50. številka.
Ljubljana, v četrtek 2. marca 1899.
XXXII. leto.
Iihaja vaak dan zvečer, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po posti prejeman aa avatro-oger ake deSele za vae leto 1B gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za LJubljano brea poliljanja na dom aa vae leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld 30 kr., aa jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt, leta. - Za tuje deiele toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brea istodobne vpoftiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje so 64 Stiristopne petit-vrste pn 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" Irankovati. — Rokopisi se no vračajo — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu št. 12. Opravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo jo iz Vegove ulice ti. 2, vhod v upravnifttvo pa s Kongresnega trga št. 12.
T&leton aH. 34.
Szell in Cislitvanska.
Z včerajšnjim dnem zavladale so na Ogerskem zopet normalne razmere. Po petmesečnem obupnem bojevanju z obstruk-cijo se je včeraj prvič sešel ogerski drž. zbor z zavestjo, da mu je zagotovljena možnost pozitivnega dela.
Szellu se mora priznati, da je s srečno roko poravnal velika nasprotja mej ma-djarskimi strankami in zajedno znatno utrdil pozicijo vladajoče stranke, v katere okrilje so se povrnili disidentje in kateri se pridruži tudi Apponvijeva stranka. Ogerski parlament bo v prihodnje razdeljen prav za prav samo na dve skupini : na tisto, ki stoji na državnopravni podlagi zakonov iz I. 1807., torej na podlagi dualizma, in na tisto skupino, katera te podlage ne priznava.
Szell se je z novim ministerstvom v ponedeljek predstavi I klubu liberalne stranke, včeraj pa poslanski zbornici, kjer je razvil svoj progrnrn. Madjari so s tem programom lahko zadovoljni, kajti obeta jim vse, kar morejo zahtevati, in še nekoliko več, in vsled tega se ni čuditi, da so Szellu prirejali prav prisrčne ovacije.
Szell je v svojih izjavah s hvalevredno odkritostjo priznal, da je zvest Deakovim načelom, in Nemci izvajajo iz tega, da bode v tem smislu uplival tudi na cislitvanske razmere in pripomogel, da pride zopet na krmilo nemška, Slovanom -s o v r a ž n a vi a d a.
To sklepanje Nemcev je popolnoma logično. Deak je učil, da gre na Ogerskem prevlada Madjarom, v Cislitvanski pa Nemcem, in Szel se je še vedno držal tega načela. Szell je bil svoj čas, ko so bili Nemci na krmilu, njih najvernejši zaveznik in jih je podpiral celo proti Andrassiju, koje šlo za okupacijo Bosne. Zaradi tega je moral tedaj stopiti iz ministerstva, in je bil pri cesarju do zadnjega časa v nemilosti. Pred demisijo je imel izredno dolgo avdijenco, a vzlic vsemu cesarjevemu prigovarjanju se ni udal in ostal zvest Herbstu dani obljubi. Od tedaj ga cesar ni pogledal, tudi Če je
prišel ž njim ob raznih slovesnih prilikah v dotiko.
Celih dvajset let je bil Szell v nemilosti, sedaj pa ima zopet največji upliv, ker se mu je posrečilo, pridobiti roadjarsko opozicijo za ohranitev carinske jedinosti mej Cislitvansko in Ogersko. S tem sije Szell pridobil zaupanje krone, in zato moramo ž njim računati.
Še predno je Szell formalno prevzel ogersko vlado, se mu je očitalo, da se je na visokem mestu zavzemal za jezikovne načrte Sturgkhove in Pergeltove. Szell je dal to vest dementirati, ali verjetna je vzlic temu, saj ni nobena tajnost, da zastopa Szell misel, da mora v Cislitvanski vladati analogni sistem kakor na Ogerskem, tu nemški manče-sterski liberalizem s centralizecijo , tam madjarski židovski liberalizem s centralizacijo, v obeh polovicah pa zatiranje Slovanov.
Že zdaj je nekaj dokazov, da je Szell nasproten Thunovemu mi-nisterstvu. Javna tajnost je, da se je madjarska opozicija zategadelj udala Szel-lovi formuli glede nagodbe, ne le ker je omogočeno Madjarski, da pretrga dualizem kadar hoče, nego ker je pri kroni dosegel glede nagodbe takih koncesij, kakor jih Banffy ni mogel doseči. Najznačilnejši moment pa je, da Thunovega ministerstva ni nihče vprašal, če je zadovoljno s to formulo, ko se ž njo določa nekaj bi stveno vse druzega nego je bilo lani dogovorjeno v I s c h 1 u.
Ministerski predsednik grof Thun in finančni minister dr. Kaizl sta bila radi tega jako ozlovoljena. V poučenih krogih se je tedaj celo mislilo, da odstopi rnini-sterstvo. »Slovenski Narod" je bil prvi list, ki je to v previdno stiliziranem telegramu naznanil, „Neue Frei Presse" pa jo nekaj dnij pozneje naravnost pozvala minister-stvo, naj odstopi, ko je bilo glede nagodbe nekaj dogovorjeno, ne da bi se bil kdo zmenil za grofa Thuna ali dr. Kaizla.
Ne vemo, ali je že poravnan ta kon-
flikt, istina pa je, da je postal Ischlskt dogovor glede nagodbe docela brezpredmeten in da bo treba novih pogajanj. Nemška le vica upa, da pride pri teb pogajanjih d o konflikta mej Szellom inThu-n o m, in popolnoma neutemeljena ta nada ni.
Szela smemo pač po vsi pravici smatrati nasprotnikom avstrijskih Slovanov in njihovih prizadevanj, in zategadelj moramo biti tudi na marsikaj pripravljeni. Politično obzorje je sploh postalo zopet oblačno in razne okolnosti kažejo, da se nekaj pripravlja — proti Slovanom.
V I^JiiIiIJhiiI. 2. marca.
Poslanec baron Schvvegel o stališču veleposestništva.
Sturgkhovi radikalni članki v »Tages-posti" so spravili veleposestništvo v stisko. Kazni  členi  te skupine se trudijo,  da bi ublažili slabi vtisk tistih člankov, vsled katerih triumfirajo Woli'<jvci, češ, ustavoverni veleposestniki so naši. somišljeniki. Tudi kranjski veleposestnik, baron S ch ve gel, ki je zajedno predsednik kluba ustavovernih veleposestnikov, je čutil potrebo, da je pritisnil obliž na rano, katero je zadala Stiirg khova radikalnost!  V „Pester Llovdu" čitamo izjavo Schweglovo, da Stiirgkhovih izvajanj niso razumeli niti vladni niti radikalni listi.  Stiirgkb in veleposestniki niso niti intransigentni politiki niti nacijonalni radikalci, ampak stoje slej ko prej na čisto avstrijskem stališču in stranka je dandanes državna v eminentnem pomenu besede. Seveda pa je stranka tudi nemška; ta dva pojma     državna in nemška — nista protislovna, nego adekvatna. Klub misli, da Thun s svojimi posredovanji ne opravi ničesar več, tudi če bi hotel. Nasprotstev mej posl. dr. Grabmaverjem in grofom Stfirgkhom tudi ni. —- Posl. Schwegel skratka vse taji, dokaže pa ničesar.
Car bolan? Kodanjski list „Politiken", ki ima ožje zveze z danskim dvorom, je poročal, da se ruski car že nekaj mesecev več dejanjski
ne udeležuje vladarskih poslov, ampak da jih vodi carjev praujec, veliki knez Mihael. Ta vest je bržčas tendencijozna izmišljotina carjevih ruskih in inozemskih nasprotnikov, katerim novi duh. ki veje na ruskem prestolu, ne ugaja. Car se je udeležil v poslednjem času jubileja Pavlove šole, medicinske akademije, je dopisoval glede razoroževalne konference s papežem itd., kar vse dokazuje, da je car prav delaven, in da so vesti o njegovi bolezni lažnjive.
Sultan o macedonskem vprašanju. Avstroogerski poslanik v Carigradu, baron Calice, je bil minoli petek pri sultanu radi razmer v Macedoniji. Sultan je dejal, da so dobili vali teh provinc zopet nafančne instrukcija glede nepristranskega postopanja in glede varstva krščanskih prebivalcev. Sultan je zajedno izrekel svoje veselje radi opominov, katere sta poslati dunajska in peterburška vlada balkanskim državam glede agitacij v Macedoniji, ter dejal, da bode tudi sam vse storil, da se ohrani v Macedoniji mir.
Kreta.
Iz Aten poročajo, da bo sprejet novi, iz 109 členov obstoječi krečanski statut skoraj z dvetretjinsko večino narodne skupščine. Guverner dobi naslov kneza. Vsakih 0000 volilcev izvoli jednega poslanca; vseh poslancev bo 45. Uradniki, občinski funkci-narji in duhovniki pa aktivni vojaki nimajo pasivne volilne pravice.
Reforma revizijskega postopanja pred francoskim senatom.
Debata o znanem predlogu, naj se vzame revizija Drevfusove obsodbe kazenski kamori ter izroči novi kamori, sestoječi iz vseh treh dosedanjih kamor, je postala mnogo obširnejša kakor se je mislilo. Zopet je govorilo več senatorjev proti izjemnemu zakonu, največji uspeh pa je imel s svojim govorom \Valdeck-Rousseau, ki je z juridičnega in političnega stališča energično zavračal vladno predlogo. JustiČni minister Lebret je nato izjavil, da bode poslej obravnavanje pred kasacijskim dvorom javno in kontradiktorično. Ta izjava bode vladi prinesla zmago. Večina senatorjev se bo z javnim postopanjem zadovoljila. Francozi
LISTEK.
Madonna della Rocca.
Povest. — Spisal Iti kani Vos s. I.
(Dalje.)
Mej tem je poročal kurat tujcu o ro-čanski madonni in njeni veliki slavi; tujec pa je začudeno gledal in rekel:
„Čul sem, da je soha madonne Portuna Virili s. — Kam ste jo postavili?"
„V cerkev".
„Fortuno Virilis v cerkev?!" „Prosim, gospod!"
In kurat je koračil pred tujcem, a ljudstvo je drlo za njima.
S tem spremstvom je dospel tujec do Čudne stavbe, katero so Ručani ponosno nazivali svojo stolico. Vstopil je in se ogledoval. Ta je kraljevala na oltarju grška mramorna soha v nesmrtni krasoti! Kakor večno žalovanje, kakor vzvišena bolest ji je odsevala na krasnem obličji. Zdelo se je, da si hoče zakriti svoje lice, saj so ji vzeli bli&čece svetišče in na prsi nadejali najslabši nakit, kar te ga dobi na sejmu.
Tujec je stal pred podobo, ln pred njo je stal tudi duhovnik ter polovica Roooe,
druga polovica je namreč radi nezadostnega prostora morala ostati zunaj cerkve. — Ali poklekne? Ali se prekriža? Ali poljubi madonni noge? Ali ji donese darilo? Tako so ugibali vsi.
A ničesar vsega tega!
Pa kaj hočete, — saj gotovo ni kri-stijan !
Tujec je stal pred madonno in jo ogledoval, kar nagledati se je ni mogel. To pa jo bilo poštenjakom Ročanskim vender-le predolgo, poizgubili so se drug za drugim, in slednjič sta stala le še duhovnik in tujec pred kipom.
„Kaj pravite k naši madonni?", je vprašal končno župnik.
„Da jo v istini božanstvena podoba", je odgovoril tujec.
Ta tujec pa ni bil prvi in zadnji, ki je došel, da vidi „madonno della Rocca". Skoro vsako leto je došel jeden v skalnato vas, in sicer iz zelo dalnjih krajev, kjer je Cul o Rocci in njeni madonni, kakor so Čuli v Rocci o Rimu in njegovem sv. Petru. Samo da ni bil nijeden tujec kristijan, kajti nijeden ni pokleknil pred njo ali ji donesel daril, A kljub temu bili so vrli možje, ki so podobo zelo častili, in Ročane blagrovali, ker imajo tako zaSčitnloo. To je bilo mazilo srcu teh poštenjakov.
Pred vsem se je morala napraviti zabava z glasbo in umeteljnim ognjem nji na čast! Kolikor so mogli potrošiti v to, so storili. Najraje bi bila občina najela posojilo, samo da more madonno dostojno in vredno proslaviti. Vsaj trikrat na leto so najeli mestno godbo iz Tivolija in so nakupili bengaličnega ognja v Palestrini. To je bilo veselje! Da bi madonna godbo bolje slišala in ogenj na lastne oči videla, so bila cerkvena vrata širom odprta In pred cerkvijo so stali muzikanti in trobili in godli in piskali; pred cerkvijo so se glasile kanonade, se dvigale rakete, vrtili ognjeni obroči, žarele grške luči, pred cerkvijo so se gnetli Ročani, ki so danes v proslavo praznika na svojo cikorijsko solato celo nalili — olja. Presrečni so poslušali godbo in gledali krasen ogen, češ: sedaj se pač veseli naša madonna!
A največji dogodek je bil in ostal vender-le poset tujcev. Kakor hitro je kateri priplezal po strmi stezi, razširila se je vest o tem po vsi Rocci, postala je vsa Rocca vznemirjena. Mnogi so se zbrali pri uhodu v kraj, drugi so čakali nanj na trgu in pred oerkvijo. Ako je doSel tujeo, ni mu bilo treba popraševati, takoj so ga obkolili in ma rekli brez okolišev: „ljubi mož, gotovo si prišel v Roooo, da vidiš našo
madonno; po vedemo te k nji". In po" vedli so ga
Jedenkrat je jeden prišel s knjigo, katero je pred madonno odprl in v nji pazljivo čital.Ročanski poštenjaki, katerih nikdo ni razumel te znanosti, so prišli pri tem v veliko razburjenost; častitljiv starec se je približal tujcu in mu rekel: „Ljubi mož, kaj pa je v tej knjigi in kaj počneš? Naši madonni vsaj ne boš hotel storiti kaj zlega ? Dobro vemo, da se s takimi stvarmi more coprati. Ako hočeš torej našo madonno za-klinjati, se ti bo slabo godilo, ker ona je megočna gospa".
Tujec je pomiril vznemirjene in zlo misleče duhove: „Ljubi ljudje, bodite brez strahu, s svojo knjigo ne storim nikomur ničesar zalega. Čujte: v nji je pisano o vaši madonni, in poveličuje se, kakor to zasluži, saj je nad vse krasno delo".
To ti je bilo vznemirjenosti! Vsi so hoteli knjigo, v kateri je bilo pisano o njihovi madonni, videti, ogledovati in v rokah imeti, vsi so hoteli čuti, kaj se bere v nji. — Prosili so tujca, naj jim to čita; mnogi so odhiteli, da prikličejo še svoje sorodnike, sosede in prijatelje.
V stolici pred madonno je stal fajio, obdan od pobožnih poslušalcev, katei Cital iz knjige neizmerno učeno obra
se sedaj itak boje ministerske krize. Orle-anistična spletkarenja strašijo ljudi, zato želi večina francoskih patrijotov, da ima Dupuveva vlada trdno stališče. O imenovani vladni predlogi se je začela v senatu že specijalna debata.
Dopisi.
Iz Dolenjevasi 28. februvarja Z ozi-rom na dopis „i/. ribniškega predmestja" v „Slov. Narodu" št. 35. z dne 13. februvarja t 1. prosim, da objavite nekoliko pojasnil V tem dopisu se mi očita, da občinskih rakunov ne sestavljam temeljito in da računov ognjegasnega društva sploh ne sestavljam. Obojno to očitanje je popolnoma neosnovano in krivično. Občinski računi so vsako leto 14 dnij vsakemu na vpogled razgrnjeni, dalje jih pregledajo trije revizorji in naposled jih odobri občinski odbor. Postopanje je torej popolnoma pravilno in zakonito. Kar se tiče računov ognjegasnega društva, se tudi vsako leto pravilno sestavijo in predlože Zvezi gasilnih društev. O tem se lahko vsakdo prepriča ne le pri Zvezi, nego tudi pri vis. deželnem odboru. — Ignacij Mrhar. župan in načelnik gasjlnega društva v Dolenji vasi.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 28. februvarja.
(Konec.)
0 ponudbi Marjete Rhumzuckrove v Trnovskih ulicah glede odkupa njenega sveta je poročal obč. svet. Plan tan. Pro-siteljica zahteva za štirijaški seženj po 7 gl., ker se je pa v Trnovem odkupoval svet po 5 gld., je bilo sklenjeno, da se tudi Marjeti Rhumzuckrovi tako plačo.
0 odkupu male hiralnične hiše na Radeckega cesti je poročal obč. svetnik Plantan. Usmiljene sestre so stavile dve ponudbi: ali naj občina odkupi od njih -\ zadevne posesti za 4200 gld. ali pa celo posestvo za 7027 gld. Res je sicer, da bi bilo ugodneje, nakupiti celo posestvo in ne samo tri četrtine, katere treba za regu-lačne namene, ali cena za celo posestvo je veliko previsoka. Z ozirom na to je sklenil obč. svet, ponuditi kongregaciji usmiljenih sester za tri četrt njihovega posestva 4200 gld., za celo posestvo pa 5000 ;dd.
0 prošnji Josipa Selka na Tržaški cesti za prepoznanje odškodnine za svet, kateri je odstopil v javne namene, je poročal obč. svet. Klein in je bil sprejet predlog, da je ta svet plačati po b' gld. za štirijaški seženj.
Na to je obč. svet. Pavlin utemeljeval svoj samostalni predlog, naj se na roči magistratu, dobiti natančne podatke o potrebi tržnice, študirati vprašanje o prostoru in preskrbeti program, načrt ter proračun dotične stavbe, vse to tekom jed-nega leta, v kateri namen naj se dovoli kredita 500 gld. Govornik je omenil, da je velika večina obč. sveta za zgradbo tržnic. Pri zadnjem glasovanju o tej zadevi so so razcepili na tri skupine: jedni so naravnost priznali potrebo tržnice, drugi se niso
izrekli proti tržnici nego le zahtevali, naj se prej dobi zanjo prostor in sestavi program stavbe, a le tretja, najmanjša skupina je bila proti tržnici sploh. Za stavljeni predlog glasujejo torej lahko tudi tisti, ki so zadnjič zahtevali podatkov glede prostora, programa itd., ker ravno na pridobitev najnatančnejših podatkov meri ta predlog. Kadar se dobe vsi ti podatki, takrat bo mogoče z vso natančnostjo spoznati če so tržnice potrebne ali ne, in tedaj se bode projekt, če ni praktičen, lahko pokopal. Govornik je z ozirom na to nasve-toval, naj se njegov predlog ne odkaže šele kakemu odseku v posvetovanje, ampak naj se takoj sprejme.
Obč. svet. G o gol a je iz predgovor-nikovih besed sklepal, da strokovnjaki sami niso jedini, kakih pripravljalnih del je treba, da se bode zamoglo o stvari končno soditi. Zategadelj se priporoča, da se predlog odstopi pristojnemu odseku. Mogoče je, da najde odsek še kaj, kar bi bilo potrebno dognati pred končnim sklepanjem. Vprašanje na sebi je jako težavno. Vse okol nosti kažejo, da tržnice treba le za mesarje, vsa druga živila pa se kakor v Zagrebu in drugod na prostem veliko priprav-neje prodajajo kakor v tržnici. S tržnico je cela vrsta vprašanj v zvezi, in ker je navada, da se vsak samostojni predlog odkaže odseku, je to v tem slučaju toliko bolj potrebno, ker gre za veliko in težavno zadevo. Govornik je predlagal, naj se stavljeni predlog odkaže stavbinskemu odseku.
Obč. svet. Predovič se je odločno izrekel proti predlogu, s katerim hoče ma gistrat itak težko izhajajočim davkoplačevalcem naložiti novo breme, in je priporočal, naj se predlog odkloni.
Župan Hribar je opozarjal, da magistrat ničesar noče v tem oziru in da izhaja predlog iz občinskega sveta.
Obč. svet. Zabukovec je izrazil svoje začudenje, da se je stvar tako naglo zopet spravila pred občinski svet, ko se zanjo vender prav nič ne mudi. Ali je gospod predlagatelj pozabil, kaj je obč. svet glede tržnic sklenil, da je odklonil najetje posojila v ta namen? Govorniku se zdi, da se hoče na ta način ustvariti prejudic. Obč. svetu se je zdela zgradba nepotrebna. Če je zgradba nepotrebna, potem so nepotrebni tu li načrti, in potem je nepotrebno, potrositi zanje toliko denarja. Saj bi bila v najboljšem slučaju potrebna kvečjemu mala tržnica za mesarje in mokarje. Govornik je nasvetoval, naj se predlog odkaže združenima odsekoma, stavbinskemu in finančnemu.
Obč. svet. Kozak je toplo priporočal Pavlinov predlog. Od zadnje debate je že nekaj napredka. Zadnjič se je reklo, da tržnic; sploh ni treba, dočim se zdaj že priznava, da so potrebne vsaj za mesarje. Trdi se, da tržnice ne bodo ničesar nesle, a takisto se je govorilo tudi pri klavnici in kakor tedaj, bi se tudi pri tržnicah izkazalo, da je ta strah neosnovan.
Podžupan dr. vit. Bleiweis je priznal, da bi se o stvari na podlagi generel-
slovečega starinoslovca o zelo znamenitem kipu Fortune Virilis, ki je v sabinski vasi Rocca, nad Palestrino, in se zove madonna della Rocca.
Kadar so odslej Ročani govorili o svoji madoni, in jo hoteli posebno počastiti, so dejali: „Bere se o nji celo tiskano v knjigi«.
Še neka stvar, ki je tudi madonno zadela, je pouzročila napreje čudenje in zlo voljo,  potem  pa  iznenađenje in ve
selje.
Tujec, ki je to pouzročil, je pred kipom počel še nekaj bolj čudnega in nerazumnega; odprl je veliko knjigo in v njo narisal madonno. Tudi sedaj je bila prva misel Ročanov: Naši madonni hoče kaj zlega učiniti, jo zacoprati. — Buknila je vstaja. K sreči je bil to pot navzoč duhovni gospod. Ta izobraženi mož je potolažil svojo ljubo občino.
„Kaj pa hočete? Ta dobri mož je umetnik in ne čarovnik ali zagovarjalec. Ali veste kaj je umetnik? Ne! Hočem vam to razložiti: Umetnik je mož, ki služi ne-besam s tem, da dela slike svetnikov. Ali veste, kaj je slika? Ne! Tudi to vam hočem razložiti. Slika je natančen posnetek vašega nosa, vaših očij, ušes, ustnic, rok in nog. Ta dobri mož tu slika te telesne dele naSe madonne. Bili so oelo svetniki
umetniki. Sveti Lukež je bil jeden od teh, in govori se tudi o nekem božanskem Rafaelu. Pustite torej, da ta mož v miru stori bogoljubno delo. Naši madonni bo v slavo in nam v ča3t".
Ta lepi govor ročanskega samodržca je imel velikanski učinek. Kakor so svoj čas vsi pobožno poslušali starinoslovsko predavanje, tako so sedaj vsi molče gledali pri slikanju. Ko je bila slika završena, in so Ročani videli svojo madonno povsem po istini na papirju, je bilo veselje veliko. Le to jim je kratilo radost, da je slikar upodobil svetnico brez ovratnika in nakitja, tudi lepe papirnate rože in pisani prt so manjkali na sliki. Prosili so umetnika, naj upodobi še te stvari, in ustregel jim je. To je bil ponos! Pol leta so še govorili o tem: Naslikal je našo madonno in jo vzel seboj v svojo domačijo, in to je v deželo, kjer ni kristjanov in madonn. Tam imajo zdaj našo.
Odslej so vsakega tujca popraševali: „Ljubi mož, ali si umetnik?" Ako jim je pritrdil, je vladalo veliko veselje v Rocci.
Le tretji vrsti obiskovalcev Rocce in madonne se je slabo godilo. To so bili oni, ki so hoteli ročanskim poštenjakom razjasniti, da je njih sveta podoba malik. Morali so Boga hvaliti, da jih niso kamenali. (Dslje prih.)
nega načrta in'druzih podatkov dalo laglje govoriti, kakor zadnjič, sicer pa je nasvetoval, naj se Pavlinov predlog odkaže stavbinskemu in policijskemu odseku.
Obč. svet. Pavlin je pojasnil, da nikakor ne gre za to, ali naj se narede tržnice ali ne, ampak da naj se pridobe podatki, iz katerih bo videti, kako bi tržnica uplivala. Zahteva se tak operat, da bo Obč. svetu na tej podlagi mogoče se končno odločiti. Pri zadnjem glasovanju je bila absolutna večina za zgradbo, torej se je nadejati, da obvelja današnji predlog. Sprejeti ga je toliko laglje, ker obsega vse, kar treba, tako da natančnejših podatkov in poizvedb sploh ni več možno zahtevati.
Pri glasovanju je bil sprejet predlog obč. svet. Pavlina
Naposled je obč. svet. Šubic utemeljeval svoj samostalni predlog glede sprejetja takozvanoga potresnega vlaka v stalni vozni red državnih železnic. Pojasnil je veliko neugodnost zveze mej Gorenjsko in Ljubljano v zimskem času. vsled katere ima stolno mesto materijalno škodo in omenil, da se je letos prvič doseglo, da se je državni železniški svet izrekel za uvedbo tega vlaka tudi v zimskem času. Govornik je predlagal, naj se magistratu naroči, obrniti se z motivirano prošnjo do ravnateljstva državnih železnic v Beljaku, naj potresni vlak stalno sprejme v vozni red. — Predlog je bil sprejet.
Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji.
Dnevne vesti.
•
V Ljubljani, 2. marca.
— Osebne vesti. Vadnična učitelja v Ljubljani, gg. Ivan Eppich in Fran G erkmann, stopita v pokoj.
— Repertoir slovenskega gledališča. Zgodovinska kabala „Vojni načrt" ima jako zanimivo, zabavno, pa tudi poučljivo snov, ki nam kaže spletkarjenje raznih faktorjev v Parizu ob času Napoleona I., pred veliko rusko francosko vojno. Sujet je zajet zgodovinski istini, ter nastopajo razne historične osebe, ministri, poslaniki in voj-vodinje znanih imen. Glavno ulogo ruskega polkovnika pl. Černičeva igra gosp. A. Danilo; glupega francoskega policijskega ministra S a v a r yj a igra režiser I nem ann, izdajalca v francoskem vojnem ministerstvu, tajnika Michela, igra g. Orehe k; večje uloge igrajo še gospa Danilova, g. Deyl in gdč. Slavčeva. Ta igra jo živa in plastična kulturno-historična slika iz najvažnejše dobe tega stoletja. — Na razna vprašanja z dežele se naznanja, da se bo igrala izvirna narodna igra s petjem ,Rokov-njači" v nedeljo, 12. marca.
— Oospod Marcel Fedvczkovski, basist slovenke opere, bo praznoval v soboto svoj Častni večer. Izbral si je za benefično predstavo Gounodovega „Fausta*, prekrasno opero, ki bo že sama ob sebi in brez ozira na to, da jo bodo peli na korist odličnemu pevcu, nemara napolnila gledališče. Pa gospod Fedvczkovski to tudi zasluži. Ves čas, kar deluje na slovenskem odru, je bil najmarljivejši in najvestnejši v Studiranju in izvršitvi svojih ulog in le neznatno Številce je onih opernih predstav, kjer ni sodeloval gospod beneficijant. Kadar je pel, je imel navadno večje uloge, ki jih je izvedel vsekdar v pevskem in igralskem oziru v popolno zadovoljstvo kritike in obči nstva. Njegov lepi glas, njegova fina igra in njegov elegantni nastop so mu pridobili najsplošnejše simpatije našega gledališkega občinstva, ki mu dolguje za premnogi umetniški užitek vso hvalo in priznanje. Pa ne samo pri opernih, temveč tudi pri mnogih dramatiških predstavah je sodeloval z najlepšim uspehom. Njegova zasluga je tudi, da je prekoračila prva slovenska spevoigra — dr. Ipavčevi „Teharski plemiči" — meje slovenske zemlje. Ko je bil namreč g. Fedyczkowski angažiran 1. 1895. v narodnem gledališču v Brnu, je uprizoril dne 7. aprila imenovano opero, v kateri je pel ulogo grofa Urba. Brnske „Lidove Noviny" so takrat pisale: BOd bregov bistre Ljubljanice je prišel k nam pozdrav tako mil, tako krasen, tako umljiv, da smo se z radostjo in veseljem divili njega lepoti ... A to je zasluga g. Fedyczkowskega . . ,* Upamo torej, da se mu bo izkazalo v soboto naše občinstvo hvaležno z mnogobrojnim obiskom za to zaslugo in za zasluge, ki si jih je pridobil
I za proovit in razvitek slovenske opere.
— „Olesbena Matica". Iz glasbenih krogov ljubljanskih so nam piše: Jedinemu zavodu na našem umetniškem polju, diki vsega muzikalično-umetniikega stremljenja, naši .Glasbeni Matici", preti hod udarec. Javna tajnost je namreč, da misli izborni naš glasbenik, gosp Matej Hubad, ostaviti nas drugič, in sicer brez upanja, da se po. vrne Se kdaj. Izgubljen bo torej za nas, — kakor pri nas iz najrazličnejših razlogov to sploh drugače mogoče ni — kakor so vedno bili in bodo izgubljeni vsi naši najboljši umetniki in talenti. Tesne razmere v nas Slovencih nas sicer nekoliko opravičujejo, če si naši umetniki izven slovenske svoje domovine iščejo hvaležnejšega torišča svojih zmožnosti, — naravnost sramotno pa bi bilo, da bi lokalne neprilike in nesporazum ljenja pehara v novic jednega naj odličnejših naših umetnikov od nas. Steber .Glasbene Matice* in proslav i telja slovenske pesmi utegne baje lajiška modrost in samozavestna prepotentnost — prepoditi! Izboren umetnik, — strokovnjak — je, ni še dolgo tega, rekel: .Dokler ni odbor „Glasbene Matice" sestavljen iz muzikalično-umetniških izobražencev, ni misliti na pravi razvoj zavoda." Torej bi mogel ravno odbor, ki nosi breme odgovornega vodstva, tako imenitno važnega zavoda kakor je „Glasbena Matica" v nas, z vsemi možnimi sredstvi delovati na to, da se zavodu in narodu tako vsestransko izobraženega strokovnjaka trajno ohrani, ne pa baš - - nasprotno. Sosebno pa predsedstvo bi moralo zastaviti ves svoj upliv, da se onemogočijo taki dogodljaji, in če zahtevajo tudi nekoliko žrtev. Kaj pomeni rauzikalično-umetniški strokovnjak, ki je vesten in natančen v izvrševanju svoje misije, uči nas ravno „Glasbena Matica" sama v svoji polupretekli dobi stagnacije in — sedanje nove umetniške prerojenosti. Ustanovni in podporni členi, in sleherni, komur je blagor našega prvega umetniškega zavoda pri srcu, povzdignite svoj svarilni glas pravočasno, da ostane „Glasbena Matica" res svitla zvezda na našem, itak skromno se razvijajočem, umetniškem — obnebju, in ne samo navadna učilnica, za nedoraslo mladino!
— Nemške zapovedi. „Deset zapoved ij v varstvo in bran nemškega naroda", tako je bilo tiskano nedavno v beljaških „K;irntner Nachrichten". Te zapovedi se glase: 1. „Veruj na nepremagljivo moč svojega (nemškega) ljudstva in da se more Nemcem le po Nemcih pomagati." 2. „Spo-znavaj svojo nemštvo vedno in povsod s ponosom in s prostodušnostjo." 3. „ Praznuj spominske dneve velikih sinov in hčera svojega naroda s pristojno navdušenostjo". 4. „Ljubi svoje nemštvo čez vse in ostani mu zvest do smrti". 5. »Bojuj se s telesom in dušo, daruj blago in kri za svoj (nemški) narod". 6. „Živi trezno in vzgajaj svoje otroke v nemškem duhu". 7. „Hrani svoj jezik od tujih besed". 8. „Bodi proti svojim nemškim rojakom poln resničnosti, odkritosrčnosti in zvestobe; pred nasprotniki svojega ljudstva se vedno varuj". 9. „Zakonsko družico izvoli le iz nemškega roda, le nemške rojake vzemi v službo, delo in najem". 10. „Kupuj le pri Nemcih in pečaj se le z nemškimi denarnimi zavodi".
— Mestne hrsnilnics v Novem mestu. V mesecu februvariju 1899. 1. je 107 strank vložilo 42.704 K 8 v., 128 strank vzdignilo 4G.G91 K 32 v., toraj manj vložilo 3927 K 24 v., 10 strankam posojil se je izplačalo 9040 K, stanje vlog 1,188.154 K 83 v., denarni promet 138.756 K 49 v.
— Požari. Pri Rakitniku so se 24. m. m. pogozdovalni nasadi uneli, in sicer vsled isker iz lokomotive. Škode ni veliko. — V Preski je 161etni Fran Jarc v cerkvenem gozdu „Za klancem" zanetil ogenj, kateri je upepelil precejšen del gozda.
— Nesreče. V Radanji vasi je utonil 41etni sinko posestnika Ignacija Dremelja, in sicer v večji mlaki za domačo hišo.
— Cvet in sad. G. Obrsnel, krčmar in mesar v Divači, nam je poslal večjo vejico, na kateri se nahajajo poleg lepega cvetja že lepo razvite slive. Vejica je bila utrgana na njegovem vrtu v Ricmanjih. Pravo čudo.
— Mestna hrsnilnioa v Radovljici. V mesecu februvarju 1899 je 113 strank uložilo 22.022 gld. 90 kr., 89 strank uzdignilo 18.916 gld. 24 kr., 20 strankam se je izplačalo posojil 18.916 gld. 51 kr., stanje ulog 608.492 gld. 89 kr., denarni promet 92.789 gl. 12 kr.
— Žsaska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu. Občni zbor bode v n ed e I j o dne 5. marca t. 1. ob 5. uri popoludne v prostorih »Slovanske čitalnice" (ulica S. Franceaco It. 2). Občnemu zboru sledi domaČa zabava.
— Zdravstveno stanj« v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 19. do 25. februvarja kaže, da je bilo novorojencev 18 («•2673 •/••), umrlih 12 (»17-82 •/.,), mej njimi sta umrla: za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 8. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=60»/o), iz zavodov 9 (=s75°/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 1, za vratico 1 oseba.
— Mesečni pregled. Minoli mesec je bil suh, mil in prijazen. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijcvih stopnjah: ob sedmih zjutraj —10°, ob dveh popoludne 5 5", ob devetih zvečer 23, tedaj znaša srednja zračna temperatura 2 3", za 25* nad normalom. — Opazovanja na tla-komoru dado 737 08 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1 1 mm nad normalom, — Mokrih dnij bilo je 5, padavina, sneg in dež, znaša vsega skupaj 37 3 mm.
• 60.O0O gld.  hišnega  dsvke je
dolžan dunajski občini knez Auersperg od ]. 1848. Knez se sklicuje na oprostilno pismo iz 17. stoletja, a občina trdi, da so izgubila 1. 1848. vsa taka pisma svoju veljavo. Zato občina kneza toži.
• Nejstarejfti Dunajčan umrl. V sta rosti 113 let je umrl predvčerajšnim bivši mesar in kočijaž Kohn, rodom iz Ogerske. Dogodkov pod Napoleonom se je rad spominjal. Bolan ni bil nikdar. Umrl je za influenco. Njegova žena je stara 76 let.
* Avstrijski milijonarji. Da je v Avstriji 1101 milijonar, naznanja izvestje finančnega ministra. Toliko ljudij je namreč javilo, da ima čez 40000 gld. dohodkov na leto. Najbogatejši irna na leto 3,905.000 gld. Ime je zamolčano. Ta ubožec ima še 255 kolegov, ki so priznali, da imajo na leto čez 100.000 gld. dohodkov. Od teh 255 jih 141 stanuje na Dunaju.
• Visoka starost. Neka kmetica Sze-gecski v Restu je dosegla 128 let ter mi-nolo nedeljo umrla radi influence. Bila je sicer vedno zdrava.
* Izpostavljanje otrok vrši se v Londonu tolikokrat, da je društvo Vandsvort in Klafam, ki skrbi za take izložene otro-čiče, izdalo oglas, da morejo dobiti stariši svoje otroke do gotovega dne nazaj, ne da bi bili za svoj čin kaznovani. Društvo ima sedaj 200 otrok, katere so našli na ulici. Velika beda, ki nastane mej delavstvom vsako zimo, je kriva seveda vsega.
* Saharska železnica. V Franciji se zopet zelo zanimljejo za gradnjo te afriške železnice, ki bi bila velikega strategiškega pomena. Stroški za saharsko železnico so preračunjeni na 120 do 180 milijonov frankov. Nje dolžina bi znašala 2000 km. Vlak bi prevozil neizmerno Saharo ob hitrosti 20 km v jedni uri od Filipvila ob severni alžirski obali proti jugu v štirih dneh.
• Zeleni solnčni žarki. Ob Rudečem morju so nedavno opazili zelene solnčne žarke; pokažejo se baje pri solnčnem vzhodu in zahodu. Pripoveduje se, da ta naravni pojav ni nič novega. Že stari Egipčani so imeli na spomenikih naslikano solnce z zelenimi žarki. Tudi v svojih knjigah primerjajo Egipčani vzhajajoče solnce z dragocenim zelenim kamenom, kar znači, da so videli zelene žarke solnca.
* Smrt v plamenu. V nekem k državni blaznici spadajočem poslopju v Ameriki, v katerem je bilo 40 bolnikov, je nastal ogenj, in 17 nesrečnih prebivalcev je našlo mučno smrt. Ponesrečeni so same ženske. Ker je pihal silen prerijski veter, se je požar hitro širil. V ostalih treh nadstropjih so bila bivališča ženskih, blaznic. Samo 23 bolnikom in 12 nadzornikom se je posrečilo ubežati skozi ozke mostovže. K nesreči se je še razpočila parna cev, kar je gašenje zelo oviralo. Kako je ogenj nastal, preiskava ni mogladognati.
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš". Št. 7. ima naslednjo vsebino: Shod spodnjeStajarskega »fiiteljstva v Celju. — Spomenica primorskega učlteljstva. — Tretja slovenska pet-ražrednioa v Ljubljani Je nujno potrebna I — Jot, Ciperle: Kulturne slike s Kranj-
skega. — Književnost in umetnost — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— „Planinski Vestnik". — Glasilo .Slovenskega planinskega društva". — Št. 2. prinaša to-le vsebino: Črtice s potovanja hudomušnega Janka. (Spisal J. M.) — Na Lisci. (Spisal prof. Fr. Orožen.) — O Vodnikovem Vršacu. (Spisal prof. Fr. Orožen.) — Društvene vesti. — Razne vesti.
Telefonična in brzojavna poročila.
Papež — bolsn.
Rim 2. marca. Sinoči ob 9. uri je bilo izdano naslednje poročilo o papeževi bolezni: Občno stanje prav zadovoljujoče, žila bije pravilno. Mazzoni, Lapponi.
Rim 2 marca. Predno se je dal papež operirati, je poklical monsignora Pif-ferija, da mu da zadnjo popotnico. Policija je konfiskovala posebno izdajo lista „La Capitale", v kateri se je naznanilo, da je papež že umrl in inhibirala tudi mnogo brzojavk, ki so naznanjale, da je papeževo smrt vsak trenotek pričakovati.
Rim 2. marca. Kardinal vikarij je odredil molitve za papeževo zdravje, ki se opravijo v vseh rimskih cerkvah. Včeraj so se oglasili v Vatikanu vsi tukaj živeči kardinali, in poklicana sta bila tja tudi princa Colona in Orsini ter papeževa nečaka grofa Kamilo in Rikardo Pecci.
Rim 2. marca. Sinoči ob 9. uri sta Lapponi in Mazzoni zopet obiskala papeža in našla, da se razmeroma dobro počuti. Papež ni včeraj druzega zavžil, kakor nekoliko juhe z jajcem in malo konjaka.
Rim 2. marca. Profesor Mazzoni, jeden najuglednejših rimskih operaterjev, je sprejel necega novinarja, kateremu je glede papeževe bolezni naslednje povedal. Ko se je papežev telesni zdravnik, dr. Lapponi prepričal, da je glavni vzrok bolezni cista na levem stegnu, je izjavil, da je potreba poklicati kacega kirurga. Papež se ni hotel udati, ali dr. Lapponi ni odnehal, češ, da sam ne more prevzeti odgovornosti za zdravljenje brez operacije. Papež je potem izrekel željo, naj se pokliče dr. Mazzoni, kateri je že jedenkrat pri njem izvršil neko malo operacijo. Mazzoni je takoj šel v Vatikan in je papeža preiskal. Našel je cisto, katero je imei papež že celih petindvajset let in spoznal, da je operacija neizogibno potrebna. Papež je zopet ugovarjal, a naposled se je dal vender pregovoriti. Za operacijo se je pripravila v papeževi sobi posebna postelja, na katero se je papež vlegel. Kloroformirati se ni pustil in zdravniku je bilo to všeč. Operacija je provzročila papežu velike bolečine, a prenašal jih je s čudovitim pogumom. Izrezana cista je bila tako velika, kakor navadna pomaranča. Papež je izgubil mnogo krvi. Na druga vprašanja ni hotel dr. Mazzoni več odgovoriti. Rekel je samo: Operacija se je izborno posrečila. Papež se je po njej takoj bolje počutil in tudi mrzlica je nekoliko odnehala. Bolezen sama na sebi ni nevarna in je vsled tega mogoče, da jo papež srečno prestane. Pomisliti pa je, da 90 let star človek lahko umrje, ne da bi bil bolan.
R i m 2. marca. Časniki poročajo glede operacije, da jo je Mazzoni izvršil s pomočjo dr. Lapponni in svojega asistenta. Navzočen je bil samo jeden sluga. Pred operacijo je rekel papež: Nisem mislil, da v svoji starosti Še učakam tako veselje. Mej operacijo je papež večkrat bolestno vzdihoval, po operaciji pa je bil nekaj časa brez zavesti. Ko se je zavedel je rekel Mazzoniju: Vi ste jako pogumen mož, da se upate operirati človeka v moji starosti.
Rim 2. marca. Papež je minolo noč dosti dobro spal. Tresla ga je sicer mrzlica močneje, kakor podnevi, a dr. Lapponi pravi, da je to pri tacih boleznih navadno. Ob 10. uri dop. sta Lapponi in Mazzoni izdala bulletin, ki pravi, da se papež veliko bolje počuti.
Rim 2. marca. „Me ssaggero" javlja : Dasi je upanje, da papež okreva, je najstarejši kardinal mašnik Ledochovvski obiskal kardinal-škofa Oreglio in kardinal-dijakona Mertela, kateri trije so za slučaj papeževe smrti poklicani prevzeti vlado katoliške cerkve, in ž njimi dogovoril vse, kar treba za slučaj katastrofe.
Nagodba.
Dunaj 2. marca. Po poročilih iz PeSte pridejo novi ogerski ministri tekom prihodnjega tedna sem, da se dogovore glede
takozvane Szellove formule za nagodbo. Avstro-ogerska banka se upira tej formuli in zahteva, da se njen privilegij podaljša za deset let.
Boj mej dijaki.
Dunaj 2. marca.   V okraju Josefs-stadt se je danes ponoči primeril jako žalosten slučaj. Hrvatski medicinec Lausch je prišel v krčmo kjer je sedelo nekaj nem ških buršev iz Šlezije. Mej dijaki je prišlo do prepira, in sta jurist Andorf in mede cinec Schindler pozvala Lauscha na dvoboj Lausch je dejal, da se mora boj takoj začeti.   Počakal je dijake pred  krčmo, dal Andorf u najprej zaušnico in  ga potem z nožem dregnil v nos in v oko. naposled pa ga udaril še  po glavi.   Nož  se je zlomil in je ost ostala Andorfu v glavi. Lauscha so aretirali.
Češki deželni zbor.
Praga 2. marca. „Narodni Listy" javljajo, da se skliče deželni zbor češki šele po Veliki noči, in da bode zasedanje trajalo samo dva meseca. To je dokaz, da je še vedno stari centralistični sistem v veljavi. Dasi .Narodni .Listy" hvaležno priznavajo, kar se je za Cehe v zadnjem času storilo, morajo vendar priznati, da je neutemeljen vsak optimizem glede revizije ustave.
Za ravnopravnost.
Praga 2. marca. Rekrutna komisija v Planicah ni podpisala rekrutne liste, ker je bila sestavljena samo v nemškem jeziku. Členi komisije, mej njimi dež. posl. Ko vaf, so proti nemškim listam pri ministerstvu podali telegrafičen protest.
Ogerski parlament.
Budimpešta 2. marca. V današnji seji je bil Perczel izvoljen predsednikom poslanske zbornice. Dobil je 274 glasov, Szilagv pa le nekaj nad 70. Starosta Mađar as z se je na to umaknil s predsedniškega mesta, pa je imel poprej dolg, jako komičen govor, v katerem je povedal, da je člen 10. zakona iz 1. 1790. podlaga vsemu njegovemu prepričanju. Perczel, oblečen kakor kak operetni junak v madjarsko galo, je na to zavzel predsedniško mesto. Opozicija ga je pozdravila z eljen-klici.
Kossuth.
Budimpešta 2. marca. Kossuth je izstopil iz uredništva lista „Egyetertesu. Potres.
Zadar 2. marca.   Danes ponoči ob
11. uri 45 minut primeril se je v Sinju močan, tri sekunde trajajoč potres.
Rechberg in Thun. M o n a k o v 2. marca.  Neki državnik je imel z umrlim grofom Rechbergom malo časa pred poslednjega smrtjo razgovor, v k aterem poroča v „Mlinch. Allg. Zeitung". Rechberg je dejal, da se  sicer ne more sprijazniti z obstrukcijo, da pa odločno obsoja prizadevanje sedanje vlade, češ, ali bo Avstrija nemška, ali pa je sploh ne bo. O ruski carski dvojici. Berolin 2. marca. Z ozirom na vesti, da sta car in carinja bolehna, se poroča iz Darmstadta, da so te govorice neosnovane. Car je popolnoma zdrav  in vodi vlado kakor prej, carinja pa pričakuje veselega dogodka za mesec maj.
Mirovna konferenca. Petrograd 2. marca. Car je imenoval svojim zastopnikom na mirovni konferenci veleposlanika v Londonu Staala, kateremu je kot specijalni delegat za vprašanja mejnarodnega prava dodeljen prof. De Marti ns.
Afera Drevfus.
Pariz 2. marca. Senat je s 158 proti 131 glasom sprejel zakon glede revizijskega postopanja v Drevfusovi zadevi.
Španska kriza.
Madrid 2. marca. Vsled brezupnega položaja v parlamentu je ministerstvo de-misijoniralo. Kraljica je poklicala maršala Martinez-Camposa k sebi in mu hoče ponuditi sestavo novega ministerstva. Ako ta odkloni, sestavi zopet Sagasta novo vlado.
Angleško šolstvo.
L o ndon 2. marca. Parlament je s 317 proti 59 glasom določil, da morajo odslej otroci  obiskovati šolo do izvršenega
12. leta. Doslej so jo smeli zapustiti jedno leto prej.
Omadeževan.
(Povest is Nisosemske.) (Daljs.)
Potem je hitro vstala, Sla mimo sluge, ki ji je ravno limonado ponudil ter preoej
energično rekla: .Pojdimo — je že minulo!"
A pri otroških vozičkih v nekem bolj temnem prostoru premagalo jo je zopet. Vrgla se je Asti na prsa ter jokaje jo vprašala : .Povej mi vendar, Asta, ali si ti srečno oraožena?"
Asta je onemela. Kaj vendar je prišlo sestri v misel?
.Seveda, šeraica," ji je odgovorila, ter se ozrla na Rozo, ki ni bila nič manj začudena, .kaj li imaš? Kaj premišljuješ? Ti bi gotovo rada imela prav bogatega moža!"
.Da, da, zelo bogatega," odgovorila je Štefanija z grenkim nasmehom, .tako bogatega, da bi mi vse to nakupil Tvoj ni tako bogat, —■ ali si vkljub temu srečna?1*
.Gotovo, prav srečna," jo je zagotovila Asta, in tudi nje obraz je kazal neko čudno smehljanje.
„In Ti, Roza — no. Ti si menda tudi srečna?" vpraševala je Štefanija dalje.
„Gotovo!" odgovorila je Roza.
.In samo jaz De!" ihtela je Štefanija.
Roza objame jokajočo sestrico. „Le potolaži se, Štefanija, tudi Ti boš še srečna. A reči moram, imela sem Te za modrejšo.
Šle so domov. Le s silo je .Štefanija zadrževala solze. Ni se hotela jokati radi prodajalca! Ne! Bil je mrtev za njo. V društvu ga bode ponosno prezirala. Niti videla ga ne bo.
Doma je tožila, da jo glava boli ter se vlegla, rekši, da hoče spati. Sestri sta jo spremili, da pokažeta očetu, kar sta nakupili ter se mu zahvalita; prav čudna se jima je zdela Štefanija in nista si mogle raztolmačiti njeno vedenje. Sodni predsednik pa jo je grajal, da je muhasta — in da tega on ne trpi.
A Štefanija čutila se je brezmejno nesrečno. Ko je bila sama, pisala je tenoristu:
.Vse vem! Varali ste me na nedostojen način. Ravno tega bi mi ne smeli zamolčati. Vsak zločin bi bil bolj odpust-Ijiv, nego to.   Od slej Vas ne poznam več.
Obiskovalka bazarja."
Prvikrat v življenju Štefanija ni mogla spati. Prejokala je vso noč. Drugo jutro prišlo je pismo za njo. Na srečo je sama odprla pismonošu; oče je bil že odšel na sodnijo in teta imela je opraviti v kuhinji. Pisal ji je :
„Vprašajte gospoda očeta, če nima obtoženec, in naj bi si bil hudodelec, pravice, se zagovarjati. In jaz nisem hudodelec — sem samo prodajalec! A slišali me boste, gospica Štefanija, če hočete ali ne. Izvedeli boste, kako in zakaj sem to postal, kar sem.
Prodajalec v bazarju." Ah, Štefanija ni mogla tajiti, bila je vendar vesela, da bo še jedenkrat smela ž njim govoriti — le jedenkrat še! In kako bo to omogočil, ž njo govoriti — s hčerjo predsednika deželne sodnije ?
To je bilo zelo zanimivo! A potem — je bilo vse pri kraju — potem gotovo! (Dalje prih.)
Darila.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Jak. Kaučič, c. kr. vodja zemljiško knjige v p. v Ljubljani lo K. — Gospod dr. Viktor Kac v Gradcu 4 K. „namestu vina na kolodvoru pri odhodu g. prof. JuSta". — G. Ante Beg. uradnik v Celji 3 K., nabrane v narodni gostilni g. Jurija Merzela v Laškem trgu. — Skupaj 17 K. — Živeli rodoljubni nabiralec in darovalci in njih posnemovalci!
Za Prešernov spomenik: Gospod dr. Fr. Kogoj, okrožni zdravnik v Kranjski guri 36 K, nabral na slavnosti kranjskogorskega župana g. Fr. Budineka povodom njegovega udlikovanja. — G. Jak. Kaučič, c. kr. vodja zemljiške knjige v p. v Ljubljani 10 K. — G. Kriša v Ivanjem Selu nabrala 0 K. 20 v., katere so darovali: g. P. Repič 2 K, g. Jernejčič 1 K 60 v., gg. Miru in Maks Domieelj, F. Dekleva, M. Jenčič po 1 K, g. Pahor-jeva 0-1 v. in K. skupila za narodni svinčnik na „licetanti" 96 v. — Skupaj 55 K 20 vin. — Živeli nubiralka in rodoljubni darovalci in njih nasledniki !
Za Narodni dom: Gospod Jak. Kaučič, c. kr. vodja zemljiško knjige v pok. v Ljubljani 10 K. — Živio rodoljubni g. darovalec!
Za prebivalce mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega Bedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Mnll-ov Seidlitz-pratak*', ker upliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9 V lekarnah na deleli je izrecno s** htevati MOLL-ov preparat, sasnamovan s var* nostno znamko in podpisom. Manj kot 2 »katljioi aa ne pošljeta. 8 (60—8)
Meteorologično poročilo.
Vi.in. ,,a<t aorta m. Hradnji tračni tlak 734 0 mm.
Marec 1	čas o pa soT/anja	Stanje barometra v mm.	sv Le 8 i	Vetrovi	n N«bo    5" - a
l.	9 zvečer	7412	29	si. jzahod	del. jasno S jasno _ del. jasno b
2. •	7. zjutraj 2. popol.	741 S 740 1	— 15 10'7	si. svzhod si svzhod	
Srednja včerajšnja temperatura 2 2", nor-male: 14°.
ZDuLsa-SLjslsa. boiza
dne 2. marca 1899. Skupni državni dolg v notah. Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta . . Avstrijska kronska renta 410 . Ogerska zlata renta 4"0. . . Ogerska kronska renta 4°,0 Av8tro-ogerske bančne delnice
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Itali]anski bankovci.....
C kr cekini........
lOl gld		25 kr
lOl	m	06 m
120	9	20 „
101	a	56 a
119	•	90 „
97	■	86 .
922	a	a
	a	60 .
120	a	45 B
68	•	97' , „
11	a	78 .,
9		56' , „
44		25 i.
5		67 „
Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 3 In 5 gld.
Potrtim srcem javljajo žalujoči ostali vsem prijateljem in znancem tužno vest o smrti svoje preljube matere, oziroma taSče in svakinje, gospe
Marije Domladisch
vdove veleposestnika
katera je dne 1. suSca 1899 ob 5. uri v jutro, v 67. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo preljube rajnce se bode dne 3. t. m. na pokopališču v Trnovem k večnemu počitku izročilo.
Ilir. Bistrica, dne* 1. solCS 1899.
Tugujoči ostali.
104
Otroška vrtnarica
v-sprejme se ped.      dimni pogoji.
K   - pove upravriiatvo „Slovenskega Naroda (383—9)
Me kutu in
se prodajo (390—1)
tirjatve do dolžnikov na Kranjskem in Primorskem
per Cassa 4000 gld. a. v.
Pojasnila daje upravitelj konkurzne mase
dr. Emil IVTachatsch.
dvorni in sodni odvetnik Dunaj. VII— %riibai.f(a»ne 43.
(393—1
„ATLAS".
Slovenskega
stenografa
vsprejmem a 1. aprilom. Plača po zmožnostih do 50 gld.
Dr. Drafotln Trto
(391—1) odvetnik v Postojini.
Gtt kr. lutrijski j^j tfom UkakM.
Izvod iz voznega reda
veljavem od 4»e 1. oktebre lses. leta. Odhod ii ljubljene joi. kol. Presa ees Trblt. Ob 12. ur« & m. po nofii osobni vlak v Trbiž, Poljak, Celovec, Franzensfesta, Ljubno, fes Selithal AuBse, Solnograd; («x Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Arastetten. — Ob 7. uri 5 m. sjatraj osobni vlak v Trbiž. Poctsbel. Beljak, Celovec, Pran-lenafeste, Ljabno. Dunaj; 6ez Selzthal v Sol nog rad; ćes Amatetteu na D maj. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbit, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj — Ob 4 ari 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljabno; cez Selzthal v Solnojtrad, Lend-GUstein, Zeli ob jezera, Inomoat, Bregenc, Canh, Oenevo, Pariz, čes Kloin-ReiHintc v Steyr, Line, Bud<*jfvice, Plnenj. Marijine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amitetten. — Proge v lovo mesto ln V Kooevje. Meiani vlaki: Ob t>. ari 15 m. sjatraj, ob U. ari 05 m. popoludne, ob rt. uri 30 m zvečer. — Prihod v Ljubljano j. k. Proge Is Trhli*. oi> 6. ari 46. m. sjatraj osobni vlak z Dunaja via Am-stetten, iz Lipskega, Praiee, Francorih varov, Karlovih varov, Heb*. Mar« i inih varov, l'l*nja, Badejevic, Solno grada, Linca, Stevra, Auswea, Ljobna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne osobni vlak z Danaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda Linca. Stevra, Pariza, Geueve, Curiha, Bregenca, Ino-inosta, Zella ob jezeru, Lend - Gasteina, Ljub na, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 61 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, < V-lovca, Franzensfeste. Pontabla. — Ob 9. uri B m. zvečer osobni vlak % Dunaja, Liubua, Beljaka, Celovca, PontabU. — Proge ls Hovege ateste ln Kočevja. Mešam vlaki: Ob 8. ar« 1» iu. zjutraj, ob 2. uri 52 m. popoludne iu ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz LJubljane d. k v Kamnik. Ob 7. ari H3 m. zjutraj, ob 2. uri f> m. popoludne, ob 6. ari 50 m. — Prihod v LJubljano d. k. is Kamnika. Ob ti. nri »> in. ijutr.ij, ob 11. 8 ui. dopoludne, ob ti. ari tU m. (1)
Firm. 80, Einz.. U. 24.
Bekaiiiitmachiin<;.
Bei dem k. k. Landes- als Handelsgerichto in Laiba h vvurde die Eintragung der Firma:
-N. F. Minil.ek" zum Betriebe des Manufactur- und Kurzvraren-handels in Laibach und des Norbert Florian Ml« nibek, Handelrtinannes in Laibach, als Inhabers (iieser Firma in das Register tiir Einzeltirmen voll-zogen. (382I
K. k. Landesgericht Laibach
Abth. III., am 24. Februar 1899. (Razglas. Pri c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani se je vpisalo v register za posamne Hrme tvrdko „N F. Minibek" za trgovanje z manufakturnim in drobnim blagom in Norberta Florijana Minibeka. trgovca v Ljubljani, kot imejitelja te tvrdke. — C. kr. deželno sodišče Ljubljana, oddelek III., dne 24. februvarja 1899.)
Tomo Tollazzi
priporoča svoja raznovrstna, pristna
črna in rumena, cena 'od 17 do 23 kr.; dalje pravi istarski  tropinovec zadacan po 80 kr. liter. (224—9) Na zahtevanje pošlje tudi vzorce.
V najem se da takoj
vrt z rastlinjakom
v Spodnji Šiški ii 66.
Poizve se pri lastnika v gostilni „Pri združenji" v Spodnji Šiški. (361-6)
V Višnji gori
na lepem prostora se takoj v najem odda
prodaj al niča
z dvema sobama in skladiščem. Na razpolago je tudi klet, kuhinja in več sob.
NatanCneje se i/.ve pri Fr. Rebolj-u ns Krki. (376-2)
Pozop ob postu!
V gostilni „Miramar"
Start trg- iteT. 19
(v Miličevi nisi) se dobe veak petek različno sveže
morske rite.
Tam sc toči dobro znano črno Istrljansko vino, kakor tudi pristni dolenjski cviček in druga domača vina, občeznano Steinfeldsko pivo bratov
Reininghaus. Izborna gorka jedila so čast. gostom vedno na razpolago. Za točno in ceno postrežbo jamči in se priporoča
Ivan Tosti
(312-3)
gostilničar.
Odlikovan na razstavah : Velike Mežirice. Holesov, Profitejev, Prerovo, TiSnov, Humpolc.
Potrebna in koristna darila za _vsako priliko?__
C
o
I
o >
o
t ob
i
■z
m >
m O ■
o
•o o
Čeikl krščanski specijalni zavod za. platno t
Nvo|l k avuliin!
Viljem V.Vejraan
izdelovalec platnenega, pavolnatega in da-mastnega blaga
v Prostejevem na Moravi
priporoSa leetn« tkitl'ie lailclke um roku po zmernih cenah io najboljši kakovosti : celoplHtueii«! domaće In b«leno platno vseh airokosti in tinosti, plttlno m plahte dv - I ' cm., iIhuih«!«* i gradle, namizne prte in hla^o, nbrisaće, servijnte, bele in barvane za S, 19 in 24 oseb, otira£e, platnen in pavolnat kanefjs. tobce, bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet in angin za sipke, oksford, krizet. obleenl pralni s«llr in noteko hlea;o en dinaneke obleke, pleten t pavolnata, raska, za timnice, slamnike, z«store itd , trilhe, Sifon, floridas, kreton, pike, barbent, satin, brilantin itd., itd.
Ugodna darila IgtH 1953—28) IfšgT in potrebe la gospodinjstvo.
LiiMtnl ij£<lelelc.
Trgovcem ae blairo ne pošilja. Kot strokovnjak in /mmoizdelovalec lahko najbolje postrežem.
Vzorci in ceniki na zahtevanje. Haročeno blngo poillje se
le po poitnem povzetji.
Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom.
Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld. so vedno v zalogi.
Trgovski pomočnik
20 let star, izurjen Ipecerist, teli takoj službo promeniti v Ljubljano ali kak večji kraj na deželi.
Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo .Slov. Naroda". (403-i
Slovenskega
stenografa
sprejmem takoj. Plača po dogovora. — Ponudbe sprejema direktno notar Hudo-vernik v Kostanjevici.
Firm. 37.
Vpis firme.
(387-1) Einz. II. 132.
V tusodni trgovski register sa posamne firme se je vpisala tirma:
„Franc Kovač, hotelir in mesar v Rudolfovenr.
Imetelj je Franc Kovač in bode podpisaval .F. Kovač". (SBB)
C. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem
oddelek III., dne 22. februvarja 1809.
Spretnega, solidnega
potovalnega agenta
za vse zavarovalne stroke išče pod ugodnimi pogoji tukajšnji glavni zastop na Kranjskem že dobro vpeljane zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod „Akviziter" upravništvu „Slov Naroda". (344-5)
Deske za zaboje
lepo rezane, 3—6" široke, 1—4 m dolge in 15 mm debele, vagon 10.000 kilo, naložen*', 150 gld. — Izve so pri Janku Ev. Sirc-u v Kranju. (389—d
v vsaki množini, izborne kakovosti, po najnižji ceni priporoča za spomladno stavbno sezono firma
(374 - 2)
Ludovik Herzmann v Ljubljani.
Deteljno seme
predenice prosto, izskuScna
travina semena
ter najboljša dunajska in erfurtska
vrtna semena
prodajata (21—50)
pri ..Klfstorojrii",
(392-1)
„ATLAS".
jodrocl na peresih (Peder-matratzen), kijih izdeluje tapetnik Obrcesi v LJubljani,
so najboljši in najcenejši.
ooooooooooo
Pijte od dobrega le
najboljše
to je
(217-9)
originalno plzensko pivo
iz zadružne pivovarne.
Glavno zastopništvo:
Ivan Gorup
Šelenburgove ulice št. 1.
oooooooo
» »»»»»»»»»»»»»» +
: §ričar 4 £$fefač ;
* Ljubljana, Prešernove ulice 9 *
Sta popolnoma  na novo  abortirala zalogo 3 dražestnimi ♦
* novostimi *
o ———•
o %a spomladno in *
* poletno sezono. *
o * 0
0        Zaloga originalnih pariških in «
berolinskih modelov. (378_2)
o ooooooooo oooo- o 1
Izdajate^ in odgovorni orednik: Josip Nolli.
Lastnina ln tisk „Narodne Tiskanu11.