PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte za slovensko f> r i m o r «j e Leto 3 štpv "*" “ ,.rav.| tu pomenil (movivžjo dejanje« do podtalnih gibanj, kibi K PtPrav Ijeni delati za poljsko ljudstvo. i Borbe v Indoneziji Batavija, 27. — Po zadnjih' poročilih iz Indonezije se vrše ogorčene borbe oksli m:sta Kriai. Obe stranki uporabljata v veliki meri težko orožje. R.m. 27. — Jugoslovanska delegacija pri zavezniškem posvetovalnem svetu za Italijo je uradno sporočila, da je pred napadom na Glunčiča imela informacije, da nameravajo četniki neapeljskega področja umoriti konzula in druge , člane konzulata v Neaplju. De.cgacija je daje izdala poročilo, da je o tem obvestila zavezniškega vrhovnega poveljnika za Sredozemlje in da so bile torej zavezniške oblasti . popolnoma obveščene o namerah četnikov, ki so v njihovi službi v neapeljskem področju. 10. januarja je zavezniški glavni štab pooblastil jugoslovansko delegacijo, da obišče taborišče četnikov, ki so v služb; britanskih vojaških oblasti. Konzul Glunčic in Engel, ki je uradnik jugoslovanske delegacije v Rimu, sta se sporazumela s poveljnikom Carterjem v glavnem štabu v Caserti, kako naj se obisk v' ({Tchetnik Administration Artil-lcry Barracks« izvrši. Poveljnik Carter je izročil dvema jugoslovanskima predstavnikoma pisano pooblastilo in jima je dal na razpola- go dva britanska častnika, ki sta imela služiti kot spremstvo. Izročil jima je tud; pismeno zagotovilo,, da četniki niso oboroženi. 24. januarja sta se Glunčič in Engel podala k namestniku Hughesu, ki ju je prosil, naj se vrneta naslednjega dne. 25. januarja ob 10. sta se vrnila v taborišče, kjer sta se ponovno sestala s Carterjem in z namestnikom Hughesom. Poročilo poudarja, da jugoslovanska predstavnika nista imela namena, obiskati taborišče, pač pa samo dokončno odločiti o tem angleškimi častniki. Toda v hipu ko sta se s tem; razgovar jala, je skupina približno 60 četnikov vdrla v urad ter napadla Glunčiča In Engla. Angleški poveljnik — nadaljuje poročilo — ni n.č napravil, da bi pozval 12 angleških vojakov, ki so bili pod njegovim poveljstvom, naj intervenirajo. Četniki so bili oboroženi z železnimi palicami n so večkrat udarili z njimi oba obiskovalca, Glunčič je tri ure pozneje umrl. Engelovo stanje je 'se vedno težko. Priprave za mednarodni mladinski festival v Pragi Praga, 27. — V teku so priprave za mednarodni mladinski festival, ki bo v Pragi s sodelovanjem pribi.žno 8 tisoč mladincev iz vsega sveta skupno s pevskimi, filodra-matskimi, folklorističnimi ilt športnimi društvi. Doslej so se prijavile za ta mladinski festival Jugoslavija, Albanija, Alžerija, Združene države, Avstralija, Velika Britanija, Italija, Švica, Venezuela in Zveza balkanske mladine. Zarota proti albanski republiki Skoplje, 27. — V nedeljo se je priče! proces proti 17 obtožencem, med katerimi sta dva Albanca in en Turek, ki so leta 1945. ustanovili podtalno organizacijo, ki si je postavila za cilj, vreči vlado En-verja Hodže v Albaniji in nato ustanoviti veliko Albanijo, ki bi obsegala tudi današnjo avtonomno pokrajino Kosovo in Metohijo in velik del zahodne Makedonije. Obtoženci so bili v zvezi z emigrantskimi krogi v Kairu, Bariju in Grčiji. ITALIJANSKA VLADNA KRIZA se bliža rešitvi, ker so izpodleteli De Gasperijevi manevri ob podpori ZDA Rim, 27. — Po enem tednu vlad-Of. krize v Italiji, ki jo je povzročil De Gašper; očitno na pobudo ZDA se zdi, da je ozračje nekočiko bolj razčiščeno. Krogi, ki so blizu predsedstvu vlade, zatrUjejo, da je že dosežen sporazum med raznimi strankami, glede sestave nove vlade, ki bi bila koalicijska in sestavljena nekako takole: 5 demoki'-st Janov, 3 komunisti, 3 socialisti, 2 republikanca in 2 neodvisna. Nadalje bi postal minister brez portfelja verjetno socialist ali republ’kanec. Zdi se torej, da je De Gašper! moral opustiti svoje načrte o sestavi čfste demokristjanske vlade. V zadnjih dneh je imel važne razgovore s Togliattijem in Nennijem. Ob današnjem obisku mu je Togliatti o-dlcčno pojaanil, da nasprotuje vsaki možnosti čiste demokristjanske vlade. Podobno mu je verjetno povedal tudi Nenni. ki je po razgovoru izjav'l, da je neobhodno potrebno rešiti vladno krizo pred podpisom mirovne pogodbe. Nenni je nadalje izjavil, da on osebno ne namerava vstopiti v vlado. Komentarji o vladni krizi se nadaljujejo. «Unita» objavlja uvodnik o De Gasperijevi Izjavi, da je sprejel nalogo za sestavo nove vlade samo, da bi ohran'1 Italiji prednosti, k' j'h je dosegel na svojem obisku v ZDA. «Unita» poudarja, da je De Gasperi s tem dejal, da je on samo jamstvo za ameriško pomoč, kar v drugih besedah pomeni, da so ga ZDA izbrale za predsednika italijanske vlade. Ali naj to razumemo tako, da ZDA n!so posodile 100 milijonov dojarjev ItaTji, marveč osebno De Gasperiju? «Unita» se snrašuje. a" si 'hočem m-rda ZDA s svoji ni dolmi: prilaščati pravico do imenovanja ministrskega predsednika italijanske republike? V diplomatskem jjziku se imenuje to tuje vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. To nikakor ne odgovorja izjavi eme-riškega predstavnika Mac Millana leta 1945. «Vsako imenovanje članov vlade je zdaj odvisno izključno od italijanske vlade«. Iskanje jamstva za posij lo s poskusom imenovanja ministrskega predsednika se tako spreminja v nedopusten iti samovoljen politični pritisk. Mednarodni opazovalec moskov- Zadnje pošiljke Unre Washington, 27. r— Pošiljke ustanove Unra so ta teden dosegle višek. Petino Unrinega programa treba še izvesti; ko bo to opravljeno, bo Unra prenehala delovali. Poročajo, da natovarjajo sedaj 20 milijonov ton blaga, namenjenega v prvi vrsti Avstriji, Grčiji, Jugoslaviji, Madžarski in Italiji. S tem znaša celotna vrednost Unrinih dobav približno 2325 milijonov dolarjev. Pripravljalna komisija prehranjevalne in poljedelske organizacijo je izdelala priporočila, ki jih bodo predložili 47 državam, članicam te organizacije. Priporočila so sestavljena na osnovi smernic, ki so jih prejeli na kongresu te organizacije v Kopenhagenu meseca septembra. BUKAREŠTA. — Romunski kialj Mihael je podpisa) odlok, s kr.tci’m bodo amrcatirani v$i oni, ki so krivi p.ekrškiv vojivnega zakona med romunskimi splošnimi volitvami v preteklem novembru. ske «Pravde» opozarja, da je bilo prvo dejanje De Gasperlja po povratku iz ZDA ustvarjanje vladne krlzej za katero ni bilo nobenih resnih razlogov. Na ta način je De Ga-spenl z enim samim korakom uničil napore številnih italijanskih državnikov za utrditev notranjega političnega položaja. Ali ni to nekoliko draga cena za omejeno poihoč, ki jo nudijo ZDA Italllji? V zadnjih dneh je ameriški tisk odkrito poročal, da je mežna nova omejitev ameriške pomoči. Kot poroča Associated Press, je izvozna ln uvozna banka sklenila zakasniti kiedite italijanski industriji m izvozu tn da bo morda celo prisiljena spremeni ti pogoje za posojilo. Ni težko ugotoviti, da pomen! to zunanji pritisk, ki naj zagotovi tako rešitev italijanske vladne krize, da bo po godu ameriškim pol'tikom. Zelo dvomljivo pa je, da bi take metode za reševanje vladne krize mogle zadovoljiti Italijansko demokracijo alj doprinesti k ustalitvi političnega položaja v Italiji. Italijanska demokracija ima dovolj možnosti, da rešuje Svoje najvažnejše politične probleme brez u-voza tujih direktiv in brez tujega gospodarskega in političnega pritiska. Aretacije neofašistov v Italiji Milano, 27. — Včeraj je policija 'zvr&ila okoli 50 aretacij neofašistov; za danes pričakujejo druge aretacije. Zdi se, da je policija odkrila široko razpredeno mrežo neofašistične organizacije in da je našla seznam njenih članov. Med aretiranimi je tudi neki general, pri ketčrem so bili sestanki. Nov mrzel val Pariz, 27. — Vso Francijo je vnovič zajel silovit mrzel val, ki povzroča resne motnje v rečnem in železniškem prometu. Vsi kanali na severu so zamrzniti. Pristanišče v Nantesu je blokirano zaradi ledu. Tud' letalski promet z severno Afriko je prekinjen, kajti tam piha burja s hitrostjo 130 km na uro. V vsej zahodni Franciji, so hudi snežni zameti. V Languedoc je zapadlo 60 cm snega, česar niso zabeležili že 30 let. V Brlangonu so zabeležili 25 stopinj pod ničlo. Tudi iz Angli je se pritožujejo o polarnem mrazu. Cestni promet je zelo otežkočen. Nekatera letala so prišla tudi z 24-urno zamudo. To noč je zamel v Londonu nov sneg. Pravijo, da je sneg v pokraj'ni Kent dosegel 3 metre in da so morali kmetje kidati sneg, da so prišli do ovc. Tudi: iz Italije prihajajo vesti o močnem mrazu in snegu. V Neaplju je po 18. letih prvič snežilo. KRATKE MESTI FRANKFURT. — V Munchen je prispela delegacija svetovne sindikalne zveze. Ob prihodu jo je pozdravil predsednik monakovske sindikalne zveze. MIAMI. — V soboto ob 19.20 je umrl Al Capone, ki je bil «kralj ameriških gangsterjev«. MOSKVA- — Osebje doneškega industrijskega instituta je nedavno iznašlo vrtalni stroj za postavljanje opornikov v jami. PARIZ. — Zaradi pomanjkanja premoga po vsem svetu predelujejo francoske železnice več kot 600 lokomotiv za uporabo nafte namesto premoga. RIM. — Veliko količino klobukov (.Borsalino* so poslali iz Italije v Združene države. NEAPELJ. — V nedeljo je iz Neaplja odplula motorna ladja «Vulcania» v Vzhodno Afriko. La d-ja bo pripeljala italijanske ujetnike in civilne internirance. NEAPELJ. — Ameriška petrolejska ladja «Y 79» se je zaradi slabega vremena odtrgala od sidrišča, udarila proti pomolu in se potopila. PARIZ. — Iskanje premoga v severni Afriki je imelo uspeh na področju vzdolž meje med Marokom ln Alžerijo. MOSKVA. — Sovjetski inženirji so uporabili novo metodo za graditev mostov. Stebre izdelujejo iz blokov železobetona, k; so dolgi 20 m in težki okoli 80 ten, ter jih prenašajo mogočnj žerjavi. Po tej metodi je bil zgrajen 150 m dolg most r.a železnici Moakva-Kijev v 12 dneh. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 28. januarja 1947, Mar še veljajo z3koni ali ne vec! Dedič. ad ravnika Cominottija, ki imajo v Siian. posestvo, so kar na lepem začeli izsekdvati gozd. Ne btmo danes raz'skovali vzrokov, ki so dediče dovedli do tega početja, j ugotoviti pa moramo, da je tako početje škodljivo javnostt; in da zadene po svoj h posledicah vse ljud- j stvo, v prvi vrsti kmetovalca. Tri generalcije so pogozdovale Kras, j da bi odprav'le škodo, ki jo je pai-n irlo izsekavanje drevja kmelijstvu. T 'uistvo je vložilo ogromnega d»-r.lrja v pogozdovanje, ker so zaveda pomena gozda, in zdaj pride ickdo pa lz gole seb'čnosti uničuje -e to, kar je doseglo prizadevanje vse javnosti! TRŽAŠKI DNEVNIK Hočemo slovenščino v javnost Te se je med vojno, ko ni bilo n'kjer pravega varstva, uničeval gozd, se zdaj ne sme več. Zavezniška vojaška uprava skuša z novim pogozdovanjem popraviti nastalo kodo, ki. zadeva cele generacije. Demokratično prebivalstvo cone A Julijske krajine in Trsta je v clobi povojne okupacije že neštetokrat zahtevalo od pristojnih oblasti, da uvedejo slovenski jezik po vseh uradih. O tem pa je bilo le veliko bes d a malo dejanj. Dasi-ravno b; morala to vprašanje v celot! rešiti ZVU sama, ni rešeno niti sedaj, ko je že preteklo vec mesecev od pariške konference, ki je sprejela sklep o obvezni dvojezičnost, na STO-ju. Tako pa smo priča še danes, da po občinskih ker drevje ne zias; v nekaj letih! Ugotoviti hočemo Se to. da je po zakonu prepovedamo sekati drevje na Krasu. Ali zakon za Cominott’-eve dediče ne velja? AH so zakoni samo za kmeta? Poz vamo pogoz-dovalno komisijo in njenega voditelja g. Scala, da nemudr.o ukrene, j kar je treba v imenu zakona m I varstvo gozda. $kodlj'vci naj ne I razburjajo ljudstva, ki itak težko živi. Ce zakona ne spoštujejo, se bo I Pudstvo samo zavzelo za izvajanje zakona. Al mislijo zares! „PRORACUNl“ 13.000 : 350.000 Tržaško svobodno o-zemlje potrebuje kvečjemu 2.000 policajev. i?a vzdrževanje reda jih je dovolj. Za vzdrževanje ne-teda nam jih hočejo naprtiti 13,000, 1 policaj na 27 ljudi. Ce jih že moramo plačevati mi, ki hočemo red, jih ne bo nikoli 13.000. uradih in drugje, kjer imajo opravka z narodno mes’ani prebivalstvom. še vedno sedijo le uradniki italijanske narodnosti. Tudi obvestila in razna poročila izdajajo večinoma kar naprej le v italijanščini. Ljudstvo je nad takim postopanjem zaveznikov silno ogorčeno. O tem razpravljajo po vaseh in v kulturnih krožkih. Tako je demokratično itaLjansko in slovensko prebivalstvo Sv. Marije Magdalene v Trstu poslalo z množičnega sestanka ZVU protestno resolucijo. {(Slovensko prebivalstvo — pišejo — je bilo 25. let oropano svojega materinega jezika po fašističnih osvajal, cih. Zato zahtevamo, da se sklep pariške konference o uvedbi dvojezičnosti na našem ozemlju izvede v praksi. Ta sklep ne sme ostati mrtva črka na papirju, temveč je treba takoj začeti uveljevljatti poslovanje v slovenščini po občinskih, sodnji-skih uradih in drugje*. Antifašistično slovansko in italijansko prebivalstvo ne zatheva tega kot miloščino. Slovensko ljud. stvo ima do tega stokratno pravico. Potrebno je s tem začeti takoj, kajti le tako je mogoče pripraviti vse Za rešitev stanovanjske krize Poveljstvo ZVU za tržaško področje je objavilo, da bodo v kratkem izpopolnili sedaj veljavno uredbo o stanovanjih. Določeno bo minimalno število stanovalcev za posamezna stanovanja. Baje proučujejo rešitev, po kateri naj bi družine s petimi osebami dobile po štiri sobe one s šestimi po pet sob itd. Majhni otroci niso všteti, dočim se otroci med 4. in 8. letom računajo za pol osebe. V praksi se je izkazalo, da so stanovanja z 1 do 3 sob preobljubcna, dočim so večja stanovanja napol prazna. Odobravamo ta sklep ZVU in želimo, da bi ga čimprej in na najbolj pravičen način izvedla. Vendar se nam zdi čudno, da so se zmislili in odločili za ta korak šele sedaj, ko je pričelo prihajati v mesto vedno večje število beguncev iz Pulja. Znano je, da je stanovanjska kriza v Trstu že stara reč, ki traja od vsega začetka in bi jo bilo treba radikalno rešiti že lani. Potrebno bi bilo preskrbeti stanovanle ne samo tistim, ki prihajajo v Trst šele sedaj, ampak tudi tistim neštetim delavskim družinam, ki bivajo po napol podrtih hi*ah tržaških potrebno za pravilni razvoj dvoje- I predmestij po 4 do 5 članov v eni zičnosti v STO-ju. sobi. Te dni smo zvedeli, da so dijakom jn dijakinjam srednjih slovenskih šol v Gorici zagrozi'H s »kulturno* kaznijo. Vsi tisti, ki so svoj ra* stavkali za obrambo Ljudskega doma, bodo baje kaznovani tako, ds bodo prejeli v vedenju red sedem, kar pomeni najnižji red, ki tudi! onemogoča prehod v višji razred. Prejeli smo v zvezi s tem nekaj p'sem mater geriških dijakov, k so zaradi tega upravičeno v skrbeh 'n as vprašujejo, kam plovemo v času demokracije in svobode. Ali res nameravajo k~z - -vati naše o-troke zato, ker so sk 'pno z vsem ljudstvom nastopili v upravičeni in zakoniti obrambi svojega kulturnega središča? Znano je, da je Ljudski dom last naroda in je tudi sedaj po 25 letih fašističnega za-t'ranja zopet služil kulturnemu dvigu In vzgoji tukajšnjega ljudstva. Ali res ne mislijo na to šolski upra-v’telji, ki hočejo tako poniževalno in tudi materialno kaznovati otroke zavednih gor’Šk!h mater. Kazen bomo najbolj občutaH mi starši —- nam pišejo matec-e — ker bi v tem primeru morale stradati še eno leto več, če bi s takim redom v vedenju prisilili d'jake ponoviti šolsko leto. Jugos'ovoni iz Italije se vra*a?o domov Vsak teden prihajajo vec JI ali manjši transporti jugoslovanskih beguncev, k las preko Trsta vračajo .1 italijansk.h 'abor.šč- v Jugoslavijo. Tako je včeraj zjutraj prišel z vlakom zopet tak transport na trža.-ko glavno postajo. V transportu je bilo 38 b~guneev, ki so prišli iz Rima. V Trstu so Jih sprejel' na tranzitni postaji za begunce v silosu, od koder so še v teku dneva odpotovali s kamionom preko Lokve v Jugoslavijo. Stavka brivcev in frizerjev Ker do danes še niso uredili mezdnega vprašanja, so brivski :n frizerski nameščenci na svojem zborovanju pretekli petek sklenili, da začnejo z današnjim dnem stavkati. Imenovali so poseben odbor stavku-jočih ki ima svoj sedež v ul. Im-briani 5, I, soba 4, tel. 90682. Tudi brivski delodajalci so sklenili, da bodo z današnjim dnem zaprli svoje delavnice v znak protesta, ker ZVU do danes še ni odobrila zvišanja cen za brivska in frizerska dela. Obrtniki bi radi izigrali svoje nameščence Pretekli petek so imeli obrtniški nameščenci svoje zborovanje, na katerem so odbili ponudbo, ki so jo stavili delodajalci za dosego sporazuma. Obrtniki že nekaj časa zavlačujejo na vse načine pogajanje, da bi pridobili na ča*u in še nadalje Izkoriščali delavce. Posebno se v tem odlikujejo krojači, kaierim je obilica dela in zaslužka zmešala glavo. Včasih so delavci zelo cenili rokodelstvo, ker je nud'lo lepše in boljše plačano delo, kakor pa razne druge industrije. Dandanes pa je postalo nasprotno najslabše, ker obrtnik dajejo pretirano nizke mezde in izkoriščajo na vse načine ivoje nameščence, zlasti vajence. Delavci so o vseh razmerah podrobno razpravljali !n poverli mestnemu odboru nalogo, da nadaljuje pogajanja, Seveda bodo morali delodajalci, ako hočejo doseči sporazum, temeljito spremeniti svoje stališče in upoštevati pravične želje delavcev. FIZKULTURA SNEG, BURJA, MRAZ Nedelja brez soortnlh dogodkov V nedeljo so ostali športnik1.. Trsta in Julijske krajine brez športnih dogodkov. Nepričakovan mrzel val s snegom in burjo je prepreč 1 skoro vse športno delovanje, V»e prireditve Zveze društev za telesno vzgojo »o b le odložene. Ni bilo nogometnih tekem za pokrajinsko in okrožno prvenstvo, ni bilo tekem v košarki, odpovedano je bilo kolesa-rjene čez drn in strn .td. Samo smučali so na Livku, kjer so domačini pobrali skoro vsa prva mesta. V Trstu sta bili odigram!, samo dve nogometni tekmi med Tiiestino n Genovo ter med reprezentanco Pulja in Trsta. Seveda je bil tud’ catali program italijanskih prvenstev močno okrnjem. Rezultati it* 1’janskega prvenstva so: Trlestina-Genova 0:0; Napoli-Snmpdoria 1:0; Torino-MHan 2:1; Bari-Fiorent r.a 1:0; Juventus-Livorno 2:1; Lazio-Ale*sandrla 3:1. V italijanskem C prvenstvu pa so s« tekme končale s sledečimi rezultat': Cervignanc-Sv. Ara 3:0; Pie-Fs-Sangiorgina 1:0; Edera-Itnia 2:0; Paici-Krmin 3:2; Ronki-Civ'-dals 2:0. Svetovno akademsko smučarsko prvenstvo V Davcau se je končalo svetovno akademsko smučarsko prvsnatvo. Akademiki so tekmovali v vseh smuških disciplinah, Najhujša borba za moštev osvoj’tev prvenstva se je razvila med Češkoslovaško, In Švico. Zmagala je Av- Fašisti pobijajo in ropajo po zasebnih stanovanjih V Tržiču živijo ljudje kakor v džungli. Dnevno se dogajajo ropi, pob.janja in nasilja. Policija je za vsakim vogalom, toda fašističnih kriminalcev, ki vse to počenjajo, nikoli ne ulovi. V petek zvečer jc bila deležna takega kriminalnega napada družina antifašista F. anca Devetaka. Okrog 10. zvečer Je prihrumela tolpa kakih dvajsetih razbojnikov v njegovo stanovanje, razbila s sekiro pohištvo in druge predmete ter zahtevala 20.000 lir. Devetak se je z vso silo uprl nasilnežem in mu je celo uspelo vreči jih iz stanovanja, toda kriminalci so zopet nasilno vdrli v stanovanje, razbijali s sekiro, kar jim je prišlo pod roke, težko ranili Devetakovo ženo in taščo in samega Devetaka. Odnesli so iz stanovanja 30.000 lir. Policija je seveda po stari navadi prišla prepozno. Poskrbela je le prevoz ranjencev v bolnico. Devetakova žena ;n tašča se bosta zdravili v bolnici kakih 20 dni, medtem ko je Devetak dobil le lažje poškod- be in se je vrnil domov. Naslednjega dne je Devetak na ulici spoznal enega izmfd napadalcev, nekega Uga Sturzo. Ko ga je napadalec spoznal, je urnih nog zbežal v gostilno «Ai tre scalmi*. Policija, ki je bila o tem obveščena, je preiskala gostilno, toda o fašističnem kriminalcu ni ibilo ne duha ne sluha, čeprav nihče ni opazil, da bi kriminalec pobegnil iz gostilne. Tržiško antifašistično ljudstvo je silno ogorčeno nad takim razbojni-štvom in meni, da policiji ne bi bilo težko poloviti te tolovaje, ki vznemirjajo mirno prebivalstvo. V nedeljo zvečer so «neznani» tolovaji zopet vrgli ročno bombo v hodnik hiše, kjer stanujejo antifašisti v ul. Mercato št. 12. Ranjen je bil neki otrok. Vse tržiško ljudstvo ve. kdo ima prste pri teh' vandalizmih, kdo nžiašč izziva in mu n: po-godu, da tržiško ljudstvo noče več biti orodje imperializma, noče več biti izkoriščano, ker si je v 25 letih nabralo preveč dragocenih izkušenj. lili sti Enotni sindikati na zatožni klopi? Včeraj se je pred višjim zavez- Vesti s podeželja MAVHINJE Leninova proslava. Na 23. obletnico Leninove smrti se je staro in mlado zbralo na množičnem sestanku. Tovariš z okraja Je navzočim of.-tal življenje in delo velikega borca za svobodo delovnega ljud. stva m vsega človeštva. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem. Ir Chels'em »e Je končala z zmago drugega 2:0. Svicarska B reprezentanca ho-ckty na letu je premagala Italijo l visokim rezultatom 12:0, Ctikostovaika hook'yska reprezentanca je v Basclu pred 15,000 gledalci prcmegala Švico z rezultatom 7:4 (3:2, 2:2, 2:0). Nogometna tekma m‘d zagrebškima moštvoma Lokopiotvo in Dinamom ae Je končal* z zmago lokomotive 4:3, Hockepska tekma med reprezentanco Dunaja in Budimpešte ee Je končala z zmago Avstr'jcev 9:5. Objave Z HTV Balincarski odsek. Danes ob 19. uri bo sestanek direktivnega sveta, jutri ob 20. uri pa vseh načelnikov, K jutrišnjemu sestanku so vabjem tudi predstavniki kulturnih krožkov Sv. Ana, Stelja, Cebuleo in Col. OPČINE Kulturna prireditev. Na Opčinah se bomo 2. februarja poslovili od božičnega časa s prireditvijo «Pc. trčkove poslednje sanje*. Da bo gledalce zajela pravljičnost otro-kc duše, bo izvajanje spremljal orkester. Vabimo vse, da .se polnoštevilno udeležijo te otroške igrice, ki bo ostala vsem v neizbrisnem spominu. DOLINA Proslava Leninove smrti. V torek rmo proslavili obletnico sfrti naj-večjega moža nove dobe. Predavatelj nam je razložil življenje in de. lo velikega Lenina. Po proslavi mm je predavatelj predočil političen položaj doma in v svetu, ož^osal reakcijo, posi bno pa razd.ralno delo don Marzarlja, k. hoče v službi reakcije razbiti delavsko enotnost na našem ozemlju. Poslušalci so predavatelju pazijivo sledili in mu odobravali. Ob koncu proslav* je množica zapela «Hej Slovani*. KRIZ Večerni tečaj. V zvezi s tromeseč-nim tekmovanjem na kulturnem polju je sklenila nuža mladina obi. skovati večerni tečaj v velikem številu. Mladina se zaveda, ia J; je znanje nujno potrebno, posebno pa znanje materinega jezika. DNEVNA KRONIKA Mraz in sneg v Trstu Te dni je zajel naše mesto drugi val mraza. Ze v soboto dopoldne je toplomer padel in dosegel skoro 4 stopinje pod ničlo. Ponoči je brila burja po tržaških ulicah in sneg je naletaval vedno močneje. V nedeljo zjutraj je bilo vse mesto belo. Toplomer je kazal 9 stopinj pod ničlo, burja je še vedno pihala in zelo težko Je bilo hoditi po strmih predmestnih ulicah, ki so poledenele. Zaradi burje so nastali ponekod precejanj zameti, ki so skoro popolnoma ustavili promet, v jutranjih urah so vozqvi cestne železnice rabili po 3 do 4 ure, da so prišli od enega konca proge do drugega. Pa tudi mladina je 'prišla na svoj račun. Popoldne so se kepali skoro po vseh ulicah. Včeraj je naval mraza ponehal in toplcmcr. se je zopet dvignil na n člo. Na vremenski opazovalnici so mnenja, da se bo vreme omililo in da je najhujši naval mraza ze za nami. Dve smrtni žrtvi V soboto zvečer okrog 21. ure je majhen policijski kamion, ki Je vozil prot: Trstu, povotnl v Zavijah dva človeka: 19 letnega Veljam Ellerja iz Milj in 27 letnega Karlo Cunjo iz škofij. Nesreča se je zgodila zarad, burje in snežnih žametov, ki so ovirali šoferju prost razgled po cesti. Telefonirali so po rešilni voz v Trst. Zdravnik je ugotovil da je prvi ponesrečenec, ki je imel razbito lobanjo, takoj umrl. Cunjo, ki je zadobil težke poškodbe po glavi m telesu, so odpeljali v bolnico. Tudi on je kmalu potem izdihnil. niškim sodiščem vet dan nadalj' vala obravnav* proti Zanmellu. Najprej Je sodišče zaslišalo obtoženca, ki je zanikal vsako krivdo. Povedal je, da je poznal Todonovo, služkinjo Ventrellovih. že iz mladih ltt. ni pa poznal odvetnika Ven-trell«, 24. oktobra {'opoldne je kosil travo in s« vrnil ob po) sedmih domov. Po večerji je šel spat ter se zbudil, ko je prišla ponj policija. Povedal je tudi, da se ni zanimal za sindikalna vprašanja in razr.e spore. Pri zasliševanju sta' ga trii-ška in tržaška policija tako pretepali, da je bruhal kri. Ko so ga odpeljali s policije v zaper, mu je j inšpektor dejal: «Mi te nismo topli, In glej. da boš molčal!* Nato je nastopil kot priča obtožencev brat Adelmo, ki je tudi v zaporu. Bil je namestnik tajnika kmetijskega sindikata Fumisa, ki je bil obsojen na leto dni pred zavezniškim sodiščem, češ da je ukaza! polovinarjem, naj ne izročajo žita v obvezna zb rališča. Dejal je, da je bil edvetnik Ventrella zelo dober in priljubljen človek. Onega dne je bil v Ronkih, nato v Tržiču, domov pa se ja vrnil okoli 20.20. Javni tožlec je vprašal pričo, če je kdaj ukazal polovinarjem, naj ne izroče žita.. Adelino mu je odgovoril. da so tedaj knntje splošno zahtevali 75% pridelka do sklenitve novo polovinaiske pogodbe. Tedaj st je javni tožilec, ki je iz veleposestniškega Texasa, zelo raztogotil ter z zariplim obrazom, razjarjenim glasom in jeznim pogledom nadaljeval izpraševanje priče. Vztrajal jj na tem, da je Adelmo, kot funkcionar ES ukazoval polov nar-jem, to je da njihovo gibanje ni bilo spontano. Popoldne se je obravnava nadaljevala z zamudo, ker se- je obto-ženec slabo počutil. Pivcga so zaslišali Jožefa Muslin*, pokrajinskega referenta za kmetijstvo pri ES. Povedal je, da je Zaninello Adelmo zelo miren in stvaren človek, zato so ga izbrali za namestnika zaprtega Fumisa. Junija 1345 so prvič nastali javni spori med po-Icvinarji in lastniki, ker so tedaj ustanovili kmetijski sindikat, ki je zastopal interese polovinarjev. Ti so namreč zahtevali revizijo kolonskih pogodb, sklenjenih ped fašizmom. Ko je tov. Muslin skušal na odvetnikova vprašanja podrobneje opisati vlogo sindikatov v sporu med polovlnarji in lastniki, je predsednik dejal, da noč» soditi o teh sporih temveč samo o umoru. Muslin je tudi povedal, da je pozna! Ventrello, ki je bil fned onimi: redkimi lastniki, ki »o bili pripravljeni na “evizijo fašističnih kolonski pogodb. Nato je začel spraševati priče javni tožilec. Čeprav je predsednik malo prej omenil, da ga ne zanima vloga sindikatov, ni prav nič ugovarjal, ko je javni tožilec zprašo-val Muslina o sindikalnih zadevah, ki nimajo nobene zveze z umorom. Javni tožilec je vprašal pričo, kakšne ukaze je dal v pogledu razdelitve pridelkov svojim »podrejenim* tajnikom in po njih polovinarjem. Muslin je odgovoril: «Mi ne dajemo ukazov, temveč samo pojasni la. koloni pa so sami sklepali, kaj je treba pokreniti.* Javni tožilec in predsednik sta tudi vztiajalR pri vprašanju, «kaj se zgodi s podrejenim funkcionarjem ES, če ae ne pokoli svojim- predstojnikom*. Na predsednikovo vprašanje, ali je ppiča poglavar odseka za kmetijstvo pri ES, je priča dejala: »Mi ne poznamo poglavarjev, jaz sem le refeienL* Pri tem se je predsednik razburil in dejal, da s. priča z nj.m norčuje. Povedal je tudi, da so Zaninellovi napadli zavezniškega oficirja, ki jim je dejal, naj izročijo žito. Zato je policija tudi zaprla Adelma Zaninello. Za Muslinom so zaslišali obto-ženčeviga očta. Potrdil je, da se je n-jegev sin Julijan vrnil s polja, povečerjal in šel spat ter da ae ni cddaljil z doma. Obravnavo so preložili na danes ob 9. zjutraj. Na zadnji obravnavi je predsednik spričo neke tož lčive pripombe dejal, da ne sodi ES, ttmveč obtožencu. Včerajšnja obravnava, zla. ati pa izpraševanje priče Muslin* je na vse navzoče napravilo vtis. da sedijo ES. Nc bomo s? spuščali v vprašanja obteženčeve krivde, ker je to stvar sodišča, ki bo moralo o tem odločati, čeprav se tudi v Narrtlno nle!a!išče Zaradi obolenja mnogih članov naš: ga gledališča je uprava SNG primorana odpovedati današnjo dijaško predstavo «Mati”ek se ženi*. P.adstavo bo uprava na. doknai.la prihodnji teden_ in prosi za blagohotno upoštevanje. GOSPODARSTVO Vrnite Trstu njegovo mornarico! Z vprašanjem vrnitve tržaških ladij, ki ga je nedavno načel naš list, se zdaj bavijo tudi drugi tržaški Usti. Tako je «Trieste sera*, glasilo tržaških avtonomistov, ob-nvilo stanje tržaške mornarice 1. 1924. in seznam ladij, ki so bile za .'asa italijanske zasedbe prepisane iz tržaškega pomorskega registra v egister italijansk.h luk ter so bile s tem zgubljene za tržaško pomorstvo. Tonaša tržaške mornarice je kljub zgubam časa prve vojne znašali leta 1924. 541.038 ton (pred prvo svetovno vojno 705.000). V poznejših letih, v razdobju 1924-1940, je bilo prepisanih iz tržaškega registra 131 ladij razne velikosti, ki gre od najmanjše ladje do ((Viktorije* s tonažo 13.068 ton. Večina teh ladij je šia v Genovo (55 ladij) in v Benetke (16), nekaj manjših pa tudi na Reko. Ze same te številke nam povedo, v čigavo korist Je propadalo tržaško pomorstvo in kje so bili najnevarnejši nasprotniki njegovega procvita. Samo ta statistika nam seveda ne more dati celotne slike o propadanju tržaškega pomorstva pod Italijo. Tržaško trgovinsko mornarico so po prvi svetovni vojni modernizirali z gradnjo novih ladij. V spominu Tržačanov so še gotovo napori Kozuličevrga podjetja, ki je pričelo graditi motorne ladje največjih tipov. V spominu jim je tudi finančni polom Kozuličeve plovne družbe in vsega njegovega koncerna s ((Societa Finanziaria* vred. V Trstu pod italijansko zasedbo pač niso bile dane možnosti za obstanek tako velikih pomorskih podjetij, ker se je radikalno upremenila vsa gospodarska konstelacija, v kateri je moral delat;; poleg drugih nevšečnostih Je moral računati z močno konkurenco Benečanov in Genoveianov. mio (!) «Vulcan:jo», ki je pravtako registrirana v Trstu m je pripadala najprej Kozuličevemu podjetju, kasneje «Iriju», da bi vozila italijanske begunce in internirance iz Eritreje .n Somalije. Interesi tržaškega gospodarstva zahtevajo, da se brodovje, ki že pq mirovni pogodbi (kot lastnina bivših tržaških podjetij, ki so prišla v roke Irija) pripade STO, takoj vrne Trstu. Čudno, je sploh, kako sta «Saturnija» m «Vulcan;ja», ki so ju zaplenili zavezniki, prišli spet v roke Ital je! Plače civilnih nameščencev ZVU VZN javlja, da je glavni stan za-vezniških sil odobril povišanje o-snovnih plač civilnih nameščencev zavezniških sil na področju A Povišane bodo tudi draginjske doklade družinskih poglavarjev. Nove plače veljajo od 1. dec. 1946 dalje. Zakon o vojnih dobičkih V soboto je ZVU izdala splošen ukaz, o davku na vojne dobičke in novo oceno za dohodnine. Ukaz vsebuje tudi določbe o premičnem in. nepremičnem premoženju in ukinja takso na vojne dobičke, kot je bila določena lani 1. februarja. Radijski sporedi v torek, 28. jan. RADIO TRST II. tem pogledu vsiljuje vprašanje; kako ja megoče, da je obtoženec ubil odvetnika Ventrello, petem ko mu je prišla služkinja odpret vrata :r. ga spoznala, nato pa šel mirno domov spat? To bi bil lahko storil le zblaznel človek. Pri tem nuj še omenimo, da Je bil odvetnik priljubljen pri vsem ljudstvu in pripravljen ugoditi zahtevam kolanov. Zato se umor ne da razlagati s političnimi aU socialnimi momenti. Zanima pa nas ta proces, ker mu kljub vsem nasprotnim izjavam dajejo politično obeležje. Čemu vsa ta pompoznost, če gre 'e za umor? Zakaj ves ta policijski aparat, zakaj pteiščejo in pretipajo celo dopisnike listov, potem ko že pokažejo svoje legitimacije? Doslej so sodili že raznim morilcem Ir, fažistjčnim zločincem, toda takih policijskih ukrepov še nismo videli. Ta proces ima globlje korenine. Ne bomo ponavljali opisa dogodkov ob lanski žetvi. Saj je to delo opravil že g. predsednik sam, ko je vprašal tov. Muslina, alj se spomni na obsodbo tov. Fumisa na leto dni ječe za:adi' «ščuvanja» kolonov. Preprost človek, ki opazuje proces, ima vtis. da so na eni strani oni, k! na vse kriplje branijo ostanke preteklosti ezirema sedanje stanje, na zatožni klopi pa ves izkoriščani razred, ki se je rredrznil upreti. Tudi na - puljskem procesu sta se jasno Izražali ti dve težnji, če ni proces političn* narave, kot s* ho-5» dokazati, ne more nihče zanikati njegovega socialnega obeležja. Udariti jc narrueč treba po nema-ničih in braniti svetost lastnine. Umor je le epizoda, dejansko pa je b!stvo procesa lanski boj med ko Ioni in lastnki. katere je takrat tako energično ščitila policija v službi ZVU. Leta 1940. je bilo v Trstu še vedno registriranih 571.300 ton. Toda velik del te mornarice ni bil več v službi Trsta in prav ta okolnost pomeni naj vet j o zgubo za tržaško gospodarstvo. Najlepše ladje so bile namreč premeščene na druge proge, ki so imele svoje izhodišče v Genovi in v Benetkah. Ze leta 1931. se je Kozullčevo padjetje moralo podvreči kontroli novega plovnega koncerna «Italia» v Genovi, ter se s tem odreči neodvisnim progam iz .Trsta v Ameriko. Pri podržav!je-nju italijanske trgovinske mornarice in novi razdelitvi dela v letu 1936. so tržaško pomorstvo še bolj pritisnili, kar je bilo s političnega vidika razumljivo, ker so pri takšnih akcijah imeli prvo besedo Geno-vežani in Benečani. Trstu, oziroma ((Tržaškemu Lloydu» so tedaj pustili samo proge okoli Afrike (skoz G-braltar ,n Suez) ter redke proge z Daljnim vzhodom, medtem ko je zgubil najplodnejše področje svojega uveljavljanja na morju, t. j. Le-vant, in sicer v korist Benetk. V Trstu je tedaj bilo mnogo hrupa, celo vneti tržaški iredentist m župan Pitacco se je ojunačil in poslal protestno brzojavko v Rim, toda vse je bilo zamari. Največjo škodo za tržaško pomorstvo je predstavljala izguba tradicionalnih podrpčij, na katerih se je Trst uveljavljal že stoletja. Poleg tega je Trst že pred organizacijo italijanske mornarice pod državnim okriljem v letu 1936. prenehal biti avtonomno izhodišče prog in njegovi -parniki so morali pristajati tudi v Benetkah in drugih manjših lukah. 6.55 koledar: 7. vesti v slov.; 7.15 vesti v ital,; 7.30 zaključek; 11.30 lahka glasba; 12. Iz Združenih držav; 12.15 ru3ke melodije; 12.30 napoved časa - vesti v slov.; 12.45 vesti v ital.; 13. operne simfonije; 13.45 ritmična glasba; 14. sodobna Anglija; 14.10 čitanje sporeda - zaključek; 17.15 Beethoven: simfonija št. t (prenos iz Vidma).; 18.15 plesna glasba: 18.30 biseri slovenske književnosti: 18.45 violinske skladbe; 19. mladinska oddaja; 19.20 obvestila svojcem; 19.30 pojo «Fantjc na vasi*; 19.45 napoved časa - vesti v slov.; . 20. ritnrčna glasba; 20.15 pregled tiska; 20.30 violinski koncert A. Dermelja (prenos iz Ljubljane) ; 21. pevski koncert sopranistke Slavice Batistute in tenorista Draga čudna: 21.30 lahka orkestralna glasba; 22. za smeh in kratek ča*; 22.15 spored pestre glasbe: 23. napoved časa - vesti v ital.; 23-15 vesti v slov.; 23.30 plesna glasba; 24. zaključek. LJUBLJANA, MARIBOR, SLOV. PRIMORJE Sporočilain Literarni večer Prosvetno društvo «S;mon Jenko* priredi nocoj ob 30.30 ur: v Kraljičevi dvorani v Domu pristaniških delavcev literarni večer, na katerem bodo brali iz svojih de! sledeči primorski pisatelj; in pesniki: Bevk. Bartol, Budal, Hafnerjeva, Kalanova, Klinar, Marinčič, Ocvirk, Pahor Jože in Boris in Šinkovec. Dela odsotnih avtorjev bosta čitala č.ana SNG Kosič Milan in Vera Remčeva. prosvetno druitpo v Skorklji vabi na članski sjstanek s predavanjem tov. Jože Pahorja, ki bo d*nc» ob 20. uri v društvenih prostorih v Vicolo Ospedal* Militare St. 2. .'.V.VA‘.V,V,'.V,V„".V.-.,-%V,VV.-.V.\V.V«V»VlW.V. 34 ALBKSAN! ‘£R bbK VOLOKOLAMSKA CESIA AvstRjO atrija, ki je zbrala 14 točk. Na drugem mrstu ja reškoalovaška s 13.5 — je d.jal g neral. tečke. na tretjem meatu po fiv'ca e 13 točkam'. Rezultati posameznih d’eciplir\ so naslednji: S'alom za moške; 1. Egon Schilt* (Avstrija); 2. Antonio Spon« (fSR), Smuk za moikr: 1. Gclibp' T Avstrija) ; 2. Berchteld (Švica)1; S'aotm zn ženske: 1. Truda Rajka (Avstr ja). Smuk za ženske: 1. Rom (Avstrija); 2. Nndhipeva (CSR). TJmetno drsanje za motke: L Rada (Avstr ja); 2. K!ra!y (Avstrija); 3. Ded č