Leto XV.
Poročilo o
Poročilo o poslovanju delovne organizacije Steklarne Hrastnik temelji na podatkih gospodar-sko-planslkega sektorja, ki jih je pripravil v skladu z obstoječimi predpisi in -z namenom, da bi delavci na svojih'zborih s'sugestijami, pripombami in predlogi vplivali na gospodarjenje tako, da bi se le-to v prihodnjem obdobju še izboljšalo.' .
¡Poudariti je potrebno, da so hilé organizirane, v Skladu z določili zakona o združenem delu, predhodne razprave o gospodarjenju in ¡gospodarskem stanju v vseh TOZD in v DSSS. Žal je ob tem nujno ugotoviti, tudi to, da je čas za razprave izredno neprimeren,.'ker je prav ob koncu mesecajulij a vsako leto v ¡kolektivu naj večja odsotnost, ki jo pogojujejo letiii dopusti, povečana odsotnost z dela zaradi ¡bolezni in remonti, katere je nujno Opraviti prav v tem času, da lahko proizvodnja y naslednjih mesecih normalno poteka. Zaradi povedanega ne more biti presenečenje, če je ¡udeležba ¡na organih upravljanja in na zborih delavcev minimalna.
Z ozirom na poznano kadrovsko problematiko • v naši DO, predstavlja pripravljanje predhodnih . podatkov izreden problem, ¡tako da razpolagajo odgovorni za tolmačenje na zborih s podatki šele v Zadnjem trenutku. Zaradi tega bo ena od osnovnih nalog, da do konca leta, spremenimo ¡način zbiranja podatkov, nabavimo ustrezno mehanografi-jo in ¡kadrovsko okrepimo gospo-darsko-planski sektor.
Za gospodarjenje v I. polletju letos lahko velja ¡ugotovitev, da je ¡bilo zadovoljivo, gledano s stališča DO in ob upoštevanju: nepredvidenih podražitev energije in surovin. Tudi za to obdobje namreč lahko ¡ugotovimo, da smo 'izpolnili vsa planska predvidevanja, z izjemo čistega dohodka, ki je nižji od planiranega za 0,46 %. Zaradi tega tudi ni ¡dosežen predvideni ostanek dohodka. ¡Ker ¡gre za vprašanje reproduktivne sposobnosti DO, želim povedati, da je prišlo- do tega izpada iz čisto objektivnih razlogov. Ob .sprejemanju plana za leto 1979 smo u-poštevali podražitve mazuta (v novembru za 33 %) in predvideno podražitev električne energije, v mesecu -februarju 1979 za 19,6 %, poleg tega pa smo prav na tej postavki predvideli še povišanje v letu 1979 za 11 %, kot. je to predvidevala- republiška resolucija. Ob polletnem obračunu pa
Uredniški odbor: Hacki Viktor — predsednik, Kapelar Albert, Gornik Slavko, Baurheim Pavle, Zaletel ' Adi, dipl. ing. Bakonovič Ivan, Bez~ govšek Anton, Kobal Milica, Ger~ hard Jože. — Odbor za informiranje: Zaletel Adi predsednik, Pe-• trič Vili, Greben Krista, Zorc Miro II., Cigler Janez, Habjan Gize-/ la, Kirhmajer Rudi, Rački Viktor, -Bezgovšek Anton. — Odgovorni' urednik: Gerhard Jože. -—Uredili-' štvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja , vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO, \ kemična, grafična in papirna industrija’ Celje:
rezultatih poslovanja Steklarne Hrastnik v prvem polletju 1979
smo ugotovili, da so bile ¡podražitve v prvih 6 mesecih letos mnogo višje od naših planskih ■predvidevanj, ¡talko da .smo plačali za porabljen mazut 3,2 milij. din več, za ¡surovine pa 1,5 milij. din več kot ¡smo planirali.
Glede, na ¡to, da smo v letnem planu predvideli, ¡da ¡bodo naši iz-delki/ietos ¡dražji za 15 % in ker zaradi poznanega režima ¡kontrole cen za ¡naše izdelke tega nismo dosegli, pač pa le .14,45 %, je očitno, da planskih predvidevanj nismo uresničili v celoti iz objektivnih razlogov.
Pri tem. je potrebno povedati, da je celotni prihodek, letos viš j i za 21 %, poslovni stroški za 37 %, družbeni proizvod za 15 %, amortizacija ¡za 16=%/ dohodek za 15 % in čisti dohodek za 13 % od lanskoletnega v istem obdobju. To pa pomeni da smo ¡glede na planska predvidevanja presegli celotni prihodek za 3 %, poslovne stroške za 2,2%, družbeni proizvod za 2,4 %, amortizacijo za 6,6 % j dohodek za 1,9 %, doseženi čisti dohodek pa je; nižji od planiranega za 0,46 %. Vse ¡to j e bilo doseženo s povprečno 1.665 delavci, po planu pa naj bi to dosegli s 1.702, zaposlenima. Proizvodnja ¡po ¡količini v kilogramih je ¡bila dosežena 100 %.
Tudi izvozna predvidevanja u--resiničujemo po ¡planu. Letošnji izvoz je bil za 23,7 % večji od lanskoletnega, ' glede na ¡letni plan pa še presežen za 2,4%, Razveseljiva pa je tudi ugotovitev, da je lom, ¡ki je znašal lani 10,99 % in bil planiran 'za leto 15,52 %, dosežen z ¡10,74 %.
Ob vsem povedanem pa je potrebno upoštevati, da imamo ves čas resne probleme ¡s preskrbo z nekaterimi surovinami, Zlasti -¡s sodo in, da bi ob boljši preskrbi z. njo, bil rezultat še nekoliko u-godnejši, ¡kajti samo ¡kamionski prevozi iz Lukavca, ¡namesto železniških,¡ ¡so v šestih mesecih povzročili za približno 1,5 ¡milij. din večje štrdške.
Rezultati poslovanja bi bili- ne-dvorhno boljši tudi, če v DO ne bi bila tako velika, fluktuacija ¡delovne. sile, ¡kajti iz kolektiva je v tem času odšlo 1.15, prišlo pa 153 delavcev.
■ Glede na znano dejstvo, da je. DO v izvajanju sanacijskega programa, je potrebno reči, da dajejo dosedanji sanacijski ukrepi svoj ¡delež ik boljšemu gospodarjenju in, ¡da se investicijska dela odvijajo po programu in ¡bodo zaključena v letošnjem, septembru. Enako smo pričeli izvajati
dela po razširjenem sanacijskem programu v TOZD ,IiII, IV in V.
če.ob zaključku ¡strnem opisano ¡situacijo, lahko rečem, da so si delavci pri ¡svojem delu prizadevali doseči ¡dobre rezultate, da se je produktivnost ¡dela poveča-
Pri ocenjevanju poslovanja TOZD 1 v ¡tem obdobju moram uvodoma poudariti, da imam v trenutku ¡pisanja ocene na voljo le, koncept poročila o poslovanju v obdobju januar—junij 1979 ter nekaj nepopolnih, v samem TOZD zbranih podatkov, manjkajo pa podrobnejši podatki oziroma 'analize o ¡gibanju posameznih ¡stroškov, ki .izdatno ¡vplivajo na poslovanje. ¡Na ¡taki osnovi je vsekakor težko pisati objektivno o oceni poslovanja.
Vzrok za tako stanje (v zadnjem ¡trenutku pripravljeni nepopolni podatki) so v glavnem objektivnega značaja ¡(pomanjkanje strokovno Usposobljenih delavcev, okvare na posameznih pisarniških istroj,ih) delno pa tičijo v zastareli organizaciji ¡dela. Vendar pa s takim stanjem (da v zadnjem trenutku dobimo podatke o poslovanju, pa še te nepopolne) v TOZD ne moremo biti zadovoljni, saj nam ¡tako ni v. celoti omogočena pravica in dolžnost poglobljene predhodne obravnave rezultatov'" poslovanja. Zato ¡menim na tem mestu, ¡da je potrebno pripraviti.. ustrezen predlog (¡gospodarsko-planski sektor), :ki bo zagotavljal, da bomo delavci v prihodnje pravočasno razpolagali I vsemi potrebnimi podatki. ¡Temu problemu sem v tej informaciji o poslovanju posvetil več prostora, ker iste probleme ugotavljamo pri vsakem periodičnem obračunu in se stvari ¡kljub opozorilom ne spremenijo.
Kot je iz priloženega poročila o poslovanju v obdobju januar— junij 1979 razvidno, je bilo poslovanje TOZD 1 glede na pogoje, v katerih poslujemo, uspešno.
PROIZVODNJA
V tem obdobju zasledimo tendenco ¡zmanjševanja delovne sile. Zaradi tega ugotavljamo, da je v tem obdobju delalo povprečno na dan 48,66 brigad, medtem ko smo jih planirali 50 in jih je v istem obdobju lanskega leta delalo še 50,31. Kljub ugotovitvam, ¡da je treba zboljšati delovno disciplino
la in, da ¡je ¡računati -s tem, da bo poslovanje tudi ob ¡koncu leta pozitivno. To pa se lahko uresniči le, če ¡ne ¡bodo zunanji ¡vplivi na gospodarjenje imeli še negativ-nejših vplivov kot ¡v' prvem polletju.
in uvesti materialno odgovornost za neopravičene izostanke (ob obravnavah ¡na Zborih delavcev ob obravnavanju poslovanja za prvo poletje) še ni' ustrezna Strokov-. na služba pripravila ¡potrebnih predlogov za realizacijo glede tega.
Kljub velikim, težavam s potrebno delovno ¡silo pa smo z dobrim . delom uspeli uskladiščiti 3,068.685 ¡kg, kar je celo za 2,31. % več kot v istem Obdobju leta 1978 in ¡smo’ ¡tako dosegli letni plan š 56,98 %. Pri tem pa ¡smo ¡proizvedli oziroma uskladiščili-manj ¡komadov, kar ¡kaže na to, da smo izdelovali v povprečju težje ¡komade. Taiko ugodne rezultate srno ¡dosegli z zares dobrim delom, saj srno v ¡tem obdobju ¡dosegli odpadek v . višini le 10,65 %, .kar je najnižji odpadek dosežen v TOZD za tako obdobje. V istem obdobju lanskega leta je ¡bil ta odpadek lil,38 %.. Ta uspeh nam potrjuje, uspešnost pri uvajanju stimulativnega nagrajevanja, posodobitvi, ¡dodelave in splošni angažiranosti vseh odgovornih, od brigadirjev, izmenovodij -itd. Zato homo ¡nadaljevali, v naslednjem obdobju z dopolnjevanjem sistema stimulativnega nagrajevanja ¡(je že pripravljen obsežen predlog, ki'bo dam v javno ¡razpravo). Seveda pa brez problemov proizvodnja ni potekala, saj smo imeli -in še imamo izredne težave pri preskrbi z osnovno surovino, sodo, ki jo ¡dnevno vozimo ¡s. kamioni, ¡kar nam občutno draži proizvodnjo.
Tudi sodelovanj e" s Sijajem ¡glede 'kompletiranja z armaturami ni ¡bilo ¡boljše in smo zato cesto morali v zadnjem hipu delati menjave. Poleg tega ¡je velik ¡problem pri dodelavi artiklov, ki jih izvažamo v Ameriko, ker TOZD 3 (satinimica), zaradi kompliciranega načina pakiranja ne zmore pravočasno salinirati vse proizvedene količine, ¡tako da 'je ¡prihajalo do zatrpanosti — večjega odpadka. Da hi v .prihodnje ¡tovrstno ¡problematiko rešili, smo naročili pri Iskri študijo organi-(Nadaljevanje na 2. strani)
TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
(Nadaljevanje iz 1. strani)
zacije priprave proizvodnje To delo ¡poteka po mojem mnenju v redu in bomo ikmalu imeli narejen ustrezen predlog.
PRODAJA
Prodali smo 3,058.698"kg, torej malenkost več kot v istem obdobju lani in dosegli letno planirano prodajo_ s 56,79,%. Pri tem smo dosegli neto prodajno ‘ceno za tono 34.584,'85 din, kar je za 17,5 % več kot leta 1978, vendar pa le 92,30 % planirane. Torej vidimo, da se v tem pogledu situacija izboljšuje, saj smo v prvih treh mesecih dosegli neto prodajno ceno za tono’ le 32.346,05 din oziroma le 86,35 % planirane. V tem obdobju smo izvozili za 2,002.256kg in za 2,10 % povečali izvoz nasproti izvozu v letu 1978 ter dosegli v letu 1979 planirani izvoz že v višini 60,25 %. Pri tem smo dosegli neto prodajno ceno za tono s ',104,36 %. Na domačem trgu pa smo prodali 1,056.442 kg izdelkov, to je ¡za 3,2 % manj kot poteklo leto in dosegli' letnjplan prodaje z 51,23 %. Pri tem pa smo dosegli neto prodajno ceno
Jz prikazanih podatkov poslovanja TOZD 2 v dobi januar—'junij 1979 'je razvidno, da je plan proizvodnje v kg skoraj dosežen, dočim pa smo ikomadno uskladiščili''za 5 % manj kot je v planu.
Če pa napravimo analizo po posameznih proizvodnih linijah, so ugotovitve naslednje:
Proizvodna skupina1 IS bela plana ni dosegla; zaradi nedoseganja proizvodnih normativov na stroju IS-il E3, v tem obdobju pa smo opravili tudi remontna dela na stroju IS V in IS II.
Proizvodnja na stroju IS :1 in 3 je zelo zahtevna, zaradi tega je potrebno dosledno vzdrževanje in vodenje. Ker pa so ¡se nekateri strojim’elementi - nerazumljivo hitro iztrošili,' nadomestnih pa nimamo na -zalogi, je zaradi tega prihajalo do večkratnih zastojev. Velike težave pa smo imeli zaradi 'samotnih 'drobcev ¡stekla in temperaturnega režima.
Proizvodna skupina IS rjava plana ni dosegla zaradi nedoseganja proizvodnih normativov na stroju IS 6.
Določen izpad na omenjenem Stroju je 'bil zaradi fcišpih stekla in črnih lis v steklu, tako da smo v proizvodnji stekleničk 1857 o-bratovali z eno kapljo. Drugi vzrok pa je v Veliki fluktuaciji delavcev na omenjenem stroju in nenazadnje zaradi zahtevnosti proizvodnje na omenjenem stroju.
Proizvodna skupina MDA — Kn ni dosegla plana zaradi:
1.	Menjave vrste asortimana glede na plan zaradi nujnosti proizvodnje za Kolinsko Ljubljana.
2.	Obveznosti do kupca v ZRN glede na začetek izdobave pokrovov 549.
3.	Okvara in popravilo Feedro IWiPd6.
- 4. Problemi s 'kvaliteto steklene mase na Feednu IW-16 v obliki vind in 'šlir.
5.	Problemi s temperaturnimi režimi na Feediru IW-16.
6.	Problemi zaradi nesposobnosti .lepljenja nog in zgornjega dela keliha do korekcije recepture zmesi.
na tono stekla 43.464,90 -din, kar pa je le 84,15 % planirane.
; Glede izvoza oziroma doseženih finančnih efektov z realiziranim izvozom je treba opozoriti, da v periodičnem obračunu za obdobje januar—junij 1979 ni obračunane stimulacije izvoza med TOZD v okviru DO, ker smo šele pred kratkim sprejeli ustrezni samoupravni sporazum, zato 'bo v naslednjem periodičnem obračunu potrebno narediti ustrezen proračun na osnovi omenjenega samoupravnega sporazuma. To je treba pojasniti zato, ida uvidimo, kako ibolj uspešno smo v letošnjem letu poslovali v primerjavi z lanskim letom, saj smo v preteklem letu dobili v tem- obdobju izvoznih razlik za približno. 570 milijonov starih dinarjev.-.
STROŠKI
'Stroški so bili- doseženi v višini 57,025.424,76 din oziroma planirani doseženi z 51,67 %. Kot'sem že uvodoma omenil, - trenutno ne razpolagam z zbranimi in urejenimi podatki o stroških po posameznih vrstah, zato tudi o tej problematiki ne moremo kaj več pisati.
7.	Problem z lomom v HP, ki je bil prisoten izmenično ¡skozi ves čas proizvodnje kelihov.
8.	Slabo stanje rezalno-brusil-nega stroja Guilhon.
Proizvodna skupina MDA — IW ni dosegla plana zaradi:
1.	Problemov rezanja na stroju Guilhon, kjer nimamo ustreznih rezervnih delov za popravilo le-tega.
2.	Slabo steklo (dne Ilire).
3.	Slab temperaturni režim v Feedru.
4.	Pomanjkanje strokovne delovne sile na’stroju Guilhon.
' 5. Neplaniran; remont stroja IW-il6‘ in Guilhon.
Ostale proizvodne linije so plansko predvidevanja (izraženo v kg in komadih) presegla. Predvsem je ¡ponovno potrebno pohvalno ’oceniti proizvodnjo na strojih 'R 28, MDA-IS in IS 4.
PRODAJA IN GIBANJE ZALOG
Za preteklo plansko obdobje je značilno, da je konjunktura po našem proizvodnem asortimanu še vedno v porastu, tako da smo več prodali kot smo proizvedli.
Zaloge v posameznih proizvodnih skupinah so znašale:
• IS 1,044.000 kg, P 582.000 kg, K 268.000 kg, KiN 209.000 kg, IW
77.000	kg, IWP 38.000 kg, skupaj
2.200.000	kg.
Ko analiziramo zaloge gotovih izdelkov, 'Ugotavljamo, da predvsem v skupini IS-P in zadnjem obdobju tudi v ¡skupini MDA-Kn (kelihi) nimamo kompletnega a-sortimana na zalogi, tako da do-' ločenih artiklov našim kupcem ne moremo pravočasno dobaviti. Večkrat pa moramo sekati proizvodnjo, da delno ustrežemo zahtevam naših kupcev.
DOSEGANJE PLANIRANIH
CEN IN UVAJANJE NOVEGA ASORTIMANA
Če združimo vise proizvodne skupine je planska cena 15.128,25 din pa tono dosežena v preteklem planskem obdobju s 100,45 odstotki. Ko jo ocenjujemo po proizvodnih skupinah. pa ugoto-
vimo, da je IS 'bela dosegla planirani nivo cen zaradi uvajanja novega asortimana v, proizvodnji prehrambene industrije in kozmetične embalaže.
'Nismo pa dosegli v proizvodni skupini — penicilina, na stroju H 28 in na stroju IWP, kjer je naj večje odstopanje. Če ocenjujemo prihodnje obdobje lahko u-gotovimo, da-bomo v večini proizvodnih skupin dosegli planirani nivo cen, saj je zavod za cene dovolil prosto oblikovanje cen v proizvodni skupini farmacevtske in kozmetične embalaže in v proizvodnji gostinske embalaže in izdelkov, kar pa že izvajamo.
IZVOZ IN UVOZ
Ko ocenjujemo ¡kakšne so naše možnosti v izvozu in kako v tem uspeti, ¡lahko ugotovimo, da smo v preteklem obdobju že realizirali 72,9 % planiranega izvoza. Določene težave pa so prisotne zaradi neplaniranih zahtev kupcev na domačem tržišču, tako da ne moremo ustreči vsem zahtevam izvoza. Imamo pa tudi velike težave s pravočasno dobavo uvoznega materiala, predvsem rezervnih delov. In zaradi tega prihaja'do zastojev in problemov v proizvodnji.
Če globalno 'ocenjujemo, smo v preteklem planskem obdobju
V tem obdobju je bilo poslovanje v naši TOZD zadovoljivo. Izdelkov | smo imeli dovolj za dekoracijo, vendar so prihajali v dodelavo nesinhrono. Bila so Obdobja, ko jih nismo mogli sproti dodelati. Tudi pomožnega materiala, katerega rabimo v večjih količinah, ni manjkalo in je proizvodnja ;s te strani potekala normalno.
PROIZVODNJA
Primerjava količinske' proizvodnje za to obdobje ž istim obdobjem prejšnjega leta nam pokaže, da smo 'letos izdelali za S^/o manj izdelkov. Manj smo naredili v skupinah ročno in sitotisk, satinirailrpa smo jih več. če pa proizvodnjo primerjamo z mesečnimi operativnimi' plani, vidimo, da smo jih presegli za 40 %. Ta primerjava ¡pa je varljiva, ker mesečni plani ne vsebujejo količin, ki jih izdelujemo v manjših serijah in občasno. V drugem trimesečju smo popravili rezultat od 22,4 % na 1 5 % zaostanka od proizvodnje v prejšnjem letu. ¡Slabši rezultat je pogojen s ¡tam, da smo imeli za 4 % manj zaposlenih kot smo planirali, kar predstavlja za nas tri zaposlene. Posebno poglavje pa je obseg odsotnosti z dela tj, bolniške. V lanskem letu je bila odsotnost 832 delovnih dni, letos pa 1037 dni. Razlika je 205 delovnih dni, kar pomeni, da je bilo 10 delavk odsotnih ves mesec. Če pa izhajamo ¡iz celote, predstavlja to 7 odisotov delavk vsak dan ali 10 % od iskupaj zaposlenih. Podatek je vreden premisleka in podrobnejše analize 'tudi iz medicinsko socialnega gledišča.. Velik vpliv na količino ima tudi asorti-man in način dekoracije, saj vemo, da po postopku sitotiska naredimo več kot pa ročno. Ozko grlo v proizvodnji so žgalne peči, posebno takrat, ko delamo izdelke večjih dimenzij -in kadar' je odsotnost dela manjša — ko ¡lahko dela več 'slikark. Z nabavo
imeli kar precej problemov glede dobave sode, peska, občasno pa tudi mazuta in butana. To pa je pogojevalo tudi nezadovoljstvo pri delavcih,, ¡saj smo v določenem obdobju bdi skoraj primorani,. da reduciramo proizvodnjo.
Ostanek čistega dohodka v dobi januar—junij1979 znaša
1,831.213,00	din. Iz tega Ostanka čistega dohodka predlagamo, da se izplača regres za prehrano, regres za dcpust.'
Pri samem finančnem poslovanju moramo poudariti tudi to, da je v. zadnjem času velik problem :za likvidna sredstva in je potrebno predvsem pri dviganju OD ¡koristiti- razne kratkoročne kredite.
.Zaradi izrednih težav z delovno silo, is, povečanim bolniškim sta-ležem in nenormalno fluktuaci-jo, je pogojevalo porast nadurnega dela, kar je vplivalo, da smo maso za OD nasproti planu prekoračili.
Iz prikazanih kazalcev -je razvidno, da ni bilo naše delo. in gospodarjenje v preteklem .planskem obdobju januar—junij 1979 najboljše. Zato zahteva od i nas vseh polno angažiranost tako v TOZD 2 kot v DO Steklarna Hrastnik, tako da bomo z boljšim 'delom nadoknadili zamujeno v prihodnjem'planskem obdobju.
nove žgalne peči bomo ta problem rešili.
Lom v proizvodnji je nižji za 0,5 % kot v prejšnjem letu, ‘kar je posledica 'stirrulacije na" lom.
V tem obdobju smo imeli tudi reklamacijo zaradi, slabega sitotiska. Vzrok ¡je preveč ¡kampanjsko delo pri sitotisku in površna kontrola. Propust bomo popravili tako, da bomo izdelke umili, vendar ne bo minil brez posledic pri obračunu. Da bodo posledice manjše bomo morali predvsem bolj pazljivo in odgovornejše delati naprej.
STROŠKI
Skupni stroški so za 25 % nižji kot v lanskem letu in ¡so enaki planiranim. Pri tem moram povedati, da imamo 130.000 din stroškov na časovnih razmejitvah in jih bo treba pokriti v naslednjem obdobju. Glede strukture lahko ocenim, da se ni bistveno spremenila od prvega trimesečja. Najveqji so za električno energijo in pomožni material.
DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA
¡Celotnega -prihodka smo ustvarili 7,247.390,90 'din, kar predstavlja 7 % manj kot smo ga ustvarili in tudi 7 % kot smo planirali za letošnje leto.
. Z odštevanjem materialnih stroškov dobimo družbeni ¡produkt. Ta pa je za 12 % večji kot lansko leto in za 0,9 % manjši kot ¡smo planirali. Amortizacijo smo obračunali 18 % več kot je bila prejšnje leto' in v višini kot smo planirali,
Dobljeni rezultat je dohodek ali novo ustvarjena vrednost. Ta je večji oid 'prejšnjega leta, vendar je za 1,3 % nižji kot smo planirali. 'Splošna in. skupna, poraba, v 'katero spadajo zakonske in pogodbene obveznosti in jo .moramo zagotoviti' ¡z ustvarjenim dohodkom. Ta je za ¡14% nižja kot smo jo realizirali v enakem ob-
TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase
TOZD 3 — dekorirmca s satinirnico
dobjiu prejšnjega leta in 71,32 % kot 'simo načrtovali.
Za DSSS smo prispevali več kot prejšnje leto isti tudi za 3 % več kot srno planirali za to obdobje.
'Čisti dohodek znaša 3,115.531,60 din. Ta je il'S.% večji 'kot prejšnje leto, vendar rje za 3,5%. manjši kot ¡smo planirali,
.Namenjen je: za oisebne ¡dohodke v višini 289,561.650 din. Ta je za 19 % i večji kot smo namenili za to. v prejšnjem letu in za
0,88 % več kot je bilo planirano.
Za 'Stanovanjski prispevek smo Močili za 16 % več kot prejšnje leto dn za 1,5 % - manj kot smo planirali.
Za nadaljnjo delitev je ostalo 54.695,05 idin. Ta denar smo porabili za regres za prehrano, za formiranje rezervnega sklada, prispevek za krajevno .skupnost, za negospodarske investicije, za nove dejavnosti in vse podpisane samoupravne sporazume, je sredstev zmanjkalo.
TOZD 4 — orodjarna s strugarsko-cizelersko delavnico.
Iz' finančnih pokazateljev so razvidni naslednji poslovni rezultati:
Celoten dohodek Poslovni ¡stroški g Dohodek, ki se ¡deli na: Amortizacija Splošne in pogodbene n, obveznosti .
Del za DSSS,-
Čisti- dohodek, ki se deli na:
Osebne dohodke
Del za stanovanjski prispevek
Skupna poraba
Regres, prehrana
Ostanek
¡Poslovni uspeh Je sicer zadovoljiv, vendar 'bi bilo vredno analizirati poslovne stroške in 'Ugotoviti, če je možno ¡kakršenkoli strošek z .boljšim gospodarjenjem znižati.
Z be4jšp,org^zii;^no;stjo skup--nih služb in z nagrajevanjem po opravljenem., delu delavčev: teh služb :bi M prav gotovo, dosežen ugoden rezultat, če že ne v prihranku izdatka za te službe, pa v ¡kvaliteti uslug,
Z ozirom na to, da načrtujemo širjenje dejavnosti orodjarne, je
TOZD 5 — energetika s
¡Kot je znano, pridobiva TOZD V celotni prihodek na podlagi' obračunskih .ur, ki so določene oziroma izračunane,po stroških na posameznih stroškovnih mestih za posamezne, delavnice v preteklem letu, povečane za ocenjene podražitve za naslednje leto. Vendar na,ta način.izračunane ure kažejo. sistemsko napako, ker še .ridkateri .¡stroški, v naslednjem letu ne ponavljajo in kalkulacija Ure ni potem realna glede’ na dejanske stroške.' To je prišlo predvsem do izraza v letošnjem letu, ko ne moremo na nobein način uskladiti obračunskih ur, 'ki ¡bi dejansko pokazale realen uspeh TOZD.
Kot drugi tak faktor se je. pokazalo, da ni bilo v redu, ko smo izločili participacijo pri' distribuiranju vseh vrst energetskih virov, kar gotovo ne stimulira TOZD pri porabi vseh vrst energije. 'Celoten prihodek TOZD. je v obdobju , januar—junij 1978 znašal 23,900.409,25 din, v obdobju januar—j,unij 1979 pa je znašal 26,992.762,09 dinj kar je za 12,93% več’ kot v. letu 1978. Celotni prihodek za leto ¡1979 je planiran 48,566,075 din. če primerjamo doseženega za šestmesečno obdobje, smo dosegli plan s 55,57 %, kar je za 5,57 % nad planiranimi. :
¡Problematika pri pridobivanju prihodka je predvsem ta, kot smo'že uvodoma omenili, v višini obračunskih ur, ki ne pokrivajo stroškov TOZD.
nasproti planu
12448.151,'80	5348
3,498.676,20	54,94
8,649.475,60 S
394.081,50
603.623,10
1,022.541,80
6,629.22940	49,89
5,750.782,40	49,58
336.678,85	49,62
172.45845
241.04245-	38,49
128.267,55
potrebna angažiranost celotne skupnosti za čim ¡boljšo gospodarnost, produktivnost in.,uspeš-, n ost. ..
Prvenstvena naloga je v - tem, da- vložimo napore za zadovoljitev potreb obstoječim' kadrom) da zmanjšamo na- minimum fluk-tuacijo kvalificiranih - kadrov, predvsem cizelerjev in strugarjev, vzporedno pa v okviru zmog-ljiTOsti ¡pridobivanje novih strokovnih, kadrov in posodabljanje tehnologije. :
ključavničarsko delavnico
Drugi problem je v tem, da naša TOZD združuje v sebi več dejavnosti in da je napaka v sistemu obremenjevanja is stroški, ki praktično niso stroški TOZD, ampak drugih TOZD. Ker pa vse to.ni upoštevano pri 'določanju Obračunske ure, pride do tega, da ni potem , prikazan realen uspeh TOZD.
Večkrat' se naredi, da kljub večji ¡realizaciji pride, do izpada dohodka, ker se vse podražitve energetskih virov knjižijo, 'kot strošek TOZD, ki to energijo distribuira. Tudi gradnje določenih objektov kot so TP, povzročajo izpad dohodka TOZD, ker te graditve nišo ¡upoštevane v obračunski uri,_ s tem. jpa seveda v višini realno TOZD.
Poslovni stroški, so v TOZD za šest mesecev znašali 47,34% od planiranega, to .se . pravi, da niso prekoračeni, ampak celb zmanj-šatrii, tudi 'pri''internih' storitvah znašajo .33,39 % od planiranega, to še pravi, da nimamo svojih uslug velikih in so celo nižji kot v letu 4978.
Tud! pri izplačilu osebnih dohodkov ise držimo v mejah planiranega, in ¡sicer z 48,78 %.
Iz teh ¡pokazateljev ¡je razvidno? da ¡smo se držali vseh planskih predvidevanj, vendar ostanek čistega (dohodka, ta je 543.992,78 din, katerega moramo še pokriti regres ža prehrano in regres za dopust.. ¡Kaže,: da je napaka v višini obračunske ure, kakor tudi v . razmejevanju . stroškov, kot
sem nakazal že uvodoma. Zato bo nujno potrebno takoj po šestmesečnem^, Obračunu pregledati delitev premoženja, razmejitev vseh ¡stroškov in pa višina obračunske ure. Ponovno bo potrebno preučiti predlog glede participacije na k,občino distribuiranih virov.
■ V poročilu sem nakazal problematiko pri pridobivanju celotne-: ga prihodka', v TOZD, vendar so bile tu ¿akazaine le ¡napake v..samem, obračunu. Vendar. ¡menim, da se, glede na ostale vzroke moramo ozreti!, tiudi na takšne, kjer lahko: vpliviamb ¡s svojim delom ih iprpduktivppstjojki pa po mojem mnenju v naši TOZD narašča, saj že nekaj časa z .manjšim številom ljudi; vršimo vse zahtevnejša ih povečana vzdrževanja.
-Tudi 'stanje in število zaposlenih v TOZD se giblje v načelu s kadrovsko, politiko in po planu za leto 497?. Posebno skrb posvečamo Izobraževanju profilov poklicev, ki so specifični. za naš TOZD.
Tudi: z bolniškim staležem ni posebnega problema, razen delno v 'transportu,, ¡ to,ipa tudi -predvsem zaradi pogojev in specifičnosti samega. ¡dela. .,_
Samoupravna oroa^iranpst v TOZD V'Je'.otiigiMa_s-roj'o vlogo, saj so samoupravni organi imeli naslednje'število ¡sej v-prvem polletju 1979: ^delavski svet 7, sej '
odbor za razmerja iz združenega dela in kadre 7 sej, ¡samoupravna delavska kontrola 3 seje in zbor delovnih ljudi 4 ¡seje.
Na .¡sejah samoupravnih organov smo obravnavali celotno problematiko poslovanja TOZD V, kakor tudi reševanje ’ drugih tekočih problemov. Delegati, ¡ki so sodelovali na sejah DS DO so; dajali, mnenja v okviru pooblastil, ki iso jih dobili s strani DS TOZD V.
Na zborih so predvsem obravnavali probleme okrog poslovanja, samoupravnih sporazumov, družbenih akcij v okviru občine.
Mislim,, da- mo.ram ob-zaključku poročila omeniti,, da glede na gospodarsko situacijo, v svetu, kakor, tudi v naši DO moramo storiti vse, ida se zveča produktivnost- dela, koriščenje delovnega časa, zmanjševanje porabe vseh energetskih , virov, kadrovski politiki.
¡Poseben poudarek je potrebno dati akcijam kot so srednjeročno in' dolgoročno ¡planiranje in pa ostalim -družbenim akcijam in-pa zagotavlj an j e ¡sredstev za pokri-vanje • družbenih -obveznosti- po samoupravnih ¡sporazumih in drugih ¡dogovorjenih aktih-.
Poročila so sestavilidipl. pravnik Brane Mihnovič, diitpl. ing. Niko Kavšek, ing. Anton Žagar, Anton Kobal, Ignac Klemen, ing. Jože Gjrzaj,,
Seja sindikata
hodnjem obdobju dopolnjevan, še z drugimi ,ppdroeji,
Adaptacij a športnega centra , za Savo, vprašanj e'neopravičenih izostankov in zamujanje jn še kaj?
Na svoji seji'šo člani''izvršnega odbora konference OOS obravnavali dopolnitve pravilnika o disciplinski' in- materialni odgovornosti, ki Obsegajo določila glede neopravičenih izostankov, zamujanja na delo in odpovednega roka. Glede na pereče stanje izostankov .-^.poleg. bolniškega staleža naraščajo tudi neopravičeni izostanki, je IOIC sprejel sklep, da se predlaga pavšalna odškodninska i odgovornost za primere kršenja delovne obveznosti: zamujanje na delo, neopravičeni izostanki, prekinitev delovnega razmerja preden poteče odpovedni- rok. Več o tem; vprašanju s podrobnostmi bomo poročali v naslednji številki glasila. O tem bodo. razpravljali tudi izvršni odbori osnovnih organizacij .sindikata.
Izvršni, odbor je, .obravnaval tudi pereče..stanje špo^tno-rekreacijske: ga.cenita za' Savo, ki je v Zelo slabem stanju in nujno potreben adaptacije.
Člani izvršnega odbora so obravnavali. predračun' stroškov, kr bi" nastali ob adaptaciji tega centra in so predračun v višini 462.570 din potrdili. Sredstva za adaptacijo bo nakazala Temeljna telesno kulturna -skupnost Hrastnik. Člani so bili, prav tako tudi mnenja, da takega stanja in zanemarjanja objektov v prihodnje .ne smemo, več dopustiti. Vse športne ekipe in .društva, ki. bodo uporabljala prostore, pa tudi” igrišče, bodo . dolžna skrbeti za čiščenje’ in. vzdrževanje ..reda, prav tako pa bo potrebno redno spremljati stanjg objektov in v primeru pomanjkljivosti pravočasno ukrepati.
Obravnavan je bil tudi predlog ukrepov za varčevanje z energijo v naši delovni organizaciji. To je področje, ki. mu bomo morali v prihodnosti nameniti vso pozornost. To Je le delen predlog, ki bo v pri-
KAJ PA OZIMNICA?
Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata DO Steklarne Hrastnik je na svoji zadnji seji dne 22. 8. 1979 razpravljal tudi o tem vprašanju.
Sprejeli so sklep, da IOK .OOS tudi v letošnjem letu p.revzame-na-bayo .ozimnice, za naše .delavce, in sicer
— krompir
i- Etft.paketi.,.
Organizirana bo tudi nabava pralnega .praška.
Dela v zvezi z dostavo, ozimnice, sprejemanjem, prijav bo prevzel obrat družbene prehrane.. O času sprejemanja ■ prijav bodo delavci naknadno obveščeni!
IOK OOS DO
ZAHVALA
.. Ob mojem odhodu.iz delovne organizacije se iskreno zahvaljujem vsem ipragledaikaim izmene Plazar za prelepo darilo, ki me foo nanje vedno spominjalo.
Še naprej vam želim veliko delovnih, uspehov in vas obenem lepo pozdravljam.
Vida Bičanič
OGLAS
Ugodno prodam enostano-vanjsko hišo v Podkraju (blizu šole),' vseljivo, z nekaj zemlje in sadovnjakom.
Informacije dolbite po telefonu (061) 819-249 ali na naslov: Milka Breznikar, Jagnje-nica 13 č, Radeče (poleg gostilne Jež).
SMERNICE ZA PRIPRAVO
Predlog smernic za pripravo srednjeročnega plana delovne organizacije Steklarne Hrastnik za obdob-■ je 1981—1985 so obravnavale družbenopolitične organizacije v TOZD in DSSS, kakor tudi vsi delavski sveti na sejah v mesecu juliju, ki so te smernice sprej'eli.
S smernicami so opredeljeni skupni cilji, izhodišča, usmeritve in okviri politike družbenega razvoja za srednjeročno obdobje 1981 —1985. V tem dokumentu se upoštevajo analize ter skupno ocenjene možnosti, pogoji za razvoj, ki služijo nosilcem planiranja kot načelna usmeritev in kot podlaga pri oblikovanju in sprejemanju planskih dokumentov.
1.	Osnovni cilji in razvojne u-smeritve v. SFRJ, SR Sloveniji in občini Hrastnik za naslednje srednjeročno obdobje, ki jih je potrebno upoštevati pri oblikovanju ciljev, usmeritev in okvirov razvoja v Steklarni Hrastnik, so naslednji:
—	nadaljnji razvoj samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov, usmerjen predvsem v krepitev sistema samoupravnega planiranja, v krepitev materialne osnove samoupravljanja, v razvoj raznovrstnih oblik povezovanja ter združevanja dela ih sredstev, v preraščanju proračunskih osnov v svobodno menjavo dela ter y poglabljanje delegatskega sistema,
—	intenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela,
—	pospeševanje izvoza in sicer izdelkov visoke stopnje predelave in storitev, ki ustvarjajo možnost za uspešen prodor na tuje tržišče pod pogojem ustreznejše stimula-Gii%
—	uvajanje visoke stopnje tehnologije, ki bo zmanjševala uvoz za oskrbo domačega tržišča,
—	postopna, vendar odločna u-smeritev proizvodnje na povečanje deleža proizvodov in storitev, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega delavca v TOZD, to je na razvojno in tehnološko intenzivne aktivnosti, usposobljeno za izvoz na trajnejših osnovah ob hkratnem racionalnem gospodarjenju,
—	povečanje vloge razvojnega in raziskovalnega dela v TOZD in DO
—	razvoj izobraževanja v tesni povezavi s potrebami po kadrih s posebnim poudarkom na izobraževanju za proizvodno-tehnične poklice,
—	razvoj pogojev.za življenje in delo v funkciji večanja družbe ne produktivnosti dela,
—	razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V
V okviru skupnega razvoja v SFRJ, SRS, občini Hrastnik in tudi v DO Steklarni Hrastnik, bo potrebno intenzivno razvijati samoupravne družbeno ekonomske odnose ih pri tem dosledno uresničevati politiko stabilizacije gospodarskega razvoja, da bi tako ustvarili pogoje, v katerih bodo delavccem in delovnim ljudem zagotovljena materialna in socialna varnost, v katerih jim bo omogočeiia obveščanje družbenih, socialnih, kulturnih, prostorskih, varnostnih in drugih razmer, v katerih oblikujejo svoje pogoje z življenjem. '
V	srednjeročnem obdobju 1976— 1980 se dosegajo oz. se postopoma sanira stanje iz leta 1976, ko je DO Steklarna Hrastnik sprejela sanacijski program glede na negativen rezultat poslovanja. DO Steklarna Hrastnik je zajela v sanacijskem programu razširitev in predvsem modernizacijo proizvodnje, zagotovitev nekaterih razvojnih dejavnosti, ki pa še niso v celoti realizirane ali pa se realizriajo s precejšnjimi zamudami. Ta trenutek zahteva, da se realizacija ustreznih ključnih razvojnih ciljev prenese v naslednje srednjeročno obdobje od 1981 —1985.
V	skladu s tem se na osnovi rezultatov doseganja razvoja upošteva »Analizo možnosti razvoja TOZD in DO Steklarna Hrastnik za obdobje 1981—1985«.
CILJI RAZVOJA V NASLEDNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU
—	Uvajanje višje stopnje tehnologije za predelavo steklene taline v avtomatski proizvodnji,
—	uvajanj e nove tehnologije za pridobivanje vodnega stekla,
—	uvajanje nove tehnologije za proizvodnjo termoizolacijskega stekla,
—	finalizacija lastne proizvodnje,
—	razširitev dejavnosti oz. orodjarne za izdelavo steklarskih orodij, in rezervniH delov,
—	'zagotovitev surovin za pridobivanje stekla na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov,
—	racionalizacija porabe surovin in energije,
—	ureditev notranjega transporta in skladiščenja,
—	povezovanje s prometnimi organizacijami na osnovi dohodkovnih odnosov,
—	povezovanje s finalisti naših izdelkov na podlagi dohodkovnih odnosov,
v okviru Poslovne skupnosti razvijati službo za analizo in raziskavo tržišča,
—	uvajanje mehanografije oz. prehod na avtomatsko obdelavo podatkov v delovni skupnosti,
—	šolanje ustreznih kadrov predvidenih za naslednje srednjeročno obdobje ¡|§ povezovanje z izobraževalnimi institucijami oZ. organizacij ami,
—	pospešena izgradnja stanovanj in ureditev družbene prehrane delavcev,
—	reševanje Socialne problematike s poudarkom na invalidnosti,
;— spodbujanje inovatorstva in tehničnih izboljšav (uredite s samoupravnimi splošnimi akti),
—	sprejemanje - samoupravnih sporazumov. o temeljih planov V raznih asociacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in bankah, s katerimi bo možno, širše reševati probleme razvojne politike na o-snovi skupnih interesov in medsebojnega sodelovanja.
Temeljna izhodišča družbenega razvoja DO Steklarne Hrastnik v obdobju 19811541985 izhajajo iz ocene-možnosti razvoja in usmeritve TOZD. Na teh ocenah oz, osnovah se kažejo kot naslednje povprečne letne stopnje, rasti:
. V ■.	(cj
Povprečna stopnja	s	-g
rasti:	. « S J3
družbenega proizvoda	4,9	4,9
produktivnosti	2,0	2,9
zaposlenosti	0,0	0,8
izvoza	1,0	5,0
uvoza	1,0	2,0
realnega OD na zaposlenega	1,5	1,8
Za doseganje ciljev iz predloga smernic za pripravo srednjeročnega plana DO Steklarne Hrastnik za obdobje 1981—1985 se predvidevajo v TOZD določene spremembe. Glede na današnje stanje se predvideva v TOZD 1 zmanjševanje do-’ ločene vrste proizvodnje, medtem ko se v TOZD 2 predvideva ustrezno povečanje. Omenjenim spremembam bodo sledila.gibanja v o-stalih TOZD.
TOZD L
1.	Iz analize poslovanja v preteklem obdobju se kaže upadanje števila brigad; iz tega lahko zaključimo, da se bo število brigad glede na nezanimivost in težavnost (podobno kot rudarski poklic) v srednjeročnem obdobju 1981—1985 še zmanjševalo. Zaradi tako zmanjšanega fizičnega obsega proizvodnje se predvideva Usmeritev v kvalitet-. nejše, finalirizirane izdelke, ki naj bi prinesli večji ekonomski efekt in zagotovili socialno varnost zaposlenim.
2.	Glede na kadrovske možnosti še predvideva racionalno koriščenje talilnih-kapaeitet,-ki bo omogočalo taljenje prozornega, opal-nega, onix( in barvnega stekla. Talilni objekti b°do uporabljali kot gorivo zemeljski plin (alternativno mazut) in električno energijo ter butan-propan.
3.	Predvidoma bomo obdržali določen obseg proizvodnje v skupinah tipične ročne proizvodnje (kvalitetnejše) kot tudi polavtomatske izdelave razsvetljave ter stiskanih izdelkov (predvsem za kompletira-nje asortimenta TOZD II. oziroma za Stiskane izdelke iz onixa in barvnega stekla).
Omenjene postavke so pogojne z nekaterimi tehničnimi izboljšavami v sami proizvodnji,, npr.:
—	odpiranje in zapiranje modelov,
—	odnašanje V hladilno peč,
—	uvajanje sodobne tehnologije v polavtomaski proizvodnji itd.
Dodelavo v TOZD I.', ki je sicer sodobna (žage itd.) bo potrebno količinsko prilagoditi dejanskim potrebam.
Zmanjšan obseg proizvodnje v TOZD I. in povečan obseg proizvodnje v TOZD II. bo narekoval določene organizacijske spremembe v zmesami.
Z zmanjševanjem fizičnega hbse-ga proizvodnje bo nujno zmanjšan tudi delež; izvoza.
V tem srednjeročnem obdobju šanju delovnih pogojev ter zmanj-je predvidena posebna skrb izboljševanju nočnega dela žena. Z navedenimi smernicami želimo v tem srednjeročnem obdobju ustvariti možnosti, v katerih bi steklarstvo lahko ponovno zaživelo.
TOZD II.
V TOZD II: (avtomatska predela-; I va steklene mase) bo eden od o-snovnih ciljev v naslednjem srednjeročnem obdobju, nadaljnji raz-voj samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, uresničevanje ekonomske stabilizacije in stalno izboljševanje življenjskega Standarda delavcev ob poudarjeni krepitvi družbenega standarda.
Vse te zahtevne naloge naj bi izvajali v okviru materialnih možnosti.
Po analizah v TOZD II. bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju povečali fizični obseg proizvodnje letno okrog 5 %. To pa bomo dosegli z preusmeritvijo proizvodnje, ki je razvojno in tehnološko intenzivnejša, značilna po veliki udeležbi visokokvalificiranega ustvarjalnega dela (proizvodnja zahtevnejše embalaže za kozmetiko, gostinstvo, za široko potrošnjo, razsyetljavna telesa in finalizacijo izdelkov).
S takim razvojem in opredlitvijo proizvodnje, ki jo bomo postopoma razvijali nam obenem omogoča u-spešen prodor na tuja -tržišča, pri čemer gre predvsem za proizvodnjo farmacevtske embalaže. Predvidevamo, da se bo izvoz v naslednjem srednjeročnem obdobju povečal letno okoli 6 %.
Kot je razvidno iz uvodne analize bomo morali absolutno povečati sredstva za razširjeno reprodukcijo. Ta sredstva bomo vlagali za nabavo, novih sodobnejših talilnih objektov in linij za .proizvodnjo kvalitetnejše steklene embalaže in stiskanega stekla. V. tem srednjeročnem obdobju bomo . zamenjali tudi nekatere iztrošene proizvodne linije. Zaposlenost v TOZD II. se bo vzporedno povečevala z montažo novih proizvodnih kapacitet. Obenem pa bomo začeli postopoma z uvajanjem avtomatske kontrolne linije, s tem pa bomo začeli izvajati sklep o zmanjševanju nočnega dela žena.
Za vodenje novih kot že obsto-1 ječih proizvodnih linij bomo' morali v TOZD II. poleg rednega šolanja ustreznih kadrov v naslednjem srednjeročnem obdobju uvesti kvalitetnejši sistem šolanja strojnikov oziroma kadrov. To šolanje naj bi baziralo na takem sistemu, da bi si delavec v kratkem času pridobil potrebno teoretično in praktično znanje za vodenje proizvodnih linij obenem pa tudi kvalifikacijo.
Poleg šolanja pa bomo morali y naslednjem srednjeročnem obdob-. ju v TOZD IL maksimalno odvajati sredstva za izgradnjo stanovanj in samskih domov. Le tako bomo zajezili' tako veliko fluktuacijo delovne sile.
TOZD III.
Dekorirnica s satmirnico s postopki ročnega . slikanja, brizganjem, sitotiskom in satiniranjem opravlja storitve na izdelke, izdelane v TOZD I. in TOZD II. z n» menom da se jim polepša izgled in s tem tudi poveča vrednost.
Naš delovni program izhaja iz proizvodnih možnosti in strukture obsega izdelkov, ki so izdelani v osnovni proizvodnji in so namenjeni za dekoracijo, To je tudi.glavna omejitev v proizvodnji TOZD III. Do sedaj s. količinami potrebnih
SREDNJEROČNEGA PLANA
polizdelkov namenjenih za dekoracijo nismo imeli težav. Kapacitete naše TOZD so bile vedno zasedene. Sedanja struktura izdelkov je približno polovica iz TOZD I. in druga polovica iz TOZD II. Več kot polovica dekornih izdelkov pa je namenjena izvozu.
Glede oskrbe s pomožnim materialom (barve, lister, HF kislina), električno energijo, vodo nismo imeli težav. Stanje s kadri pa je zadovoljivo. Delavci opravljajo dela že več let in so si že pridobili določene izkušnje, fluktuacija pa je pri zahtevnejših delih manjša.
Smernice bodočega razvoja v naslednjem srednjeročnem razdobju so pogojene z razvojem osnovnih dveh TOZD v naši DO. Omejevanje količinske proizvodnje v TOZD
I.	in povečanje proizvodnje v TOZD II. bo spremenilo strukturo in obseg izdelkov namenjenih za dekoracijo. Zato moramo poskrbeti da bomo lahko dekorirali več manjših izdelkov narejenih v TOZD II. To pa narekuje, da bomo v naslednjem obdobju dali več poudarka:
1.	Dekoraciji izdelkov s pomočjo sitotiska in v zvezi s tem ureditvi in izboljšanju priprave za sitotisk. Po tem postopku bomo dekorirali več izdelkov kot do sedaj.
2.	Mehanizacija postopka za brizganje.
' 3. Dokončni ureditvi nevtralizacije odpadne vode.
Večjih potreb po kadrih v obdobju od 1981’—i985 ne bo. Po tem obdobju pa bo zaradi, odhoda več delavk v pokoj potrebno poskrbeti za izpopolnitev. Povečanje proizvodnje bo povzročilo večjo potrebo električne energije za ca. 50 % od sedanje količine. 'Potreba pomožnega materiala pa se bistveno ne bo povečala. Barve, ki jih ne izdelujemo v državi bomo morali uvoziti, ostale materiale pa bomo nabavili doma.
TOZD IV.
Pri načrtovanju razširitve dejavnosti je nujno upoštevati program proizvodnje orodij v dislociranem obratu ali v okviru matične DO.
Uresničitev posodobitve proizvodnje orodij bi vplivala na zmanjšanje uvoza, ker se nekatera orodja še vedno uvažajo, z odvečno proizvodno zmogljivostjo pa bi bile delno pokrite potrebe tudi na drugih področjih, ker je po tej panogi proizvodnje na tržišču veliko povpraševanje.
Potreba po sodobnejšem in povečanem obsegu izdelovanja orodij se je nakazovala že nekaj zadnjih le, zato je širjenje dejavnosti utemeljena in je nujno v tej smeri čim prej s posodobaljanjem pričeti v času srednjeročnega obdobja pa zagotovo doseči zastavljene cilje.
Osnovna naloga pri programiranju naj bo zboljšanje tehnologije
in postopna razširitev proizvodnje orodjarne ne glede na njeno organiziranost, ker bodo v vsakem primeru doseženi cilji, s tem, da prihranimo širši družbeni skupnosti dragocen edevize in krijemo tržišču vsa j del potreb, s prvenstveno obvezo, da so krite lastne potrebe, ki prav tako vsakodnevno narekujejo kvalitetnejše in sodobnejše usluge.
Podrobnejši program razvoja dejavnosti — orodjarne je bil v letošnjem letu že izdelan in se v takšni obliki tudi uporablja v smernicah nadaljnjega razvoja.
TOZD V.
Plan razvoja v TOZD V. za obdobje 1981—1985 bi bil usmerjen predvsem v teh smereh.
1.	Enotno vzdrževanje v okviru Poslovne skupnosti.
S tem v zvezi bo potrebno okrepiti kadre v določenih strukturah, in sicer v kovinski in elektro stroki.
2.	Glede na energetsko situacijo bo nujno sledil razvoj porabe v smeri koriščenja električne energije in se predvideva povečanje v tem obdobju za ca. 30—40%.
Zaradi tega bo potrebno razviti sistem novih blok TP, ki bodo o-mogočile povečano koriščenje električne energije.
3.	Uvedba novih vrst energetskih virov (zemeljski plin) in racio-
nalizacija porabe vseh vrst virov.
V ta namen bo potrebno koristiti nove tehnološke dosežke na področju izolacijskih materialov in novih gorilnikov, kakor tudi na področju električnega kurjenja.
4.	Racionalizacija samega vzdrževanja na podlagi zahtev ostalih TOZD in v okviru Poslovne skupnosti.
Zaradi tega je potrebno uvesti preventivno vzdrževanje kar zahteva določeno opremo in modernizacijo samih vzdrževalnih obratov.
5.	Do konca leta 1985 bi bilo potrebno voditi razgovore glede združevanja v okviru celotnega slovenskega vzdrževanja steklarstva. Pri tem bi bilo potrebno kadrovsko o-krepiti predvsem kovinsko stroko, zidarsko šamotersko delavnico, vzdrževanje regulacij in meritev ter elektro obrat.
Glede na zainteresiranost za te profile poklicev menimo, da s kadrovsko okrepitvijo ne bo proble-mbv.
6.	Združevanje proizvodnje določenih energetskih virov kot npr. para, komprimirani zrak v okviru članic Poslovne skupnosti.
Drugih smernic v tem srednjeročnem obdobju ni mogoče predvidevati, ker je TOZD V. predvsem vzdrževano usmerjen v okviru DO, poleg tega pa tudi za izvrševanje določenih investicijskih del.
Petintrideset let na straži miru
Z odločbo nacionalnega komiteja osvoboditve nove Jugoslavije in ukazom vrhovnega komandanta NOV in POJ maršala Tita, 15. avgusta 1944, je bilo odločeno, da se formirajo specializirane enote naše armade — korpus narodne odbrane (KNOJ). Osnovna naloga KNOJ je bila uničenje preostalih sovražnikov in njihovih hlapcev, zagotovitev mirnega razvoja naše dežele, zaščita pridobitev revolucije in varovanje meja nove Jugoslavije. V preteklih petintridesetih letih so naši graničarji častno opravljali svoje naloge na straži miru. Leta 1953 je bil KNOJ preimenovan v obmejne enote JLA, 15. avgust pa se vsako leto slavi kot praznik obmejnih enot naše armade.
Ko je bilo med narodnoosvobodilno borbo. odločeno, da.se na osvobojenem ozemlju naše dežele formirajo posebne specializirane enote, so v njihovo sestavo prišle že obstoječe enote ljudske obrambe; v Sloveniji voj sika državne varnosti (VDV), v Hrvatski batailj oni proti .peta koloni (PPK), v Bosni in Hercegovini enote OZNE, v Srbiji, Makedoniji in Črni gori enote KNOJ in OZNE, ter specializirane enote JLA, ki so že na osvobojenem ozemlju in v Obmejnih področjih opravljale zaščitno službo.. V Sloveniji se enote državne.varnosti formirajo 1941. leta. 15. marca 1944. leta se formirajo prve 'specializirane, e-note VDV v Toplicah:.pri Novem mestu, (katerih jedro' so bile enote VOS. Po tem se enote VDV ‘.formirajo na Primorskem, ’Gorenjskem, Štajerskem, NoLranj-. skem ih Koroškem.
Ob koncu oktobra 1944. leta se v Sloveniji formirajo večje enote
KNOJ, iikd preraščajo v obmejne enote jugoslovanske .armade, in varujejo meje proti Avstriji in Italiji. Z odločbo glavnega štaba NOV in PO Hrvatske se prve e-note KNOJ (PPK) formirajo sredi maja 1943 v vasi Črna vlast pri Otočcu. Iz čet in odredov OZNE se v .Bosni in Hercegovini Oblikujejo specializirane enote. KNOJ. Najprej v Bosanski, krajini nato pa v vzhodni Bosni in Hercegovini. Večje enote se formirajo 7. decembra v Jajcu. Specializiram bataljoni enot KNOJ v Srbiji so nastali -24. avgusta 1944. leta. Oktobra večje, nato pa januarja 1945 še večje, ki preraščajo v obmejne enote jugoslovanske ljudsko armade.
V črni gori je bila prva specializirana enota KNOJ formirana junija 1944. leta, 26. januarja na Kosovem, decembra 1944. lota pa v' Makedoniji. Vzporedno z zaključnimi operacijami NOV. in POJ za končno osvoboditev naše
dežele, še zlasti ob preboju sremske fronte, v katerem so sodelovali vse- vrste in rodovi vojske, so se Razvijale , jn izpopolnjevale enote, KNOJ, ki so se na osvobojenem:-ozemlju odločno in nekompromisno borile:za uničenje -ih nevtraliziran j e poslednjih odpadnikov ustašev, četnikov, 'belogardistov in drugih proti!judskih elementov. V težkih pogojih življenja in dela, z velikimi napori, ko so zavarovale s patrolno- službo prek 5.000 km meje, so enote KNOJ želo uspešno izvajale naloge, ki sta jim jih dala nacionalni komite osvoboditve nove Jugoslavije in vrhovni poveljnik, tovariš Tito.
NA STRAŽI MIRU
Čuvarji naših meja so skupaj z drugimi, enotami operativne voj-' ske v spopadih z okupatorskimi in kvizlmškimi enotami ¡in ostanki izdajalcev raznih Ibarv likvidirali 25,820 in ranili 2:846 sovražnikovih, vojakov ih starešin. V teh borbah z ostanki sovražnikov in njihovih hlapcev je padlo 875 knojevcev,' ranjenih je bilo 675 in 175 pogrešanih; Iz enot KNOJ, nastalih v času NOB, iso zrasle sodobne obmejne enote naše armade. Njihove naloge v povojnem obdobju so enake kot v vojni,' Polhi ponosa, hrabrosti in ljubezni do svoje domovine, .ljudstva, zveze komunistov in tovariša Tita, stoje naši graničarji na s t r aži mir u,-. pripravljeni, da se žrtvujejo pri 'opravljanju naj odgovornejših nalog v;obrambi domovine, da onemogočijo raznim, diverzantom, vohunom,
tihotapcem in drugim zlohotne-žem napad na našo domovino.
Življenjski in delovni pogoji nalših prvih .graničarjev so bili težki dn naporni. Velikokrat so spali pod miilim nebom, v šotorih in zemljankah ter lesenih barakah. (Naporna ‘služba noč in dan in spopadi z bandami so zahtevali od njih veliko naporov in odrekanje marsičemu v osebnem. življenju. Danes, po 35 letih nastanka obmejnih enot naše armade, so se'življenjski ih delovni pogoji v marsičem spremenili. Njihov standard, kot tudi standard drugih pripadnikov JLA, je rasel in se dvigal vzporedno s standardom naših delovnih ljudi in občanov.
Obmejne enote naše armade danes! uvrščamo - med najsodobnejše. Življenjski-pogoji v karavlah in 'kasarnah so mnogo udobnejši. Ob naših mejah, ki se razprostirajo prek 5.061 kilometrov proti sedmim državam, so zgrajene nove, modeme ikaravfe.o-premljone s sodobno Oborožitvijo in z elektronskimi sredstvi. Danes na preji ni karavle, v kateri ni sodobnih materialno-teh-ničnih sredstev, za pouk, fcultur-nozabavno razvedrilo, radia, tranzistorja, TV sprejemnika in drugih sredstev za razvedrilo.
VISOKA BORBENA
PRIPRAVLJENOST
Življenje naših graničarjev na karavlah je nekaj posebnega. Visoka stopnja tovarištva, vsakodnevne obveznosti., pri pouku in urjenju, delovne in družbenopo-(Nadaljevanje na 12. strani)
Kaj in kako ni treba delati
Daleč od doma
Pa nij e to ni tako daleko — po- A sada? mislim u sebi. Nekoliko gradova, -	-	v„ '
poneki most i tunel, put kroz br- Sada je sve drugcije. Upoznao da i doline... A onda pomislim sam ljude, njihove običaje, stena moje putovanje vlakom. Za- kao drugove. Sada ne -vidim vp-ista je dugo. Tih nekoliko grado- likih razlika. I jezik mi je sada va pretvori se u niz njih, vpo-	razumljiv i poznat. Više mi se o-
neki most i tunel u skup mostova . va daljina ne čini tako velikom. i mračnih tunela i na kraju pre- Mnogo puta se na mom licu raz-laze brda u ogromne i nepregled- vuče osmijeh, širok od uha do u-ne planine, a doline u-duga i ši-. ha, što je na početku bila rijetka roka polja, bez ičeg na sebi, samo stvar.
poneko osamljeno drvo vidi se u Ovi dani mi prolaze brže od daljini.	t ptice u letu i brže od vjetra.
Na početku sam taj dugi put,	_
daljinu od svog rodnog_ grada, '	Ante Sainovič, 2. a kov.
duboko osjetio. Osjetio sam tudi svijet kao grub, nerazumljiv. O-sjetio sam osamljenost kao da . gam bio izolovan od švijeta, se mi činilo.' Sve’ 'je bilo drugčije, sve ižmijettjeho, novo: drugi ljudi,'o-bičaji, na kraju jezik -— zagone-tan' j nerazumlj iv.
Sve moje misli imale su jedan tok. Bio je to nepokolebljivo hladan tok misli, usmer.en na rodni kraj j topli dom- Pred očima mi neprestano igrao lik majke. Ka-da sam krenuo. u grad, gledao sam, svoje vršnjake, .vesele ra-dosne sa osmijehom na licu. Či-ifiTo mi se, da su im dani kratki, da. im prolaze brzo poput ptice u letu. A ja? Dan ihLše činio diig Rad mješec kao godina, pun tuge, bez smijeha. Duboko sam bil po-vučen u sebe.
Pomoč za opremo novorojenega otroka
Vsa dosedanja raziskovanja so ¡pokazala, da pride do poškodb pri delu in profesionalnih ter drugih obolenj, ki nastopijo v delovnem procesu, zaradi tega, ker ne spoštujejo normativov in u-krepov za varstvo pri delu in da je pretežen'vzrok tem. poškodbam -— človek, oz. njegovo nepravilno in neodgovorno obnašanje pri delu. Prav tako je ¡bilo ugotovljeno, da je poleg ustreznih delovnih pogojev zdravo in varno delo v omogočam odvisno Od- ¡tega, kaj in kako delamo oz. kako ne bi smeli delati,-o-čemer gre tu beseda.
Niti za trenutek ne pozabi, da samo v varnih in za zdravje neškodljivih delovnih pogojih' lahko Vloži človejk- maksimalne -napore .pri delu in rtako doseže največji možni učinek.
“ Ne obnašaj se pri delu nemarno in 'takd kot ‘misliš, da ti najbolj ustreza, temveč si prizadevaj, da S svojim obnašam jèm prispevaš k1 boljšemu (ttrešničevanju -skupnih proizvodnih nalog in o-hranitvi svoje telesne in -zdravstvene integritete..
Ne bodi v zablodi, da je ¡disciplina, ki'še ha dëlù 'od tebe zahteva, izraz hekbga’sariiovolje ali njegove želje, dà dokaže svojo ’premoč. Smisel ¡discipline ni. v potlačevanju tvoje osebnosti, temveč pomeni vesten odnos nasproti delovnim nalogam in zahtevam delovnega procesa, s samim tem pa je disciplina tudi temeljni dejavnik varnosti pri deilu in predpogoj ža' zmanjševanj e nesreč pri ¡delu in profesionalnih'obolenj ter za večjo dosego produktivnosti.
Nikdar ne boš dosegel potrebne varnosti pri delu, če Se hè ¡boš seznanil z vsemi nevarnostmi in škodljivimi vplivi, ki si jimmed delom izpostavljen ter z vsemi varstvenimi ¡ukrepi in sredstvi.
Naj ti ne uide nobena priložnost, da povečaš svoje znanje iz Varstva, zato obiskuj- seminarje in predavanja.
Ne pozabi resnice: Praksa je najboljši Učitelj.
Naj ti ne bo nerodno učiti se od starejših-’in bolj izkušenih tovarišev.
Ne podcenjuj izobešena opozorila, temveč ise ravnaj natančno po navodilih.
Ne pozabi pred začetkom dela pazljivo pregledati, ali je vse v redu.
Ne uporabljaj naprav ali delovnih priprav za namene; za katere niso namenjene.
Ne delaj na strojih in napravah, za katere nisi izučen, in katerih uporabo -ti vodja ni dovolil.
Ne pozabi pred začetkom dela preveriti, ali ne boš morda s svojim delom ali ravnanjem koga ogrožal.
Ne boš storil prav, če ne boš obvestil neposrednega vodjo tistih delavcev, ki s svojim malomarnim delom ali. napačnimi postopki lahko poškodujejo sebe ali pa druge.
Nikar ne snemaj varnostnih naprav.
Ne pozabi tudi sneto varnostno napravo vrniti na svoje mesto.
Ne pozabi še preden začneš s popravilom stroja ali njegovim čiščenjem, na varen (način blokirati stikalo za njegov zagon.
Ne pritiskaj z rokami ali nogami material, ki si ga dal v odprtino stroja.
Ne čisti in ne podmazuj stroja, ne vlagaj vanj in ne jemlji iz njega orodja in predmetov za Obdelavo, ne meri in ne kontroliraj, niti ne jemlji poskusnih vzorcev, dokler je ¡stroj v zagonu.
Ne opravljaj nikakršnega dela brez ustreznih zaščitnih ¡sredstev.
Ne uporabljaj nepravilno osebnih zaščitnih sredstev.
Ne pozabi zahtevati od vodje, naj preskrbi osebna zaščitna sredstva, ki manjkajo.
Ne hodi prebMzu odkritim o-bračajočim se delom kakšnega stroja, če ¡nimaš povezanih las, ali če imaš oblečeno kakšno o-hlaprio obleko.
Ne hodi na delovnem mestu v slabi, (raztrgani obutvi,
Ne pij alkoholnih pijač med delom ali med' odmorom, da bi »še osvežil«, to je lahko vzrok za poškodbo.
Ne dovoli vinjeni osebi vstop v delovne prostore.
Ne pij čezmernih količin alkohola niti v prostem času in ne hodi vinjen ali po popivanju, ko nisi dovolj odgovoren za svoje postopke.
Število nesreč
Izvori nesreč pri delu
Udarec ob predmet	14	5
Padec poškodovanca	13	3
Urez	11	12
Opeklina	8	7
Tujek v očesu	7	6
Stisnjen j e	7	4
Skupaj	60	37
Poškodovani deli telesa
Število nesreč
	s o S o ■	J. i-H •»—j
	." â §	i.t
Roka	m	5
Prsti rake	16	17
Noge	H	5
Oko	7	7
Glava	4	3
Skupaj	60	37
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
j Dopisujte | \ v naše | glasilo! J
ila ¡podlagi III. točkp- sklepa o pomoči "ža čpremo Novorojenega otroka ¡v letu ¡1979 • ¡(Ur. TiSt, št: 12/79), je s 1. 7. 1979 uvedena nova oblika -pomoči za- opremo novorojenega, otroka.
Pomoč za opremo novorojenega otroka' dolbi vsak otrok,'katerega mati ima stalno bivališče v SR Sloveniji, ali katerega roditelj, ima lastnost delavca v SR. Sloveniji, ne glede na dohodke družine.
_ Mati oziroma roditelj, ki uveljavlja pomoč za opremo novorojenčka' ima pravico, ¡da se odloči:
—	zavitek za opremo novorojenega otroka ali
—	denarno pomoč v višini 600 din.
Pomoč za opremo novorojenega otroka ;se od ;1. 7. 1979 ¡dalje uveljavlja na novem obrazcu DZS 8,261 ¡»'Potrdilo o stopnji nosečnosti«.
¡Obrazec je ¡sestavljen iz treh ¡delov:
—	potrdilo o ¡stopnji nosečnosti,
—i izjave1 upravičenca,
—	obvestila TOSAMiI Domžale.
Prvi del obrazca ¡»Potrdilo o
stopnji nosečnosti« potrdi zdravnik zdravstvenega doma, in sicer:
—	60 dni pred pričakovanim ■porodom nosečnici, ki ¡se odloči za zavitek,
—	oziroma 30 dni pred pričakovanim porodom nosečnici, ki se odloči za denarni znesek pomoči.
• ¡Drugi del obrazca IZJAVA obvezno izpolni ¡bodoča mati, ki ima' stalno bivališče v SR Sloveniji oz. drug roditelj, ki ima ¡status- delavca - v SR Sloveniji, če bodoča mati- živi v drugi republiki ali pokrajini In do te pomoči v 'drugi republiki hi ¡upravičena.
Tako. bodo morali v prihodnje tudi roditelji iz ¡drugih republik oziroma pokrajin uval j avl j ati pomoč za. opremo ■ novorojenega otroka na obrazcu DZS 8,261, ki velja v SR (Sloveniji.
¡K temu obrazcu bo potrebno za roditelje iz drugih republik obvezno priložiti dokaz ' o statusu, ki ga'imajo v SR'Sloveniji ter dokazilo' pristojne ¡skupnosti otroškega varstva, da bodoča mati, k-i’ živi v' idtngf .republiki oziroma pokrajim, id-o te pomoči tam ni upravičena.
Z-uvedbo standardnega zavitka je mogoče pomoč, za opremo novorojenca ¡uveljavljati samb na podlagi obrazca veljavnega v SR Sloveniji.
¡Po otrokovem rojstvu še pomoč ¡uveljavlja tudi na obrazcu DZS 8,261, in ¡sicer tako, da še namesto potrdila zdravnika (zgornji del obrazca DZS 8,261) priloži izpisek iz rojstne matične ■knjige.
Rok za uveljavitev pomoči za opremo novorojenega otroka je najdalj tri mesece, ki'se računa od;dneva otrokovega roj štva.
Kadrovska služba
50 let gasilskega društva Steklarne Hrastnik
Industrijsko gasilsko društvo Steklarne Hrastnik je ob praznovanju občinskega praznika v Hrastniku slavilo 50-letnico svojega obstoja.
Društvo ki se je za ta visoki jubilej intenzivno pripravljalo, lahko nedvomno ob svojem jubileju — 50-letnici obstoja s ponosom zre na dosežene uspehe svojega humanega dela, ki se je v teh desetletjih izoblikovalo v nepogrešljiv sestavni del vsega našega javnega življenja pri vestnem izpolnjevanju specifičnih nalog gasilske organizacije.
Društvo je •pripravilo v sklopu praznovanja občinskega praznika tekmovanje gasilskih ekip pionirjev in članov gasilskih društev občinske gasilske zveze Hrastnik v sredo 27. 6. 1979 ob 16. uri na igrišču za Savo. Tekmovanje je pripravil tekmovalni odbor, katerega je imenoval upravni odbor občinske gasilske zveze Hrastnik, in sicer:
Tekmovalne discipline za pionirje: (400 točk) vaja z motorno brizgalno 3001 in štafeta z ovirami.
1. GD Hrastnik-mesto	170 točk
2. GD Turje	159 točk
Tekmovalne discipline za člane: (1.000 točk) taktična vaja z uporabo MB in odvzem vode iz potoka in štafeta z ovirami na 350 m dolgi proqi.
točk
L IGD Steklarna Hrastnik 815
2.	IGD TKI Hrastnik	791
3.	GD	Prapretno-Hrastnik	787
4.	IGD Rudnik Hrastnik	767
5.	GD	Hrastnik-mesto	741
6.	GD	Dol pri Hrastniku ' 721
Tekmovanje je bilo zaključeno ob 18. uri. Za dosežena prva tri mesta so podelili pokale.
Tekmovanje gasilskih ekip pionirjev in članov društev Zasavskega področja je bilo v soboto 30. 6. 1979' ob 15. uri na igrišču za Savo v Hrastniku. Tekmovanje je svečano otvoril predsednik občinske gasilske zveze Hrastnik tov. Ivan Urbajs, vendar se je moralo tekmovanje prekiniti zaradi.močnega dolgotrajnega naliva. Tekmovalni odbor je po posvetovanju z desetarji ekip tekmovanje preložil na četrtek 5. 7. 1979 ob 16. uri.
Dne 5. 7. 1979 se je'tekmovanje' nadaljevalo. Tekmovalnemu odboru se je prijavilo le 8 ekip članov in 3 ekipe pionirjev, katerih doseženi rezultati so:
Pionirji:	točk
1.	GD Senožeti
(OGZ Zagorje)	217
2.	GD Turje (OGZ Hrastnik) 209
3.	GD Trbovlje-mesto
(OGZ Trbovlje)	205
Člani:	točk
1.	IGD Steklarna Hrastnik
(OGZ Hrastnik)	806,5
2.	GD Trbovlje-mesto
(OGZ Trbovlje)	791
3.	IGD TKI Hrastnik
(OGZ Hrastnik)	791
4.	IGD elektrarna Trbovlje
(OGZ Trbovlje)	777
5.	GD Kotredež-Zagorje
(OGZ Zagorje '	774
6.	GD Prapretno-Hrastnik
(OGZ Hrastnik)	766
7.	GD Dol pri Hrastniku
(OGZ Hrastnik)	726
Članice:	točke
GD Dobovec (OGZ Trbovlje) 602
Ob zaključku tekmovanja je predsednik OGZ Hrastnik tovariš Ivan Urbajs čestital tekmovalcem k doseženim' uspehom ter prvim trem podelilpriznanja.
Predsednik IGD Steklarne tov. ing. Sandi Sivec pa je podelil vsem nastopajočim ekipam spominska darila — steklene vaze s posvetili — ob 50-letnici IGD Steklarne Hrastnik.
V soboto 7. 7. 1979 ob 17. uri je bila slavnostna seja IGD Steklarne Hrastnik v poslovni zgradbi na rudniku. Udeležili so se je vsi člani društva — veterani in- vabljeni vodje TOZD ter mnogi predstavniki družbeno političnih organizacij.
Slavnostno sejo je otvoril predsednik IGD Steklarne Hrastnik ing. Aleksander Sivec ter pozdravil vse navzoče in predlagal izvolitev delovnega predsedstva, ki'je sprejelo na dnevni red:
1.	Poročilo poveljnika
2.	Kronika IGD Steklarne Hrastnik
3.	Podelitev priznanj ža dolgoletno delovanje v društvu
Poveljnik društva tov. Rudi Kirh-majer je orisal delo in problematiko o operativni dejavnosti društva v preteklem obdobju kot sledi:
Tovariši gasilci — spoštovani gostje!
Ob praznovanju 50-obletnice našega društva ne morem, da se ne bi spomnil ha preteklost, na zgodovino gasilstva, na vso prehojeno pot v stari kapitalistični Jugoslaviji, ha herojska leta NOV in povojna leta.
Ustanovitev našega društva 1929 leta je navdihnila humanost.takratnih ljudi, ki So se zavedali, da gasilstvo pomeni več kot beseda gašenje: Navdihnila jih je potreba po medsebojni pomoči ob hudi nesreči bližnjega ali nesreče v tovarni zavedajoč se, da s tem ko rešujejo, branijo, tovarno, zagotavljajo sebi in svoji družini kruh in varno življenje. Takratni pogoji in tehnične možnosti so bile bistveno drugačne, tehnologija taljenja je bila enostavna, vendar za tovarno sila nevarna, ker je tovarna bila grajena iz pretežno ognja nevarnih snovi. Gasilci so se borili z ognjem največkrat s primitivnimi sredstvi, ročnimi črpalkami, ki so zahtevale moč mišic ljudi. S pridobitvijo sodobnih črpalk na motorni pogon se je delo gasilcev izredno olajšalo in učinkovitost je postala zelo efektna. Vedno je moralo biti veliko število, gasilcev, če so hoteli, da bo gašenje uspešna, od tu tudi naše geslo »NA POMOČ« — pomagati in vedno pomagati sočloveku. Z leti se je tehnologija v tovarni bistveno, spremenila. Energija, ki
jo danes uporabljamo za razne postopke zahteva tudi drugačno opremo in drugačnega gasilca. Danes gašenje poteka po drugačnih metodah —- taktika, ki nikoli ni bila enotna, je danes še bolj raznovrstna in zahtevna. Zato ob takšnih energetskih: ■ gorivih, ob takšnem procesu proizvodnje, ki zahteva izredno drago in natančno opremo, moramo tudi mi gasilci iz dneva v dan več znati in se zavedati odgovornosti, ki nam jo družba zaupa in za katero smo se zavestno odločili s tistim momentom, ko smo stopili v organizacijo gasilstva. Verjemite mi, da zelo nerad slišim za kakršen koli požar kjer koli — zlasti, če je nastala večja materialna škoda — zakaj — zato, ker ob takšni novici vem, da je verjetno zastala ob tem požaru preventiva.
Naše društvo in člane vzgajamo prvenstveno na preventivnem področju. Člane in delavce naše delovne skupnosti bi radi podučili, kaj naj storijo, da tudi do najmanjšega požara ne pride. Vidite tu smo v našem društvu zelo napredovali in že od naših starejših članov slišali in se navadili na preventivno delo, da zaščitimo tovarno in da sleherni gasilec na vsakem koraku gleda, vidi in opozarja na nevarnosti, ki nam lahko uničijo drage naprave in ustavijo proizvodnjo.
Naše društvo danes šteje 49 operativnih članov in 14 članov upokojencev. Starost operativnih članov je' pfek’ 40 let, kar je zelo zaskrbljujoče. Zavedati se moramo, da je delo gasilca-operativca zelo naporno, včasih, težko, da je treba biti včasih na vrhu strehe ali viseti na lestvi, Vrvi itd. Zato naj bo skrb za pomlajevanje članstva maksimalna. Kljub vsemu naše društvo beleži uspeh za uspehom, ne morem mimo dejstva, da imamo zelo pridne člane, delovne, Sposobne ljudi, ki jim ni težko dati svojega časa zlasti za požarno varnost ali napredek društva.
Ob tej priliki'želim posebno imenovati in pohvaliti ter dati priznanje na področju operativnega dela namestniku poveljnika tov. Niku Knapu, ki je s svojim pridnim zalaganjem uspel tekmovalno desetino pripraviti do najboljših rezultatov na občinskem in conskem tekmovanju. Vse priznanje celotni desetini za doseženo I. mesto na občinskem tekmovanju in conskem zasavskem tekmovanju za enako I.
Uspešno sodelujemo z občinsko
mesto, to so Venci Cvelber, Ivan Tršek, Jože Drugovič, Alojz Centrih, Edi Stoklasa, Ivan Brunček in Fdmo Uldrijan. To so člani, ki so kljub zelo neugodni menjavi delovnih dni dosegli s svojim pridnim zalaganjem lep uspeh. Ne morem mimo zelo aktivnega pridnega predsednika društva ing. Sandija Sivca, ki je neumorni delavec na področju požarnega varstva in zelo dober organizator v društvu. Tov. Zoran Klemen je kljub obremenjenosti pripravil izredno natančno, pedantno in uspešno kroniko društva od ustanovitve do danes. Blagajnika tov. Jože Majcen in Janko Kavzarj imata izredni posluh za gasilstvo in še vrsta pridnih in dobrih gasilcev. Vsi so doprinesli svoj delež, da je danes; društvo na višku svojega delovat nja, da smo danes kos sleherni akciji, ki jo ne želimo, vendar če pride, smo pripravljeni.
Društvo je danes zelo aktivno na področju CZ, imamo zelo tesne odnose, smo člen organizacije, ki je danes zelo aktualna v času velikih nesreč, potresov Itd. Želimo še več. sodelovanja in smo pripravljeni na sleherno akcijo.
Želim posebno poudariti sodelovanje društva s samoupravnimi organi TOZD, vodilnimi delavci, odraža se izredno razumevanje in zanimanje >za požarno varnost vseh v naši DO.
gasilsko zvezo, SIS ža požarno varnost in z gasilskimi društvi v občini in izven. Lahko se pohvalim, da ni akcije v občini, da ne bi naše društvo aktivno sodelovalo. Vedno se ■ držimo načela pomagati si med seboj, če pri nas zagori, vemo, če bo potrebno, da bodo vsi gasilci in vsa društva v občini priskočila nam oz. naši DO na pomoč — enako; mi njim, kjer koli bo potrebno. To je trdna vez, ki nas gasilce veže.
Gesla »Nič nas ne sme presenetiti« smo se zelo resno prijeli in podpiramo vse akcije v tej smeri, zavedajoč se vloge, ki jo imamo kot dobro organizirana enota.
Na kraju se želim zahvaliti vsem, ki so dali dragocen delež za razvoj našega društva in za današnjo oz. letošnjo proslavo. S temi nekaj besedami sem hotel prikazati, da naše društvo ne životari, temveč živi s polnim življenjem za dobro' naši samoupravni socialistični skupnosti, za naše boljše življenje.
Na pomoč!
(Nadaljevanje na 8. strani^


Usip


vi- ■ 5
iHil
jr*
Gasilci na proslavi 50-letnice IGD Steklarne Hrastnik
50 let gasilskega društva Steklarne Hrastnik
(Nadaljevanje s 7. strani)
KRONIKA DELOVANJA GASILSKEGA DRUŠTVA
Slavnostna seja, ki je bila posvečena praznovanju 50-letnice Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Steklarne Hrastnik, sovpada s praznovanji pomembnih jubilejev kot so 60-letni-ca ustanovitve KPJ, 40-letnico revolucionarnih sindikatov in SKOJ.
Društvo praznuje 50-letnico delovanja na področju humanega dela ob vlaganju največjih naporov za čim uspešnejšo proti požarno
zaščito, pri opravljanju človekoljubnega in nesebičnega dela pri reševanju ljudi, družbenega in zasebnega premoženja.
Pred 50 leti, točneje 21. julija 1929 je bil na pobudo tedanjega poveljnika PGD Hrastnik tov. Au-gusta Dolinška sklican prvi sestanek delavcev in uslužbencev tedanje Abelove steklarne. Zbralo se je 38 ustanovnih članov, ki so položili temelje današnjemu društvu. Temu sestanku je prisostvoval tudi predstavnik lastnikov tovarne ing. Žmauc, ki je dal takrat izjavo, da je tudi vodstvo tovarne pripravljeno moralno in materialno podpirati društveno dejavnost. Sklenili so, da se novo ustanovljeno društvo imenuje PGD Steklarne Hrastnik. Izražena je bila želja, da se društvo priključi tedanji Jugoslovanski gasilski zvezi, da se izdela pravilnik društva 'in se registrira. Na podlagi poslane prijave je bilo društvo dne 29. julija 1929 vpisano v register društev pri banovinski upravi.’ Na tem sestanku so bile izvršene začasne Volitve
upravnega odbora društva, ki naj vodi priprave do ustanovnega občnega zbora, ko naj bi se konstituiral dokončno upravni odbor. Že 4. avgusta 1929 je bil občni zbor v nekdanji Cizeljevi hiši (to je v bivši naši menzi), kjer se je dokončno potrdila lista že prej izvoljenih članov upravnega odbora. Za načelnika društva je bil izvoljen ing. Žmauc, takratni vodja vseh delavnic Abelove steklarne. To pa zaradi tega, ker so se člani zavedali, da bodo uspeli dobiti največjo materialno podporo za delovanje društva le preko take osebnosti od
lastnikov tovarne, katerim je bil prav tako interes, da imajo zagotovljeno požarno zaščito. Ostali člani upravnega odbora so bili: poveljnik — Franc VERŠNAK, namestnik —- Franc STUŠEK, vodja brizgalne — Matija KORITNIK, namestnik H- Ivan PLAZ AR, vodja plezalcev — Viljem STRAŠNIK, namestnik ppjjpruno KMETIČ, vodja cevarjev ---' Adolf AMER, tajnik in blagajnik pa je bil Ivan RAJTBR. Upravni odbor je pričel delati z vso vnemo, da si z raznimi zbiralnimi akcijami pridobi sredstva za nabavo najosnpvnejše opreme. Društvo je imelo na začetku le ročno brizgalno in redno so še odvijale vaje. Tov, Dolinšek, kot pobudnik za ustanovitev društva, je tudi v začetnem obdobju nudil svojo pomoč. Kot oficir in borec za severno mejo ter vešč poveljevanja'je prihajal učit poveljevanja komandni kader društva.
Že oktobra istega leta so priredili vinsko trgatev, za konec leta Silvestrski večer, ob pustu pa pustno maškarado. Iz dohodka od pri-
reditev in materialne podpore lastnikov tovarne je bila za proslavo prve obletnice delovanja društva nabavljena motorka znamke Ro-senbauer, kot prva v Hrastniku. Članom so bile nabavljene tudi delovne obleke, medtem ko so si paradne uniforme kupili člani za svoj , denar.
Dne 19. in 20. julija 1930 je bila proslava prve obletnice ustanovitve društva z veliko baklado in prevzemom nove motorke. Za iska-zano materialno pomoč ob nabavi motorke je društvo imenovalo za častna člana ing. Viljema in Riharda Abela.
V tem letu je bil pri društvu ustanovljen tudi godbeni odsek, ki je na vinski trgatvi oktobra 1930 prvič javno nastopil. Društvo je tako pokazalo svojo aktivnost že v začetku svojega delovanja tudi na kulturnem področju. Mnogim starejšim občanom so ostale v lepem spominu pestre prireditve, ki so jih organizirali naši člani. Lahko rečemo, da so bili v takratnem času nosilci kulturno zabavnega življenja v steklarni.
Dne 14. aprila 1931 je umrl prvi poveljnik društva tov. Veršnak. Z njim je zgubilo društvo dobrega in požrtvovalnega poveljnika, ki je v tem prvem razvoju društva prispeval velik delež, da je društvo zaživelo. Na njegovo mesto je bil izvoljen tov. Matija Koritnik, ki je funkcijo poveljnika opravljal do leta 1939, ko je bil izvoljen za
društvu, najbolj siromašni pa so prejemali podporo iz blagajne samopomoči in to 10 din dnevno.
Tako je društvo skrbelo tudi za njihov življenjski obstoj. V letu 1932 so prizadevni člani pričeli misliti na gradnjo novega gasilskega doma. Zaradi omenjene gospodarske krize ni bilo moč zbrati potrebnih finančnih sredstev, za kar je odbor sklenil, da se z gradnjo doma počaka, dokler se razmere ne izboljšajo.
Kljub temu so nadaljevali z raznimi prireditvami ter si leta 1933 nabavili prvi avto, za katerega nabavo je založil za društvo denar takratni tajnik društva tov. Franc Stušek. Bil je to res že rabljen rešilni avtomobil znamke DAIMLER, katerega pa so agilni člani z manjšimi preureditvami usposobili za gasilske namene in po potrebi za prevoz bolnikov. V ilustracijo: V tem času je bila v Hrastniku le ena zdravstvena ambulanta na rudniku, od koder so prepeljavali težje bolne z ročnim vozičkom na dveh kolesih na kolodvor in naprej z vlakom v bolnice.
Društvo je imelo v tem letu vrednost inventarja za 127.000 din, kar je bil rezultat velike aktivnosti vseh. članov. Seveda so bili to prvi sadovi prizadevanj naših članov pri .nenehnem dobrem in dinamičnem gospodarjenju.
Leta 1939 so člani pričeli razmišljati o nabavi novega rešilnega avtomobila, glede na to, da je sta-’
Delovno predsedstvo na slavnostni seji
veterani gasilskega društva Steklarne Hrastnik
predsednika, za poveljnika pa tov. Anton Velej. Tajniške posle pa je prevzel tov. Franc Stušek,
Vsa leta od ustanovitve so člani posvečali veliko skrb strokovnemu izobraževanju in dejavnostim na raznih področjih’. Pridobivali so nove člane. Opravili šo ogromno ur prostovoljnega dela pri urejanju orodišča, na požariščih in ob drugih naravnih nesrečah. V poletnem času so prevzeli škropljenje makadamske ceste po Hrastniku ter tako pridobivali finančna sredstva društvu. V tej dejavnosti sta bila zelo agilna člana društva tov. Ludvik’ Seničar. in Jože Tavčar. Zaradi gospodarske krize, ki je nastala v letu 1930 so bili nekateri .aktivni člani društva brez zaposlit-; ve, nekateri zaposleni pa so prejemali majhne osebne dohodke. Organizirali so samopomoč. Aktivni člani z majhnimi dohodki so bili oproščeni, plačevanja prispevkov
ri rešilec. pretežak in neprimeren za ta naš hriboviti' teren,
Za proslavo 10-letnice obstoja društva je bil nabavljen nov moderni rešilni avto znamke OPEL, za katerega nakup so prispevali člani kolektiva steklarne 18.000 din, hrastniški obrtniki 6.000 din in društvo 45.000 din. S to pridobitvijo je društvo organiziralo prvo dežurno reševalno službo šoferjev in spremljevalcev. V tistih letih ni imela rešilnega avtomobila niti trboveljska bolnišnica. Dežurstvo šo opravljali člani prostovoljno, vendar jimje društvo dajalo Za izgubljeni čas simbolično nagrado. Poleg tega pa, je društvo s prevozi ponesrečencev in bolnikov, ki niso bili zaposleni v steklarni,'; imelo stalen vir dohodkov za nabavo gasilske opreme.
V tej službi so bili v največji meri angažirani danes tu prisotni člani veterani kot tov. Lado
Cestnik, Martin Pfeifer in Franc Koritnik II., ki že več let živi v Krškem in kasneje tudi Janko Kav-zar. ,
Člani pa niso bili delavni samo v gasilski organizaciji, temveč so bili vključeni tudi v delavski kulturni organizaciji kot »Svoboda« — poznejša »Vzajemnost«.
V	času okupacije v letih 1941— 1945 je društvo sicer obstojalo. Imeli so le nekaj vaj, vendar zaradi nemškega poveljevanja in raznih pritiskov na člane na vaje niso hodili.
V	tem šašu, času najtežje preizkušnje slovenskega in nasploh jugoslovanskega naroda so naši člani spoznali, kje je njihovo mesto Mnogi so se vključili v NOB. Številna gasilska osebna oprema — tri mislim na obleko, pa je predstavljala prvo materialno osnovo partizanskih enot. Trije aktivni in zavedni člani društva so padli za našo svobodo v NOB. Tem članom je bila ob proslavi 25-letnice ustanovitve društva odkrita spominska plošča na gasilskem domu.
V	prvih povojnih dneh je bil 28. junija sklican sestanek vseh članov društva na pobudo tov. Antona Veleja, ki se je vrnil iz NOV. Dogovorili so se glede nadaljnega delovanja društva po osvoboditvi. Sklenili so, da društvo deluje naprej pod imenom- industrijsko gasilsko društvo steklarne Hrastnik. Prvi občni zbor po osvoboditvi je bil 29. julija 1945, na katerem je bil izvoljen za predsednika tov. Matija Koritnik, kateremu pa zaradi smrti meseca marca letos ni bilo dano, da dočaka z nami današnje slavje. Za poveljnika je bil. izvoljen ponovno tov, Anton Velej.
Število članov je po vojni naglo naraščalo. Vključili so se mladi, dela voljni v gasilski organizaciji. Z angažiranostjo vseh članov-so sledili iz leta v leto nadaljnji uspehi pri razvijanju društva in utrjevanju požarnega varstva. Skrb nad delovanjem društva oziroma zagotavljanju materialnih pogojev je prevzela tovarna. Društvu je bila po vojni dodeljena od mednarodne organizacije za pomoč in obnovo UNRA §§■■ nova motorka z zmogljivostjo 1.3001 vode na minuto. Največji uspeh je društvo doživelo leta 1957. Dobilo je nov gasilski dom s štirimi družinskimi stanovanji in štirimi garsonjerami za člane, razvilo nov- društveni prapor in izročilo namenu nov tipiziran gasilski avto. Vse to je bil rezultat skupnih naporov članov in razumevanja organov samoupravljanja. Člani so opravili pri izkopu za gradnjo gasilskega doma preko 800 ur prostovoljnega dela.
V	vseh letih do danes je društvo sledilo napredku ter si nabavljalo najsodobnejšo gasilsko opremo. Leta 1963 je dobilo društvo novo motorko, 1972. leta še drugo in leta 1969 nov gasilski avto znamke FORD, primernejši za hitre intervencije. Še bi lahko naštevali uspehe skupnih prizadevanj naših članov v' zadnjih letih, 'katere pa vsi poznamo.
Na današnji slovesnosti smatram za dolžnost, da se spomnimo imen tistih preminulih članov veteranov, ki so vložili mnogo truda za razvoj društva. To so tov. August Dolinšek, ing. Ivan Zmauc, Matija Koritnik, Franc Veršnak, Franc Stu-šek, Jože Klanjšek, Anton Velej, njih spomin pa počastimo z enominutnim molkom. Slava jim!
Še bi lahko našteval stvari, ki so jih naši člani opravili v tej pol stoletni dejavnosti. To je bil le kratek pregled opravljenega, po-, žrtvovalnega dela in naporov članov našega društva pri razvijanju družbenih vrednot: nuditi bližnjemu nesebično pomoč in se nenehno usposabljati za to vzvišeno nalogo.
Udeležence slavnostne seje je pozdravil predsednik občinske gasilske zveze Hrastnik tovariš Ivan Urbajs
Na koncu mi dovolite, da se zahvalim v imenu upravnega odbora društva, vsem članom — posebno pa upokojenim članom-veteranom, ki so v vsem tem obdobju prispevali pomemben delež k razvijanju in utrjevanju požarnega varstva v Hrastniku.
Ob današnjem jubileju naj bodo prejete čestitke združene z dobro željo za nadaljnje uspešno delovanje gasilske organizacije 'v naši socialistični samoupravni ureditvi in vzpodbuda za bodoče, še bolj srečno in uspešno delo.
Naj živi in se razvija gasilska organizacija. Naj nam še dolgo živi in nas vodi naš dragi maršal — TITO L.
Zoran Klemen
Proslava 50-letnice ustanovitve društva je bila v nedeljo 8. julija 1979 na parkirnem prostoru steklarne Hrastnik.
Ob 10. uri so se formirale gasilske enote domačih in sosednjih gasilskih društev za slavnostno parado pri gostišču Logar za Savo. Od tu je povorka s steklarsko godbo krenila na slavnostni prostor, kjer je predsednik .društva ing. Aleksander Sivec otvoril slavnostno zborovanje ter.naglasil:
Tovariši gasilci, dragi gostje!
Imam prijetno dialžnost, da vas toplo pozdravim v imenu industrijskega gasilskega društva Steklarne Hrastnik. Posebno bi pozdravil predsednika občinske gasilske zveze Hraštnik tov, Ivana Urbajsa in vsa udeležena društva. Pozdravljam predstavnike družbenopolitičnih organizacij, predstavnike drugih DO in predstavnike samoupravnih organov naše DO in vse udeležene o.bčane. Najtoplejši pozdrav pa je namenjen našim veteranom, kajti njihovo delo je bilo osnova, da v tem letu jubilejev ZKJ, zveze sindikatov in ZSM Jugoslavije tudi mi praznujemo svoj jubilej.
. Te dni,mineva 50 let od odločitve naprednih delavcev Steklarne Hrastnik, da ustanovijo gasilsko društvo.
Ustanovili so ga in.se spoprijeli s težavami, premagovali so jih z upornim delom jaj; z osebnim odrekanjem. Vsako leto je bilo društvo trdnejše, vsako leto je rodilo nove zmage in uspehe, kajti med njimi so bili komunisti, in napredno misleči delavci. To so dokazali tudi med NOB. Po osvoboditvi so nadaljevali s svojim humanim delom. Sledili so tehničnemu in tehnološkemu razvoju in s svojim zavestnim in marljivim delom doprina-šali svoj delež naši družbi, a ta delež je čuvanje tistega, kar smo si sami zgradili.
Tu med nami so nekateri, ki kljub visoki stafosti še vedno dajejo nam gasilcem, moralno podporo in vzgled, kakšen naj bi bil vzo-lo vseh gasilcev.
Da je naše delo zadovoljivo, ne ugotavljamo samo po tem, da ne beležimo večjih požarov, temveč tudi po teni, da smo v letošnjem letu prejeli priznanje skupščine občine Hrastnik za zaslužnega občana na področju društvene dejavnosti.
V tem letu beležimo tudi zmago • naše tekmovalne desetine na občinskem gasilskem tekmovanju.
Ob zaključku mi dovolite, da se zahvalim v imenu industrijskega gasilskega društva Steklarne Hrastnik naši DO za pokroviteljstvo in pa vsem samoupravnim organom ter posameznikom, ki so na kakršenkoli način prispevali svoj delež za izvedbo proslave v .počastitev tega jubileja.
Posebna zahvala pa naj pripada veteranom, obenem pa jim obljubljamo, da bomo njihovo delo nadaljevali in dajali zgled poznejšim rodovom, kot ste ga dajali yi nam.
Hvala 1	•
V imenu pokrovitelja — DO Steklarne Hrastnik je pozdravil navzoče direktor DO dipl. pravnik Brane Milinovič.
Tovarišice in tovariši gasilci, dragi gostje!'
Dovolite mi, da v imenu pokrovitelja, Steklarne Hrastnik, pozdravim vse prisotne ob proslavljanju
V imenu pokrovitelja delovne orga nizacije Steklarne Hrastnik je na proslavi spregovoril direktor DO tov. Brane Milinovič, dipl. pravnik
50. obletnice industrijskega gasilskega društva v našem delovnem kolektivu.
•Posebej prisrčno pozdravljam prisotne veterane, ki so nedvomno najpomembnejši člen v delovanju in razvijanju gasilske organizacije.
Ker poteka praznovanje že več dni in ker je bilo o razvoju in de-jj? društva povedano vse, zlasti na včerajšnji slavnostni seji, želim izkoristiti to priložnost zlasti za to, da opozorim še enkrat na pomembnost in humanost te društvene organizacije. Vsi se nedvomno strinjamo^ tem, da pripada gasilstvu v naši socialistični samoupravni družbi posebno mesto in to tudi zasluži, zato pa ima tudi ustrezno podporo. Da je temu tako, kaže tu-,di dejstvo, da imamo'ustanovljene skupnosti za požarno varstvo, ki zagotavljajo nemoteno funkcioniranje tej dejavnosti. Prepričan pa sem, da je omembe vredna tudi po-moč, ki jo daje našemu društvu kolektiv steklarne. Zavedamo se namreč, da je' to tista organizacija, ki še posebej skrbi in varuje družbeno premoženje, s katerim gospodarijo delavci v steklarni, obenem pa tudi, da varuje in rešuje naše osebno premoženje. Vsi vemo, da lahko ob vsakem času računamo z marljivimi gasilci, ki so se odločili, da pomagajo nam Vsem in vsakemu posamezniku, čeprav včasih tudi za ceno svojega življenja. Vsem nam je tudi znano, koliko prostega' časa prispevajo člani tega društva za to, da so nam v pomoč, ko jih najbolj potrebujemo.
Da je dejavnost v društvu dobra, kaže že dejstvo, da se je društvo obdržalo celih 50 let, pa tudi priznanja in pohvale, ki so shranjene v društvenih vitrinah.
Posebej smo ponosni, da je društvo dobilo letos najvišje občinsko priznanje za ,delo na področju društvene dejavnosti.
Omeniti pa je potrebno tudi dosežene uspehe na občinskem in conskem tekmovanju, kjer je naša desetina dosegla prvo mesto.
V imenu pokrovitelja čestitam članom gasilskega društva k njihovemu visokemu jubileju z željo, da ren gasilec, žal pa med njimi ni precej članov, katerim je smrt prekinila njihovo plodno in humano delo, zato prosim, da počastimo spomin na preminule tovariše ž enominutnim molkom — slava jiml
Rad bi poudaril, da 50-letno delo ni bilo zaman, da delež, ki so ga prispevali gasilci s svojim delom v reševalnih akcijah ali s preventivnim delovanjem kaže rezultate. Vsi vemo, da delo- gasilcev temelji na zavesti in ljubezni do poslanstva, ki ga vršimo, a to je organizirana pomoč vsakomur ob vsakem trenutku. Nujno pa je še nadaljnje povezovanje našega dela v občin-• skem in širšem merilu. V sami DO pa si želimo še naprej razumevanje samoupravnih organov za naše težave, saj nam le takšno sodelovanje zagotavlja uspehe na tem področju.
Gasilci se danes vključujemo v širše akcije naše družbene samozaščite in geslo, ki je zapisano na panoju i»NIC NAŠ NE SME PRESENETITI«, naj bo osnovno pravi-bi bilo delo tudi v bodoče tako uspešno kot doslej, posebej pa že-| lim, da bi svoje vrste pomladili in zagotovili društvu obstoj tudi v naprej,
Vsem nagrajencem in odlikovancem pa iskreno čestitam!
(Nadaljevanje na 10. strani)
UPOKOJEN
JOŽE GERHARD
Nekdo je nekoč dejal: »Življenje je kot reka«. Da res je tako — pa vendar je reis tako? Najbrž ne, kajti vse reke ne teko po enakem »svatu«: ene nižinske, drage gorske, zato ima vsaka svoj tok. Takšno je tudi življenje — razgibano, razburljivo, umirjeno. Slednje prav gotovo ne velja za našega dolgoletnega urednika — Jožeta GERHARD A, M je prav te dni odšel v zaslužen pokoj. Toda kako naj ¡bi- tudi imel umirjeno življenje, ko pa je delo, 'ki ga je opravljali tako 'dinamično, razburljivo, nevsakdanje. Res, da Jože ni bil profesionalni novinar, imel pa je profesionalni odnos do dela, ki ga je opravljal z vso ljubeznijo in voljo kljub temu, da je bil delovni invalid.
•¡Priznati moram, da mi ni lahko napisati nekaj besed ob njegovem odhodu v pokoj. Pa ne zato, da je to pač težko. Ne! Dolga lata sem bil z njim, ga dodobra spoznal in zato tembolj cenim njegovo delo, njegov trud, njegovo prizadevanje. Ne vem, morda ne vegte,.prav-gotovo .pa ne vsi, da poteka letos, dvajset let, odkar smo dobili v roke prvega »Steklarja«, ki pa je izhajal kot priloga Zasavskega Vestnika. Od leta 1965 pa izhaja redno ‘kot Steklar. In o,d teh 20 let .■je.' tovariš Jože že' 15. leto « njegov, odgovorni Urednik.
V vseh teh letih je. naše glasilo opravljalo pomembno nalogo ne le- informatorja,, ampak v neki meri tudi nosilca družbene preobrazbe v določenem času, kraju, za določene ljudi. Kvaliteta glasila se je dvigovala iz leta v leto. Danes je to eno boljših tovarniških glasil, ne samo v Zasavju, temveč tudi v naša ožji republiki. Predvsem pa je pomembno, da izhaja redno v določeni obliki in nakladi. Da so bile Jožetove zasluge pri tern največje, menda ni potrebno posebej poudarjati. In’ predvsem, zaradi vseh teh dejstev, poznavajoč Jožetovo iskrene sikromnost, mi je bilo teže napisati teh nekaj vrstic.
Sicer- pa 40 let dela ni malo. Človek se utmdi, si zaželi počitka in miru. Dan upokojitve najbrž
vsakdo nestrpno pričakuje. Pa vendar je to res- tako pomemben mejnik v človekovem življenju? Najbrž res. Toda mnogi doslej —. o tem jsem imel priliko osebno razpravljati, so od upokojitve pričakovali več. Ne gre. namreč prezreti, da se z upokojitvijo način človekovega življenja pa tudi dela v marsičem ¡spremeni,, človek, ki pa.je bil navajen .dinamičnega aktivnega življenja, ,pa tako-rekoč. prek noči postane nekako odveč .samemu sebi.
Oh Jože, saj ,ne gre. za zastraševanje. Tole sem napisal le tako mimogrede, ker si enostavno ne morem predstavljati, da se boste umirili v takem smislu, da boste ostali doma v zapečku in čakali na kavico.
Sicer pa, spoštovani sodelavci, kdo pravzaprav je Jože Gerhard? Tisti [Starejši, ga najbrž poznate prav tako dobro kpt pisec-«teh vrstic. Zato naj bo teh nekaj vrstic namenjenih predvsem mlajšim. ■„
Naš urednifc.se je rodil 5. avgusta 1925 v Zagorju oib Savi. V času doslej največje svetovne gospodarske krjze je družina Ger-hardovih,. tako kot mnoge druge odšla s trebuhom za kruhom. Jožetov oče je bil namreč ..brusilec, »glažuto« v Zagorju pa so v tem času zaprli.
Pot jih je zanesla, v. Paračin, kjef je takrat devetletni Jože moral nadaljevati, šolanje v srbski šoli. Z jezikom je bilo sicer nekaj preglavic, pa je vendar šlo. Po končani osnovni šoli se je kot 13-latni deček zaposlil v steklarni v Paračinu kot odnažalec stekla. Takoj po vdoru sovražnika so se vrnili v Slovenijo. Oče je zaman iskal zaposlitev v hrasitniški steklarni, namesto, zaposlitve je dobil — izselitev. Prek noči so se Ger-hardovi znašli v Avstriji, kjer se je tudi Jože zaposlil v steklarni firme »Stolzle« v Koflachu. Vojna vihra tudi njemu ni prizanesla, talko, da je bil že prvi dan ranjen v ramo in obe roki.
Takoj po končani vojni so se Gerhandovi, kljub močni protijugoslovanski propagandi, vrnili^ v domovino. Osvobojena in porušena domovina je potrebovala vsak
50 let gasilskega društva Steklarne Hrastnik
(Nadaljevanje z 9., strani)
Ob zaključku proslave je v imenu upravnega odbora društva pozdravil in podelil spominske plakete članom društva |— veteranom tov. Zoran Klemen.
Tovarišice in tovariši! -
Tovariši gasilci — veterani!
Na današnjem zboru,« ki je. posvečen 50-letnemu delovanju industrijskega- gasilskega društva Steklarne Hrastnik mi je. zaupana prijetna dolžnost, da v imenu upravnega odbora gasilskega društva Steklarne Hrastnik podelim, čla-nom-veteranom spominske, plakete. Istočasno želim izraziti zahvalo za požrtvovalno in nesebično pomoč, ki ste jo v vseh teh letih nudili'našemu človeku in skupnosti v trenutkih, - ko je ognjena stihija ogrožala življenja ljudi ter uničevala njihove s trudom ustvarjene materialne vrednote. S ponosom
gledamo na z vašo pomočjo dosežene uspehe v preteklosti in na napore, ki ste jih vložili za povečano požarno varnost; Zato naj vsem veteranom velja naše priznanje in zahvala za to humano delo, ki ste ga opravljali.
Iskreno vam želim v imenu vseh gasilcev še mnogo zdravja in osebne sreče -.- hvala.
Z najvišjim gasilskim odlikovanjem sta bila ob tej priložnosti odlikovana predsednik občinske gasilske zveze tov. Ivan Urbajs, ki je prejel gasilsko odlikovanje I. stopnje — Gasilske zveze Slovenije, poveljnik OGZ tov. Darko Majcen pa je prejel odlikovanje Vatro-gasnega saveza Jugoslavije — ga-, silsko zvezdo 1. stopnje, Gasilska zveza Slovenije pa mu je podelila naziv višjega gasilskega častnika 1. stopnje.
Z, K.
pair pridnih rok. Tam, kjer jni uspel njegov oče, je uspel Jože. Zaposlil se je v hrasitniški steklarni.
Bogate . življenjske . izkušnje, predvsem pa okupatorjevo nasilje, katerega je Jože sam občutil na svoji «koži, so mu bili vodilo, da s.e.« je že. razmeroma kmalu aktivno vključil v vrsto naprednih mladincev. Najprej je leta 1947 postal član SKOJ in leta 1948 še član partije. To leto se je tudi poročil in si osnoval topel, predvsem pa razumevanja poln domek. Kajti prav to, razumevanje je bilo prav pri Gerhardovih še kako potrebno. Jože je bil dneve in 'dneve zdoma. Časi so bili pač takšni, da so zahtevali, dinamično življenje in temu. se Jože ni nikdar odrekal. Ni se branil nalog, pred katere je bil postavljen. Še več. Vedno, si- je našel tudi toliko časa, da. je zahajal: med prijatelje in v prijetni družbi tudi rad zapeL - Petje ga je privlačilo v takšni« meri, da je še danes čian pevskega. zbora Svoboda II in 26 let nepretrganonjegov predsednik.
. Naštevatti.vse, kar je. v tem času.bil. in« kar je počel je odveč. Bolj. pomembno je vsekakor spoznanje, da nikoli ni obupal in odnehal. tudi takrat ne, ko je leta 1965 bil kot invalid III: stopnje s svojega, delovnega mesta brigadirja j MDBiO — »podmornice« prestavljen na delovno mesto referenta za informiranje v kadrovski službi, kasneje pa še za referenta za delovna razmerja. Od leta 1965- -dalje« je bil urednik »Steklarja.« tudi po profesionalni zadolžitvi..
Kaj reči ob slovesu, ki to pravzaprav niti ni. Namesto uredniške mize s polno kopico papirja (člankov je na; žalost dostikrat tudi primanjkovalo), bo odslej priročna domača miza na katero bo redino zašel tudi »»Steklar«, Te-, lefon bo v neki meri zamenjal zvonec na. vhodnih vratih stanovanja (upamo,., da obiskov le ne bo preveč). Da pa življenje ie ne bo preveč monotono, bodo kdaj pa kidaj poskrbeli, če ne drug — pa vsaj vnuki. Sicer pa dela za delavoiijnaga človeka nikdar ne zmanjka. Mar ne Jože?! Navsezadnje .pa rtu ostane še petje — njegov konjiček, pa čeprav se je tudi nanj kdaj pa kdaj hudoval. Skratka .bojazen,« o .kateri sem uvodoma 'Spregovoril,, pri Jožetu verjetno ne ibo našla « domovinske pravice. Prepričan sem, da ne bo časa ..za 'premišljevanje. In kaj naj bi. sledilo, kot skromen zaključek teh nekaj besedi, pozornosti in zahvale. Mnogo želja — želja, osebne, sreče, zadovoljstva in predvsem, .zdravja. Odveč je ponavljati zahvale za vise. kar ste storili. Vendar ;se nečemur ob tem ne moram odreči. Osebnega zadovoljstva ob spoznanju, - 'da sem toliko let sodeloval -s človekom .kateremu ,.sem .dolžan: dostojanstva, taiste ¡globoke človekove humanosti,, ki. jo«, žal prepogosto pogrešamo. S tem pa najbrž ddlimi .mišljenje vseh ,tistih, ki so. Jožeta, imella čas in «čast spoznati. Teh pa, v. ,to sem globoko prepričan, ni malo,.,, Zato tovariš Jože, Ob odhodu v zaslužen pokoj. Skromno vendar «^ vsej svoji .iz-ražnositi globoko spoštovano — HVALA!
v i' ' 'L v	■ tirni?:	m
	| lilH	f ^
P X. ■§ i *"		1 i
¡11		
m m	m Wk '	§19 ' 'v
	1	1' •' mmrnm
	mm . % is*'?*	
1 4	1 t' H>-	
		
hBBmmM!		
	(¡¡ii ažlll -¿L	
		ji; Š
ZAHVALA
Ko se poslavljam od svojega delovnega mesta in odhajam v pokoj, izkoriščam to priložnost, da še vsem mojim dolgoletnim sodelavkam in sodelavcem v skupnih službah posebno še oddelku v katerem, sem delal, zahvalim .za vso -pozornost, predvsem pa za prelepa ;iin. dragocena darila in rože is katerimi iste me obdarovali.
¡Lahko rečem, da je bilo delo z vami vsa ta leta pravi užitek, polno Obojestranskega razumevanja in spoštovanja.
Kot dolgoletni urednik našega glasila. ise zahvaljujem tudi vsem zvestim, dopisnikom, Oti iso mi vsa leta pomagali, da ije naše glasilo lahko, redno izhajialo celih 15 let. Želim si, da bi «molje začeto delo nadaljevali prav tako vestno z vso ljubeznijo kot sem tako vsaj upam •— delal tudi jaz.
Novemu uredniškemu odboru, predvsem pa uradniku, pa želim pri delu veliko uspehov. Vsem« zaposlenim v TOZD oziroma Vsej delovni lOtcgandzacaji -.steklarne pa želim pri -nadaljnjem. delu veliko delovnih uspehov,
Jože Gerhard
Zanimalo vas bo
PRIŠLI IN ODŠLI V MESECU JULIJU
Prišli v podjetje:
; Jože Leskovšek, ročni pihalec, TOZD I; Dragan Andric, odnaša-lec stekla, TOZD JL; Mika Ristič,, kontrolor stekla, TOZD II; Draga Gabrijel, pomožna delavka, TOZD III; Stojan Zalaznik, delavec težak, TOZD V; Helena Resman, pripravnik v’ računovodstvu, DSSS; Marija Balaša, evi-dentičar v EE, DSSS.
Odšli iz podjetja:
. Ferdinand Rižnar, ¡brigadir MP — težka, TOZD, upokojen; Janez Blatpijk, vlagalec zmesi, TOZD I, upokojen; Vojislav Grujič, odnašalec stekla, TOZD I, sporazumno; Sead Beeič, odnašalec stekla, TOZD I, sporazumno; Alojz Škoberne, oidhašalecjstekila, TOZD I, sporazumno; Silvo Tušek, odnašalec stekla, TOZD I, samovolj-
ho; Marjan Stjapanovič, delà več na kanalu, TOZD I, išamdvoljno; Petar Jovanovič, odnašalec stekla, TOZD I samovoljno;. Vida Bi-čanič, kontrolor stekla, sporazumno; Marija’ Plohl, kontrolor stekla, TOZD II, umrla; Bojan Strgaršek, cizeler, TOZD IV, sporazumno.
Poročili so se:
Mira Bukcvšek, odnašalka stekla, TOZD I in Miran Meterc; Karl Koritnik II, kovinostrugar, TOZD IV in Milena Potušek.
Prirastek v družini:
Martin Pust — Sina Dejana, Samo Klemen — hčerko Teo, Stanislav -Senegačnik — hčerko Ireno, Marjeta Bezjak — hčerko Tadejo, Cecilija Bajda -4 sina Ambroža, Marjana. Šergan — hčerko Niko, Vinka Bekič — sina Rajka, Nada Ilabrun — sina Aleksandra.
FLUKTUACIJA DELAVCEV V PRVEM POLLETJU 1978
Mesec			CN	CO	*3*	m		
1978		p 1	P	P	P	p	cn	P
		N	N	N	N	Sl	co	
		o	o	O	o	o	</).	00
							p	
								
Januar	prišlo	18	6	1	i	T	9	36
	odšlo	9	6		3	3	6	27
Februar	prišlo odšlo	9, 5	13 ■ 5-	—	1 2	2	2 1	27 13
Marec	prišlo	9	9	—-	1	2	1	22
	odšlo	9	9	1	—-	3	4	26
April	prišlo	7	Ü			1	2	21
	odšlo	7	4	i	—	4	3	19 '
Maj	prišlo	3	13		2	6	_	24
	odšlo	6	4	—	ft	1	I	12
Junij	prišlo	5	14			1	I	1	22~
	odšlo	12	3	—	—	2	1	18
FLUKTUACIJA DELAVCEV V					PRVEM POLLETJU 1979			
Mesec		-r	(N	m	*3*	irj		cd . çl
1979		P Sl	p N	p N	Q N	Q N	00 cn	if * mm
		O	O	O	o	o	C/)	cn
		Eh	Eh	H	Eh	H	p	
Januar	prišlo odšlo	2 17	8 8	d '	1 1	4	4 1	15 32
Februar	prišlo odšlo	8 7	6 ,1	P	1	1 2	2 7	17 19
Marec	prišlo odšlo	9 13	22 8	1	1	3 2	3 3	39 26
'April	prišlo-	3	5 .	__	2	2	1	13
	odšlo	18	il-	2	1	2	2	36
Maj	prišlo	5	7	1	—	,1	2	16
	odšlo	12	15	—	3	4	2	36
Junij	prišlo	1	4	1	“ ' .	___	8	14
	odšlo ■	5	8	—	T	2	3	19
LETO	1978	1979
Sprejeti v delovno razmerje v obdobju januar—junij 152	'144
Prenehanje delovnega razmerja za to obdobje	■'	115	168
Dopisujte v naše glasilo!
Naša žena, revija, ki jo berete in ne prelistavate
»Naša žena« je najstarejša slovenska ženska in družinska revija,^ Je družbeno angažiran mesečnik, ki se ukvarja s problematiko odnosov v družbi in družini, še posebej pa z odnosom med spoloma; Pišemo tudi o vsem, kar je povezano z družino, opozarjamo na probleme vzgoje, varstva in zdravja. V tem želimo biti- tudi aktivni, zato objavljamo intervjuje, okrogle mize, izjave, komentarje posameznikov, ki so odgovorni za urejanje te ali one problematike. Posredujemo tudi vprašanja bralcev.
»Naša žena« je revija, ki je dobrodošel in potreben priročnik tako doma v družinskem krogu kot v delovnih ter družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih, knjižnicah itd.
Seveda se zavedamo, da tudi mi nismo popolni, da še vedno ne pišemo: dovolj^ o problemih, ki zadevajo naše delavke in delavce. Zato vas prosimo za pomoč.
Vi, ki urejate.časnike organizacij združenega dela, prav gotovo najbolje poznate probleme zaposlenih. Zato se bomo razveselili, če nas na uspehe ali probleme o-pozorite, da bi naša revija pisala tudi o vas. Lahko nam-pošljete lastne prispevke. »Naša žena« je namreč vaša. revija, odprta za vse, ki želijo pisati o naši stvarnosti.
Pa še nekaj bi vam radi povedali. Naš namen je, da povečamo število naših narpenikoy. Ni dovolj samo ustvarjati revijo, bistveno je, da pride v rpke čim večjemu številu bralk in bralcev. Zato pozivamo vše osnovne organizacije zveze sindikatov po organizacijah združenega dela, da imenujejo v svojih vrstah pover-jenico ali poverjenika »Naše žene«. Kaj naj bi ta delal? V Svoji sredini naj bi poskušal pridobiti čihj več naročnikov »Naše žene«.
In kaj nudimo mi? Glasila organizacij združenega déla lahkp vedno ponatisnejo članke iz »Naše žene«, lahko nas tudi naprosijo, da zanje kaj napišemo. Z veseljem vam bomo pomagali!
Poverjenikom »Naše žene« nudimo brezplačno prejemanje naše revije, ob koncu leta pa dobijo še novoletno nagrado, ki je seveda odvisna od števila zbranih naročnikov.
Uredništva časnikov y organizacijah združenega dela tudi naprošamo, da objavijo v svojih glasilih naročilnico »Naše žene«, da bodo olajšali delo poverjenikom.
In ne pozabite! Pišite nam o vašem delu, o življenju kolektiva, kjer urejate časopis, skratka o vsem, kar bi bilo morda zá »Našo ženo« zanimivo.
Uredništvo »Nage žene«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše (drage žene, mame in stare mame .
ANICE STEPIŠNIK
se iskrene zahvaljujemo vsem znancem, ¡prijateljem in sosedom iz Dola ih Hrastnika, sodelavkam in sodelavcem DSSS Steklarne Hrastnik ter Haloze Zagorje, za darovane ■vence in cvetje ter vsem, fci ste našo drago mamo tako številno pospremili na njeni zadnji, poti. Posebno se zahvaljujemo govornikom: predstavniku Krajevne skupnosti Dol, predstavniku Organizacije zveze borcev Hrastnik ter predstavniku' sindikata -steklarne tov. Viktorju Rački ju za ■njihove poslovilne besede.
Iskrena hvala tudi pevcem in godbi na pihala Svobode II. Vsem, ki ste z nami sočustvovali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Nande in hčerka Olga z (družino.

NAGRADNA KRIŽANKA
sestavil: KARLI DREMEL	SLOVENSKI PESNIK .PISANICE"	TIP CITROEN OVEG A AVTOMOBILA	DOLGA IN OZKA DEŠČICA	POZNA- VALEC BISTVA KAKEGA NAUKA	NEKDANJI PRAVNIŠKI POKLIC	KLADA ZA SEKANJE	IVANA KOBILCA	POJAV GNITJA	AVSTRIJA	PUCCINIJEVA OPERA, KI JO JE DOKONČAL ALFANO	REKA NA JUGU ŠKOTSKE	VELIK GORSKI VRH	JOSIP IPAVEC	OSNOVNA MERA	VZGOJNA USTANOVA	KAKOVOST	KISIK	STROJ ZA UTRJEVANJE CESTIŠČA	IT. SKLAD., KI JE DOKONČAL OPERO’ TURAKD0T
PRVA IN EDINA ŽENSKA, KI JE BILA V VESOLJU																			
NAJDALJŠA REKA V JUŽNI AMERIKI									ANGLEŠKI IGRALEC (PETER)								ALUMINIJ		
									GORA V ŠVICI										
FIGURA ZANIKANEGA NASPROTJA							RUSKI DRAMATIK (MAKSIM)						PISEC HANSSON				LEOPOLD FICjL		
																	IVE R NA PLOŠČA		
							GR. BOGINJA NESREČE						VRHUNSKI ŠPORTNIK						
ŠPANIJA		MIT. HITRA TEKAČICA									NATAŠA								
											SLOVENSKI PISATELJ, JANZENIST (JURIJ)								
		PRISTAŠ EVD0M0- NIJE																	
NEON			AMORETI						JEZERO V AFRIKI						DRAMATIK Cankar				-
			HERCE- GOVEC						PASJA HIŠICA						OSKAR . NEDBAL .				
STARO RU5KO MESTO (KALIN IN)				-	JOŽE OLAJ	GLASBENA VAJA						GRŠKA POKRAJINA (ELIS)	PODJETJE V HRAST-NIKU	ŠPANSKA PLESALKA IN PEVKA					
						enota za MERJENJE E L.TOKA													
														TONE TOMŠIČ					
SLOVENSKO RUDARSKO MESTO							SLOVENSKI pevec zabavne GLASBE											RAZNAŠA-LEC SPOROČIL	ORIENTAL-' SK0 BARVI-’ LOZA LASE,
NAJNIŽJA GEOLOŠKA PLAST KREDE							trabant								GRAFIČNA STORITEV				
							KONEC POLOTOKA								MATERIJA, SNOV				
VESELIN MASLEŠA			REDKO IME ZA COPIC	FINSKO . JEZERO	NAMIZNO PREGRINJALO				TURŠKI SULTAN, KI GA JE UBIL L. 1389 Miloš OBILIC	LIJAK				KRAJ POD ŠMARNO GORO (REČNE BRZICE)					
										• LEPA VRTNA CVETICA									
					TVOREC SIKHIZMA (GURU)														
RAZVOJNI STADIJ. POVZROČITELJA MA-LARIJE								NAROD. JUNAKINJA ŠILC						RIMSKA S		IME SOVJ. ŠAHISTKE KUŠNIRJEVE			
														NENADEN NAPAD NA DRŽAVO					
								HEKTAR								DEL ŽITNEGA KLASA			
prilož- nostni ZASLUŽKAR							ČEŠKI NARODNI JUNAK (JAN)				MEŠANA SOLATA						VPREŽNO .GOVEDO	ANGLEŠKO SVETLO PIVO	ZADETEKV KOŠARKI.
											OTOČJE OB NOVI GVINEJI								
							POPOLNA TIŠINA -												
SEDMI MESEC V ZIDOVSKEM KOLEDARJU						OPERA PRIED RiCHA VON FL0TOWA						IVAN FRANKO	IZ DEBLA ITTESAN ČOLN						
						natrij							GERMANIJ						
PREBIVALCI ISTRE								SKLADATELJ ÔOITO							SKLADBA ZA ENEGA IZVAJALCA				
KRALJ TONE			MITOLOŠKI PRVI LETALEC					SLOVENSKI PESNIK (VENO)							POLITIK BEBLER				
NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada	80 din
2.	nagrada	50 din
3.	—7. nagrada	30 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka 21. septembra.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 7/1979 smo prejeli 27 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
-1. nagrada 80 din: Karli Grčar, upok.
2.	nagrada 50 din: Jože Rojko
3.	—7. nagrada po 30 din: Marica Dvornik, Vinko Zore, upok., Ivan Rancinger, upok., Marija Kolman, Ervin Oplotnik
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: PRAZNIK OBČINE HRASTNIK, DAN BORCA, Rtanj, duri, DA, V. E., kvota, Ne, P. K., Dalmacija, organdi, Amiel, Raner, erg, ant, Na, D. J., enota, Erin, E, vnema, Nenad, planšar, stoenka, P. O., led, ole, Ti, tir, Fran, ica, fen, Ast, Iseo, K. Š., K. E„ J, Ivi,
VSTAJE SLOVENSKEGA LJUD-as, Vir, starka, Estevan, žoga, arijec, Stojanovič, Nino, Eli, DAN STVA.
(D. K.)
Petintrideset let na straži miru
(Nadaljevanje iz 5. strani)
¡lirične obveznosti, ■kulturnoza-bavne aktivnosti, jim dajejo značaj specializiranih enot, tesno po-
vezanih z (ljudmi v krajih, kjer bivajo. Starešine obmejnih enot so .aktivni ¡družbenopolitični delavci v 85 obmejnih občinah. Po-

Pionirji — gostje graničarjev
znamo pa nešteto primerov medsebojnega sodelovanja graničarjev in prebivalcev obmejnih naselij (prek 2.457 vasi in naselij s prek 1,5 milijona prebivalcev).
Vsaka generacija graničarjev na krajih, službovanja zapušča bogate tradicije prijateljstva s krajani, z milico in organi javne varnosti. S skupnimi napori naših graničarjev, ljudi in organov notranjih zadev se ¡dosegajo in'so bili ¡doseženi vedno večji -uspeta pri lovu na ilegalce in sovražnike raznih barv, Iki ¡poskušajo ilegalno prestopiti meje naše države, da bi škodovali in motili tok mirne izgradnje naše socialistične samoupravne skupnosti.
Ko ¡letos slavijo 35-letnico- obmejnih enot v letu jubilejev partije, SKOJ in sindikatov, graničarji še z večjo intenzivnostjo, zavestjo in odgovornostjo opravljajo- Svoje naloge in obveznosti in dosegajo pri krepitvi morah no-političnega stanja in borbene pripravljenosti velike uspehe. Kot do ¡sedaj vlagajo velike na--pore, da bi učvrstili vezi z ljudstvom, družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami. Ko izgrajujejo svoje odnose z njimi, na temeljih koncepcije SLO in DSZ, graničarji veliko prispevajo h- graditvi in uresničevanju u-stavnih načel kot temelja obrambe naše socialistične samoupravne skupnosti.
Svetislav Nikolič
Mža hotno lažje razumeli in odločali
PRILOGA STEKLARJA št. 8-9 1979
V	tej informaciji želim pojasniti za kakšno vrsto povezanosti igre pri združevanju delovnih organizacij v poslovne skupnosti. To pojasnilo čutim ža potrebno zato, ker so dosedanje razprave delavcev pokazale, da je prisotno mišljenje, da gre v primeru združevanja delovnih organizacij v poslovno skupnost, za enako združevanje kot pri združevanju v sestavljeno organizacijo (SOZD).
Čeprav so razlogi, zaradi katerih se delovne organizacije združujejo v poslovno skupnost zelo blizu razlogom in značilnostim SOZD, pa vendar gre pri združevanju v SOZD za delovno in proizvodno povezovanje ter delitev dela, pri povezovanju v poslovno skupnost pa gre za združevanje »poslov« ali strokovnih ddl in opravil. V poslovno skupnost se torej združujejo delovne organizacije, ki so same sposobne celovito opravljati svojo proizvodno dejavnost in zadovoljevati družbene potrebe s svojimi proizvodi, v.poslovni skupnosti pa združujejo samo nekatera skupna strokovna in pomožna dela in opravila, kar naj jim omogoči, da bodo svojo proizvodno dejavnost opravljale bolj usklajeno, ceneje in smotrno.
Že iz teh ugotovitev se da zaključiti, da pri povezovanju v poslovno skupnost ne gre za fizično združitev delovnih organizacij, niti ne za celovito opravljanje pomožnih poslovnih funkcij in organiziranje neke skupne »direkcije«, ki bo opravljala vsa pomožna strokovna dela za udeleženke in o vsem tudi odločala.
V	nadaljevanju te informacije pa bom določene poglede podrobneje opisal.
KAJ JE POSLOVNA SKUPNOST?
POSLOVNA SKUPNOST je organizacija združenega dela, v katero se prostovoljno združujejo organizacije združenega dela zato, da bi skupno zadovoljevale določene SKUPNE INTERESE v zvezi z opravljanjem ali zagotavljanjem pogojev za neposredno opravljanje svoje dejavnosti.
KATERI PA SO TISTI SKUPNI INTERESI, ZARADI KATERIH DELAVCI POVEZUJEJO SVOJE DELOVNE ORGANIZACIJE V POSLOVNO SKUPNOST?
Ti interesi se kažejo na naslednjih področjih, in sicer pri:
—	uresničevanju in načrtovanju nadaljnjega razvoja proizvodnje;
—	poslovnem povezovanju zaradi boljše oskrbe s surovinami in energijo; -r-'da si vzajemno izboljšujemo pogoje za poslovanje;
—	da medsebojno usklajujemo proizvodnjo določenih proizvodov in storitev;
—	da skupno proučujemo možnosti nabave in prodaje;
—	da skupno nastopamo pri prodaji proizvodov doma in na tujem;
—	da skrbimo skupno za raziskovalno delo;
—	da skupno skrbimo za kadre in njih izobraževanje ter socialno in zdravstveno varstvo delavcev;
—	da skupino planiramo.
Iz tega je razvidno, da imajo tudi delovne organizacije z različnimi proizvodnimi programi lahko veliko skupnih poslovnih interesov.
RAZLOGI, ZARADI KATERIH iSE DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRUŽUJEJO V POSLOVNO SKUPNOST se kažejo predvsem v tem, ida si delovne organizacije medsebojno omogočajo opravljati .svojo samostojno proizvodnjo bolj usklajeno, ceneje in bolj smotrno. Ali zato, da si skupaj zagotovijo ugodnejše pogoje za opravljanje proizvodnje. Na drugi strani pa se združujejo zato, da bi uspešneje in bolj strokovno opravljale določena opravila in dela, ki so sicer pomožna, pa jih vendar mora opravljati vsaka delovna organizacija. Taka opravila so: nabava, prodaja, raziskava trga, razvoj proizvodnje in proizvodov, planiranje, kadrovsko-pravna in zdmvstveno-socialna opravila. Za opravljanje teh iskupnih opravil se lahko poenotijo metode dela, laže zagotovi ustrezne kadre ter jih racionalneje zaposluje.
Iz opisane vsebine skupnih nalog se vida, da poslovna skupnost ne opravlja nobene dejavnosti — te opravljajo le temeljne in enovite delovne organizacije. V poslovni skupnosti se opravljajo le dogovorjena skupna opravila in skupni posli ali strokovna dela. Pri opravljanju skupnih opravil, kot so: skupno planiranje — usklajevanje skupnih proizvodov in storitev, razvoj dejavnosti, je poslovna skupnost le organizacija, za dogovarjanje in koordiniranje o dejavnosti, izvajanje dogovorov pa je v pristojnosti udeleženk samih. V delovni skupnosti poslovne skupnosti pa se opravljajo strokovna in administrativna dela, ki jih zahteva dogovarjanje in koordiniranje in tisti obseg skupnih pomožnih opravil, za katere se dogovorijo s samoupravnim sporazumom udeleženke, da jih bodo skupno opravljale.
SKUPNIH POSLOV IN 'STROKOVNIH DEL kot so: skupna nabava, prodaja ih raziskava trga pa ne opravlja poslovna skupnost neposredno, 'temveč lahko udeleženke za te posle organizirajo in ustanovijo skupno organizacijo združenega dela, ki se združi v poslovno- skupnost z namenom, da bo opravljala za udeleženke te skupne posle.
Zakon o združenem delu določa, ida se v primeru združevanja DO v poslovno skupnost za ta skupna strokovna dela lahko organizira temeljna organizacija le v eni izmed delovnih organizacij, udeleženk PS. Seveda pa ni ovire, da bi se sicer , ob izpolnjenih pogojih delavci Talkega dela organizirali kot enovita delovna skupnost.
Položaj take temeljne ali delovne organizacije za opravljanje skupnih poslov ali strokovnih del, pa se razlikuje od ostalih TOZD oz. DO za določene omejitve samoupravnih pravic delavcev, ki združujejo delo na taki organizaciji.
Te omejitve so:
—	¿da se ne more izločiti iz sestave delovne organizacije ali PS brez predhodnega soglasja delavcev TOZD oz. DO, za katere opravlja skupna strokovna dela;
—	ne more opravljati strokovnih del za organizacije, ki niso udeleženke poslovne skupnosti — brez soglasja udeleženk;
—	samoupravni akti morajo biti usklajeni s samoupravnima sporazumoma o združitvi v (delovno organizacijo in delovnih organizacij v poslovno skupnost;
— glede obveznosti in odgovornosti so delavci v taki TOZD oziroma DO izenačeni z delavci v delovnih Skupnostih, kar pomeni, da se sporazumno določa vrsta in obseg del, uredijo dohodkovna in ostala razmerja. Lahko pa se s samoupravnim sporazumom določi, da je za akte in dejanja, ki ise nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi ¡katerih je organizirana taka TOZD oz. DO, potrebna vnaprejšnja ali poznejša soglasnost udeleženk.
Zakon o združenem delu pa dopušča, da se komercialna dela opravljajo tudi v delovni skupnosti poslovne skupnosti, če so ta dela manjšega obsega in niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev temeljne oz, delovne organizacije. •
To so osnovna načela pri združevanju delovnih organizacij v poslovne skupnosti, tki jih je potrebno poznati, ko delavci združujemo določene interese v poslovni skupnosti.
Iz opisanih dotočil in načel, ki izhajajo iz zakona o združenem delu, boste lahko-delavci, ki ste združili delovne organizacij e v poslovno skupnost Hrast-. nik-Jugometail, prišli do prepričanja, da taka vrsta združenih interesov daje boljše možnosti za skupno opravljanje strokovnih pomožnih opravil in del.
Če boste prišli do iteh spoznanj, sem s to informacijo uspel in prispeval, da boste v nadaljevanju informacije laže ocenjevali opravljeno delo pri organiziranju poslovne skupnosti, ocenili ali gre za objektivne ala subjektivne ovire, da ne gre delo hitreje naprej, predvsem pa to, da se boste v naslednjih .dneh, ko bodo potekale razprave o samoupravnem sporazumu, s katerim boste določili, katera dela ibo opravljala delovna skupnost poslovne skupnosti za udeleženke skupno, in kakšno organizacijo 'bomo ustanovili za opravljanje prometa s proizvodi, laže in tvomeje sodelovali.
KATERE SKUPNE INTERESE SO DELAVCI STEKLARNE, TOVARNE KEMIČNIH IZDELKOV, SIJAJA IN JUGOMETALA IZ BEOGRADA ZAPISALI V SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU
V	POSLOVNO SKUPNOST HRASTNIK-JUGOMETAL?
V	samoupravnem sporazumu so se udeleženke dogovorile:
—4 da bodo usklajevale programe razvoja med seboj in z vsemi organizacijami združenega dela, s katerimi jih povezuje proizvodnja in poslovanje;
—	da bodo združevale sredstva za gradnjo novih proizvodnih obratov in naprav ter za zagotavljanje tekočega poslovanja;
—- da bodo skupno nastopale na trgu v vseh primerih, kadar bodo prodajale proizvode in storitve, ki so rezultat 'skupnega dela;
—	da bodo združevale kadre ,za strokovna in administrativna dala, ki jih bodo skupno opravljale;
,— da bodo skupno organizirale dogovorjena pomožna dela in opravila ter jih na ta način 'smotrneje, usklajeno in ceneje opravljala.
Uresničevanje teh ciljev in interesov bodo udeleženke zagotovile tako, da bodo skupno sprejemale ¡dolgoročne, srednjeročne in letne plane.
Za izvajanje skupno dogovorjenih strokovnih fin pomožnih del in opravil so se udeleženke dogovorile, da bodo organizirale:
—	DELOVNO ORGANIZACIJO ZA PROMET BLAGA — MARKETING;
—	INTERNO BANKO;
—	DELOVNO SKUPNOST POSLOVNE SKUPNOSTI.
Delavna organizacija za PROMET BLAGA — MARKETING, naj bi za vse udeleženke nabavljala surovine in reprodukcijski material, prodajala proizvode in storitve ter raziskovala tržišče ona' domačem trgu. Izvozno-uvozne posle pa naj bi za udeleženke opravljala deHovnd organizacija Jugomelal iz Beograda.
INTERNA BANKA naj bi za udeleženke opravljala finančne zadeve/ki bi bile:
Razbiranje denarnih sredstev za zagotavljanje tekočega poslovanja z dinarskimi im deviznimi sredstvi;
—	ugotavljala- in razporejala skupni prihodek in dohodek, kadar udeleženke prodajajo skupni proizvod;
—r zbirala sredstva za nove naložbe;
nudila strokovno pomoč iz področja finančnih zadev.
Delovna skupnost POSLOVNE SKUPNOSTI pa naj bi za udeleženke opravljala opravila im dela na področju:
—	razvoja;
jfjfe planiranja in analiz;
—	Ikadrovsko-pravnih in zdravstvanb-socdalnih zadev.
Za koordinacijo im dogovarjanje o teh skupnih delih in nalogah bo skrbel delavski svet poslovne skupnosti in individualni poslovodni organ.
Za takšno organizacijo im ta področja skupnih strokovnih del in opravil so se udeleženke opredelile v samoupravnem sporazumu. Konkretni oibseg del in opravil ter druge medsebojne odnose pa bodo udeleženke uredile s posebnimi samoupravnimi sporazumi.
DO KATERE ORGANIZIRANOSTI PA SMO PRIŠLI DANES?
Čeprav je bila pobuda! za združitev delovnih organizacij v poslovno skupnost dana že 4. marca 1977. leta in prvi referendumi izvršeni. 23. decembra 1977, je .bil usklajen tekst samoupravnega sporazuma dokončno sprejet in podpisan šele 13. novembra 1978
Delavski svet poslovne skupnosti je bil izvoljen v mesecu februarju 1978. leta in imenovan vršilec dolžnosti' individualnega organa. Torej,'je bila poslovna skupnost konstituirana 13. novembra 1978. S tern dnem je bil imenovan tudi drugi vršilec dolžnosti.individualnega poslovodnega organa. Poslovna skupnost je bila nato končno registrirana pri Gospodarskem sodišču Slovenije 24. decembra 1978.
Ker šo bila v osnovnem samoupravnem sporazumu o združevanju le načelno določena področja del in nalog, je bilo potrebno izdelati dodatne sporazume, v katerih je treba opredeliti obseg del in opravil, postaviti organizacijo in določiti potrebno število izvajalcev. Torej je bilo glavno in najtežje delo šele pred nami.	>
Za organiziranje delovne organizacije za Promet-Marketitig je po zakonu o združenem delu potrebno izdelati elaborat o družbenoekonomski upravičenosti organiziranja nove delovne organizacije, ki ga morajo sprejeti vse udeleženke in dati soglasje ter družbenopolitična skupnost občine Hrastnik. Prvi osnutek elaborata je bil izdelan v mesecu avgustu 1978 in dan. v razpravo. Nepoenotenj pogledi glede obsega skupne nabave in prodaje te.r delitve dela v izvozu in uvozu so zahtevali ponovno proučevanje organizacije im dogovar-
jam je. Delo pa je zastalo tudi zaradi kadrovskih sprememb. Po dolgem in vsestranskem posvetovanju in (dogovarjanju je v mesecu maju 1979 prišlo do izdelave drugega elaborata, ki je sedaj v razpravi pri udeleženkah. V tem elaboratu so nakazane dve možnosti organiziran j a'prometa proizvodov, ali da se organizira nova delovna skupnost ali pa temeljna organizacija v okviru DO Jugometal, s sedežem v Hrastniku.
Zadnje strokovne razprave so pokazale, da se interesi bolj nagibajo k organiziranju skupne temeljne organizacije, v okviru delovne organizacije Jugometal Beograd, s sedežem v Hrastniku, ka bi za udeleženke opravljala nabavo in prodajo in raziskovala tržišče.
Naša skupna naloga je, da v sedanji fazi ponudimo delavcem tisto možno organizacijsko obliko, ki bo optimalno zadovoljila interese vseh udeleženk in prispevala, da bo funkcija trženja kvalitetno opravljena in doseženi najvišji možni rezultati, izraženi v dohodku vsake udeleženke. .
Tak predlog pa lahko izdelajo in predlagajo le strokovni delavci udeleženk, ki delajo na področju komerciale, če bodo skupno z ostalimi vodilnimi in vodstvenimi delavci dovolj kritično presodili sedanje delo in pri tem ugotovili pomanjkljivosti, ki bi jih laže in hitreje odpravili y skupnem delu.
Za skupna strokovna dela in opravila na področju razvoja, planiranja in fca-drovsko-pravnih opravil, je bilo potrebno izdelati posebne samoupravne sporazume. V njih je bilo potrebno podrobneje opredeliti obseg dogovorjenih opravil,. postaviti - organizacijo in določiti strokovnost ter število izvajalcev. Za pripravo predlogov so bili s Strahi delavskega sveta imenovani strokovni delavci, po eden, za vsako področje nalog.
Strokovni delavci so se skupno s strokovnimi'delavci udeleženk dogovorili, katera opravila bodo skupno opravljali in to zapisali v samoupravni sporazum. Tako je bil samoupravni sporazum na področju kadrovsko-pravnih opravil sprejet na referendumu v mesecu avgustu 1978, medtem ko sta bila predloga samoupravnih sporazumov za razvoj in planiranje sprejeta na delavskem svetu poslovne skupnosti v decembru 1978 in dana v razpravo in sprejemanje,
V	razpravi pa so bili izraženi .pomisleki na obseg dogovorjenih nalog, kar je zahtevalo ponovno usklajevanje in dogovarjanje. Po dolgi in vsestranski. razpravi med strokovnimi delavci udeleženk in nosilci skupnih nalog'je; prišlo do skupnega samoupravnega sporazuma, lci je sedaj v razprava. Ta sporazum je zasnovan mnogo širše kot so ibili zasnovani prvotni sporazumi. V tem spo--razumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih temeljnih organizacij in delovne skupnosti strokovnih služb je urejeno zlasti:
—	vrsta in obseg opravil skupnega pomena;
—■ način in pogoji izvrševanja teh opravil;
—	osnove in merila . svobodne menjave dela;
—	.organizacija delovne skupnosti in število izvrševalcev;
■— način usklajevanja skupnega dela.
V	razpravah, .ki so sedaj pred nami, moramo dokončno predlagati, katera skupna opravila na posameznih področjih bo za posamezno udeleženko opravljala 'delovna skupnost v poslovni skupnosti.
Ko bb samoupravni sporazum sprejet na referendumu v vsaki izmed udeleženk, bomo šele lahko pristopili k dokončni organizaciji, določili število izvajalcev, njihovo strokovnost, ocenili Vrednost osnovnega dela, izdelali program dela za leto 1980 in ugotovili stroške.
Za pričetek ¡dela pa se bomo dogovorili, kateri delavci bodo prešli na opravila v delavno skupnost poslovne skupnosti in katere kadre bo potrebno iskati prek razpisov nalog in opravil. Konično pa bomo za te kadre določili tudi delovne prostore in sredstva za delo.
če hočemo vse to delo opraviti in pričeti s skupnim delom s 1. januarjem 1980, morajo biti referendumi zaključeni najkasneje v mesecu septembru. Poleg naštetih nalog smo že organizirali enoto za špedicijo Transjug-R¡jeka v Hrastniku. S tem smo omogočili vsem udeleženkam, da prek le enote naročajo prevozna sredstva, zbirajo najugodnejšega prevoznika, izstavljajo tovorne in ostale listine za carinjenje in drugo, s čemer so se znižali dosedanji stroški tovrstnih uslug.
Organiziran je bil skupni promet po industrijskih tirih, kar je omogočilo racionalnejšo izrabo prevoznih sredstev (lokomotivo) ,in kadrov. Omogočilo pa je tudi enotno organizacijo in znižanje skupnih stroškov.
Dana je bila pobuda za organiziranje TOZD za cestni promet v okviru DO Sijaj, ki naj ¡bi opravljal prevozne storitve za vse udeležence, s čemer bo omogočeno boljše izkoriščanje voznega parka.
Udeleženkam je bila nudena strokovna pomoč pri usklajevanju samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu, izdelani nekateri samoupravni akti, ki jih udeleženke niso imele, nudila pravna pomoč pri zastopanju delovnih organizacij pred sodišči, usmerjalo in koordiniralo delo v pripravi enotne metodologije planiranja in priprave o izdelavi srednjeročnega plana za novo srednjeročno obdobje, izdelalo ekonomsko presojo investicije v TKI in Orodjarne v steklarni in nudilo drugo strokovno pomoč, ki so jo zahtevale udeleženke.
Da se je lahko organizirala delovna ¡skupnost in se ji omogočilo poslovanje prek lastnega žiro računa, je bilo potrebno izdelati
—- samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti;
—	statut delovne skupnosti;
—	pravilnik o delovnih razmerjih.
Vse to delo je opravljalo osem delavcev, od katerih so štirje od 1. 6. 1979 v delovnem razmerju poslovne skupnosti, ostali pa so še vedno v delovnem razmerju v delovnih organizacijah, udeleženkah poslovne skupnosti in bodo lahko sklenili delovno razmerje v delovni skupnosti šele, ko bo sprejet samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, ki je sedaj v razpravi.
Iz opisanega stanja in uvodne razložitve lahko ugotovite, da je na sedanji stopnji organiziranosti poslovne skupnosti le-ta opravljala koordinacijo in dogovarjanje pri nadaljnjem organiziranju in Usklajevanju tekočega poslovanja. Pri delu nadaljnje organiziranosti se je zataknilo, ker ni bilo v začetku za tako vrsto povezanosti združenega dela dovolj izkušenj, danes,pa smo že prišli do vrste koristnih spoznanj, na drugi strani pa še premalo prisotnega spoznanja, da je za nadaljnji razvoj sleherne delovne organizacije širše povezovanje ekonomska nujnost, če hočemo, da bomo šli v korak s splošnim družbenim razvojem in lažje premagovali občasna proizvodna in tržna nihanja, s tem pa dohodek, kot materialno gibalo vseh družbenih odnosov.
Na področju usklajevanja proizvodnje in poslovanja je bila dosežena vrsta koristnih, dogovorov, žal pa vsi dogovori niso prišli do konkretnih izvajalcev, kar povzroča, da se dogovori ne izvajajo, zato pa tudi ni rezultatov. Tudi tu nas še čaka vrsta dela, ki ga bomo lahko opravili samo„ če bomo svoje osebne in podjetniške interese podredili skupnim interesom.
ing. Jože Zorčič