GJ ASILO štev. 38 — Letnik IV. PTUJ, 28. sept. 1951 Cena din 5. Poštnina plačana v gotovini UređoiStTO fa> aprava Ptuj. MLO. II oadstropje — Telefon 4teT. 156 — čekovni račua pri Narodni banki Ptuj štev. ^3-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ured- aikVrabl Jot« — Rokopisov ne vračamo — Mesečna naročnina od 1 maja 1951 dalje 20 din. celoletna naročnina 208 diiL Naročniki, ki so plačali din 156.— za celo leto, doplačajo din 52.—— Tiska Mariborska tiskarna. y soboto 29. septembra ob 9. uri se v Ptuju okrajna partijska konfe- fcnca, ki ho dala pregled dela osnov- nih partijskih organizacij našega okra- ja v preteklem letu. џра bi bili delo in sklepi okrajne par- tijske konference plodnej'si, so bile v „fßteklem mesecu in pol priprave za ¿an obračuna v osnovnih partijskih or- ganizacijah. pri obracџnavaџju dela v svojem ¿elokrogu sò se osnovne partijske or- ganizacije obrnile na svoje slçibe in do- ђге strani, ki so jih napravile v delu . jjinožicami in njihovi vzgoji, mobili- zacij za boljši sistem dela v izgradnji ¡ocializma. O delu članov Partije v množičnih organizacijah kot v OF, ßin- dikalnih in fizkulturnih organizacijah, gasilskih društvih itd. Skratka v vseh ßfganizacijah, ki so naši skupnosti po- trebne. Osnovne partijske organizacije so obravnavale ravno tako vprašanja, ki so notranjepartijskega značaja: o disci- plini, ki se izraža v izvrševanju skle- pov, ki so bili sprejeti po prediskuti- ranih problemih, o obiskovanju sestan- ]iov; o naboru novih kadrovi v partij- slce vrste, ki se izkažejo s svojim de- lom v doprinosu skupnosti, kot na go- spodarskem tako na političnem polju. Vsekakor so uspeh svojega dela osnovne partijske organizacije objek- tivno ocenile in se s tem ne zadovolju- jejo. Posebno pQzornost so posvetile na svoje slabe strani, kar nam potrju- jejo njihove analize, ki so podrobnejše izvršene ravno pri neuspešnem, od- nosno slabem delu. V ta namen so sprejele sklepe, ki bi preprečevali v bodoče še iste napake, ki so se do da- nes pojavljale in ki bi bile ovira v nji- hovem uspešnem delu na vseh poljih naše družbene stvarnosti. Na primer osnovna partijska organizacija Velika Nedelja je napravila zelo dobro ana- lizo svojega dosedanjega dela, kar pri- ča, da tudi pozna probleme svojega delokroga ter v zvezi »s tem oh disku- siji sprejema sklepe, ki so prilagojeni njenim prilikam. Osnovne partijske organizacije so na svojih sestankih izvolile iz svoje sre- de najboljše člane, ki jih bodo zasto- pali kot delegati na okrajni partijski konje^enci, kjer se bo dalo razrešnico in priznanje dosedanjemu okrajnemu partijskemu vodstvu in izvolilo novo. B. S. Novi gosix)darski in finančni sistem, katerega osnovne uredbe so sedaj v razpravi, j^med kmetovalci naletel na živahen odmev. Kmetje z zanimanjem vprašujejo po podrobnostih-našega bo- dočega gospodarskega življenja. Pred- vsem jih zanima vprašanje dohodkov lastnih gospodarstev. Na ta vprašanja' so različni odgovori. Predvsem je važno, da ima vsak kme- tovalec dobro urejeno posestvo in da si zna ustvariti dohodke. Ministrstvo za finance je v republi- škem merilu, Okrajni ljudski odbor pa v okraj nem merilu analiziral gospodar- sko stanje po vaseh, ki je nastalo v z novimi ukrepi v letošnjem letu ter s tem povezano določitvijo akonta- cije dohodnine za 4. tromesečje in ugo- tovilo, da so letošnji dohodki višji od dohodkov v istem obdobju lanskega leta. V tej analizi so upKjštevane vse okolnosti, ki so kakorkoli vplivale na letošnji pridelek in dohodek, Kakor bo treba pri določanju akontacij upošte- vati gospodarsko moc posameznih kra- jevnih ljudskih odborov, je treba tudi pri posameznih gospodarstvih upošte- vati boljše in slabše pogoje za donos posameznih posevkov, boljše ali slabše pogoje za vnovčenje pridelkov, spro- stitev odkupov, zvišanje cen lera itd. V (toča, poplava) povzročile škodo, oziro- ma zmanjšale pridelek, je treba to se- veda upoštevati. Vendar morajo taki primeri priti do izraza pri posameznih- gospodarstvih, ne pa pavšalno pri vseh v krajevnem ljudskem odboru. . Akontacijo dohodnine za zadnje tro- Riesečje je zvišana tudi pri obrtnikih. Kot kriterij je pri tej obliki davka vze- to, da je odmera za leta 1950 izvršena zelo pomanjkljivo, ker so mnogi do- hodki ostali nezajeti. Po kalkulacijah, ki jih predlagajo obrtniki uradu za cene je ugotovljeno, da so obrtni obrati letos znatno povečali dohodke Ne sa- mo, da so obrtnikom ostajali prejšnja leta neobdavčeni dohodki, je letos ta problem še večji zato, ker ni uspelo v celoti realizirati razlik v ceni materia- la, niti ni uspelo z akcijo ugotavljanja in realizacije tržnega dobička in pri- vatnega sektorja. Akontacija dohodnine od ostalih po- klicev in premoženja je vzporedno z ono kmetov in obrtnikov tudi nekoliko zvišana, vendar ne v visokem odstotku. Mestni in krajevni ljudski odbori imajo sedaj nalogo, da sporoče po pre- jetih davčnih navodilih davčnim zave- zancem višino akontacije do 1. oktobra z vpisom v dohodninsko knjižico ter opozorilom, da jo je treba do 15. okto- bra t. 1, poravnati. Kako bodo dohodki kmečkih gospodar- stev obdavčeni za leto 1951? V načrtu zakona o družbenem pri- spevku in davku so predvidene tudi spremembe v obdavčenju dohodka kmečkih gospodarstev. Temu vpraša- nju se posveča velika skrb z ozirom na njegov gospodarsko-političen pomen, kakor tudi z ozirom na velikost deleža, ki ga naj kmetje prispevajo v skupnem doprinosu prebivalstva v proračun. Ta davek ima predvsem pomembno vlogo kot sredstvo za usmerjraje izmenjave blaga med vasjo in mestom ter urav- nava razmerje med kupnimi in blagov- nimi foedi. Pir izdelavi novega finanč- nega sistema se je to vprašanje reše- valo v skladu z vsemi ostalimi ukre- pi, ki gredo za tem, da se vskladijo in povežejo materialni interesi proizva- jalcev z interesi skupnosti. Kaj prinaša novega ta načrt? V bo- doče se ne bô več ocenjeval dejanski dohodek posameznega kmeta. Dosedanje izkušnje nas namreč uči- jo, da davčnim komisijam kljub pri- zadevanju, da bi pravilno in pošteno ugotovila dejanski dohodek, to ni uspelo, ker niso imele pravilnega pre- gleda nad pridelanimi in prirejenimi dobrinami, nad dejanskimi tržnimi ce- nami v posameznih obdobjih itd Za- radi tega so se dogajale nepravilnosti in obdavčenje ni bilo enakomerno. Po novem sistemu se dejanski do- ' hodek, ki bo osnova za obdavčenje, ne bo več ugotavljal, pač pa se bo nor- miral. Zemljiški dohodek se bo določil po velikosti zemljišča, donosnosti in vrsti kulture, ki se na njem prideluje — torej na osnovi čistega katasterskega dohodka. Jasno je, da bo treba glede na to v katastru marsikaj spremeniti, popraviti in dopolniti, predvsem v oce- ni zemljišč, katastrski donos pa vskla- diti s sedanjimi cenami. Določena nor- ma seveda ne bo mogla veljati za daljšo dobo, predvsem zaradi spremen- ljivosti cen. ''akšno obdavčenje bo v znatni mer: odpravilo dosedanje napake. Njegova glavna prednost pa je v tem, da bo spodbudno delovalo na kmete, ker bo obdavč^en le srednji dohodek, ne pa tudi višji, ki ga bo kmet lahko s po- večano proizvodnjo dosegel. Seveda lahko pride tudi v tem sistemu do ne- ^nakomernosti v obdavčenju, vendar bo posledice nosil samo tisti, ki zaradi malomarnosti ne bo dovolj prigospo- daril. Druga pomembna novost je spre- memba vsega dohodninskega sistema. Po osnutku zakona o družbenem pri- spevku in davkih, oblike davka ne bodo določene, kakor doslej, po kate- gorijah davčnih zavezancev, temveč po Perzijci in Angleži se niso še sporazumeli Perzijska vlada je pozvala Angleže ; uslužbence anglo-iranske petrolej- 'ske družbe, naj podpišejo pogodbo z '^ovo perzijsko petrolejsko družbo ali Pa zapuste državo. Anglo-iranska pe- l^'olejska družba pa grozi s represali- Jami vsem, ki bi od nove družbe ku- povali naftine derivate. Jugoslavija ponovno zahteva vrnitev otrok Ker se še vedno iz ZSSR niso vrnili atroci, ki so bili tja poslani v vojaške je jugoslovanska vlada njihovo yrnitev ponovno zahteval z noto, ki jo I® pred kratkim predalo velepos.lam- ^tvo FLRJ v Moskvi sovjetskemu zu- '^anjemu ministrstvu. Predvoli'ni boi v Veliki Britaniji Za volitve, ki bodo v Veliki Britaniji oktobra, se je vnel po vsej državi P^^avi dvoboj med vodilnima angleški- l^a strankama- konservativno in labu- ^stično. Konservativci obljubljajo, da, odo, če na volitvah zmagajo, vrnili Podržavljene tovarne jeklarske indu- ^^je ter transportna sredstva privat- '^om, laburisti iaa glede na te obljube sovore, da ljudstvo' le njihova zmaga pred poriovnim izkoriščahjem Uk initev živilskih nakaznic ^Д 1. oktobrom letošnjega leta se uki- ter^^ dosedanje potrošniške nakaznice Se bodo mesto njih razdeljevali de- гаГ^' ''oni Ta sprememba predstavlja ^sen ukrep do uvedbe novega fi- Di-ei^"®®^ sistema, ko bo vse dosedanje ^iv i v denarju, denarnih bonih in V'^kih пака2п1саЋ zamenjala samo 'ya v denarju. "l^rep omogoča nakup potrošnih v poljubni količini v okviru Vfsj ^^^ ter ni več vezan na določeno ® in količino živil, kot je bil dose- ^ Živilsko nakaznico. 22. september na¡ bi bil praznik trgovine v ptujskem okraju Delovni kolektiv Okrajnega magazina v Ptuju velja na podlagi ocene za uspehe v I. polletju 1951 kot najboljši delovni kolektiv trgovskih detajlistič- nih podjetij Ljudske republike Slove- nije. V znak tega priznanja je prevzel v soboto, 22. septembra t. 1. od odpo- slanca vlade LRS na svečani skupščini sindikalne podružnice na Borlu repu- bliško prehodno zastavo z napisom: »Vlada LRS najboljšemu delovnemu kolektivu trgovinskih podjetij na drob- no LRS« ter diplomo sledeče vsebine: »Na predlog Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije in predsednika Sveta vlade LRS za blagovni promet podeljuje vlada LRS za dosežene uspe- he v izvrševanju planskih nalog v prvem polletju 1951 delovnemu kolek- tivu Trgovsko podjetje Okrajni maga- zin Ptuj prehodno zastavo. Delovni kolektiv Trgovsko podjetje Okrajni magazin Ptuj ima, dokler ob- drži prehodno zastavo, naslov: Naj- boljši delovni kolektiv trgovskih deta j- lističnih podjetij ljudske republike Slo- venije. — Smrt fašizmu — svobodo'na- rodu! — Miha Marinko« kakor tudi denarno nagrado v znesku 35.000 din. « Ob prevzemu zastave, diplome in na- grade se je celotni kolektiv obvezal storiti vse, da bo OKMA Ptuj za stalno obveljal kot najboljši delovni kolektiv v LRS. Številna čestitanja kolektivu ob pre- vzemu zastave, ki so jih izrekli kolek- tivu OKMA navzoči zastopnik predsed- nika Sveta vlade LRS za blagovni pro- met tov. Avblja tov. Premlč, zastopnik Glavnega odbora sindikatov trgovskih podjetij Slovenije t/'v. Curk, poverje- nik za trgovino in preskrbo pri IO OLO tov. Vobič Ivan, zastopnik OK KPS tov. Vičar Stane, zastopnik OSS tov. Potočnik in drugi predstavniki, so dala sestanku močan povdarek velike sve- čanosti in obenem tudi pobude, da bi ostal 22. september praznik trgovine za ptujski okraj, saj je na ta dan doseglo podjetje Okrajni magazin Ptuj naj- višje priznanje v Sloveniji. V lepo pripravljeni mali dvorani na zgoodvinskem gradu Borly, bodočem slovitem letovišču, je prisostvovalo v soboto popoldne nad 160 članov in čla- nic delovnega kolektiva OKMA Ptuj in zastopniki oblasti. Partije ter trgovskih podjetij iz Ljubljane, Maribora in Ptuja izredni svečanosti v ptujskem okraju po zaslugi tekmovalnih uspehov OKMA Ptuj v prvem polletju letoš- njega leta. V začetku svečanosti je spomnil na- vzoče na obseg planskih nalog trgovske mreže OKMA Ptuj, na izvršeno delo napore in težave tega podjetja in nje- govega kolektiva tov. Korošec Rado, predsednik sindikalne podružnice, v sledečem: »Pred sprejemom, za nas največjega priznanja od vlade LRS, bi se nekoliko zadržal na današnjem svečanem sestan- ku pri kratki analizi dela našega ko- lektiva v prvem polletju letošnjega leta in tekmovanja, v katerem je bilo vključenih 29 uslužoencev uprave pod- jetja vključno . vodilno osebje dveh glavnih skladišč; nadalje 42 poslovodij, 55 prodajalcev, 16 vajencev, 17 skla- diščnih in 5 pomožnih délavcev. Skup- no je tekmovalo 167 članov delovnega kolektiva. V času polletnega tekmovanja smo se borili ne le za izvrševanje svojih planskih nalog, temveč tudi z vsemi ostalimi težavami, predvsem s prevozi blaga. Podjetje nima svojih lastnih prevoznih sredstev, vsled česar smo bili vedno navezani in odvisni od Okraj- nega avtoprevozništva in privatnih voznikov, kar je v precejšnji meri vpli- valo in zaviralo ekspeditivnost skladišč in naših poslovalnic, na drugi strani pa narekovalo zvišanje režijskih stro- škov. Naš plan blagovnega prometa za -prvo polletje je znašal 227.060.000 din. vrstah dohodka. Davek bo treba pla- čati od dohodka zemljišč, od dohodka od zgradb posebej, dohodka od obrti posebej ter od ostalih dohodkov po- sebej. Davčni zavezanec bo torej mo- ral plačati davek za vsako vrsto do- hodkov posebej, kakor to določa čl. 10. osnutka zakona. P J. IZBRUH STAREGA OGNJENIKA Na Javi je že d^lgo »molčal« ognje- nik Keloe. Pred nedavnim pa je zopet izbruhnil ter s pepelom zasul bližnje mesto, da je büo nekaj časa v popolni temi. realizirali pa smo ga z 291,843.000 din. To se pravi, da je plan dosežen in pre- sežen za 28.50»/o. Z ozirom na dejstvo, da je plan za 28.50"/o presežen, nam analiza pokazuje, da je padlo mesečno na prodajalca 397.500 din, na uslužbenca pa 293.000 din. Storilnost bi bila vsekakor večja, če ne bi istočasno vršili oskrbovanja celotnega okraja s predmeti zagotov- ljene preskrbe in s predmeti živilske stroke, kakor z drvmi in premogom in to z enim in istim osebjem. Od celotnega prometa je odpadlo na enega skladiščnega delavca mesečno 2,165.477, kar tudi odgovarja z ozirom na odnos izvršenih del razkladanja, Vskladiščenja in razvažanja 640ih vago- nov raznovrstnega blaga. S tem v zvezi naj omenim, da je sto- rilnost dvignjena na bazi ažurnosti vseh vej dejavnosti v podjetju in po zaslugi delavskega sveta ter njegovega upravnega odbora, kateri je v kratkem času, to je od objave Zakona o delav- skem upravljanju podjetij z uspehom izvršil in izvršuje svoje naloge, čerav- no se borimo še s številnimi težavami pri izpolnitvi nalog. Z novim sistemom prodaje, t. j. od 15. januarja t. 1. smo se osvobodili di- stributivnih navad, ki so bile do tega časa v večini primerov nujne, smo prišli na nove metode dela. Seveda je bilo potrebno najpreje prilagoditi našo trgovinsko mrežo in kader današnjemu poslovanju, za kar gre izredna zasluga ravnatelju tov. Klemenčiču. Današnji sistem in promet sta že v začetku po- stavila na dnevni red nešteto reševanj organizacijskih vprašanj, kot so: cene, nabava blaga, uravnavanje blagovnih in denarnih fondov, vprašanje kadrov, plačevanje po učinku dela itd. Reševanja teh vprašanj se je naš de- lavski svet skupaj z upravo podjetja kakor tudi z upravnim odborom sindi- kalne podružnice lotil z največjo vnemo in resnostjo. Torej nam je že sam za- četek dal jamstvo, da bomo s tako or- ganiziranim in vsestransko zajetim delom premagali v tem letu vse ovire in težave, ki so bile in so še pred nami. Prav posebno pa še zato, ker imamo vedno pred očmi, da smo tudi mi se- stavni del vsega gospodarstva in tesno povezani — z ene strani s proizvodnjo, predvsem industrijsko, a z druge strani s samimi potrošniki — in tako usmer- jamo proizvodnjo industrije po želji in potrebah potrošnikov. Istočasno pa stremimo za tem, da bo pot od proiz- vodnje do potrošnikov čim krajša in blago cenejše. Ravno tako je tudi interes nas vseh znižanje stroškov-, ker to neposredno vpliva na naše prejemke. V tem pol- letju smo imeli napram prometu odo- brene stroške 2.8O/0, naše finančno ra- čunovodstvo pa nam prikazuje reali- zacijo 2.5»/o in to zaradi vsestranske štednje gotovine in blagovnih fondov. Ta prihranek je bil delno uporabljen za fond plač, delno pa razporejen na ostale sklade. Čistega prihranka je ustvarjeno 2,272.000 din. 'Ker že ravno omenjam računovod- stvo, naj povem tudi to, da brez ažur- nosti knjigovodstva ne bi bilo naših uspehov, saj je naše računovodstvo po zaslugi tov. Gregorečeve vzorno ure- jeno, kljub temu da je v .knjigovodstvu sam mlad kader. , , Naj tudi omenim, da v našem kolek- tivu ni niti enega člana, ki ne bi bil vključen v sindikalno organizacijo. Vseh članov je 167, od tega 74 moških in 93 žensk Članarina se redno plačuje po zaslužku, kot to lestvica in pravfl- nlk o finančnem poslovanju zahtevata odnosno predvidevata ter se odvaja višjim forumom v določenih procentih in kvotah. Sindikalna organizacija od- nosno njen upravni odbor je vedno v tesni povezavi s partijsko organizacijo v podjetju, s katero obravnava pojave težkoč in ovir, prinaša sklepe in se briga za njihovo izvršitev. V preteklem, to je v prvem polletju, sta bila tudi dva skupna sestanka članov partijske orga- nizacije in članov upravnega odbora sindikata. Sklepi delavskega sveta in upravnega odbora delavskega sveta se prenašajo na masovnih sindikalnih se- stankih in na sestankih poslovodij. Upravni odbor podružnice je v stalni brigi in smatra kot najglavnejšo nalogo vzgojo članstva v delavca socialistične- ga tipa, kar se vrši potom čestih se- stankoV; predavanj in direktnih na- svetov po poslovalnicah s strani uprave podjetja kakor tudi funkcionarjev sin- dikalne podružnice in delavskega sveta. Jasno je, da je naša dolžnost, vzga- jati članstvo in mu pomagati, toda kdor pa nima volje in se niti ne želi potruditi do znanja, tega čas prehiteva in na ta način se sam svojevoljno iz- loča iz trgovine. Kolektiv je do zadnjega junija, to je v prvem polletju, izvršil 4935 ur pro- stovoljnega dela izven podjetja in 11.718 ur prostovoljnega dela v pod- jetju, skupaj 16.653 ur. Z izvršenimi prostovoljnimi urami dela smo skup- nosti prispevali 333.000 dinarjev. V počastitev 10. obletnice OF je član- stvo prispevalo 5010 din, za gradnjo novega kulturnega doma v Trstu pa 22.289 din Ta akcija je še v teku in bomo kmalu dosegli našo obljubo, to je 70.000 din V prvem polletju smo pri- redili izlete za razvedrilo, katerih so se .člani masovno udeležili. Na brezplačni dopust je bilo poslanih 14 tovarišev in tovarišic na nakazilo OOS-a v Ptuju. Podružnica ima sedaj 44 pohvaljen- cev z diplomami. Nekoliko bi se še rad zadržal pri na- ših kadrih v trgovini, kateri so v celoti nosilci vsega ustvarjalnega dela. Pro- blem kadrov za našo socialistično trgo- vino je nastal, kakor v vseh podjetjih, tako tudi v našem podjetju že takoj po osvoboditvi in sicer vsled bistvenih društveno-političnih sprememb v naši dr?avi. Pred našo novo socialistično trgovino so še postavile naloge hitre, cenene in pravilne razdelitve blaga in borbe proti izkoriščanju potrošnikov s strani še takrat privatnih kapitali- stičnih posredovalcev. Nahajajoč se pred tako težkimi nalogami je naše podjetje odnosno uprava podjetja po- stavila v svoj plan vprašanje dviga strokovnega kadra vrednega in preda- nega interesom potrošnikov delavskega razreda Jasno je, da se te naloge niso mogle in se ne morejo izvrševati samo s starim kadrom. Z druge strani pa bi še dodal, da je v naše podjetje prišlo večje število starih trgovskih pomoč- nikov, ki niso bili zastrupljeni s profi- tarskimi tendencami in opravljajo svojo službo za zgled novim kadrom. Saj se vsestransko zalagajo v izvrše- vanju vseh pred nje postavljenih na- log. Slučajev, da bi se vrinili v naše podjetje razni kapitalistično-špekulant- ski elementi, ni bilo, v kolikor pa je komu uspelo, se je kaj kmalu sam iz- ločil iz trgovine, to pa vsled tega, ker že sama naša socialistična trgovina zahteva kadre, kateri dajejo trgovini Konec na drugi strani Služba r JA ¡e М1ш1тн1п east in dolžnost vsakega ilržavljana Kakor prejšnja leta, so tudi letos po naši domovini v teku priprave za od- hod rekrutov v službo v naši ljudski Armadi. Odhod mladih vojakov bo ljudstvo iz ptujskega okraja 7. in 9. oktobra spremljalo v zavesti, da odha- hajo z doma novi, mladi čuvarji naše socialistične domovine. Letošnje število, 70 prijavljenih pro- stovoljcev nam dokazuje visoko poli- tično zavest njihovih staršev in mla- dih ljudi samih, na podlagi katere so se javili v službo v Jugoslovanski ar- madi, predno so prišli po letih na vrsto. Mnogi mladinci so pri tem tudi upoštevali, da bodo v času službe v JA pridobili mnogo političnega in tehnič- nega znanja, ki jim bo koristile v po- znejšem življenju. To priznanje vzgoj- ne vloge Jugoslovanske armade jipve- čuje patriotično zavest mladih vojakov, ki nočejo zaostajati za zgledom borbe- nih očetov, bratov, znancev in prija- teljev. Je še nekaj mladincev, ki se ne za- vedajo, kako čast predstavlja vpoklic v vojsko, ki jo vodijo najboljši sinovi naše domovine, člani KP in preizku- šeni strokovnjaki, in to poznajo šele takrat, ko so prišli po redu na vrsto. Nemalo je primerov na vaseh, ki to potrjujejo. Često srečujemo mlade lju- di, ki niso potrjeni v službo v JA, pa se čutijo — ponekod po lastni krivdi, drugod po krivdi sovrstnikov —r manj- vredni od mladincev, ki so služili v JA. Treba pa je tudi tem priznati, da je tudi njihovo delo doma v gospodar- stvu in v organizacijah velik doprinos h krepitvi obrambne moči naše domo- vine. Pričakujemo poleg tega, da je to že njihova dolžnost, da bodo KLO poskr- beli, da bo odhod rekrutov iz vasi na zbirališče v Ptuj čim dostojnejši, da ho preprečeno vsako čezmerno pijan- čevanje in vse ostalo, kar je s tem v zvezi in kar povzroča rekrutom nepri- jetne posledice. Pri tem je treba na- prej opozoriti, da bo rekrutom odvze- ta vsaka pijača, ki bi jo imeli s seboj. Nedvomno bodo letos starši, prav ta- ko kot mladinci in vojaški organi močno zainteresirani, da bodo njihovi sinovi-rekruti s svojim obnašanjem manifestirali visoko patriotično zavest, The pa prikazovali bedne slike do one- moglosti napitih, nediscipliniranih revčkov, ki jemljejo čast in ugled bo- dočih pripadnikov JA. Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 28. sept. 1951 Maršal Tito v Titovem Užicu 23. septembra iiii miHlimo na ohranitev mirn Mi mislimo na ohranitev miru, ne pa na zmago v vojni, ker nam je potreben mir, ne pa vojna. Ne bojimo se pove- udtl, da tiüti, ki se oborožujejo, pravilno delajo, toda samo dokler ima oboroževa- nje namen ohraniti mir in dob 1er ne ogroža drugih narodov. roda marsikaj je odvisno od nas sa- mih. Največje težave imamo z delovno silo. Letos in prihodnje leto bomo mo- rali napeti vse sile, da bomo dogradili največje objekte, ki nam bodo jutri pri- hranili milijone in milijarde dolarjev, ki bi jih morali plačati v devizah гл uvoz raznih izdelkov in surovin. Poseb- no 7.a pasivne kraje velja, da bi mogli iti delat drugam tisti, ki niso polno za- posleni. Kazen tega smo se lotili reorganiza- cije našega državnega aparata. Raimi- sîili bomo o tistih spremembah, ki nam bi morda povzročale težave in ki bi utegnile vzbuditi pri posameznih ljudeh nerazumevanje. Pri takšnih spremem- bah in takšnih vprašanjih bomo teme- Uito premislili in si prizadevati zvedeti za mnenje Hudi, ki se jih to tiče. Toda te spremembe moramo napraviti. Zdaj ■ mo se lotili novega plačilnega sistema, ker je bil dosedanji zastnrel in smo ga morali spremeniti. Že zdaj imamo do- volj sredstev, tla bi mogli preskrbovati naie ljudstvo brez točk in nakaznic. Za- to bomo na^im delovnim ljudem zvišali plnče za toliko, kolikor znaša vrednost npí'-arnic in točk. ki so jih doslej dobi- vali. Razumljivo ie, da bodo skušali rami ^pekul^nti prve dni podražiti svo- je izdelke. Do tega pa nima io nobene pr?vir<;, ker se tudi nji'^nvi n^oizvodnf 'tr'iški ne bhdo povečali lì'^nva bo ="roml.i?'la nihanje tržnih cen O na^ih vsakodnevni^ vorašnniih^ ni ni'ff>li nrevpî' go^'oriti. Na^o, v vsakem o/iru zaostalo državo, hočemo dvigniti na višjo raven. To je težavna naloga. Vodstvo gospodarstva ni lahka stvar. Včasih napravi človek napako, toda po- glavitno je, da jo tudi popravi. Dogra- diti moramo naše ključne objekt«, da bomo prihranili velikanske vsote deviz in omogočili z zgraditvijo industrije proizvodnjo dobrin za široko potrošnjo, hkrati pa tudi znižati cene industrijskih izdelkov, da jih bo mogel kupiti sleher- ni državljan. In pri izpolnjevanju tega cilja nam pomagajte. Dajte nam čimveč delovne sile, poskrbite, da bo sleherni član naše države pravilno in pravočasno izpolnjeval svoje obveznosti do skupno- sti. Ce je treba komu pomagati, poma- gajte vsi, pa čeprav iz Makedonije Slo- veniji ali iz Slovenije Makedoniji in tiodobno. Na takšnih temeljih graditi družbo, novo družb^ г novim družbenim sistemom, pomeni imeti jamstvo za nje- no končno zmago. Naši partizanski odredi so imeli na svoji zastavi zapisano eno najvažnejših gesel: Sejanje bratstva in enotnosti med našimi narodi. Posrečilo se nam je ohra- niti našo državo enotno. Čuvajmo jo torej še naprej. Noben naš narod ne more ohraniti svoje narodnosti, svoje narodne individualnosti drugače, kakor v skupnosti z jugoslovanskimi narodi, iaj je vse to skovano v krvi osvobodil- ne vojne. Zato čuvajte bratstvo in enot- nost med našimi narodi in ne dovolite nikomur, ne od zunaj ne od znotraj, da bi jo skalil. Poaaiania in oreracije Mirovni delegaciji na Koreli sta se po dolgem času nonovno sestali, ven- dar nista prišli do konkretnih skleDov, ker se še vedno prepirata znradi inci- dentov. r.afadi katerih sfa prekinili po- galania. Delo paiüjske organizacije y Рш Na tretji mestni partijski konferenci v Ptuju v torek 25. septembra t. 1. v sindikalni dvorani gradbenega podjet- ja »Drave« je bila v referatu in dis- kusiji razčlenjena vrsta vprašanj, ki se nanašajo na ugled, razvoj in uspehe partijskega dela v Ptuju. V ospredju vsega so diskutanti ob- ravnavali vprašanji: Iz česa izvira mlačnoit in riadelavncb" dela članov KP v Ptuju in zakaj ni večjega dotoka delavcev v partijske vrste? Obširni referat je imel sekretar MK KPS tov. Zlatko Kovačlč. V njem je prikazal dosedanje delovne uspehe in analiziral pomanjkljivosti dela na ideološko-vzgojnem polju, pri sodelo- vanju z organi ljudske oblasti, pri udejstvovanju na kulturnoprosvetnem polju in v gospodarstvu, pri gospodar- sko-politiCni borbi zoper notranje in zunanje sovražnike in drugod. Sedaj je v Ptuju nad 400 članov in nad 60 kandidatov v KPS. Na to šte- vilno močan štab revolucionarjev vse- kakor odpade velika odgovornost za uspehe in težave v zvezL z izvrševa- njem nalog prve petletke, vendar do- kazuje ргаква, da vsi člani niso do- sledni pri delu z množicami niti pri Izvajanju programa in statuta KP. Iz dejstva, da je od gornjega števila 44 članov s ttažem nad 7 let in naö 400 članov s gtazem 6 in manj let, je raz- vidno, da je po vojni ra/.meroma lepo število delovnih ljudi biio sprejetih v KP in da so starejši člani z dolgolet- nimi borbenimi izkušnjami prevzeli težko nalogo vzgoje novega partijskega kadra. V večini jim je to uspelo^ {iiede poedincev pa je praktično življenje po- kazalo, da niso imeli resnega namena delati in živeti po načelih marksizraa- leninizma. Večji dotok kot iz vrst de- lavcev je bil v Ptuju iz vrst uaiiieščcn- cev. To je vneslo v vrste člano/ KP v Ptuju mlačnost, ki se odraža v tem, da ni toliko uspehov Icot bi jih lahko bilo, če bi tvorili večino članstva de- lavci. 296 članov KP v Ptuju so na- meščenci, 63 članov je zaposlenih v produkciji, 1 član je kmetijski delavec, 3 dijaki, 27 zadružnikov in 45 gospo- dinj. O vzrokih, zakaj je i^il dotoi' iz vrst dclavcev tako nizek, bi oilo po- trebno posebej razpravljati. Novi )vIK KPS v Ptuju je postavljen pred d«;j- stvo, da na široko odpre vrata za vstop v KP tistim marljivim In požrivovn!- nim delovnim ljudem, ki vztraja(O že več let na svojih mestih, ki ргепц; z voljo vse težave in se dosledne brezkompromisno borijo proti v¡ pojavom, ki krnijo našo demokra nost, slabijo ali izpodkopavajo nas spodarski razvoj. Na ta dejstva je večina diskut;iß revézala svojo diskusijo, v kateri bilo poudarjeno, da mlačnosti in ne lavnosti v vrstah članov KP na p ročju MK KPS Ptuj ni toliko kt zaostajanje poedincev za tempom čj temveč vpliv poedlnca, ki jim ni toliko za delo \л življenje z množ nje škode v gospodarstvu, temveč i za dosego lastnih koristi, s kator KP obračunava, člani KP morajc kali zatreti vsak poskus političnega gospodarskega Skodovanja, negled« to, ali ga povzročajo koristolovci protlljudski elementi. V diskusiji pa nI bilo samo kri'i temveč je bilo danih tudi vrstni рг( logov, kako bo treb», odpraviti nap^^ in nepravilnosti, v čem nal bo bodi te?'ííe dela MK KPS Ptui in v 6 naj r.« odraža, da so člani KP prvobo .za graditev sncializma v naši "ríav Na konfercnci ie bil izv-оИеп kom'tG,i7 s'ede^ih č'a.nov Trovar Iv; Bratila Jože Drôle Viktor. Nu-''ič Si ne, Kl^-opnik. Mi^.'ta. Kola»-'? M» Cf-^vip i^tllh'Č J Že, Vičar Stane in Sollar Ježe Svet vlade LRS za kmetijstvo in goz- darstvo je izdal pravilnik o dovolitvi sečnje ter o načinu in času izkoriščanja gozdov. Po tem pravilniku ¿re za te- meljne določbe o izvrševanju zakona o gozdovih. Nihče ne sme sekati v gozdu, če nima sečnega dovoljenja, dokler ma ni od- kazano drevje za posek. Sečno dovo- ljenje se izdaje na prošnjo lastnika, po- sestnika oziroma upravitelja gozda. Dovoljenje za posek do 10 prm drv in do 3 m^ teh. lesa v nedržavnih gozdovih jizda krajevni ljudski odbor po zasli- šanju krajevnega gozdarskega sveta. Sečno dovoljenje za ^sek do 100 m® stoječega lesa v nedržavnih ¿.jzdovih in državnih gozdovih, ki sò v upravi ljudskih odborov, izda gozdarski organ izvršilnega odbora okrajnega ljudske- ga odbora, za posek nad 100 m® stoje- čega lesa pa glavna uprava za gozdar- stvo LRS. Dovoljenje za posek na golo je urejeno $ posebnimi predpli^i. Prošnja za izdajo sečnega dovoljenja mora obsegati: 1. priimek, ime in bivališče pro«ilca ozir. gozdnega i>oeestnika; 2. zemljiškoknjižne podatke parcelo in vložno številko, katastersko občino, površino in domačo označbo 40zda); 3. količino in vrsto lesa, 'd ga na- merava prosilec posekati; 4. navedbo, ali ima prosilec za tisto leto predpisano obvezno prodajo lesa in koliko; 5. priimek, ime in bivališče tistega, ki bo sekal, če prosilec ne namerava sekati sam; 6. namen in razlog sečnje. Prošnja za izdajo sečnega dovoljenja do 10 prm drv in 3 m* tehničaega lesa se vloži pri KIjO kjer gozd leži, za večje količine do 100 m® pa pri IO OLO. Potrebne poizvedbe na samem kraju izvrši gozdarsko strokovno osebje ali KLO, da ugotovi, ali je zaprošena sečnja Po načelih strokovnega gozdne- ga gospodarjenja dopustna in v kakš- nem obsegu. Pri tem je treba tudi pre- gledati, ali zaprošena sečnja ae bi one- mogočila ali ovirala obvezne o Jdaje za tisto leto. O krajevnem ogleda je treba napraviti poročilo, v katerem se zlasti opiae sestoj prizadetega gozda (starost, lesna masa, vrsta drevja, na kakšnem ■ zemljišču je gozd, ali gre za varovalni gozd in podobno). Sečno dovoljenje se izda z Odločbo, ki mora obsegati: ime, priimeK in bi- vališče tistega, ki mu je sečno dovo- ljenje izdano, navedbo gozdne parcele, na kateri sme sekati, s pravo- močnostl odločbe o sečnem dovoljenju. Na podlagi pravnomočnega tečnega dovoljenja odkaže pooblaščeni okrajni logar drevje, ki se sme posekali, in sicer taksna drevesa, ki jih je treba posekati iz gozdnovarstvenih ^aziogov zaradi bolezni, mrčesa in podobno; na- to drevesa, ki so poškodovana po na- ravnih nezgodah (požaru, viharju, sne- gu in podobno); nato semenjake na uspešno pomlajenih površinaa, nato za prebiralno sečnjo zrela drevesa; na- zadnje drevesa, ki jih je treba ^-osekat'i zaradi redčenja. Sekati se mora strokovno po pred- pisih právilnika o higienskih in teiinič- nlh varstvenih ukrepih pri delu. in iz- rabo gozdov V gozdu izdelane Sortimente mora okrajm logar, v katerega okolišu je bil les posekan, pred odstranitvijo iz gozda žigosati s kladivom za žigosanje. Dokler sortimenti niso žigosani, se iz gozda ne smejo odstraniti. Pri tehničnenT lesu mora biti žigosan vsak posamezni kos, pri drveh pa najmanj 20% poien ozlr. oblic. 2igosati ni treba drobniii gozdnih sortimentov. Drevesa morajo biti posekana čim niže pri tleh, tako da panj ni višji od tretjine premera. Višji panji se smejo pustiti samo na nestalnem zemljišču in na strmih pobočjih. V višinskih predelih se sme sekati vse leto. V nižinskih predelih, v kate- rega spada oKraj Ptuj, se sme sekati praviloma samo od 1. okt, do 31. marca. Izjemoma se lahko seka v .uižinskih predelih izven tega časa samo v teh-le primerih: 1. v gozdovih, ki jih je napadel mrčes ali bolezen ali so poškodovani po na- ravnih nezgodah; 2. če se je sečnja zakasnila zaradi vremenskih razmer ali naravnih ne- zgod; 3. če je treba posekati lés za nujna popravila gospodarskih poslopij;. 4. če to zahtevajo splošne jiojpodar- ske potrebe. Sečno dovoljenje ni potrebno za seč- njo na podlagi pravnomočne oaiočbe o obvezni oddaji lesa, kakor tudi za po- sek dreves, ki jih je treba poseiiati iz gozdnovarstvenih razlogov zaradi mrčesa in nalezljivih rastlinskih bo- lezni. Drevesa, napadena po mrčesu in naiezijivin boiez.un, se sme posekati brez poprejšnjega odkazovanja. Žigo- sati je pa treba tudi Sortimente, ki se izdelajo v gozdu iz dreves, p-xlrun po viharju, snegu in plazu. ». Žigosati ni treba drv in teaničnega lesa, ki jih uporabi gospodarstvo ¿a lastne potrebe ali kmečke delovne za- druge za potrebe v zadrugi vključenih gospodarstev. Kršitve, v kolikor niso kažnjive po kazenskem zakonu ali po »akonu o gozdovih, se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 din, kdor odstrani iz gozda gozdne Sortimente, preden so žigosani in kdor pusti panje posekanih dreves preko dovoljene višine. Dopisnik iz Haloz nam je po.'^^al fi nek, v katerem resno ra ;klada tei^fc ljudi iz Haloz v zvezi s pekovst® kruhom, k: ga пз more dobiti, zar; nerazumljivih težav. V dopisu nij drugim pravi: Pred kratkim je bil v »Ptujske tedniku« članak o nujni po'rebi pe^îci skega kruha v Halozah glede na dn žine, ki so od tega odvisne, ker nima; zrnja niti moke, da bi si pekle don kruh. V tem članku apel^am na Ck stinsko podjetje na Borlu, da bi pn vzelo nase to skrb in pomoć. Enkrati dobava kruha je potem dokazala n sničost našega predloga in predvsei obstoječo . resno potrebo. Ljudje, ki s blizu, ga v gostilni še včasih dobij* kateri pa pridejo od daleč, pridejo pre pozno. Pri tem pade marsikatera pikr, na račun odgovornih organov oblastiii očitek, da se nikdo ne briga za preskrbe Haloz s kruhom. Drugače ni ob ugoto- vitvah, da je treba v krčmah plačati kruh po 50 din za kilogram. V Cfe^- lanaK СИОО.-Lifcij!.ali prijavp dr»pin, W \ jemale pekovski kruh. Resnejši in prevdarnejši ljudje n kritizirajo funkcionarjev v Ptuju, ten» več se sprašujejo, zakaj nimata dane potrebe živeti od haloških ljudi v Cir kulanah dva peka, ki sta nekdaj zala gala Haloze s kruhom in žemljami, pa magalo pa jima je pri tem poslu še ses trgovcev in pet gostilničarjev, ki a skrbeli za to, da je bil v Halozah n prodaj kruh? Iz Ptuja in iz Zavrča s privažali in prinaiali kruh v Cirkuli ne. Nemalo çgorcenja bi vzbudila ' Halozah vest, če bi se kdaj slišalo á je kdo zakrivil, da se je v kakem skia d: I ču skvarilo zrnj e, ko v Halozah i kruha. V kolikor je na prodaj pšenic po 65 din za kilogram, bi morala bit vsaj brez kokolja, graha in plevela. D so te cene visoke, čuti marsikaW otrok iz Haloz, ki mu je ta^io dragoce kruh nedosegljiv. V gneči pred proda jalno kruha v Puju je več naših Ijuo iz Haloz. Kdor nas ne pozna, pravi, d se prerivamo, da bi kupili^kmh inši^ kullrali s pšenico in žitom. S tem oÜt kom se strinjamo, ko gre za ljudi polja, ki so v gneči posebno vsiljivi i ne gledajo na sočloveka niti na oken ska stekla. Vsakdo bi verjel, da je teä iti materi nad 12 äli 15 km daleč Ptuj po kruh, se tam prerivati in ä nazadnje zadovoljiti z enim hleboi kruha, ko ga nekateri nosijo polne ce ker j e. Ne gre pri tem vprašanju samo ^ kruh iz Ptuja, temveč za skrb naših 1« kalnih funkcionarjev, da bi končno čeli dve pekarni obratovati, d? bi prevzele nase najodgovornejšo si'-r glede preskrbe kruha. Ko bo urejeii letovišče na Borlu in ko bodo ргШајЗ' domači in tuji gostje med ljud' iz № loz .pač ne bo koristilo ugledu lokalni' in okrajnih forumov, če bo vprašanj o preski-bi Haloz s kruhom tako slao' urejeno kot je sedaj. 2Z. september na,i bi bil praznik trgo- vine v ptuîskem okraìu Konec popolno vsebino socialistične trgovine, ti kadri pa morajo biti: predani, de- lavni in vredni graditelji socializma, to so kadri, ki razumejo borbo za izvrši- tev nalog naše socialistične trgovine in prežeti s principielnostjo ter poli- tično perspektivo, ne pa suhi praktiki, kateri mehanično opravljajo svoje delo. Naša trgovina nI suho tehnično iz- vrševanje določenih del, pač pa je delo, politično zelo važno v nadaljnji izgrad- nji socializma. Skrb naše Partije in ljudske oblasti za življenjske pogoje in prehrano delovnih ljudi je vsakodnev- na in zato zahteva od nas odgovar- jajočo organizacijo in kadre, ki so do- rasli za izvrševanje tako važnih nalog. Zato zavisi samo od nas: kdaj bomo imeli zares socialistično in zares ljud- sko kulturno trgovino.« Ravnatelj podjetja, tov. Klemenčič Martin, je v svojem referatu med dru- gim dejal. »V pričetku drugega polletja 1951 smo pričeli z likvidacijo poslovalnic na podeželju. Vem, da se je rnarsikdo vprašal, zakaj je to potrebno^ saj so bile vse naše poslovalnice aktivne, do- bro založene in priljubljene med po- trošniki? K temu smo pristopili v skla- du s politiko našega vodstva, da ojača naše kmetijsko zadružništvo z name- nom socializacije naših vasi za čim- večjo produktivnost kmetijstva, ki je pri nas, žal, še vedno precej primitivno in ne doprinaša onega, kar je možno ustvariti s slîupnim delom, z izbolj- šanjem dela. Z uvedbo novega finančnega sistema, ki ni administrativni ukrep. t' -iveč nadaljevanje demokratizacije, lero smo pričeli uveljavljati že s predajo podjetij v roke délovnim kolektivom, nas čakajo nove, še težje naloge. Trgo- vanje bo popolnorrtS sproščeno, od vsa- kega posameznika in njegovega odnosa do potrošnika, od njegove skrbi, da nudi tem čim večjo izbiro blaga po najnižjih cenah, Lo odvisen tudi uspeh celotnega kolektiva. Zato vas vse po- zivam, da se resno in vztrajno izpopol- njujete pn svojem delu, ker le na ta način bomo dosegli zadani cilj, to je, obdržati prehodno zastavico in častni naziv najboljšega trgovskega delovne- ga kolektiva LRS za stalno. Zahvaljujem se vsem, ki so posredno ali neposredno pripomogli k uspehom našega podjetja za njihov trud ter po- zivam kolektiv, da se še boli strne v skupni borbi za izpolnitev zadanih na- log, ki so del borbe vsega našega de- lovnega ljudstva za izgradnjo socia- ' l|zma . . » Po svo.l€m kratkem nagovoru je iz- ročil zastopnik predsednika Sveta vla- de LRS za blagovni promet tov. Premiò predsedniku sindikalne podružnice, tov. Korošcu Radotu, prehodno zastavo, di- plomo in nagrado, kar so vsi navzoči spremljali z burnim aplavzom. V govorih v zvezi s čestitkami so tov. Curk, Vobič, Potočnik, Vičar in Vobniar poudarili zasluge dobro organizirane socialistične trgovine OKMA Ptuj za razvoj socializma in so pozvali kolektiv k nadaljnjemu tekmovanju, ^'ov. Vobič je med drugim poudaril, da je OKMA Ptuj prvo podjetje v ptujskem okraju, ki je doseglo toliko uspehov in naaiv najboljšega trgovskega delovnega ko- lektiva v Sloveniji, zato bi bilo pravil- no, da ostane 22. september praznik trgovine v ptujskem okraju, kar so vsi navzoči pozdravili z dolgotrajnim plo- skanjem. Zastopnik MTT Maribor je kolektivu OKMA Ptuj čestital in obenem spo- ročil, da je MTT resen tekmec z OKMA Ptuj, kar bo moral OKMA Ptuj upo- števati v tekmovanju II. polletja, ob- enem pa je izročil predsedniku sindi- kata, tov. Korošca, lepo pripravljeno čestitko sledeče vsebine: »Kolektiv MTT Manufaktura-Galan- terija v Mariboru čestita kolektivu trgovskega ' podjetja Okrajni magazin v Ptuju za dosežene uspehe v I. pol- letju 1951 ter k visokemu priznanju, katerega je prejel za požrtvovalno delo. Želimo Vam obilo uspeha še vnaprej. Predsednik upravnega odbora delav- skega sveta: Cerne lyo. Predsednik sindikalne podružnice: Selinšek Jožica. Ravnatelj podjetja: Sarman Leo. Brez socialistične trgovine ni socializma!« Uspehi trgovske mreže Okrajnega magazina bodo nedvomno v bodoče velika pobuda trgovski mreži Potroš- niške zadruge v Ptuju in Kmetijskim zadrugam nrf področju ptujskega okraja za bodoče tekmovanje in upamo, da bodo doseženi uspehi odraz skupnega prizadevanja celotne trgovske mreže v okraju za čim kulturnejšo in vsestran- sko zadovoljujočo postrežbo delovnega ljudstva ter domačih in inozemskih gostov, ki prihajajo v Ptuj in njegovo okolico na obiske in oglede kulturnih spomenikov VJ. Nadaljevanje 2. Vračko se je okrenil in iamahnil s cekarjem. ali Stefek je bil n.a vse pri- pravljen, vkljub temu, da se e razmak- nila n gumni vrata, med odprto režo vrat pa se j« pokazala drobna pastir- jeva postavica, oblečena v veliko, v vsepovprek pozašlto kmetovo sjknjo Obenem s kozavo glavo z doigimi in nepristriženimi lasmi se je pokazal ple- ten bič iz cepljenih viter. Nad pastir- jevo radovedno glavo pa se je medtem, ko eo se odpirala vrata, vedno bolj videl na deske nabit plakat. Vrata eo se odpirala na stezo, pot mimo Sinkov- činega hrama pa je peljala okoraj pod kapjo, da je viničar plakat moral za- gledati, je hotel ali ' ne. Plakiit je bil tam po vsej priliki iz prejšnjih let, na njem pa je bilo na veliko napisano, na levi »Bekanntmachung« in na desno »Naznanilo«. Pod naslovom ,'e sledil tekst, potem pa dve dolgi vrsti z imeni talcev. Vračko se je zdrznil, glava -nu je za- drhtela, v spominu pa sta «e zbudili dve zaporedni vrstici, jasno*" kakor ta- krat, ko jih je prvič prebral. Ti dve vrstici sta se glasili: »Josef Kerentschitsch, študent, rojen 1914, na Kaidschar... Alois Kerentschitsch, mehanikar, ro- jen 1923, na Kaidschar .. .e Kmetica je kazala na plakat in kri- čala proti viničar ju: »Táko ste nabijali, zdaj bi se pa radi goric polakotinili!« Viničar se je obrnil, da bi ženski od- govoril ^li zadaj za kmetico. tefeko': to je bilo vse, kar je mogel storiti. ^ stekel nazaj proti hramu. Siefek ^ pobral kamen, da bi ga zagnal za Л stirjem, ali zvrhka klanca je Luj^ sva-eče zaklicala: »Steiekic Ptuj, 28. sept. 1951 »PTUJSKI TEDxNMK« Stran 3 Vprašanju solidariziranja odvetnika z obtožencem v Poiasnilo k pripombam Aii£a Fran^ ^ «rloombe odvetniškega pripravnik* ' -Vii Franja Iz Ptuja glede na javno V kritiko v »Ptujskem ledniku« ^ v 33 o«^ 24. avgusta 1951) bi siter * raái izrazito polemičnega tona ne utile nobenega komentarja, toda v razčiščenja pojmov, ki Allču '"чпо niso povsem jasni, so pričujoče d ^'^'otovitve vendarle potrebne. 0 Predvsem ugotavljamo, di» Aličeve 1 rioombe ne ustrezajo pravici polno- Ì raWga člana naše ljudske skupnosti v^ obrambe pred neupravičenimi "očit- i v^/.U' aejansko presegajo ta okvir in ' Lmenljo v bistvu le nadaljevanje Г Vičevih Izvajanj na razpravi zoper véselií^a (katerega je Alič branil v za- ' »opstvu dr Sluge Jurija). Z drugimi ' Icsedami, Alič bi sedaj rad opiavičil ! voj način obrambe in dokazal, da je ° oovsem pravilno ravnal in áa ima za to teoretične in zakonil vazlo;'^., laka k ¿a je upravičena kritika, izražena v in j.j.:niiranem članku »Ptujskega tednika« pO mnenju neutpmeliona. S )t ¡¡pripombami« hoče dejansko ovreči - oäick solidariziranja ¿ Vesplkevim ' r.aziranjem o nekaznivostl soudeležbe v' znanih »birmanskih* dogodkih v ► ptu sîîfini okraju, ali bolje rečeno: o , auolit-čnera značaju nezakonitost -iz- j v'-.icerKveaili sprejemov« in «Krunilve parodne zastave. Alič sicer trdi, da ne namerava po- lemizirati o »vsebini in načinu« zago- I yora in da bo obšij;;neje razloz;! 'e p<>- ' jtrti »solidariziranja\agovornika z ob- toženim«, toda njegova obrazložitev predstavlja polemiko v pravî;n pome- nu besede, saj je tenor kritike obstaja. p:av v tem. Ce sedaj Alič razv;ja svoje , pog;ede na to vprašanje, mora "š nega zagovornlkovega zadržan; ^ o.-i- ćcjpo prav kmal" ^okaíojo tr î«' v danem prKieru prpv /.¿ír i-ü ten nò siedkov poitavlieno vprašanje na Allča, kl še ni pomenilo «пш^о ali dvom v njegov resnií^T do ¡'nd- sii C oblasti! Analiza All*2vegy ravnan',a v kon- kretnem pri-oeni nam poka/e i-. govo postopanje ni bile prav'Irò fr da njegove »pripombe« ne poia«Miu4Mo bistva javnega vprašania. obja^'licr.egn v »Ptujskem tedniku«. Nakratko bomo ponovili nekatere ugotovitve iz članka v »Ptujskem tedniku« na katerega Alič odgovarja s svojimi »pripombami« Pri tem puščamo ob strani Aličeva vmesna vprašanja na razpravi, kakor na primer vpraáanje priči Greifu, ki ga predsednik senata ni dopustil, in si oglejmo Allčev zagovor (po stenogra- mu); v njem najdemo naslednje bistve- ne momente: 1. trditev, da med okupacijo na Šta- jerskem ni bilo belogardlzma. Ta trdi- tev nima mč opraviti z dejstvom, da Je bila slovenska zastava osknmjcna z od- stranitvijo prav tistí^'^a znaka, ki sim- bolizira zmago Ijjdstva nad belo^ar- dlzmom. Zagovoïrtkova Izjava glede tega ni bila namejr-na le zaščiti zakoni- tih koristi obtoženega Veseliča, temveč spodbijanju notoi-nega kazniveifa de- janja samega! 2, spodbijanje Izjav prič in obtožen- cev, iz katerih nedvomno izhaja, da so se ljudje sami zavedali prepovedanega značaja nameravanega in potem stor- jenega dejanja; neupoštevanja moral- nega in dejanskega pritiska na priče, da bi svoje izpovedi omilile ali celo preklicale, z Istočasno aluzijo na neve- rodostojnoit obremenilne priče Hozja- na. Tudi tu ne moremo govoriti le o prizadevanju, da bi sodišče lahko pra- vüno ocenilo dokaze, temveč obenem o spodbijanju obstoja kaznivegá deja- nja samega; 8. dokazovanje, da v sestavku nago- vora ni zaznati sodelovanja pri izven- cerkvenem »prejemu in da gre kvečje- mu za pomoč, če je kaznivo dejanje •ploh podaiio, Tu imamo opraviti z oCltno nepravilno kvalifikacijo kazni- vega dejanja. Pomoč epada med oblike udeležbe pri kaznivem dejanju po III. ijOtÖÄVju kazenskega zakonika. In sicer Ш glede na to, da Alič v zagovoru ni dopu«til, da bi Slo tukaj za eno izmed eblik napeljevanja (Čl. 19 v zvezi s e, 7 k. «•). V prvem primeru nikakor O» moftmo goyoriU le o zakoniti tibrambl, a tudi v drugem pnmeru bi ne moga trditi, da ti Je «govornik pri- «taml priipevati k pravilni presoji obtoteuêtve acudeltíbe; 4 odkiáBjan]« VfteliCeve loodnovor- nosH *a dogodite v JurSlncih. ki so sle- dili tlstím v Maikevcft, wjub izjavam raznih prie o nídvomnl veofni zvezi, tako da je podtaa viaj možnost sub- jektivne odgovornosti po eienu 8 k. z. (za katero ia tađoSČa malomarnost!). JSagovomik potemtakem tudi ni upo- 4teval resnitoih dolžnosti obrambe; ft. uveljavljanje trdnosti ljudske obla- sti pri plediranju «t Veseličevo opro- stitev, dokazovanj^ da ni sovražnik ljudske oblasti аИ m) ne tako vpliven, da bi bil lahko preprečil kaznivo deja- nje, četudi so priče nasprotno trdile, prav gotovo ne spada med naloge za- govornika po sednj vpljp.vnih predpisih in tu ril ne v окгИг »nujnega solidarizi- ran ja^. Ako bi stališče obvelja, lo, potom »bi n? '.:■> način nobeden protiljudskl elep^f^rn za svoje sovražno delovan e ne bil kaznovan« — kakor je nrp.vilno usrotovil »Slovenski poro- ípvalecv (št. 194 od 19. 8. 1951). Zadi-žan-e ljudi, ki so bili doslej pod Vps-iirf-vim vplivom, na razpravi in po niej. njihova ugodna sodba o Aličevem 7.i>ííovoru dokazujeta, kako so oni razu- friHi zago-íwniko- -^ izvajanja in kaj so r.^'egnvn izjrvf r; «»^ici zanje pome- nile Alič sedai svojimi »pripombami« elaišn zagovarjali prav tisto, ker je bilo v njegovom zadržanju napačno, in šo to « oklîce^-.n'P'a na splošne smer- nit«; katerim daje ^napačen smisel. S^ot-r pa zgoraj na.'teta dejstva ne spa- dajo niti v »nuV-fi solidariziranje«, na k^ioro se Ali*^ .skil'-uje. Alič nadi trdi v »pripombah«, da članek v »Pnrskcm tedniku« pomeni ivojevolino in raziirjajočo razlago refe- r.ita tov Rnnkov; '« in da se s tem dela silo naîi dsmokrui.énl ureditvi sodstva. Prvi očitek pade sam po sebi in se bi rača preti Aliôu samemu, ker je prav on tisti, ki rn/.F'-iajoče tolmači ome- njeni refera^ z vnašanjem nejasnega »aujnega solidariziranja« in s pripiso- vanjem škodljivih teženj, ki naj bi Jih vseboval rianok v 'Ptujskem tedniku«. -Drugi očitek pa dokazuje, da je Alič, četudi pripada novi pravniški genera- ciji, očitno razumel demokratizacijo sodstva koi obotavljanje stare prakse, da je treba ob*''»^nca rešiti za vsako ceno. Morda izvira to njegovo Stališče Iz tez nekateri'-« odgovornih predstav- nikov odvetnLštvi. ki prav tako razšir- jajoče ali vsrij nejasno tolmačijo vlogo odvetnikov v okviru demokratičnega •odstva. Glede tega smo imeli namreč priložnost, čitati v »Borbi« (št. 190 od 12. avgusta 1951) članek predsednika ljubljanske advokatske komore, v ka- terem Je glavni poudarek na napakah sodišč in pravosodnih organov sploh, medtem ko še ni bilo slišati avtoritativ- nega in odločnega stališča komore o konkretnih napakah in ostankih stare mentalitete pri odvetnikih, četudi Ve- eeličev primer ni edini v sodni praksi po osvoboditvi. Referat tov., Rankoviča je nakazal vse bistvene napake pravo- sodnih organov, označil Je tudi obe glavni slabosti odvetništva, toda prav o teh zadnjih bi bila sedaj potrebna diskusija, da se razčistijo pojmi in da odvetništvo ne zaide na napačna pota zaradi svojevoljnega tolmačenja sicer jasnih smernic CK KPJ, Na konkret- nih primerih je treba pokazati, kako se omenjeni bistveni slabosti pojavljata in kako se demokratizacija sodstva ne- pravilno tolmači. Brez tega se bodo napake ponavljale in Allčev primer ne bo edin! Vloga odvetnika ne sme biti takšna da se z njo spodbija vzgojni namen kazni, ki mora vplivati med drug tud] na Vie državljane in na razvoj družbene morale in družbene discipline državljanov (čl. 3 k. z.) Vojne strahote so prinesle največ gorja otrol:om. S težko žalostjo v ürcu smo morali gledati, kako so umirali otroci zar^idi pomanjkanja hrane, od bomba ruaran j a, v taboriščih, od nalez- Ijivm l>olezni in še iz drugih vzrokov. GiaU Je nai rovt, lujec mu je z name- nom oaMiii ga, bpodi-ezoval korenine, tudi manlkatero deblo Je podrl in ta- ko je bil slovenski narod zapisan fizič- nemu Litrcbijenju, poginu. Le tisti, ki je globlje spoznal mračne namene so- vrainika, zna ceniti nai herojski upor in vao borbo nalih partizanov In vsega ljuddtva, tisti je tudi z gnevom v srou obsojal vse domače iidajalće, ki so koi ponižni aluge sovražniku poma- gali uničevati tvoj lastni rod. Globoko jedro socializma je njegova borba za človeka» za človeško dosto- janstvo. Ljub in mil nam vsak delov- ni člo^^k, ki mu hočemo pripraviti človeka vredno in dostojno življenje, odpraviti vsako Izkoriščanje človeka po človeku, še posebno skrb pa posve- čamo v socialistični državi otroku. Če primrrjaino v tem pogledu staro in novo Jugoslavijo, moramo priznati, da je v brigi za mladi rod današnja ljud- ska oblast že ogromno storila, vendar pa se z dosedanjimi uspehi še ne mo- ramo zadovoljiti. Socialistični družbeni red postavlja pred ljudsko oblast in nmožične orr^anizacije v pogledu skrbi za otioka dve zahtevi: vzgajati otroka v bodočer.a graditelja in branitelja so- cializma in ga materialno oskrbeti v smislu modernih zdravstvenih in higi- enskih predpisov. Jasno je, da je treba najprej postaviti solidno m^torialno ba- zo, kot je bilo tudi v državnem življenju potrebno in šele na tej bazi začnemo lahko otroka z vzgojo oblikovati v so- cialističnega človeka. Vsakomur pa je znano, da smo se po osvobojenju v naši državi znašli v razdejanju, kakrš- nih zgodovina človeštva ne pomni. Ju- goslovanski narodi pa niso jokali na razvalinah, marveč so takoj začeli po- pravljati, obnavljati in graditi novo državo v materialnem in duhovnem po- gleflu. Ves svet nas občuduje, v kako kratkem času nam je uspelo obnoviti državo in danes stojimo tik pred izpol- nitvijo prvega petletnega plana. V na- ših ljudeh se vodno bolj utrjuje socia- listična zavest, kar je posledica na'- predne vzgoje ljudskih množic In otrok v naših šolah. Menda ni odraslega človeka, ki še ne bi imel posla z otrokom. Vsakdo se je čutil čisto prirodno obveznega, da otro- ka vzgaja In uči. Pri tem delu pa je opazil, da to nI tako lahko In eno- stavno kot je mislil. »Nekdaj so bili prepričani, da je človek nagnjen bolj k hudemu kakor k dobremu, niso pa vedeli, da je največja težava pri vzga- janju mladine izhajala iz kapitalistične družbene ureditve, ki je vzgajala že sama po sebi sebičnega in koristolov- ekega človeka. Tak človek je bil zaradi drližbenega sistema prisiljen, da je bil sebičen, 4ia je skiišal izvleči čim več koristi na račun soljudi, ker mu sicer ni bilo obstanka. Nagnjenost človeka bolj k hudemu kot k dobremu ni bilo Je torej le parola kot rezultat, oziroma Jedro nauka stare , družbe. V današnji socialistični družbeni ureditvi vzgajamo mladino pod čisto drugimi pogoji in tudi na povsem dru- gačni osnovi kot v prejšnji ureditvi. Najvažnejše pri tem jej da ji prikazu- jemo svet takšen, kakršen je v resnici, kot plod razvoja z začetkom v sivi davnini in da ji prikažemo tudi člove- ka kot del prirode živih bitij, ki so na- pravila skupno z materialnim svetom svoj razvoj v dolgih stotisočletjih, da se Je vzporedno s svetom razvijala tu- di človeška družba, skratka: duh člo- veka Je plod že Izoblikovane mraterlje in narobe, kot s!) uč:U nekdaj. Napaïno bi bilo misliti, da so edino učitelji poklicani vzgajati mladino. Res Je, da so oni edini strokovno in v glav- nem tudi Idejno za to delo najbolj usposobljeni, a v socialistični družbi stremimo za tem, da vzgajamo vsi, množično, kot tudi hočemo, da so pri vsem gospodarskem, kulturnem in po- litičnem delu udeležene množice, ka- kor želimo, da je najširši krog ljudi poklican k aktivnemu upravljanju države. Nastaja pa sedaj vprašanje, kako pritegniti k dellkatnemu delu kakor je vzgajanje mladine najširše množice? To ne bo mogoče doseči v kratkem času, ampak postopoma. Naj- prej bomo pritegnili one ljudi, ki ka- žejo posebno zanimanje in sposobnost za vzgajanje mladine, ki imajo tako rekoč prirojen dar za oblikovanje mla- dega človeka To so predvsem dobri, pametni, razumni starši, ki bodo lahko mnogo pripomogli k pravilni telesni in duhovni rasti našega otroka Povezali se bodo z našimi poklicnimi vzgojitelji — učitelji, pri katerih bodo dobivali dragocena navodila, kako se jim je lo- titi tega dela. Močna povezava učite- ljev s starši in morda še z drugimi ljudmi, ki imajo veselje vzgajati mla- dino, bo tvorila prve zarodke društva prijateljev otrok, ki bo imelo nalogo pomagati na vsakem koraku mladim ljudem, da bodo čim boljß vzgojeni, ker od tega zavisi v največji meri, kakšni bodo naši bodoči branitelji socializma in kako bodo znali najti svoje mesto v socialistični družbi. Premnogokrat se je izkazalo že doslej, da je delo učiteljev tam, kjer so jim starši otrok v oporo, mnogo laže, njihovi vzgojni uspehi pa mnogo večji kakor tam, kjer se starši ne brigajo -ca ü kake njihov ')irok v šoli napreduje, kako se obnaša in s kakim odnosorii sploh obiskuje šolo. Zločin nad otrokom zagreše starši, ki jim ni prav nič mar tele-sna In duhovna rast nji- hovega otroka, ki imajo otroka samo zato, da ga izkoriščajo za težka dela in mu s tem ovirajo razvoj. Vedno bolj uvidevamo, kako po- trebni so ñam vzgojeni ljudje in tak- šni, ki razpolagajo s kvalitetnim zna- njem, ker le taki ljudje bodo dobri graditelji novega družbenega reda In nadaljnje graditve naše države. Bolj kot kdaj koli poprej nam je da- nes potrebna močna in iskrena povf - zava med učitelji in starši in tudi vse- mi onimi, ki jim je pri srcu mladina nove Jugoslavije. Le tako bomo ures- ničili stremljenje po vzgojltvl zdrave, svobodne In srečnejše mladine. V Ljubljani Izhaja mesečna revija »Mladi svet«, ki se bavl z vzgojnimi vprašanji. Vzgojitelji, starši In ostali, ki imajo kakršenkoli opravek z mla- dim človekom, bodo našli v tej reviji dragocene nasvete in navodila za ^ uspešno vzgojo otrok, ki so jim za- upani. Revija bo sčasoma postala gla- silo Društva prijateljev otrok. To dru- štvo bo v kratkem ustanovljeno, saj se zadevne priprave vrše že več kot leto dni. Razmišljajte o ustanovitvi tudi v vašem kraju, v povezavi z uči- teljstvom In oblastmi ter funkcionarji množičnih organizacij zbirajte člane, da bo vse pripravljeno, ko boste dru- štvo ustanovili. Raztolmačite vsako- mur, da bo društvo imelo prvenstveno nalogo skrbeti za vsestranski In pra- vilen razvoj naše mladine, kar je v in- teresu staršev in države. -Š. K. Šoferji pozor! Obveščamo vse poklicne šoferje in avtomehanike iz ptujskega okraja, da bo v nedeljo, dne 7. oktobra 1951, ob 8. url v Ptuju v dvorani gradbenega podjetja »drava« prva konferenca Združenja šoferjev In avtomehanikov. Govoril bo predstavnik glavnega od- bora zss. Ta dan bo ustanovljen v Ptuju klub poklicnih šoferjev In avto- mehanikov. — Pridite vsi! , Pripravljalni odbor Bratec Je spustil kamen iz rok, nI Pa si mogel kaj, da ne bi zagnal za pastirjem koruzo, zatem se je obrnil in odšel za Lujziko. Spotoma Je pretrgat plakat in začel zgibatl Iz papi;ja ptiča Brundal je na pol na glas pesem in se j-ako še vnaprej ves srečen in zadovo- ljen norčeval Iz pastirjev. »Pri Sinku sem služIl, »em raco prislužil...«. Tako Je prišel do Lujzike, Sestra je Pokaazla » sjpa v grabo In zaklicala: »Tank!« Stefek je razširil roke In raklical: »Jaz pa — bombnik!« Pognal se Je • papirnatim ptičem poroda na glavo po strmini navzdol zatuUl ko štuka: »2i-u-uuu...« Lujzlka Je vsa v strahu in v tkrbl '»vpila: *Stefek! Mami bom povedala...« П. j^ak zaskrbljen obraz, kakor ga Je j^la Lujzika, je îmela doma Vračkova ^a Jula; le da Je bil poleg zatkrb- ^^»U poln oćitaaia in uialjenosti. Sedela Je na poležani in razmetani po- stelji, z nogo na leseni zlbell in nadajala otroka. Nizka in koritasta ¿ibelka Je bila vse povprek obdevana s starimi in raztrganimi oblačili, zazibala pa se Je vselej, ko se je ženska najprej sunko- vito zganila In kaj povedala. Jui:n po- glc 1 je strmel nekam preko Izbe, ali pa bolščal v moža, kakor da bi po vsej sili hotela, naj jI nekaj odgovori. Na klopi Je bil секаг na mizi pa ne pol Izpraznjena steklenka, kakor Jo Je VraČko prinesel iz mesta in postavil na mizo. Ženska je sicer bolščala proti tej eteklenki, a če Jo je dojela v za- vesti, je bilo ie povsem drago vpra- šanje; prav tako bi težko zapisali, ko- liko Je videla m slišala otrok» ki so se jpravlli k večsrjl in so zajemali kašo; v rokah so držali krompirje, a ti лгот- ptrji so bili tako vroči, da sta ?i jih Franček in Peter premetavala po rokah Triletna Gellca je krompir sa- mo prijemala. Ni ga upala vze*;i v roke In začela se je kremžitl Zr.a i« vp^-a- šujoče v otroke, ali vsi ti so imeb svoje skrol okoli večerje, nobeden nI zme- nil za njo In za njeno lakoto. Sele ko se je na glas zajokala, se je Lujzika ozrla, vzela krom;i.ii, na katerega jd Gellca s prstom kazala, si ga pred'ala nekaj- krat iz roke v roko, ga olup'la, ga po- pihala in ji ga potisnila v izprožene in nastavljene dlani. »Na, Gelčka, jej!« Lujzika se je ozrla okoli in zagledala, da Jesta Franček in Peter kar neolup- Ijen krompir. Krenila Ju je po rokah, vzela krompir in ga olupila. Otroci so jedli. Po rasti so bill kakor orgilca. Imeli so, razen otroka v Juiinem naročju, po tri, štiri in po sedem let, ime pa jim je bilo, če začnemo pri najmlajšem, Ge- llca, Peter In Franček. Največla pri skledi je bila Lujzika, ta Je tadl edina sedela na stolčku. Bila Je precej viš;a od skupine, v naročje pa je vsela Ge- llco, ker si otrok ni in ni znal kosati kaše. Lujzika se Je sklanjala, zajemala kašo in jo potiskala otroku v ,'sta. Pri tem opravilu je deklic: v naročju prid- no prigovarjala, ji zapela pod kitico pesmi: »Gelčka se-joče, ki Ji ^e...« in jo od časa do časa pohupkala — vse zato, da bi jo prfmotila in da biotroče jedlo. Vendar pa je Јшп1јепЈе ni to- liko zaposlilo, da ne bi videla, kaj se dogaja okoli sklede. Ko se |e Peter s celim životom obesil na skleda, da ni mogla do kaše, ga je kresnlla z žlico po glavi in rekla: »Nimaš manire RijeS ko ju,isck po koritu.« Peter Jo je pogledal, se prijel za gla- vo, da bi zatulil, a tega ni s»orll. Po- gledal Je okoli sebe, ali mati m oče, oba sta bila preveč v svojih skrbeh, tako sta se gledala, da se pač ne bi zmenila za njegov jok Tako bilo po bajti, da bi prav lahko kakšno izkupll, če bi začel sitnariti; zato ;e kujanje požrl. Odrlnil se je s celim telesom od sk^de in začel zajemati kašo, kakor je neizprosna Lujzika želela. Ni pa za- radi tega prav nič jenjal šariti po skledi, kajti zdaj, ko Je šlo proti koncu, so strgali Po skledi vsi, z Lujziko vred. Lahko se je pestema jezila in jih ve- nomer opominjala: »Se lošč postrgajte!« Nad tem prizorom z otroki okoli sklede na tleh, nad žalostnim m vese- lim hkrati kakršne so pač bile skrbi lačnih želodcev, vendar pa nad tako vsakdanjim prizorom za kočarski svet. da je skoraj prevsakdanji za opiso- vanje, se Je odigral v koči še drug pri- zor. In sicer med materjo in očetom. Vračko si je počasi In obirajoče oble- kel suknjo, stopil k vratom in prijel za kljuko Obstal je in se še enkrat ozrl proti ženi. s skoroda prosečim Iz- razom na obličju. »Jula, grem . , ,« je rekeì — zato, da bi Jo opomnil nase in da bi mu od- govorila. Ženska se ni zganila Bolščala je v tla, preko otroka v naročju, da jo je moral vlničar še enkrat ogovoriti. »Jula?« »Pojdi! AH ti branim?« mu Je od- govorila trmasto, ne da bi (roličkaj dvignila v tla zapičen pogled. »Braniš. .?« je vprašal viničar, ves iz sebe in « takim očitaj očim glasom, kakor da bi jo hotel prositi, naj ga ni- kar ne mrcvari Spustil je kiviko in stopil prot ženi. »Jula, razumi, z vinlčarjl se dobimo« JI Je rekel dopovedujoče a se je ko- maj krotil. Ma ^Ji ! T^arronÍA Stran 4 •PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 28. sept. 1951 TRČKO IZ STRGOJNC SE JE ZNAŠEL Franc: »Simon, zakaj se Ti več ne držiš izreka: „Dajte državi, kar je državnega in Bogu, kar je božjega?"« Simon: »Po čem to sodiš?*^ Franc: »Gospodu župniku si obljubil, da boš plačal za cerkveni sedež 50.000 dinarjev, davkariji pa si pisal, da ne moreš plačati 5200 din davka.« Simon: »Obema sem se zlagal, zdaj pa vidim, da sta mi oba verjela!* SPREMEMBE V ZADRUGI GORCA-DEŽNO Ivan: »Jakob, kaj boš sedaj počel, ko nisi več predsednik zadruge?« Jakob: »Vse izgleda, da bom moral začeti delati!' ^ || NA POTOVANJU V CELJE Dva moža se spustita na Pragerskem v razgovor. »Prijetno je potovati,« pravi prvi, »uživamo na potovanju. Čutim se v Ptuju kot prerojen. Zrak je čistejši kot pri nas; skratkd, dà se boljše dihati.« »Prav imate,* pravi drugi, »drugje so tudi ljudje, ustrežljiv e jši, Ijubezni- vejši in bolj domači. Ne občutiš drob- njakarstva, zlobe, jeze, sovraštva in zavisti in nenaklonjenosti Zdi se ti, da komaj v drugem kraju občutiš, kar sicer pogrešaš.« »Kam se peljete pravzaprav?' vpraša prvi. »Iz Ptuja v Celje. In vi?« »Iz Celja v Ptuj.« ■ SPREMEMBA HIŠNEGA LASTNIKA Anton: »Ali Vas še vedno zastopa tisti odvetnik, ki je stanoval v Vaši hiši?, Franc: »Ja, še vedno — ampak zdaj stanujem jaz v njegovi.« Kako bomo pospravili in shranili krmsko peso? Ing. Egon Zoreč Krmska pesa se prideluje v večjem obsegu šele v teku zadnjih let, šurjenje pridelovanja te rastline pa je v nepo- sredni zvezi z razvojem in dvig:im pro- dukcije mleka. V zimskem času nima- mo krmila, ki bi tako ugodno vplivalo na mlečnost govedi, kakor krmska pesa Krmska pesa vztraja na folju v pozni jeseni, ko so že vsi irugi pri- delki pospravljeni. Dokler je vreme toplo in ni slane, zeleni in raste kar naprej. Skoda bi bila, če bi jO po- ruvali in spravili prezgodaj, preden rast sama ne prestane, kar se dogodi ob prvem mrazu, če pa tega ni, pa ko listje samo začne run^eneti in veneti. Resnična škoda je, če rastlini prejme- mo rast in dozorevanje, poleg ma-ijšega pridelka je ta še zaradi nedozorelosti тап) odporen ter bolj predan gnitju. Ce jo torej spravimo prezgolaj, mo- ramo računati z že nastalo škodo — zmanjšani pridelek ter s škodo, ki lahko nastane zaradi naglega Tiitja vsled nedozorelosti. Spravljanje pese si lahko olajšamo Pri izobilju delovnih moči sprav- ljanje pese ni noben problem. Težje je, in to je'navadno slučaj na vsen naših kmetijah, kjer te ni. Vendar ii lahko v tem pogledu veliko pomagamo z raz- nim orodjem, ki si ga tudi pripravimo sami. Predvsem rabimo pri posprav- ljanju pese dober nož za odrezovanje listja. Važnejša pa so orodja, s kate- rim spravljamo peso samo. Zato nam služi poseben plug, lopata ali pa vile. Ker je to orodje trenutno pri nas teže dobiti, si lahko zelo uporaben plug za to delo napravimo sami. Vzeti je treba samo manjši plug za sneg, širok kakšna dva metra, ki smo mu odrezali prednji konec — torej ostri del, ■^.er ga pritrdili, obrnjenega, med zadnja konca pluga. Tako nastane, sicer primitiven, pa dobro Doraben ruvalni plug, ki ima le eno pomanjkljivost in ta ie v "^em, da služi le za peso, ki raste na po- vršini zemlje. StmKčna pesa po krmski vrednosti nekoliko zaostaja za krmsko, ne daje pa tudi takšnega pridelka. Ima pa to dobro stran, da 40 lahko pridelujemo na stmišču ozimnega žita, «ato tudi »strniščna pesa«. Ce ji dobro pogno- jimo, predvsem s kalijevo soi io in če je ugodno vreme, da lahko zelo lep pridelek. Za strniščno peso velja še posebej, da je ne smemo spravljati prezgodaj, ker raste in se razvija še v zelo pozni jeseni. Ne škoduje ji mraz niti sneg, ce JO zapade. Ce jo spravimo prezgodaj, imamo ihanjši in manj trpežen pri- delek. Strniščno korenje raste tudi še v pozni jeseni ter velja zanj isto, kar za krmsko in strniščno peso. Za spravljanje teh krmskih OKOpavin veljajo' ista pravila kot za krompir, torej z njim v klet ali v zaslpaipo. Uporaba krmskih okopavin Mnogi kmetje, pa tudi na nekaterih večjih kmetijskih obratih ne upošte- vajo dejstva, da je največja vrednost leu krmskih okopavin v vitaminih, ki jih vsako kuhanje ali parenje večji del uniči. Zato najbrže ni potrebno po- sebej poudarjati, ,da ima krmljenje s krmskimi okopavinami svojo polno vrednost le, če jih dajemo- v svežem stanju, razen seveda krompirja. Plodov sicer ne pokladamo celih, temveč jih z reporeznico zrežemo v drobne rezine. Pri kuhanju krompirja zagreši marsi- katera gospodinja napako, da ne odlije vode, v kateri se je kuhal. Ta namreč vsebuje neke strupene sestavine, ki sé v času kuhanja iz krompirja izločijo., ^arjen krompir vzdrži tudi dalje časa Krompir, ki smo ga parili 20 do 30 minut, lahko ensiliramo ter do zdržal nepokvarjen dalje časa. Svinje takšen krompir celo raje žro, kakor sproti kuhanega. Paziti pa je treba, da ga pri nesiliranju temeljito stlačimo in s tem iztisnemo ves zrak ter da bo imel urejen odtok vode. Silos bo zaradi tega moral imeti nekoliko nagnjena tla, iieproduš- ne stene in pokrivalo. Dobro ^e, če med plasti krompirja posujemo tanjšo plast nadrobno zrezane detelje ali lucerne, ki, razumljivo, ne sme biti parjena. Tak krompir lahko začnemo pokla- dati kadarkoli, ker ni treba čakati na dobo kisenja, kot pri ensilirani zeleni krmi. Paziti je treba še pri vsakodnev- nem odvzemahju silaže nato, da ostane odprtina čim manjša, ker se površina rada pokvari. yií^ si/eéu NA.JVECJA RAFTNRî?.^j/\ NAFTE V EVROPI Pred koncem septembra t. 1. bodo odorli v An.gliji največjo rafinerijo nafte v Evropi. V tej rafineriji bodo predelali nad 6 milijonov ton nafte na leto. Ko bo delala s polno kapaciteto, bo rafinerija izdelovala vse najvažnejše produkte nafte. Pogonskega olja bo iz- delala dva in četrt milj.' ton dnevno pa po 4 in noi milij. litrov avtomobil- skega bencina. "Rafinerija je "stala 125 milj. tuntšter- . lingov ter je bila zgrajena brez naj- manjših delavskih sporov, na kar so Angleži posebno ponosni. BARVA. KI SE S TEMPERATURO SPREMINJA V neki rafineriji s3 izdelali vrsto barve, ki se izoreminja s spremembo temperature. Pravzaprav je to niz barv, ki reagirajo vsaka na določeno toploto. Ta izum se posebno koristno uporablja pri motorjih z notranjim iz- gorevanjem, ker natančno kaže višino temperature, ki jo dosega delujoči motor. NOVO ZDRAVILO PROTI MALARIJI Na zadnjem kongresu ameriških ke- mikov so objavili iznajdbo noVega, od kinina tisočkrat močnejšega zdravila proti malariji. 28 gr tega zdravila bi zadostovalo za pet- ali desetletno zdravljenje enega bolnika. t NEKAJ ZA PLESKARJE Doslej so pleskarji uporabljali za od- stranjevanje stare oljne barve razne pripomočke. Sedaj pa eo odkrili, da bi se v to svrho .dala zelo dobro uporabiti električna priprava z ročajem, tako da nož priprave, v katerega je vgrajena zeka s žica, vlečejo po pobarvanem predmetu, in nož, ki ga je žica ogrela, odstranjuje staro barvo s svojim ostrim rezilom. ZAPOSLENOST V ZDA V ZDA je bilo v juliju tega leta za- poslenih 62,000.000 ljudi. V ,to število ni všetih 3,500.000 vojakov. Sončnice so dozorele Sončnice so dale letos še precej do- ber pridelek. Pričele so zoreti in pri- delovalci obirajo zrele cvete ter jih vo- zijo domov. Oluščene bodo posušili ter pripravili za zamenjavo za jedilno olje in oljne pogače za živino. S 1, okto- brom So kmetijske zadryige pričele od- kupovati letošnje suhe sončnice. Pla- čevale jih bodo z oljem in oljnimi po- gačami. Za kilogram sončnic bodo da- jale 10 kg jedilnega olja in 15 kg pogač. Nekateri pridelovalci bodo letos pre- jeli za svoj pridelek prav lepe količine olja in pogač. Z oljem bodo oskrbeli lastna gospodinjstva, razen tega bodo olje oddali namesto masti za obvezno oddajo, pa še za prosto prodajo bo mo- goče kaj ostalo. Vsekakor bodo prejeli dobro plačilo za svoj pridelek, posebno tisti, 1Ú so se pri pridelovanju sončnic količkaj potrudili. Z nobeno drugo kul- turo ne bi pridelali toliko čiste masti, kakor s sončnicami. Tisti, ki sončnic niso negovali, ali pa jih sploh niso "niti sejali, ker so mne- nja, da preveč izčrpavajo zemljo, za- mujajo človeka pri iztepavanju cvetov, ovirajo pri огЕшји itd., so ostali brez pomembnega rastlin, produkta. Vsak kmet, ki ima količkaj izkušenj s sonč- nicami se je prepričal, da je treba sončnicam sicer gnoja kot n. pr, krom- pirju in da je s primerno nego mogoče doseči hektarski donos okrog 1500 kg. Stebla sončnic je najboljše pustiti čez zimo na polju, ker jih je spomladi lahko izruvati brez korenin. Stebla zelo čislajo gospodinje, ker, jim služijo pri netenju ognja. Luščiti jih tudi ni težko. Neki kmet si je za to delo izmislil posebno pripra- vo, ki jo pritrdi na cirkularko namesto krožne žage. Napravil si je 5 cm debel lesen kolobar, ki ga je na robu zrezal, da so nastali nekaki zobje. Cvete sonč- nic brusi ob tem kolobarju in delo ^re zelo hitro od rok. Iztresene cvete uporabljajo kmetje kot krmilo za prašiče, pa tudi za gove- jo živino. Krave dajejo pri tej krmi veliko mleka. Ljutomercani bodo kupili nov rešilni avto! Ljutomerski zdravstveni delavci so v stalni stiski za prevozna sredstva, ki so Jim potrebna v reševalni službi. Ce- sto se zgodi, da opustijo nujne prevoze bolnikov v zdravstvene zavode prav zaradi tega, ker jim odpove edino, že izrabljeno vozilo. Zamislimo si težave zdravnikov, ko jih bolniki kličejo na pomoč. Potrebni so tudi redni obiski vaških ambulant, skratka — odgovorna zdravstvena služba je lahko uspešna le z obvladovanjem podeželja z zanes- ljivim prevoznim sredstvom. Tega pa Ljutomerč^ni doslej niso imeli. Poslane prošnje republiškemu Svetu za zdravstvo niso učinkovale. Dobili so odgovor, da je v naši republiki \^eč ogroženih predelov, ki so potrebni re- ševalnih vozil, nabavljenih z devizami v inozemstvu. Svet za zdravstvo pri ljutomerskem OLO je po brezuspešnem trkanju na vrata sprejel sklep, da si z množičnim zbiranjem prispevkov za- gotovi nabavo potrebnega vozila. Ka- mion bo stal pibližno 750.0r0, dinarjev. S to vsoto nameravajo kupiti izvozne proizvode in jih v tujini zamenjati za rešilni avto. Zbiranje prispevkov se je pričelo v začetku septembra. Organizatorji so računali na razumevanje pri kmečkih ljudeh ljutomerskega okraja, vendar so se marsikje zmotili. Med zadru.gami so največ zbrale: KDZ v Zerovlncih 5000 din, VOZ Železne dveri 5000 din, KOZ Trnovci 4000 din itd. Tudi delavski sveti nekaterih podjetij niso preslišali prošnje zdravstvenih delavcev. Posegli so v fond za prosto razpolaganje in darovali: kolektiv Mlekoprometa 25.000 din, ljutomerska opekarna 20.000 din. Mestni gostinski obrati in Zivinoodkup po 10.000 din itd. Med vasmi pred- njačijo Noršinci s 3630 din, Cezanjevci 5 4684 din. Vučja vas s 4000 din, Lo- garevci s 3100 din, Slamnjak z 2160 din, Razkrižje z 2920 din in še par vasi. Nekatera podjetja so óbljubila pomoč. Vinarska zadruga v Ljutomeru bo pri- spevala 50.000 din. Imenovani darovalci lahko služijo za zgled vsem, ki odlašajo s pomočjo. Se vedno je čas, da se izkažejo s pri- spevki. Pozdravili bodo zlasti odločitev delavskih svetov pri trgovskem pod- jetju zadružnega Sklada, ljutomerskih opekarn v Borecih, tovarne usnja, drž. posestva v Јеги?ћ1ети in drugih manj- ših podjetij, ki še niso ničesar sporo- čila_ Do 18. septembra so zbrali na pod- ročju ^okraja nekaj nad 200.000 dinar- jev prostovoljnih prispevkov. — K-ze S sekiro je.zet Korže iz Lešja obdelal po glavi tasta Krapša Jurija v torek 25. 'septembra t. 1. je sprejela ptujska bolnišnica na zdravljenje 56- letnega Krapša Jurija iz Lešja pri Majšperku št. 40 zaradi težkih telesnih poškodb: smrtnonevamih poškodb na glavi, pretresa možganov in raznih po- škodb po ostalih delih telesa. Po dobljenih podatkih je Krapša* žrtev premoženjskega spora .4 svojim zetom Korže Antonom iz Lešja. zaradi katerega Je bil Krapša v pretepu z ze- tom že večkrat poškodovan. Dne 21. septembra t. 1., ko je zet Korže napadel svojega tasta prvotno z motlko potem pa še s sekiro in ga udaril po glavi in obtolkel po celem telesu, je prišlo med njima do spora zaradi Izkopavanja krompirja na njivi. Zoper Korže Antona je uvedena preiskava. Krapša je bil prepeljan v bolniánico v Ptuju v slabih izgledih, da bo ostal pri življenju. ZALOŽBA OBZORJA ј€ izdala v zbirki „Prežihove knjižnice" knjigo B. Traven: OBIRALCI BOMBAŽA roman, cena din 130'— Kmalu bodo sledile v poljudnoznanstveni zbirki „ France Brenk: ZAPISKI O FILMU s 150 ilustracijami filmskih igralcev in prizorov ter izven zbirk Aloizij Gradnik: KITAJSKA LIRIKA Na zalogi imamo ie. Anton Ingolič: Lukarji, cena din !05 — Ivan Potrč: Gorice, cena din 135 — Kniige lahko dobite v vseh knjigarnah ali }ih naročite pri ZALOŽBI OBZORJA, Maribor, Prešernova 1Л1 Novice iz Esperanta 36. svetovnega esperantskega kon- gresa v Münchenu, ki se je vršil od 5. do il. avgusta, se je udeležilo nad 2000 esperantistov iz 40 držav. Zasto- pana je bila tudi — kakor lan' v Pa- rizu — delegacija Zveze esperantistov Slovenije. Tudi oficielni zastopniki vlad nekaterih držav/ so prisostvovali veli- častni manifestaciji za esperantsko ide_ jo — nosilko miru. Med številnimi od- ačnimi predstavniki esperantskih zvez so posebno odjeknile besede univ. prof. dr. Privata iz Berna. ^ Ob priliki tega kongresa — o kate- rem so poročali inozemski listi — je bil v Münchenu preimenovan najlepši trg v »Esperanto-Platz«. v Stockholmu se je vršil od 23. 7. do 4. 8. kongres delavskih esperantistov (SAT), ki se ga je udeležilo več kot 700 oseb iz 15 držav. Tudi naš zastopnik iz Ljubljane je v imenu jugoslovanskih sindikatov izročil darilo švedskim sin- dikatom. Osvojena re.solucijo kongresa vsebuje poziv proti vojni.in apel sindikatom vsega sveta, naj podvzamejo vse, da se prepreči nova katastrofa. Svetovni mladinski kongres, ki se je vršil od 26. 7. do 2. 8 v Haarlemu na Danskem, je posetilo 250 mladincev iz 17 dežel. Delegat iz Zagreba je poročal o sijajni organizaciji in uspešni prire- ditvi sestanka, kjer so mladi somišlje- niki manifestirali za idejo bratstva in miru med narodi. J. D. F IZ K U LTU R , TD ORMOŽ : i A PTUJ 3:3 (0:2) V nedeljo 23. septembra t. 1. je b v Ormožu odigrana prijateljska not metna tekma. Domačini so nastoj proti moštvu JA Iz Ptuja ter tekmo q Igrali z rezultatom 3:3. Gostje so v prvem delu igre vo(3 že z 2:0 ter je izgledalo, da bo Jo ^ mačinl podlegli. V drugem delu Igre se je slika temeljito spremenila, ђ mačinl so začeli močno napadati, nafe jim'je uspelo rezultat Izenačiti. Ob t kem stanju pa se je razvila še huj borba za zmago. V zadnjih desetih ц nutah igre je končno gostom aspç zvišati rezultat na 3:2 v svojo kori kar je*pa domaiSe igralce še bolj spo, budilo, da so rezultat zopet Izenačili. K temu uspehu Ormožanov je pri p, moglo precejšnje število gledalcev, s dil je tov, Likavec precei objektivne K Zahvala Zahvaljujemo se sorodnikom, prijat Ijem in znancem, posebno pa gasils; četi iz Hajdine in Vida ter ostalim, ! so spremili v četrtek, 27. septembra t. na zadnji poti našo nepozabno hčert KATICO BRODNJAK iz Pobrežja pri Ptuju. Ptuj, 27. sept. 1951. Užaloščeni starši. Staršem prezgodaj umrle Brodnja Katice, naše sodelavke, izrekamo iskre no sožalje! Uredništvo in uprav; »Ptujskega tednika« Potrošniška zidruga z o. j. v Ptuji vabi svoje člane na SESTANEK zadn¡?. nlkov, ki se bo vršil v soboto, 29. s^t ob 19. uri v Zadružiii gostilni na Bre^ Podana bodo poslovna poročila in rat prava o stanovanjskem bloku. Uprava MALI OGLASI PROSIM DOTIČNEGA, ki mu je ka; znano o mojem, dne 31. avg. t. 1. prec »Mladiko« v Ptuju ukradenim koie som znamke »Dürkopp« št, 176527Î da mi proti nagradi sporoči. — Leo pold Polanec, Zg. Breg 7, Ptuj, ' PRODAM MOTORNO KOLO, DKW, 200 ccm, v zelo dobrem stanju. Cena ugodna. Naslov v upravi Usta. NAŠLA SE JE ŽENSKA DENARNICA z nekaj denarja. Vprašajte v uprari lista. IZGUBIL SEM DEŽNI PLAŠČ od^ Placar v smeri Podvinc, Poštenega najditelja prosim, da javi svoj naslov upravi lista. PRODAM MOTORNO KOLO znamke »Viktoria«, 98 ccm, moške škornje št. 43, moško zimsko suknjó, moško obleko, ter dve moški žepni uri. Vprašati v upravi. . ! Pozivam najditelja osebne izkaznice, živilske nakaznice in nakaznice za premog na ime Maroh Neža, Ptuj,! Ragozniška c, 30, ter denarja in bO' nov, da najdeno proti nagradi vrne V nasprotnem slučaju dokumente preklicujem. Uro sem našel. Naslov v upravi lista Pet kub. m stavbenega lesa prodam Naslov v upravi lista. Prvovrstne cepljene trte za jesensko in pomladno sajenje, oblastveno pri- znanih vrst, se dobijo pri Kmetijski zadrugi, trsničarski odsek, Jui^inci pri Ptuju. OKRAJNA GASILSKA ZVEZA sektor Gorišnica priredi v nedeljo, dne 7. oktobra 1951 s sodelovanjem vseh čet sektorja TELOVADNI NASTOP IN TEKMOVANJA v Gorišnlci na prostoru tov. Muhiča pri gasilskem domu. Spored: 6, oktobra 1951, ob 19, uri: Akademija na telovadnem prostoru. 7, oktobra 1951, ob 6, uri: Budnica. 7. uri: Pričetek tekmovanja v trodel- nem napadu, cevovodu in vztraj' nostnem teku gasilcev v polni ga' silski opremi, 13, url: Zbor vseh gasilcev pred ga' silskim domom, 14. url: Javni nastop: obvezna vaja — člani; 2. drog — člani Nova vas—МаГ' kov ci; 3. pionirski pevski zbor — Gori'' nica; 4. vaja z gasilskim orodjem — člani Ormož; 5. simbolične vaje — članice; 6. bradlja*— člani Nova vas — Mark ovci; 7. trodelni napad" — Izvaja zma' govalec dopoldanskega tekmO' van ja; 8. obvezna vaja — članice; 9. razdelitev diplom in nagrad do' poldansklm zmagovalcem v teK' movanju. ..¡ Po nastopu se bomo skupno razveseli» ob dobri haloškl kapljici, domačih basah, srečolovu in vinski trgatvi' Nastopila bosta tudi M a r u 1 e k in M a t j a š e k. V slučaju slabega vremena se prelo^ prireditev na naslednjo nedeljo. Na pomoč! Vabi odbor. Z nožem in vilami se paC m mogoče ubraniti pred dolžnostmi Napačno razumevanje in tolmačenje demokratičnosti je že marsikoga za- vedlo, ob lažjih in težjih posledicah o končno morali prizadeti poedinci pri- znati, da demokratičnost ne pomeni, da se smejo poedinci izmikati gospo- darskim obveznostim ali upirati orga- nom ljudske oblasti, ki so odgovorni za zpolnjevanje dolžnosti državlajnov in uživanja njihovih pravic. Ob letošnjem odkupu žitaric si je nekaj kmetovalcev na Dravskem polju in drugod v okraju vteplo v glavo ali pa nasedlo trditvim poedincev, da ne bodo oddali celotne količine ž'taric, ki jim je predpisana. To so dokazali s tem, da niso zahtevanih količin dali na po- ziv krajevnega ljudskega odbora, tem- več so čakali na prisilen odvzem, pri tem pa so hoteli s svojim obrašanjem odvrniti funkcionarje KLO in usluž- bence odkupnega podjetja, da ne bi iz- vršili svojih nalog. 'O enem takem primeru kmetice Klajnšek Terezije iz Sp. Pleter j a je razpravljalo dne 25, septembra t, 1. Okrajno sodišče v Ptuju. Imenovana je namreč 28. avgusta 1951 ob času izter- jave zaostankov žita na njenem domu v Pleter j ih izterjevalcem grozila z no- žem ip vilami, jih zaklenila v klet in ргД^ tèm zalila z raznimi psovkami. Prepričana je bila, da bodo mladi iz- vrševalci svojih nalog nasedli njenim grožnjam. Odkup je bil kljub temu iz- vršen. Poskus Klanjškove ni uspel, Klajnškova je zanikala krivdo. Njen zagovornik odvetnik Senčar Stanko je opiral zagovor na njeno starost in živčnost ter na obtoženkino trditev, da ni hotela 'preprečiti izterjatve, ker je imela v kleti zrnje že pripravljeno v vrečah. Sodišče je verjelo pričam, ki so potrdile obtožbo, Klajnškova je bila glede na starost nad 60 let in na neuspeli poskus pre- prečitve uradnega dejanja obsojena na 5000 dinarjev denarne kazni ter pla- čilo stroškov kazenskega postopanja.. Ta sodba potrjuje, da je sodišče iz- bralo milejšo vrsto kazni, čeravno je v takih primerih predvidena razmero- ma visoka kazen zapora in je nedvom- no, da se taki p»imeri ob zadosftiem političnem delu krajevnih političnih funkcionarjev ne bodo ponavljali. Ta kazen je verjetno prepričala Klajnško- vo, da zahteva demokratičnost zavest- no disciplino od državljanov. F. V. Zaradi suma tatvine koles je skočil v prvem nadstropju skozi okno v Ptuju je skočil 24. septembra t. 1. skozi okno v prvem nadstropju pisarne Mestne milice zaradi suma tatvine ko- les aretirani Gornjec Jakob iz Juršinc in padel na tlakovana tla na glavo. Nezavestnega so takoj prepeljali v bol- nišnico, kjer je bifše drugi dan neza- vesten. • O slučaju nepoučeni lahkoverneži so raznesli lažno vest, da se je hotel Gor- njec umakniti nekulturnemu postopa- nju organov mestne LM. Po podatkih preiskave je dokazano, da je Gornjec med čakanjem na ugo- tovitve preiskave na njegovem domu izrabil priložnost v čakalnici LM, kjer je vedno odprto okno, da se je mimo organa LM pognal skozi okno, ^ri čemer ga je skušal J. organ .zadržati za oble- ko, vendar se je Gornjec preveč zagnal in je po -ladcu na glavo obležal na mestu — težko poškodovan. Zdravniki ptujske bolnišnice si pri- zadevajo rešiti imenovanemu življenje.