toto: :• %mwm ■tototo v grlu, v pljučih in ima zdrava prebavrila, ni neugoden. Se posebno velja to za človeka, ki si redno čisti zobovje, zlasti pred spanjem. Neprijetno lahko iz ust zaudarja tudi ljudem, ki so drugače zdravi. 5n to posebno zjutraj, ko vstanejo. Med spanjem žvekalke ne deluje-v ustih zastaja slina, ki zaradi fega lahko dobi neugoden vonj. '•a neprijeten zadah naletimo zlati pri gnilem zobovju pri sJabo napravljenih plombah in kronah, mostovih in protezah. Ravno tako oovzročajo neprijeten zadah tudJ kronično vneti mandeljni, potem katar v grlu. v nosu in obnosnih vrlinah, nadalje razni gnojni procesi pljuč, največkrat pa spremembe na sluznicah požiralnika, želodca in črevesja. Neprijeten vonj iz ust dostikrat povzroča tudi uživanje nekaterih zdravil in jedi. Nekoliko ublažimo ta vonj. če sl ndrs izplaknjemo z raztopino ka* ijeveea. hipermangana ali s 3%-no -nzinptno vodikovega peroksida » -• dostikrat pomaga u* z žvečenjem brinovih ja- 7. uspehom pa neprijeten zadah z ust lahko pozdravi samo zdravnik. k1 Je s predhodnimi natančnim pregledom ugotovil pravi vzrok te nevšečnosti. m Priljubljen karirasti zimski ko stum, ki ga dopolnjuje prav taka, skoraj tričetrtinska jopio a. Ta je podložena s črnim krznom ali pUiem. Poleg nosi mo enako čepico kot je ppdloga. KUMARICE ZA ZIMO Prve kumarice so najboljše za vlaganje, pozneje dobe rjaste madeže, in take, ki niso popolnoma čiste in zdrave, niso primerne za vlaganje. Ena sama nezdrava kumarica, nam pokvari lahko ostale. Ce nimamo rade prekislih kumaric, jih bomo pripravile na naslednji način: Lepe, popolnoma zdrave kumarice operemo, zbrišemo in vložimo tesno v kozarce. Vmes po okusu vložimo nekaj malih feferonov (zelene koničaste paprike). Kumarice pokrijemo s koprom, listi višnje in vinske trte. Posebej zavremo vinski kis, ki ga malo razredčimo z vodo, primerno osolimo, dodamo lovorjev list, nekaj zrn popra, šalotko, malo na kolobarčke narezanega hrena. Tekočino popolnoma shladimo in zlijemo čez kumarice. Tekočina naj sega vsaj za prst visoko nad njimi. Na koncu dodamo še noževo konico galuna (za 4 do 5-litrski kozarec). Galun dobimo v lekarni. Kozarce dobro zapremo in shranimo na suhem im hladnem prostoru. Tako pripravljene kumarice niso prekisle, ker smo kis razredčile z vodo, so lepo trde in se zelo lepo drže. Uporabljamo jih lahko že po 3 tednih. V začetku bo tekočina postala malo belkasta, toda to naj vas ne moti, ker se sama lepo izčisti. Vse kozarce, v katerih hranimo zelenjavo v kisu, moramo večkrat pregledati. Ce se kis čez nekaj tednov posuši, ga dolijemo, toda vedno le pre-vretega in popolnoma ohlajenega. VLAGANJE VELIKIH KUMAR: Popolnoma dorasle, olupljene kumare zrežemo na štiri dele, jim otrebimo pečke, jih osolimo in pustimo osoljene 24 ur, medtem jih nekajkrat premešamo. Nato jih dobro zbrišemo s snažnim prtičem in po potrebi iztisnemo preostalo vodo iz njih. V dobro pološčeni po »odi zavremo vinski kis, do- damo cel' poper, malo paprike, šalotko in primemo osolimo. V vrel kis vložimo kumare ter jih pustimo, da vro pet do sedem minut. Nato jih odstavimo, ohladimo in s kisom vred vložimo v kozarce. Kis naj pokriva kumarice za prst visoko. Po vrhu nalijemo še olje. Kozarce neprodušno zapremo in 'hranimo na suhem in hladnem prostoru. Enako pripravljamo tudi kumarice, ki jih zrežemo na liste. Bodimo pa pri kumaricah previdne. Poskusimo vedno na obeh konceh odrezati list, če niso grenke, tedaj moramo grenke dele odrezati, sicer nam pokvari grenkoba celo zalogo. HOČETE DOBRO TURSKO KAVO? Nekateri pravijo, da je kava pol življenja. No, to je nekoliko pretirano, čeprav pijemo danes turške kave veliko več kot včasih. Kavo zna skuhati pač vsaka gospodinja, vendar vam hočem dati tu 2 recepta, kako lahko skuha dobro kavo na turški ali bosanski način. Turški način: Bakreno posodico (kakršno navadno dobimo v kavami) do polovice napolnimo z vročo vodo, V vodo damo 2 in pol kocki sladkorja. Vodo s sladkorjem kuhamo toliko časa, da se sladkor raztopi, nato pa stresemo vanjo 6-7 gr fino zmlete kave. Z žličko še dobro pomešamo in postavimo spet na ogenj. Potem do vrha nalijemo vrelo vodo. Bosanski način: V posodico stresemo 7 gr fino zmlete kave, nato jo napolnimo do trj četrtine z vrelo vodo. Dodamo še sladkor po okusu. Kavo pristavimo k ognju, dobro premešamo, potem pa počakamo, da dvakrat zavre. Ko drugič zavre, ji prilijemo vrelo vodo do vrha in kava je pripravljena. Sladkorja dodamo navadno 3 kocke. In še nekaj I Da bo kava dobra, je ne prepražimo preveč naenkrat. Prepražile jo bomo tako, da bo imela lepo enakomerno srednje rjavo barvo, meljemo jo tik pred uporabo, da ohrani svojo aromo. Srajce so ameriškega ali angleškega tipa: angleškega z visokim ovratnikom, ameriškega pa z ovratnikom, ki ima dolge konice, na koncu katerih sta prišita gumba. Dnevne srajce so v krem, svetiozelenl ali svetlomodri barvi, večerne pa vedno v belem. K novim srajcam bodo seveda nosili tudi nove kravate, ki jih bodo zavezovali spet na star način. Izbrali bodo lahko kravate kovinskih barv, ali pa kravate s tankimi črtami na enobarvni podlagi, moderne pa so tudi kravate z malimi geometričnimi liki, toda vedno na enobarvni podlagi. Poleg nekaterih, morda neprimernih diktatov, prinaša nova moda razveseljivo novost — udobne čevlje. Nič več šila-ste neprimerne obutve, ki je bila marsikateremu v veliko muko. Novi čevlji so udobni z zaokroženo, ali pa presekano konico; skratka čevlji ameriškega in angleškega tipa. In barve? Barva prejšnjih let »londonski dim« je izginila. Nekako prevladuje rujava barva in tudi beige je močno zastopana. Zlasti pa se uveljavljajo mešanice barv, tako temnozelena z rujavo ter rujava z modro. Kdor se bo odločil za nov klobuk, naj izbira med temno-sivimi z ozkimi krajci in visokim trakom; moderni pa so tudi v mešanici zeleno-rujave barve. In poglejmo ^>e, kakšni ' bodo plašči! Propagirajo udobne, mehke vendar kratke. Nič čudnega, kajti ženske krajšajo krila, zakaj ne bi tudi moški ..krajšali plašče? Plašč) so lahko široki, alj z nakazanim pasom, najčešče v temnejših tonih. Razveseljivo za tiste, ki same šivajo Te dni smo lahko .ire brali v dnevnem časopis ju oglas Centralnega za voda za napredek gospo dinjstva v Ljubljani, d? bo začel prihodnji inese. sprejemati dvakrat teden sko naročila za izdelavo krojev za ženska in otro ška oblačila po meri. Ta zamisel pri tem za vodu ni nova, saj so io dolgo razmišljali, kako bi ustregli vsem številnim ženam, ki so se obračale za razne krojne nasvete na zavod. Sedaj je zarodu uspelo, da bo uresničil že dolgoletno željo neštetih gospodinj in mater, ki ne (morejo velikih izdatkov za šiviljo, ampak šivajo zase in svojo družino do ma. In cena? Na zavodu so izračunali, da se bo ta vrtela za 1 kroj po meri in na osnovi modela, ki ga bo prinesla stranka s seboj ali ga izbrala na zavodu, okoli 300 din. Ni razpolago pa bodo tud) standardni kroji za bluze otroške obleke itd., kar pa bo seveda cenejše. Centralni zavod za na predek gospodinjstva pa ima v načrtih še več dejavnosti, le da je v stisk: s prostorom in so ti pre cejšnja ovira za njihovo odločitev. Tako ne morejo prav zaradi tega uvesti stalne gospodinjske posvetovalnice, kjer bi lahko gospodinje dobile najrazličnejše nasvete, niti nimajo kje imeti raznih tečajev za pripravljanje zdrave prehrane, vkuha-vanja itd. Tudi prikroje-valnica bo zaenkrat v uradnih prostorih zavoda Prikrojevalnice bo nedvomno vesela vsaka žena posebno tista, ki ji je le krojenje vzbujalo strah pred šivanjem. 4 str / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. aoo _ 25. avgusta i95s Po asfaltiranem cestišču t .. j krožne poti Izpod Rašice in Šmarne gort Šmarna gora, Rašica in Dobeno so bili že od nekdaj priljubljene izletne točke Ljubljančanov. Z ureditvijo trolei-busne- z \rize do Ježice in Vižmarij pa so vsi ti lepi kraji še . bolj približali mestu in postali pristopni slehernemu, ki se ob nedeljah želi sprehoditi v bližnjo ckolic-o. Ti kraji so v povojnem času dokaj me- • ni ali svojo cbl/iko in postali še bolj privlačni. Prijetna vas Rašica, kamer so Ljubljančani nekdaj radi zahajali po češnje ir. drugo sončn-o sadje, je med vojno po-stala slavna, saj so se ob njenih '•kalnaddh peči- izselili. Kar je ostalo na tem žalostnem pogorišču so kasneje razstrelila z neštetimi bombami in minami, tako da so le kupi kamenja pričali, da je tu nekdaj stala vas. Vas je danes popolnoma obnovljena. Namesto slanih kamnitih hiš, ki so bile večji del pokrite s slamo, stoje tu danes lepa gospodarska poslopja. ki pa se kar pogrezajo med krošnje bogatih sadnih dreves, ki bodo letos še posebno dobro obrodila. Letos, ob 17. obletnici požiga te vasi, bodo na Rašici odkril: spomenik padlim borcem postala ena najbolj privlačnih izletniških točk v neposredni okolici Ljubljane. Pristop d'o vseh teh krajev pa bo že čez dober. mesec dm zares vabljiv in lahek, kajt: ob prizadevanju lokalnih čini-teljev, ki so vso to stvar podprli tudi z lastnimi gmotnimi sredstvi, bodo že te dni zastavili dela na cestišču, ki vodi od črnuškega mostu preko hriba Straža, skozii Gameljne ih Šmartno vse do Tacna, in ga obLilli z bitumensko prevleko. To bo za tamošnjo okolico, kakor tudi za samo Ljubljano rmsmbna pridobitev. bo HITOV/ RAZGLEDUJ srot.* h'A VRtfa RA3/CS GR HA DA RAŠICA p-rff jtovsnjko odnosna vas sava CRKUCB ŠENTVID LE G E-V DA ASrALTlDEL CEST Z * E DEl. ZESrč A' GA £020 *ALTrPA,L! LJUBLJANA nežju Rašice in Smame gore vse dh Šentvida. Ker sta ob obeh izhodiščih te krožne, poti končni trolejbusih postaji bo to priidcbiiliJov, ki jo bi upošteval prav vsak domačin ali Ljubljančan, ne glede na to ali razpolaga z lastnim prometnim sredstvom ali je vezan na obstoječe prometni zveze. Investicije za površimsk' obdelavo tega cestišča bodi veljale 11,600.000 dinarjev Samo občina Šentvid, skupn: s posameznimi podjetji, b' prispevala okrog 7 milijonov dinarjev. Del sredstev bodo prispevala tudi podjetja n p področju občine Črnuče, o-sta. stalo pa Uprava za ceste OLO Ljubljana. Dela na cestišču bodo po načrtih gotova že sredi septembra. tako da bo to tudi nov prispevek veliki proslavi, ki bo 20. dn 21. septembra na Rašici. -mst- <>:W: 38S5S Velenje je nedvomno tisto naše mešk-, ki doseglo v letih po osvoboditvi največji napredek. Poleg lepega in vabljivega jezera ga krasijo tudi številni zeleni pasovi, skrbno urejene cesle n zlasti nove stanovanjske zgradbe, v katerih prebivajo predvsem rudarji tamkajšnjega rudnika. Teh so zgradili doslej toliko, kolikor le malokje pri nas, in še vedno jih gradijo, kajti rud-nik potrebuje vedno v^č delovne sile, če hoče uspešno izpolnjevati svoje vedno večje planske naloge. — Na s&ki: pogled na del starega in novega Velenja — (Foto: Selhaus) Največ jih bosta zgradila rudaik in steklarna r, .. prvi partizani in že avgusta 1941. leta ustanov..: prva Kamniški bata- ljon- To Nemcem vsekakor ni bilo povšeči, zato so že dober mesec kasneje, po uspešnem napadu partizanov na gestapovce. vas zažgali, ljudi pa I. Kamniškega bataljona in žrtvam Rašice. Ta proslava bo kaj pomembna, saj bodo obenem svečano odprli tudi novo vozno gozdno pot na vrh Rašice, kjer bo prav te dni zraste! 17 metrov viisok razgledni stolp. Tako bo Rašica res vredna prijetnih sprehodov. Glede na to, da je cestišče, ki vodi iz Šentvida, preko Vižmarij do Tacna že pred leti dobilo takšno sodobno prevleko, bomo v kratkem torej dobili' moderno krožno cestišče, ki bo vodilo ob pod- Ce bi bilo vse to, kar se je po vojni zgradilo v Hrastniku bolj skupaj, bi lahko ugotovili razveseljiv napredek. Ker pa so novi objekti raztreseni po nekaj kilometrov dolgem naselja, ne pridejo toliko do izraza. Zaradi tega je že marsikdo dobil vtis, kakor da hrastniška dolina po osvoboditvi ni dosti napredovala. • Med perečimi hnastn iškimi problemi, kakor so asfaltiranje ceste, regulacija potoka, asana-oij;a plazov, rekonstrukcija vodovoda dn ureditev novega po-kopališa, izstopa tudi stanovanjsko vprašanje. Prošnjam za stanovanje se pridružujejo vedno novi prosilci, ker prebivalstvo zaradi razvijajoče se industrije čedalje bolj narašča. Samo od leta 1953 se je povečalo število prebivalcev kar za 10 odstotkov, začete dn predvidene rekonstrukcije steklarne in kemične tovarne ter nastajajoči novi večja, udobnejša stanovanja, kar je v skliadu s splošnim napredkom in skrbjo za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Kljub temu pa se je treba nad tem podatkom zamisliti, ker nas opozarja, da bi bili po vojni lahko zgradili še več stanovanj, če bi bili malo skromnejši in bi dali prednost enosobnim ali pa nekoliko cenejšim dvosobnim stanovanjem. Kako pa letos? Predvideno je. da se bo obstoječ ei«tt stanovanj- skemu fondu pridružilo 120 novih stanovanj, od tega 36 privat nih hišic. Največ stanovanj bosta zgradila rudnik in steklarna, njima pa sledita kemična tovarna in občina. Manjša pod-jetjia nimajo za letos v načrtu nobenih stanovanj, ker vsake zase tega ne zmore, za združitev naporov pri reševanju stanovanjskega vprašanja pa se še niso odločila. Do leta 1961 bodo v Hrastniku zgradili 400 novih stanovanj. vendar samo 91 iz sredstev rta-novanjskega sklada, vse ostalo pa iz lastnih sredstev podjetij. Rudnik bo v štirih letih zgradil 108 novih stanovanj, medtepn pa bo samo v novem dolskem obratu zaposlil 300 novih delavcev. Steklarna bo do konca leta 1961 zgradila 50 novih stanovanj, število zaposlenih pa kljub rekonstrukciji tovarne ne bo povečala. Občina ima v načrtu 30 stanovanj, kemična tovarna pa samo 12. —nc Spomenik padlim borcem Ze dalj čas® se v logaški obči-' nj pripravljajo na prvo praznovanje občinskega praznika — 14. septembra, Posebni odbori iz članov raznih množičnih orga- - ru dna ški-obrat-nar Dolu pa-bodo- •- niza-eij in - društev so do po- ®"^|soo plačevanje prispevkov v točki dnevnega reda plenuma obcir sindikal- nega sveta Novo mesto, na ka.crega so bili povabljeni tudi predsedniki sindikalnih podružnic, so obravnavali iz-polnj evanje gospod arskega načrta občine v prvi polovici leta. Uresničitev načrta gospodi Lva v občini je za okrajnim povprečjem, in znaša po približnih podatkih le 39.3 odticikc-v. Na zadnjem mestu je industrija s 36 odstotki izpolnitve l-etnega načrta v prid polovici leta. Med panogami je na prvem mestu gostinstvo s 74 odstotki letnega načrta, kar je z ozirom na gradnjo ceste razumljivo. Nad 50 odstotki izvršitve letnega načrta v prvem polletju so še Elstkro Novo mesto, tovairna 2d'"'vil t Krk s« in »Novoles«, iz-med panc-g pa še kmetijske zadruge in trgovina. Se bolj kot bruto proizvodnja. je v zaostanku vplačevanje proračunskih prispevkov iz osebnega dohodka. Ti so bili vplačani do kcnca julija, to je za sedem mesecev ko- KJb Je že Podutik .. J Cu&no in nerazumljivo pravzaprav. knko malo nrav Ljubl-janča-tji poznajo svojo bližnje ckoiico. — o smeri proti Ježici, Šentvidu, Viču in morebiti šo p dolenjski strani, bi morda od tega ali onegn še zvedeli kakšno p-edrob-nost . . . Kje je Štirn, kod prideš po bližnjici do Tacna, kateremu mostu pravLmo Dolgi most itd., to* vse bi nekateri meščani nemara še vedeli povedati. Ondan pa sem srečal nekaj takih. ki niso vedeli, lej3 je Podutik . . . Sredi obeh glavnih prometnih žil proti severu in. zahodu — recimo bolj po domače — cned Gosposvetske in Tržaško cesto se razpreda pod obronke prvih holmcev EpO-kcgrajskih Dolomitov vrsta poti In cest — in celo s kažipot! bo opremljene nekatere — ki vodijo v ta komaj dobro uro hoje oddaljeni zeleni gaj na prs.su na* šejpv vsak rlaoi gosteje in vise za- zi&anega belega mesta. V fem Po. duluku je še vse ostalo kakor pred mndgimi loti: prijetni npirehodi na vse strani, malo vzpenjanje :c 1:0, Štruc : Vinceljak ' 'ie : T’: A - u remi. Jo-: Lazarevič fl:1. Prosta r Ti or, of e.i evs S tema zmagama sta sl naša velemojstra odprla nove možnosti za prodor pod vrh . . . Danes popoldne so odigrali vse prekinjene partije Iz XI. In XII. kola z naslednjimi izidi: XI. kolo: Oiafsson ; Fisher 1:0 (44): ^XII. kolo: Gligorič : Pachmann 1:0 (41), Fisher : Talj remi (41), Bronstein : Oiafsson 1:0 (46), Rosetto : Sherwin 0:1 (45). Po XII. kolu je stanje na tabeli takole: Petrosjan 9. Talj 8.5, Averbah 7.5 (—), Matanovič 7 (—) Gligorič in Oiafsson 7, Bronstein in Benko 6.5 (—), Panno 6.5, Pachmann in Fisher 6, Larsen In Szabo 5.5 (—), Sanguinetti in Najkirh .5.5, Filip in Shertvin 5 (—), Cardosso 4, Rosetto 3 (—), Fuster 2 in Greiff 1.5 (—). F. B. S TUJEGA SO VESTI da je v prvem srečanju novega bolgarskega nogometnega prvenstva dosedanji prvak CDNA premagal Levsikega 2:0: da je ameriški plavalec Larson dosegel nov svetovni rekord na 100 m metuljček s časom 1:01,0: PRIHODNJO NEDELJO SE ZAČNE BOJ ZA TOČKE TUDI DOMA ... DVANAJST ZANIMIVIH KANDIDATOV V Ljubljani je bil včeraj pod vodstvom sekretarja NZS Vlada Dernača sestanek zastopnikov nogometnih moštev slovenske conske lige. Na zboru so se slovenski nogometni strokovnjaki dodobra pomenili o letošnjem prvenstvu za točke, razen tega pa prerešetali tudi nekatere druge žgoče probleme, kd tarejo slovenski nogomet. Posebno razveseljiva je bil zlasti preudarek, da bi slovenskemu kvalitetnemu nogometu zelo koristilo parne; no sporazumno sodelovanje v prid boljši kvaliteti te igre pri nas. zborovalci sn dalje vskladil! do- Itladivar : Sobota ali Brežice, slej neenotne poglede na raznote- Grafičar : Slovan. Triglav : Mare drobne probleme pred prvimi ribor. Branik (Sobota ali Brežice) nastopi za prvenstvene točke, na- : Planika ali Jesenice, Krim : Ljubljana in Izola pritisnili še poseben žig, nakar so smeli tekmovalci na start. Posebna komisija je med tekmo še enkrat pregledovala obuvala ln __________ strmite! — odkrila Je nekaj navihancev, ki so medtem zamenjali sprinterice. Obe zlati kolajni za Nemčijo sta osvojila tekmovalca Iz Saarbrti-ckena, in sicer skakalka v daljino Jacobi in sprinter Hary. Preči štirimi leti v Bernu je imelo Posarje samostojno zastopstvo. Tako v Stockholmu po pravici šušljajo, da so Nemci še o pravem času priključili Posar' Zmago skakalke Jacobi in »prln-terja Haryja so naznanile samo fanfave. Gledalci lz Nemčije pa se seveda niso zadovoljili s to počastitvijo in so ob tej priložnosti zapeli nemško himno. Za hojo na 50 km je bil cilj na sredi ciljne ravnine. Zmagovalec Mašinskov je to še opazil, saj so prireditelji zanj potegnili čez progo bel trak. Tega seveda ni bilo več. ko je prišel na cilj Italijan Pamich. Seveda jo šel še naprej do običajnega cilja, vendar je tedaj pristopil k njemu Mašinskov in mu čestital za d-rugo mesto. Pamich je bil ves preplašen i v trdni veri, da ga bodo strogi sodniki diskvalificirali. I Q I i 3 'i I i ‘1 :L-S j KOLEDAR Ponedeljek, 2o. ...gusta: Ludvik Na današnji aan leta 1041 je bil ustreljen narodni heroj Slavku Siander. MOČNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ZA M UJM E OBISKE Na BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAj. oVi .NlUEUa]* IN PRAZNIKIH VES DA,\ Zdri4.VJi.lveni (lr. P-u-pis Hubert, Miklošičeva 24, tel. 38-151. Za obiske otrok :sta tel. števiLka. Zdravstveni dom VIC: dr. Jež Janez. Prešernova 36-1V tel. 32-740. Ne-deljsika dežurna služba v ambulanti Mirje, Trg mladinskih delovnih brigad 3. oa 8.—14. ure tel 21-797. Zdravstveni dom MOSTE: Dr. Debevec Rado, ZD Moste, Krekova 5, tel. 31-350. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Ko pripeka sonce, se morate zaščititi pred opeklinami s specialnim ULTRAGIN MLEKOM za sončenje. Imajo ga lekarne, drogerije in parfumerije! V drogerijah in lekarnah dobile higienski preparat »NOGIS«, ki preprečuje razvoj glivičnega lišaja, povzročitelja neznosnega sr-oenja med prsti na nogah. B a 0 1 0 PO POVESTI SAMUELA SCOVILtA RišE MIRI rvtUATER 'Vn.,,, -■'ME to pa so — namesto žreba — spo razumno določili začetne številke vseh 12 moštev, ki bodo Igrala v enotni slovenski conski ligi. Ta družba sicer še ni popolna, saj sta včeraj bili šele prvi kvalifikacijski tekmi za vstop vanjo med Jesenicami in kranjsko Planiko ter med Soboto in Brežicami. Vsa štiri moštva bodo š-e enkrat igrala v četrtek, najboljši dve pa se bosta plasirali v enotno lino LRS. Za zdaj še tudi ni dokončno nespremenljiva udeležba mariborskega Branika, ki Ima glede na predpise NZ.T o travnatih Igriščih še skromno »papirnato« modnost, da se uvrsti v zahodno II. zvezno ligo namesto zagrebškega Elektrostroja. Zborovalci so takole razvrstili moštva v prvenstveno lestvico: 1. Kladivar, 2. Grafičar. 3. Triglav (Kranj), 4. Branik (ali Sobota ali Brežice). 5. Krim, 6. Izola, 7. Rudar (Trbovlje). R. Ljubljana, 9. Jesenice ali Flanika (Kranj), 10. Maribor, Ji. Slovan (Lj) In 12. Sobota ali Brežice. a' r. kolu prihodnje nedelje bodo na sporedu torej naslednje igre za točke: Rudar. — Vse tekme bodo po dogovoru ob nedeljah z začetkom oh IG. uri. razen v Ljubljani, kjer bodo po potrebi zaradi preobilnega sporeda tudi ob nedeljah dopoldne. Cena vstopnic bo za vse tekme enotna — brez morebitnega pribitka posameznih klubov — od 20 do 80 dinarjev. Sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da nas je po mučni bolezni zapustil naš dragi oče LEOPOLD NAGODE bivši trgovec Pogreb pokojnika bo 26. t. m. ob 9. url zjutraj v Žičah pri Slovenskih Konjicah. 2alujoča žena, otroci In ostalo sorodstvo. Umri je naš dragi oče, stari oče, praded FRANC OREHEK ravnatelj Vzajemne posojilnice v pokoju. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, 25. avgusta db 17. uri ia Nikolajeve mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana, Split, 24. avgusta 1958. Družine: Orehek, dr. Kavčič, inž. 2nljevifi in Oblak. r- '4 f BTTiHl r~ieii-s£_ "S 'T 3 E i? S ET in . . . postati sposobnejši! vi citate časopise vi poslušate radio vi gledate filme in televizijo toda kljub temu nimate prilike, da neposredno -»a lastne ori spoznate nove proizvode ali novitete svetovne industrije, za katere st« slišali, ki vas zanimajo ali jih želite imeti. To edinstveno priložnost — izpolnitev vaših želja — vam nudi obisk REN OMIKANA VELETRGOVINA V LJUBLJANI razpisuje delovno mesto PRAVNEGA REFERENTA Nastop službe je mogoč s L. septembrom 1958 ali po dogovoru. Ponudbe pošljite v oglasni otJdelek pod »MARLJIV.« 5188-R Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij PIVOVARNE LAŠKO , razpisuje mesto ŠEFA KOMERCIALE Pogoji: ekonomska ali pravna fakulteta in triletna praksa ali ekonom, srednja šola in petletna praksa. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Rok za pismene al| osebne prijave je do 28. avgusta 1958. 5174-R " riti Žil «v 0 Domača poročila, 17.10—17.30 Zabavna glasba, 17.30—17,40 Mi in vi o športu, 17.40—18.00 Plesne melodije izvajata kvintet Tipel in kvartet Horvat. poje Ivo Robič, 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. isHfcjfiiiisniiiininniiininifirauniiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiBnDUiiiiininiinfluuiiiuniiiRnBiiiianuiiiiuiimiEninRiiiiiinRniiiiniiinninDuiiiniiiiRniniainiRn Upravni odbor podjefja »SVILANIT«, Kamnik, razpisuje MESTO' ŠEFA KOMERCIALE Pogoji: popolna srednješolska Izobrazba z najmanj 10-letno prakso, trgovski strokovnjak za svilo ln bombaž a 15-Ietno prakso oz. 5 let na vodilnem delovnem mestu. Stanovanje bo preskrbljeno v bližnji bodočnosti. Pismene ponudbe pošljite najkasneje do 10. 9. 1958. Nastop službe po dogovoru. S193-B 4* : opec št. © © © Srebrno — in edino — kolajno prinaša s Švedsko nas olimpijec iz C-oiša. ki se je s časom 14,1 plasiral na 2. mesto za zmagovalcem Uuerjem (13,7) — Finali zadnjega dneva (S) so navrgli naj višje priznanja če: Sovjetski zveni 3, VpL Briianiji in Nemčiji po 2 Jer Švedski in Poljski po eno — MjhaJič odstopil v maratonskem teku (Nadaljevanje s 1. shrani) študent iz Kolna prepričevalno prvi, prav tako je bil čisto zasluženo Lorger drugi. Srebrna kolajna mu je zaslužena nagrada za dolgotrajno marljivo delo in izredno borbenost, s katero je končal svoj nastop na tem prvenstvu. Tretji je bil Mihajlov, ki je za prsi dosege! cilj pred Angležem Hildrethom. Po teku nam je dejal Lorger: »Zelo sem zadovoljen, da sem na tak 'm pomembnem tekmovanju .sv-d;l kolajno. Moram prizna! . da je Laver boljši, menim :'o. da sem tudi jaz zaslužen' drug:.s Ms,] ostsUisi disciplinami I/ • ; h disciplin je bil v c> • .. nj rek na 1503 m. za je startalo 12 tekačev, o kbi b:'.o treba o vsakem reč:, c?, je favorit. Vodstvo je prevzel Madžar Kovacs pred Nor-vež r m Lun dom V drugem k i gu • • »prej S ved Warn in ob burnem navijanju občinstva vodi/ preče.; dolgo pred obema Madžaroma. Vsi ostali so se gnali v gruč: 23 temi trem:. Nekako pr; i2‘*0 m se je začel finish. Pn. se je spustil Finec Vu c risalo, takoj pa so: se bliskovito raz-nrur . Pred čili no ravnino enkrat pr.kazal zadnji : zmagovalec, Irec Delate -s' sk-ovitem zaletu iz 'm n kr: vse tekmece, ra- za o um ney. KAM P LE KOI A INF. Sovjetska zveza Poljska Vel. Britanija Svetka C ? k Finska Rom unij a Norveška Jugosl avl ja Bolgarija Italija Madžarska Švica Francija I sl and Ir * k a 11 S fi 1 1 1 1 15 2 5 5 2 9 2 5 10 3 l Eolssorska revija na Bledu stične g vak i a ve. : ke Bo v Kazi anev: na pooudo tumna Bledu gestoni nekateri najboljši sio- beksarji in dva gosta z Rs-ksarska zveza Slovenije ie p kvalit etno r e - vije na katere je icslai n - j več ■ v o 3red (11). prc staie pa Maric"-r 3). Ljubljana lahka Men c e;, (O) - Logar (G) 2:0, lahka P: bkslrr (M) — Aleksič (O) 0:2 (tke II. rt rogu), -velterska Erja-' - ere n (O) 0:2, po!_ sednja Zen (O) — Krašovec (O) 2:0 (kkn). srednja Boršt nar (M) — E:; ene (O) 0:2 in po-i težka kate-gerljs Anžur (O) - Cvetkovič (O) i :l Na reviji so se zlasti izkazal. Karzer. Bitenc, Prešeren in Erjavec. še pe-sebno pa je ugajala berba med Aleksičem in Drakslerjem. Prvi je že v začetku — les kor p-o navadi — močno napade z naj razr. r. vrstne j š im: udare in prisilil t tlom e ca. da se je v Tl krogu vdal. D-Oi^rOdke v ringu sta številnim gledalcem razlagala napovedovalec S ran? Zupan in prevajalec v fin Ploščino, sodi: pa so jih dobro K e m ec. Sk afa r n ‘ M o ser zen Šveda Warna, in pridobil skoraj 50 m prednost: pred zasledo-valci. V tem hipu pa je planil z gruče Anglež Hewson, k. je v silnem fmisu pustil najprej za seboj Delaneva m tik pred ciliem_ še Šveda Warna ter s: zasluž.l zlato kolajno. Css zmagovalca je po čudnem naključju enak času, k: gs je dosegel Norvežan Hammars-i3nd v pr^dteku. s katerim pa n: mogel v finale. Zenski tek na 80') m je dobila prepr čljivo Rusinja Jermol s. jeva. Angležinja Leatherjeva pa je tik pred ciljem potisnila drugo Rusinjo Levickajo na tretje mesto. Med štafetam. 1e bila najbolj napeta moška na 4x403 m. v kateri so zmagali Angleži pred Nemci. nepopustljiv boj pa je bil do zadnjega za tretje mesto, ki so ga ob burnem odobravanju stadiona nazadnje osvojili Švedi pre-d Italijan:. V metu kopja je bernski prvak Sidlo pokazal, da je ne samo najboljši. ampak tud: najstanevitnej-š; metalec, saj je kopje vsakokrat zalučal več ko 70 m daleč in nazadnje tud: zasluženo zasedel prvo mesto pred olimpijskim prvakom Dnnielsson-om. Maraton - naša rjissckrmnjs Jugoslovanska kolonija je po doseženem drugem mestu Stanka Lorgerja z veseljem čakala še nastop naših dveh maratoncev — Mihaliča in Škrinjarja. Fotek smo spremljali na semaforiti, ki so vsakih 5 km objavljali vrstni red tekmovalcev. Mihalič kot naš up in naša nada ie prvih 5 km pretekel kar dobro in se je držal vodilne skupine. Pri 5 km je bil približno 5 minut za vodečim Švedom Nielssonom in samo malo za Rusom Popovo.ni, ki se je začel polagoma prerivati v ospredje ir> je kmalu tudi prešel na čelo. Tako je. ostalo vse , tja do 20 km. ko se je pognal pred vse ostale Francoz Mimoun. Nekaj kilometrov je tekel v naj-hu.jšem tempu, nato pa je začel pešati in zapustil progo. Hus Popov, ki je bil pred Angležem Morris o m. je imel prosto pot. Podobna usoda je pri 35. km zadela tudi našega Mihaliča, za katerega je bil tempo, ki ga je vodil Popov, verjetno prehud, tako da je moral prav tako vstran. Nekateri mislijo, da bi bil Miha lahko še marsikaj popravil do konca teka, če bi bil tekel previdneje in predvsem počasneje. V ostalem Da je zmagovalec Popov dosegel čas kakršnega v tej disciplini šc niso zabeležili na svetu. Približno pet minut naskoka je imel pred vsemi ostalimi, na cilju pa je bil \i-c!?ti popolnoma svež. Ce ne drugega. dokazuje vsaj to. da je bil res takšen, ker so mu ob prihodu v stadion obesili okrog vratu težak zelen venec, s katerim je še zadnjih 30n m z enakim tempom spešii do cilja. KONČANO ATLETSKO PR V ZADNJI FINALNI 1Z.1D1 MOŠKI — 3500 m: He^vson C';Bi 3:«.9. Waern (Šved) 3:12.1, Dela-ney (Ir) 3:42.3, Roszavolgyi (IMadž) 3:4-2.7. Vuorisala (Fin) 3:42.5. rier-mann (Nem) 3:43.4: 4 x 190 in: Nemčija 10.2, VB 40.2, SZ 40.4, CSR 40,7, Francija 41.0. Italija (diskvalificirana). Včerajšnji zmagovalci T,JOŠKI — maraton: Popo, (SZ) 2:15:17; 1500 m: Hewsou (VE) 3:41.9; 110 m ovire: Bauer (Vem) 13.7; 4 »c 100 m: Nemčija 10.2; 4 x 400 in: Velika Britanija 3:07.9: višina: Dahi (Šved) 212 cm; kopje: Sidlo (Foi) 80.18 m. ZENSKE — 800 m: .Termoia- jeva (SZ) 2:06.3; 4 x 100 m: Sovjetska zveza 45.3. Maraton (42,19S lem): Popov (SZ) 2,15:17 (najljoljši čas na svetu), Filin (SZ) 2,20:50 Morris (VB) 2,.21:40, Becker (Nem) 2.22:11. Kar-vonen (Fin) 2.22:45 . . . 15- mesto: Škrinjar (.lugosl.) 2.32:58.4. ZENSKE — 800 m: Jermolaveja (SZ) 2:06.3, I.etter (VB) 2.06.6. Le-viekaja (SZ) 2:06.6. Deset (Nem) 2:08.2, Muhanova (SZ) 2:08.4. Schiil-ler 2:10.2; 4x100 m: SZ 45.3, VB 46.0, Poljska 4G.0, Nizozemska 46.2. Italija 46.3. Nemčija 46.4. MOŠKI — 4 x 409 m: O! 3:07.9. Nemčija 3:08.2, Švedska 3:10.7. Italija 3:11.1, SZ 3: 11.4. Poljska .3:13.3. Moški — kopje: Sidlo (Pol) 80.)8. Danieisen (Nor) 78.27. Kulcssr (Mad) 75.26. Macquet (Fr) 75.13, Kuisma (Fin) 74.90. Kuznjecov (SZ) 73.00 m: višina: Dahi (Šved) 212, Lansky (CSR) 210. Pettersson (Šved) 208. Kaškarov (SZ) 206. Puli (Nem) 206, Stepanov (SZ) 206 cm. ANGLEŽ RAWSON IMA KOLAJNO Predsednik atletske federacije Norveške Age Moste je predsi-noonjim zvečer izročil general-nemu sekretarju organizacijske-ga komiteja letošnjega evropskega prvenstva Sigu Bergmanu k T ‘ -■ Mk- Kar tri nedelje je bilo treba čakati, da je pričelo z do mala že aboniranih sedežev nekoliko glasnejše premikanje To je za zdaj najbolj občutila L j ubijata a, ki se je po porazu v Zadru prestavila za dve mesti navzdol, kjer bo morala vztrajati verjetno dve koli, dokler ne bo dobila v Šiški nekoliko več moči za povratek. Velika trojica je še ostala na svojih ustaljenih položajih, ki pa se bodo bržčas že poju-trišnjim (na sporedu je IV. kolo) vsaj lahno zamajali. V Beogradu bo namreč v sredo derby med istoimenskim moštvom in Crveno zvezdo, Oiympia pa z mešanimi občutki odhaja v Zrenjanin. Šiškarji se bodo to pot vendarle slej ko prej opomogli s prvima jesenskima točkama, na račun poslavljajočega se Radničkega, s katerim deli enako usodo še Jugo* montaža iz Zagreba. GLTMFM : mmmm&ZR 91:73 (54:31) jEstvica Beograd 12 11 !> 1 1015: 795 22 Crv. 7vez. 12 10 1 1 914: 7:; OJ v mpia J 2 8 1 3 97u: 853 /Jadar 12 5 i 6 992:1910 11 : j a bi jan a 12 5 0 7 827: 842 ld Proleter 11 5 0 6 721: £49 '.<) Partizan 12 5 1 6 799: 837 H Lokomot. 12 4 0 8 793: 821 S f ugornon. 12 1 2 9 732: 811 4 Radnički 11 o 0 9 622: 802 4 (Razveljavljena tekma Froieter : Radnički še ni bila odigrana.) »sir Wmm - r :VV Wmmm LJUBLJANA, 24. avg. Ljubitelji košarke, ki so to pot računali, da bodo priče lahkega obračuna z obilnim plenom, so se hudo prevarali. Jugomontaža, ki se je žc* pomirila z žalostno usodo o odhodu iz te imenitne družbe, je presenetila 7. dobro, predvsem pa plodno igro. Segla je v roke z nenavadno krepkim stiskom, in to prav t>lym,pij!, ki ,ie bržčas računala na lahek in brezskrben trening )7orl Okinovini graciom — pred skorajšnjim) tršimi srečanji. Pred odmornni sp jp zdelo, da bn »lo vse po načrtu, še več, da bo na semaforu slednjič vendarle zablestela letos še nezabeležena stotina. pa se .je v naslednjih 20 minutah docela spremenilo. 01ym- pia., ki je imela dotlej že več kot 23 zadetkov v dobro, je nato nerazumljivo zakaj popustila in dopustila nasprotniku, da se Je razživel jn znižal razliko že za 1(1 košev. Igralci Qlympi.je so morda preveč podcenjevali goste in menda živeli v prepričanju, da jih bodo zlahka ugnali v kozji rog! Fa ne samo tol Imeli smo še občutek. da so hoteli postreči gle- dalcem tudi 7. atraktivnimi poteza mi. }*i pa so bolj in bolj vodeneie Te njihove namere so se nazadnje razvile v brezkončnem medse- bojnem podajanju (Midi neto?.- nem), za zaključne strele prot-; ko- šu_ pa se niso in niso mogli nd lečiri. Zdelo se je, kakor da jih je že strnh aii sram, da ne hi ta ali oni po tolikšnem prizadevanju zgrešil me*a v črno. V takem položaju, tembolj, ko so na drugi strani nasprotniku odlično uspevate zaključne akcije, se je kajpak pridružilo še nekaj smole Oostje so sicer sedeli, da je bitka vziic njihovi plodnost i le izgub tjena, pa so vendarle želel pokazati, da ne prodajo kože tako po ceni, hkrati po doseči čim čast-nejši pcra.z z državnim prvakom In to jim je tudi uspelo: LOKOMOTIVA ; PARTIZAN 80:81 (48:46) ZADAR. : LJUBLJANA 79:75 (48:37) BEOGRAD : RADNICSI 84:48 (47:30) Crv. zvezda : Proleter 103:64 V prijateljskem nogometnem srečanju v Sarajevu je -Sarajevo^- premagalo ban.ia-luškega Borca s 3:1 (0:1). V Beogradu je novosadska Vojvodina v prijateljski tekmi premagala Beograd 4:3 (4:0). PP.VA CEZ KANAL ZENSKA WwŠW' Dva najboljša evropca: Lauer in Lorger Foto: M. B. J-e preje •vn ZA MLADINCE IN OBILO BGSI1G& fflRfiŠŠIJl a N a mednaro-inv.ni ženskem košarkarskem turnirju v Messini je zmagala ekipa Spar taka iz Prage po zmagi nsd Varšavo s 67:64. i.n sicer v podaljšku, v borb; zs tretje nzest.-, je zagrebška Lokomotiva dobila prof. Standu iz M »Var. a s 55:47 (40:15) in tako zasedla tretje mesto V premagani italijanski ekipi ie igralo 6 državnih reprezentantk. NOTI SAD. 24. avg. Včeraj se je tu začelo letošnje mladinsko prvenstvo Jugoslavije za mladince jn mladinke, stare do is" let-Na prvenstvu tekmuje 25? mladih atletov iz 28 klubov, med njimi tudi močno zastopstvo iz Slovenije. Prv: elan so bili doseženi naslednji finalni i zi d i: I. skupina: mladinci 300 m ovi- re: Šketa (Branik) 40,9; višina: Rojko (L j) 170; 1000 m; M tičal o (Split) 2:39.3; II. skupina: Kofnorič (Sombor) 2:33.8; 100 m: Srnovršnik (Kiadivar) li.O; daljina: Ledič (Sp) 6,71; kladivo; Gl o kut o vi č (Sombor) 49.94; 4x100 m: ASK Split 35.5: mladinke. 600 m: Hude (Novo mesto) 1:42.2? krogla: Tukač (Sen-ta) 13,5: 100 m: Kolnec (Osijek) 12;6; višina: Agodini (Reka) 145; i0o m: Maribor 52,8. Danes so bila še preostala predtekmovanja in nekatere finalne tekme. V troboju mladink je Mar-iana Kotnik, članica Partizana iz Novega mesta, osvojila prvo mesto 7. naslednjimi izidi: višina — 149. 1(M) m — 14.4 in met krogle 11.74 m. V metu diska je bil najboljši Ledič (Split) 45.83. med mladinkami pa Orlovičeva (Reka) 34.72. da je čilski teniški igralec Louis Avala zasedel prvo mesto na med- narodnem teniškem turnirju v Istanbulu z zmago nad Američanom Contreresom 6:2. 6:3, 6:4. da je reprezentanca Italije zasedla prvo mesto na svetovnem prvenstvu v sabljanju z zmago v finalu nad Madžarsko 9:4; zlato kolajno, ki jo je norveški atlet Boysen po diskvalifikaciji zmagovalca v teku na 800 m Angleža Ravvsona. 3ovsen je takoj po tekmovanju odpotoval iz Stockholma v Oslo in najprej ni hotel vrniti zlatega priznanja. Razburjenje v Oslu in Stockholmu se je zdaj poleglo. EVGEN BERGANT 30-1 etn a ameriška plavalka Greta Andreson je v soboto zmagala na tradicionalnem maratonskem plavanju čez R-oksvski preliv med Francijo in Veliko Britanijo. Zmagovalka v 195. reprizi te tekme je premagala 25 moških in 4 ženske, za pot pa je potrebovala natanko ll_ ur. Njen čas je samo 7.a 10 minut slabši od rekorda Egi-pčana' Hasana Abdela Rehima V Radencih so imeli te dni nekajdnevno teniško šolo, za katero je posebno med pionirji vladalo veliko zanimanje. So’a je trajala vsak dan dopoldne in popoldne. po končanem pouku pa so se udeleženci pomerili med seboj. pri čemer ie pokazal največ uspehov Rudi Murovič. (Ka) Zelo hudo kazen je izrekla Plavalna zveza Jugoslavije proti za -grebškecnu plavalnemu klubu Mladosti. in sicer 12-mesečno prepoved prirejanja prvenstvenih tekem v \vaterpolu v Zagrebu zaradi incidenta na tekmi tesa dru- štva s splitskim Jadranom na dan 1. avgusta. Tekma je bila prekinjena poldrugo minuto pred* koncem igralnega časa. Ostanek te :gre bodo odigrali 18. septembra v Splitu. tldnn drugi v Avstriji Na mednarodnih kolesarskih flirkah v Grazn je zmaga! doma-(Mn Dnrlacher, ki je 215 km prekolesaril v 4:53:24 ure. Drugo mesto je zasedel Pavle Židan, flan Hoga iz Ljubljane, samo za sekundo slabši od, zmagovalca. Drugi jugoslovanski zastopnik Šebenik (Rog) je prišel r>a cilj peti s časom 5;05:30. Veliki dnevi za vesla?*. Včeraj je bilo tekmovanje za evropski šampionat v veslanju z.i lenske ekipe končano. Zadnji elan bili doseženi naslednji izidi: skiff: Pap (Madž.) 3:50.9. Sik: (Av.) 3:51.5, Vogt (Nem.) 3:55 •: četverec s krmarjem: SZ 3:25. r. Nemčija 3:26.0, Madžarska 3:3' četverec brez krmarja: SZ 3;2o: Romunija 3:36.6. Madžarska 3:4: dvojka brez 'krmarja: SZ 3:;F1 Romunija 3.7C.6. CSR 3:40.1. Jugoslovanski četverec krmarjem se na ženskem ev rop s kem prvenstvu v* Poznan ; ni mogel plasirati v ponovi nih kvalifikacijah v fina ker je prispel na cilj šele tr — ii. Iz:di. I. skupina: Ron r44.fi. Poljska 3:47.7. Sveds' 3:52.3; II. skupina; Madžar.-': 3:46.5. Nemčija 3:48.4. Jugo?'--vija 3:51.7. Danska 3:52.8. dve prvoplasiran; ekip: gre** v finale. Najboljši jugoslovanski vesi'.* k; so ss nekaj časa pripravlja'.. . Bledu so včeraj s posebnim a" busem c-dpot-ovaii čez Avstrijo CSR na Poljsko na letošr ropsko prvenstvo. Vodja ju gos: vanske reprezentance je pred? nik VZJ kontreadmiral Ljubo ; ta. V Jugoslovan s k ern z a s t •. p -so skif is t Vlašič (Mornar). riv> s krmarjem (Partizan. Bgd) verec brez krmarja Krke (d ‘ _ nik). Tekmovalci so dobro ^ pr a vij en: in strokovnjak: ra’-: jo. da bodo vsi čoln; dospeli finala. S LO VE N SKI ODBC JK * RJI V NOVEM MESTU v N o ve m » ' ~ ;: slovensko pokalno odbojkar, prvenstvo za moške ekipe, na tereni so pred številnimi tel.ji avto ceste igr«?.la moštva F žinaria. Jesenic, Ljubljane partizanskih društev Novega r sta in Vrhnike. 'Ze. v soboto presenetile Jesenice? z zmaeo ; Fužinarjem 5:1- Gorenjsko moš<*' ie premagalo še vse ostale • : ' razen Ljubljane, in zasedlo i ' mesto. Vrstni reci: Ljubljana . Jesenice 6 (9:6) Fuži i Partizan (Novo mesto) 2 <5:9). Partizan (Vrhnika) 0 ("1:12) DRŽAVNO PRVENSTVO V SKOKIH V VODO Kvalitete in udeležba - dobri Ljubljana, 24. avg, Danes je bil tukaj še preostali spored letošnjega državnega prvenstva v skokih v vodo. Med člani je osvojil prvo mesto v skokih s trimetrske deske Porenta (Ilirija) pred Novakom (Naprijed). Ostali so se plasirali po računu vnaprej, vendar bi Rudi Košorok po dosedanjih rezultatih lahko zasedel tretje mesto vsaj z 120 točkami. V ostalem pa pogled na to tekmovanje kaže, da ,ie kvaliteta zdaj že mnogo boljša, pa tudi z udeležbo smo lahko kar zadovoljni, razen pri članicah, kier sta dobrp skakali samo prvoplasirani tekmovalki v skokih z deske. Ekipno prvenstvo je osvojila mladinska vrsta Ljubljane in povsem ovrgla trditve, da je lani po krivici zasedla prvo mesto. Tokrat pa je nastopila celo nepopolna, brez bolne Rubiničeve in mladinskega državnega prvaka Petra Košorok a ter Pehani jev? in Pevčeve. Ekipa Ljubljane zasluži letos zares vse priznaj e, saj je osvojila že dve leti zapovrstjo vse naslove ekipnih prvakov. Zelo slabo na tem prvenstvu so se izkazali sodniki, ki so skušali nekaterim tekmovalcem pomagati do potnih listov za evropsko prvenstvo v Budimpešti prihodnji teden. Izidi drugega dne, ženske — stolp: Rebemjak (Nap) 50.19, Čufar (Lj) 42.57, Ibriks (Nap) 34.67-moški — deska (3 m): Porenta (I) 136..10, Novak (Nap) 130.19, Keber (I) 115.97, Rudi Košorok (Lj) 110.32. Dobrin (I) 189.71. Končni vrstni red; Ljubljana 675.78, Ilirija (Lj) 575.61. Naprijed (Zagreb) 509.6-5. Triglav (Kr) 303.71, Jedinstvo (Zadar) 109.54. Branik (Maribor) 80.92 Največ košev za Olvmpijo so dali Danev 31. Kandus 18, Kristančič in Lokar po 14, Kralj 3. za Jugomontažo Bjegovič 18. Špi-Ijak 19. Blaškovič 13 itd. Pred približno 2990 gledalci sta sodila Minič (avto cesta) ter Remic iz Trbovelj. POKALN Trigiav : Branik 1:0 (9:0) Kranj, 24. avg. V četrtfinalni tekmi za jugoslovanski nogometni pokal je pred 300 gledalci domač, Triglav premagal mariborski Branik 1:0 (0:0). Edini zadetek je dosegel Horvat minuto pred koncem igre: sodil je dobro Tavzer 1? Ljubljane. Odred : Maribor 3:1 (2:0) Maribor, 24. avg. V pokalni nogometni tekmi je ljubljanski Odred po slabi igri izločil moštvo Maribora s 3:1 (2:0) Gole so zabili Haliiagič, Cubna in Virant za Odred, za Maribor pa Vidic. Tekmo je pred 1590 gledalci dobro sodil Božičev (M). Odre-d je danes razočaral ljubitelje nogometa v Mariboru, saj je zaigral medlo, res pa je tudi. d