LETO 1932	20. JAKU AR J A	ŠTEV. 2
Alf shranjujete?
Mislimo namreč strokovne časopise,	sproti zavrgli in bi imeli koncem leta
zlasti obe Domoljubovi prilogi: »Gospo-	prazen nič, namesto lepe knjige, polne
dar« in »Mati in gospodinja«. Marsikje	potrebnih naukov za gospodarstvo in go-
po kmetih imajo slabo navado, da sproti	spodinjstvo? Kdor ve ceniti strokovno
zavržejo in strgajo časopis, včasih še	čtivo, bo priznal, da ste samo te dve
prej, preden ga dobro preberejo. To se	prilogi več vredni nego znaša vsa na-
tako rado godi posebno po hišah, kjer je	ročnina na »Domoljuba;, več majhnih otrok. Vsi časopisi pa ni- Komur je torej kaj na tem, da se
majo enake vrednosti. Dnevnik shranje-	ohrani dobra in potrebna knjiga, ki ima
vati, Wma pomena, razen kakšne posa-	trajno vrednost, naj si napravi iz debe-
mezne številke, ki nas posebno zanima.	]ega papirja ali iz lepenke ovoj ali mapo.
Sicer pa starega dnevnika ne bomo izle-	Ko »Domoljuba« dobi, naj takoj izreze
pa vnovič brali, ko imamo vedno dovolj	prilogo in jo spravi v mapo. Ako takrat
novega ctiva. Tednik je pa že dobro shra-	ne utegne, jo bo bral pač pozneje, ko bo
njevati, ker ima poučne članke in po-	prilika, saj ga bo počakala na varnem
vesti, ki "se nadaljujejo. Pa tudi zato ga	v mapi. Tako hranilo bi bilo treba na-
ne kaže zametati, ker ga lahko odsto-	praviti za vsak časopis, ki ga namera-
pimo, ko je prebran, komu drugemu, ki	Vamo shranjevati. Tako se do konca leta
ga sam ne more naročiti. Naravnost ne-	naberejo celi skladi, ki jih nazadnje še
spametno pa bi bilo, ko bi zametali stro-	enkrat pregledamo in uredimo, ter za
kovne časopise kakor so n. pr. »Kmeto-	si|0 vsaj sešijemo. Kdor pa le količkaj
valeč«, »Sadjar in vrtnar«. Ti so pa polni	m0re in ima priliko, naj da vse te knjige
takega čtiva, ki ima trajno vrednost in	vezat. Tako si bo nabral zaklad, ki ne
ki ga je treba večkrat prebirati, ako ho-	],0 koristil samo njemu, ampak tudi nje-
čemo imeti od njega praktično korist. V	g0vim otrokom.	X-
to vrsto spada tudi naš »Gospodar«, in	____________
d M ali in gospodinjačeprav so posamezne številke neznatne in imajo sla- ga Skorjiea starega sira da mesni pa
bejši papir nego druga strokovna glasila,	tudi vsaki postni juhi dober okus. Ope-
Ali veste, kakšna knjiga je to, ko je	čen košček starega sira ustavi grižo, vezana v skupno knjigo? 320 strani ob- ga Iz hrušk, topk dobimo redilno in
segata lanska letnika, čez 200 poučnih	dobro mezgo. Na kilo skuhanih in pre-
flankov iz gospodarstva in gospodinjstva	tlačenih hrušk je treba samo 20 gramov je v njih. Drobnih gospodarskih vesti, . sladkorja.
raznega drobiža in drugega zabavnega ga V kaši, hrenu, redkvi. redkvici,
čtiva pa toliko, da ga je težko prešteti,	gorčici, česnu je jedka snov, ki da tem
Ali ne bi bila velika škoda, ko bi vse to	jedem osobiti okus in moč.
Kako je treba kuriti!
Če hočemo dobiti zaželeno množino toplote z najmanjšo porabo kuriva, tedaj je treba da znamo kuriti, t. j. ravnati s kurivom in pečjo. Kdor hoče kuriti dobro in poceni, naj se ravna po teh pra vilih:
1.	Pazi, da peč zadostno vleče! Da veš, če peč vleče ali ne, odpri vratca od prostora za pepel v toliko, da nastane VA cm široka špranja in drži blizu te gorečo svečo. Če plamen polagoma ugasne, tedaj vleče peč najboljše. č'e pa se plamen sploli ne nagne, ali pa če se vleče na dolgo v prostor za pepel, ne da bi ugasnil, tedaj peč slabo vleče in je treba poklicati spretnega strokovnjaka, da to napako popravi.
2.	Gorišče in prostor za pepel osnaži čisto vseh ostankov kuriva. S pečjo je namreč kakor s človekom. Če ga stisneš za vrat, umre radi pomanjkanja zraka. Če pa pri peči zanemarimo prostor, kamor mora priti zrak, tedaj v peči ne more dobro goreti ter ni niti pravega ognja, niti toplote.
3.	Pazi tudi na to, da je ves prostor pokrit s kurivom, kajti prazen prostor v peči je potrata.
4.	Premog, ki hitro da plamen, zažgi od zgoraj!
Naloži v peč najprvo premog ter ga vžgi od vrha s treskami in raztrganini papirjem. Na ta način se bo premog hitreje vnel, kakor pa, če ga na mečeš šele na ogenj iz drv.
5.	Medtem ko v peči gori, naj bodo gornja vratca zaprta. Gorišče dobiv; zrak pravilno in najbolje od spodaj.
Če pa imajo gornja vratca odprtino za dostop zraka od zgoraj, tedaj jih zapri popolnoma šele tedaj, ko ni v peči nobenega plamena več.
6.	Pri nalaganju kuriva pomni tole: Pri nasipnih pečeh, ki imajo prostora za večjo množino kuriva, ne pokrij žerjavice z debelo plastjo goriva, temveč ga natresi na žerjavico tako, da se ta sveti med posameznimi kosi skozi. Pri prav
majhnih pečeh, ki imajo malo prostora in nalaganje kuriva na ta način ni mogoče, pa naravnaj peč. ko znova naložiš, tako da močno vleče, da se ti ogenj ne zaduši. V vseh ostalih pečeli pa naloži premog poleg žerjavice, da vleče plamen čeznjo.
7. Zapri vratca pepelnjaka. ko začne žerjavica na rešetki temneti!
Za kurjenje v splošnem pa velja še tole:
1.	da prehajamo od lažje vžigljive snovi na težje,
2.	da je v začetku precej zraka in prepiha,
3.	da plamen najde priložnost vžgati nadaljnje gorivo, da zagori in
4.	da more zrak skozi plast kuriva.
Vžigamo navadno s papirjem, ki pa
ni najboljši pripomoček za to. Papir namreč rad zabaše, zelo hitro zgori ter s pepelom in nezgorjenimi deli zapre gorišče. Dobe se naprodaj posebni vži-galci, to so stisnjene pločice iz smole in žaganja, katere je treba le prižgati z vžigalico in dajo takoj vroč plamen, sposoben za nadaljnje vžiganje. Dobro pa lahko tudi zakurimo s koščkom mehkega lesa, katerega razcepimo v obliki : roke«, ali pa na drobne treske, ki jih potem primemo kot pahljačo . Tako priprav Ijen les lahko položimo na rešetko v p?či ali štedilniku iti zakurimo.
Za uspešno kurjenje je pa potrebna iudi dobra peč in primerno kurivo. Šted-Ijivo kurjenje je mnogo odvisno od peči in poskusi so pokazali, da:
pri dobri peti izdamo za kurivo na leto n. pr. 400 Djn, pri isti peči s slabimi cevmi že 650 Din, pri isti peči s slabimi cratci že 720 Din; če je ta peč slabo osna-zena, 640 Din: pri dobro vzdrževani peri znašajo popravila na leto 80 Din. pri malo vredni peči pa 250 Din; pri napačno zidanem goriščii se izgubi s slabim zgorevanjem 80 Din.
Ne štedimo, kadar kupujemo ali postavljamo peč. pač pa kadar kurimo!!
Š. H.
Pomen citrone v gospodinjstvu
Citrona ali limona je v gospodinjstvu velikega pomena. Ne uporabljamo je samo kof živilo, temveč tudi v druge namene, zato bi bilo koristno, če si jo malo natančneje ogledamo.
Citrona .je svetlorumen. jajčasto okrogel, 8 cm dolg sad raznih vrst citronskih dreves. Zunaj jo obdaja tenka rumena kožica ki je bogata na eterskih oljih: pod njo pa je bela, usnjata. V notranjščini je 10 20 predalov, ki so napolnjeni s kislim sokom, v predalih pa so tudi semena. Pobirajo jih z dreves, preden so čisto zrele, jih zavijejo v papir in razp. šiljajo v zabojih.
Kot živilo je citrona posebno pozimi prava solnčna hrana za zdrave in bolne. Daje nam namreč obilo vitaminov in rudninskih snovi, ki so za zdravo prehrano neogibno potrebne. Ima tudi pri-
bližno 1% beljakovine, nekaj sladkorja, citronovo in jabolčno kislino. Vpliva vseskozi zdravilno in uničuje škodljive bakterije.
Citronov sok dodajamo jedilom vseh vrst, pa najsibodo iz sadja ali zelenjadi. Citrona tudi izpodriva škodljiv kis, ki naj bi že skoraj izginil iz zdrave kuhinje. Iz nje pa delamo tudi hladilne iD osvežujoče pijače, za zdrave in bolne.
S citrono pa odstranimo tndi tintne madeže iz belih tkanin. Če nas boli vrat, ledaj nam grgranje z vročo limonado lajša bolečine. Citrona nam pomore tudi do lepote; če podrgiiemo kožo s citrono, postane čista in sveža. Kotliček iz bakra ali medi lepo osnažimo, ako ga podrg-nemo s polovico citrone, ki smo jo prej pomočili v sol. Nato kotliček temeljito splaknemo in suho zbrišemo. Š. H.
Hugo Turk, izpr. trž. nadz.
Testenine
V naših mestih in večjih krajih se dobivajo v trgovinah razni izdelki iz nevzhajanega tesla. katere uporabljajo za vkuhanje juhe, za močnate jedi in kot prikuhe. So to: razni rezanci (ia-sani, bigoli), makaroni (vermičelli), spa-gheti, bleki, polžki, obročki, zvezdice, črke, številke, kašice, paštete itd.
Za te ^testenine« se napravlja testo iz kleja bogate pšenične moke ah pše-ničnega drobnega zdroba, ki se umesi in ugnete z vročo vodo brez kvasa ali droži, včasih z dodatkom kuhinjske soli. Potem se izdela v razne gori navedene oblike in se dobro posuši. Vse to se izvrši seveda s posebnimi stroji. Te vrste izdelki se imenujejo »vodene testenine .
Ce se dodajo v večji meri tudi jajca, potem so to »jajčne testenine'« in jih imenujemo jajčne rezance, jajčne bleke itd. Testenine, katerim se je pridejalo le malo jajc, se imenujejo »testenine z jajčnim dodatkom«-. — Prave jajčne testenine moraio imeti na 1 kg moke ali
zdroba vsaj 2 jajčna rumenjaka. Testenine z jajčnim dodatkom pa najmanj 1 rumenjak na i kg moke ali zdroba,
Poleg pšenične moke (zdroba) se uporablja večinoma tudi klej (vleč, le-pivo, Kleber) t. j, škrob, zmešan s kle-iem, ki preostaja pri izdelavi pšenič-nega škroba iz pšenice.
Iz čiste pšenične moke ali zdroba pripravljene navadne vodene testenine« so bele ali sivkasto-bele barve. Testenine rumene barve so ali od jajčnih rumenjakov, večji del pa umetno rumene pebarvane. Zato barva ne dokazuje resnične jajčne primesi, celo takrat ne, če so jajčni rumenjaki resnično pridodani, ker je barva rumenjakov zelo izpremen-ljiva in različna po letnih časih, kokošjih pasmah in krmi. Vrhu tega vplivajo na barvo mehanski vzroki, stalna solnčna svetloba in drugo.
Testenine se barvajo umetno z žafranom, kurkuma, orleanom in katrano-vimi barvami. Uporaba teh barv se mora izrečno označiti (deklarirati!. Ravao
tako tudi vsaka primes nenavadnih sno-	nejo plesnive, dobe zatohel duh in na-
vi (krompirjeva, riževa, sočivna, koruz-	vadno šele pri kuhi tudi neprijeten, kisel na moka, pšenični klej, začimbe, mesni okus. V testeninah ne smejo biti žuželke
preparati). —Laškim makaronom se do-	= zajedavke, ličinke, zaplivke, pršice
deva dostikrat želatina, da se bolj svet-	(grinje) itd.
likajo in da so bolj trpežni. — Brez	Prepovedana je tudi primes borove
označbe (deklaracije) teh primesi, se	kisline v svrho konserviranja (ohranit-
smatrajo testenine kot »popačene« —	ve). — Testenine se presojajo najprvo
»posnete«.	s čutili glede barve, oblike, duha in
Vse testenine morajo biti spravljene	okusa; popolnoma točno preiskavo pa
na suhem prostoru, ker drugače posta-	more izvršiti le kemik-strokovnjak,
Protialhoholna	vzgoja mladine
Po vsem svetu se posveča največja skrb mladini in deci, da se ta obvaruje pred največjim zlom — alkoholom. Tudi pri nas se moramo zavzeti za to vele-važno delo ter se postaviti proti vsakomur, ki bi hote ali nehote oviral trez-nostni pckret naše mladine. Nada in bodočnost našega treznostnega gibanja je naša mladina. Kdo pa je najprej poklican, kdo ima največ prilike in kdo najsvetejšo dolžnost, da dosežemo trezno mladež? To smo v prvi vrsti me matere, ki smo prve vzgojiteljice svojih otrok. Otrok gleda v mater zaupne, veruje njeni besedi in vse se mu zdi lepo in dobro, kar vidi na njej. Posnema jo v vsem. v dobrem in v slabem, zato bodo po večini otroci taki, kakršne so matere.
Ako hočemo, da bodo naši otroci trezni, moramo biti same strogo trezne ter ne smemo otrokom dajati alkohola v nobeni obliki niti v čokoladkah in bor,-bončkih ne. Otrok — mal deček, kateremu je sorodnik dal obilo fconbončkov, napolnjenih z alkoholom, se je opijanil in zbolel. Pa tudi sama se mora mati izogibati vsake opojne pijače bodisi v nosečnosti bodisi ko doji svoje dete. Š<» dandanes, ko se toliko govori in piše r, škodljivosti alkohola, dobivajo žene v porodniški postelji vino, češ, da jim to daje moč, in ko doje, pijejo vino in pivo v trdni veri, da ji to pripomore do večje količine mleka. Dokazalo se je pa, _ia prehaja alkohol z mlekom v dojenčkovo telo, katero zastruplja. Prav tako zastrupljajo matere svoje otroke pozneje, ko
mislijo, da jih krepe, če jim dajejo piti vina. Še zdaj se sliši nespametno mnenje med ženstvom, da je treba dajati otroku, ko dobiva zobke, vina, da lažje prestane to težko dobo v svojem detin-skem življenju. Ponekod pravijo, da mora mati prodati celo krilo, ako nima denarja, da bi kupila otroku vina, ko mu rastejo zobki. Alkohol, ki se daje otroku, čeprav v malih količinah, povzroča glavobol, zadržuje razvoj, moti spanje, kvarno vpliva na duševne sile in vzbuja prezgodnji spolni nagon.
Za materami so poklicane voditeljice ženskega gibanja, da poučijo dekleta in žene o alkoholnem vprašanju, da bi ne zastrupljale sebe in svoje dece z alkoholom iz nevednosti, stare tradicije in napačne domneve, da krepe sebe in svoje dete.
Ko se bo ženstvo tudi pri nas zavzelo za protialkoholni pckret, tedaj bo uspeh večji in vidnejši. Ameriško ženstvo ima največ zaslug, da se je uvedel v tamošnje šole protialkoholni pouk in prav Zedinjene države imajo radi tega najtreznejše delavstvo na vsem svetu.
Vpliv alkohola na potomstvo je bil znan že v starih časih, kakor je tudi znano, da se spočne največ slaboumnih otrok ob času, ko svet največ pije. Nova vina in predpusti imajo največ takih otrok na vesti. Spominjam se takih ne-srečnežev izza svojih učiteljskih let. Leto za letom so sedeli otroci notoričnih pijancev v prvem razredu, ne da bi se bili naučili črk, ali številk. Srce me je bole-
lo, ko so drugi otroci dovršili vse razrede, a oni nesrečneži so ostajali še vedno pri abecedi do časa, ko so lahko izostali iz šole. Tedaj se seveda v naših krajih še ni govorilo proti alkoholu — temu človeškemu zlu. Pač; ko so sodili zločinca, so izrekli milejšo sodbo, če se je dokazalo, da je izvršil zločin v popolni pijanosti. V slovenskih šolskih berilih je bilo natisnjenih mnogo pesmi, ki so poveličevale sladko kapljico in rujno vince na vse mogoče načine. Zdaj se, hvala Bogu, svita in zboljšuje tudi pri nas v tem oziru. Ko bi se le moglo prepričati ljudstvo na deželi, posebno po vinorodnih krajih, kolika poguba je alkohol za vse, posebno pa za mladino! Spominjam se, da mi je neka gospa, Srb-kinja, pripovedovala, kako je imela pridno Štajerko za služkinjo. Bila je inteligentna in marljiva, dokler je ni prilika zapeljala, da se je napila. V pijanem stanju je čepela v kakem kotu in dremala brez vsake moči. Gospa, ki ji je bilo žal dekleta, jo je večkrat opominjala, naj vendar ne pije, ker je to še za moškega grdo, kaj šele za žensko. Ubogo dekle je temu pritrdilo, obenem pa izjavilo, da ne more drugače, ker je že kot otrok dobivala za zajtrk kozarček žganja in kos črnega kruha, kakor dobivajo še sedaj otroci njenega brata, in še celo najmlajši, štiriletni sinček! Četudi je bilo gospej jako žal dekleta, morala jo je vendar odsloviti, ker se ni mogla premagati in opustiti svoje grde razvade. Druga gospa je pripovedovala, da se njena služkinja napije redno vsako nedeljo. Ko jo je gospa zadnjikrat posvarila, je dejala: »Saj nismo spili mnogo! Bilo nas je pet, pa smo spili samo devet litrov vina.«:
Tam nekje v Slovenskih goricah živi oče, posestnik in trgovec. Pijan je ob vsaki uri in imetje gre navzdol. Pa je nekdo, kateremu je bilo žal rodbine, a ni poznal razmer, dejal, naj bi žena prevzela gospodarske vajeti v roke, da reši imetje otrokom. Žalosten je bil odgovor: j'Saj pije žena prav tako kakor on, če ne še bolj.« Kaj pa otroci? Naj bi se takim staršem odvzeli in spravili v kak
zavod. »Je že prepozno,« se je glasil žalostni odgovor.
Slovenske vinorodne kraje, kjer se popiva največ, zagovarjajo t obilico vina. Vprašam: Ali ni Srbija tudi vinorodna, ali niso vinorodni kraji tudi drugod? In vendar ni nikjer drugod tolikega popivanja kakor v Sloveniji.
Kam naj se pa spravi toliko grozdja, ako ne v vino? Tako vprašujejo vinogradniki. Prinašajte grozdje na trg, izvažajte ga na druga inozemska tržišča! Ali mislite, da bi za grozdje izkuoili manj nego za vino? Le poglejte lep, debel grozd! Kmalu vam tehta kilogram in za kilogram lepega grozdja dobite — kakor je baš čas — od 5 do 10 Din. Koliko grozdja morate iztisniti, da dobite za 10 Din vina? In iz grozdja se da napraviti grozdni sok, ki je okusen, n vendar neškodljiv, ker ne vsebuje alkohola.
Žene, matere! Ako morete kje zastaviti svojo besedo in svojo moč, zastavite jo tu — v vprašanju demona alkohola. Pazite na svoje otroke! Iz boja, ki se bije tudi pri nas že dolgo let, vemo, da se pri odraslih, ki so uživali alkohoiue tekočine že od mladih dni, ne da mnogo doseči, zato je treba začeti pri otroku in sicer že v detinstvu! Paziti pa moramo, da nam drugi ne podirajo in skvarijo na deci, kar gradimo me! Otrokom ne bomo dajale torej nikdar in pod nobenim pogojem nobenih alkoholnih tekočin ter bomo strogo pazile, da tudi drugi tega ne store. Naši možje naj zahtevajo, da se uvede v šole protialkoholni pouk, kakor ga že imajo v Ameriki in v nekaterih evropskih državah. Par proti-alkoholnih predavanj v šoli, kakor so pri nas običajna vsako leto, je mnogo premalo. Ko privedemo otroka srečno v mladeniško dobo, ne da bi bil okusil alkoholnega strupa, ga ta ne bo ver mikal, ostal bo trezen, zdrav na duhu in telesu.
Toda, žal, dela se pri nas vse drugače. Pa ne delajo tako samo neizobraženi ljudje. V gostilnah in vinskih kleteh praznujejo razne dogodke ljudje, ki «o bili deležni najvišje izobrazbe, inia-
Jektualci z raznimi častnimi naslovi. Tolstoj sam je o tem tožil tako-Je: Grozno je, da misleci, ki stoje na najvišji stopnji izobrazbe, ne znajo slaviti nobenega praznika drugače, nego da sede ure in ure, jedo in pijo, kriče ter se opijajo. Žalostno je, da pri tem pomagajo starejši možje, učitelji mladine. Sto in sto mladih ljudi se je morda vprvič opilo na slavljenju kakega takega dogodka: po dovršeni maturi ali izpitih in nadaljujejo potem pijančevanje s pono-čevanjem.
Naše ženstvo bi moralo zastaviti ves svoj vpliv, da 5e v društvih, na prireditvah, ob vojaških n»bor'h itd. omeji pijančevanje, ki je zelo grd madež na našem narodu. V to so poklicane, kakor sem omenila že večkrat, najprej matere, pa tudi žene, sestre, neveste. Zavedati bi se pa moralo prav posebno izobraženo ženstvo, ki bi moralo poučiti nevedne, v starih predsodkih vzgojene kmetske in delavske žene in dekleta. Poklicane so v to učiteljice, da poučujejo in probujajo narod v tem zmislu l besedo in z zgledom, da, v prvi vrsti z zgledom!
Prav tako imajo ženska društva in organizacije dolžnost, da navajajo vse svoje članice k treznosti, te pa, da razširjajo treznostno misel naprej vsaka >■ svojenf krogu. Ženska društva bi ne smela prirejati veselic in zabav s točenjem alkoholnih tekočin. Tudi bi morala ženska društva odreči sodelovanje povsod. kjer naj bi članice stale za mizami in točile alkohol. Razni odbori 1 rdijo, da jim to točenje alkoholnih tekočin nese največ, kar je pa žalostno dni-Ivo in slabo izpričevalo za slovensko občinstvo. Če se bo ženstvo zavedalo, -is ima donia, v družbi in v društvih dolžnost in nalogo pospeševati treznostno gibanje, poudarjati ob vsaki priliki, kako je alkohol škodljiv, le tedaj se bo počasi boljšalo in zmanjšalo trpljenje iolikib nesrečnih rodbin. Ako se omeji zavži-vanje alkohola, zmanjša se število zločinov, ki se dogajajo večinoma v gosti! nah ob dnevih, ko se popiva največ, lo je ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih Vseučiliški profesor dr. Metod Dolenc kliče v nekem svojem spisu: Pobijaj v narodu uživanje alkohola in s lem zmanjšaš število zločinov!"«
Razno
gn i'ogosto striženje oslabi lasne ko-lemne, ki poganjajo po vsakem striženju bolj močno. Profesor Nesley v Ameriki pravi, da bodo ženske postale vsled pogostega striženja ravno tako plešasle. kakor so zdaj moški in da jim bo rastla v zameno las brada. (?) Neslev trdi, da je že zdaj več bradatih žensk, kakor jih je bilo prejšnje stoletje. Saj so tudi moški imeli močne lase, dokler so nosili kite. Močni lasje so znak zdravja, svobode. Na Ruskem je bila dolga brada vredna spoštovanja in Peter Veliki je ni mogel odpraviti.
ga Mazanje in pudranje obraza je v
Ameriki bolj v navadi kakor pri nas. Pravijo, da je to od Indijancev podedovana umetnost. Ker praši riževa moka preveč ,so poskusili tovarnarji s prahom iz rudninskih soli. Tako so uporabljali
za prašenje obraza tudi cinkstearat. S tem prašenjeni se je pa zastrupilo več oseb in pet teh je umrlo. Kakor so poročali listi, si niso bili kemiki na jasnem ali je škodil cink ali stearinova kislina. Posebno nevarno je prašenje z barva-ni m praškom, ako imaš na licu kak izpuščaj.
ga Noge, ki so utrujene ixl poti, na-
mažejo Španci s česnom, ki so ga pre-vreli na olju. To utirajo gorko v podplate in hodijo zopet po več ur. Trud prežene iz nog ludi utiranje gorkega orehovega olja, kjer n; olja pri rokah, stolci in segrej jedrca in maži se ž njimi. Mazanje z lojeni potolaži pekoče bolečine ožuljenih nog, vojaki prejšnjih časov so imeli vedno lojevo svečo s seboj. Trudnost iz nog in telesa potegne tudi gorka kopelj smrekovih vršičkov, detelie ali gomilif-
Virgilij:
Zimski smeh
Na saneh
skozi sneg
v topli smeh!
Rujna lica plavajo
kot metuljčki;
vmes kraguljcki
potrkavajo.
Jata vran
vre na plan
v lačni dan.
Plovi, plovi snežni val!
To si kratka
cesta gladka!
Že smo v mestu. Vsem je žal!
Jezuščhov« golobčki
V Nazaretu, pred hišo tesarja Jožefa, je sedel Jezušček in okoli njega so frfotali ljubki golobčki, po perju tako čisti in beli kakor lilije v Marijinem cvetličnem vrtu.
Golobčki so bili prav domači; sedali so Jezuščku v naročje in na ramena, pa priklanjali svoje svetle glavice k njegovemu licu.
Več dečkov iz Nazareta je bilo pri Jezuščku. Tudi ti so se zabavali z nežnimi, krotkimi živalicami.
Pod divjo smokvijo, nekoliko proč od te vesele otroške družbe, je stal deček-zamorček, otrok neke sužnje bogatega Izraelca. Željno je upiral svoje velike, temne oči na svetlo postavo Jezuščkovo in srčno je želel, da bi se mogel tudi on igrati z Jezuščkom in njegovimi belimi golobčki. Toda on je bil samo otrok revne sužnje in se ni upal v veselo družbo. Tudi se je preveč razlikoval njegov črni obraz od belih lic drugih otrok. Seveda bi tudi judovski dečki ne bili radi občevali s črnim sužnjim dečkom.
Ljubi Jezušček je pa videl v srce
tega ubogega malega Benjamina. To srce je bilo dobro in brez hinavstva, in zato mu je Jezušček hotel narediti veselje. S svojimi čudovitimi, temno-modrimi očmi je pogledal proti nebu, kakor da prosi svojega očeta, naj mu pošlje posredovalca.
Glej! — Kar planil je z višave velik jastreb in šinil v rožnat grm, kjer se je solnčil eden snežnobelih golobč-kov, pa je ropar zgrabil s svojimi ostrimi kremplji preplašeno živalco.
»Ubogi moj golobček!« je zaklical Jezušček, pa tudi drugi dečki so preplašeni skočili pokonci in zrli na divjega roparja. Mali Benjamin pa ni nič po-mišljal, neustrašeno je planil proti grmu in iztrgal roparju njegov plen. Trdno je obdržal v rokah trepetajočo živalico, dokler se ni dvignil napadelec vreščajr v zrak.
»Pridi, Benjamin, daj mi nazaj mojega golobčka,« je rekel ljubeznivo Jezušček.
Zdaj šele si je upal sužnji otrok, da je stopil bližje in boječe položil golobčka Jezusu v naročje.
Toda, kaj je to —! Snežnobeli go lobček je postal črn — tako črn kakor deček Benjamin.
»Ojoj!« so zaklicali dečki. »O škoda! Jezus spodi proč tega črnega goloba, ki ne spada med druge. Benjamin je pagan, on je umazal golobčka,«
Jezušček je pa vzel v svoje nežne roke golobčka, je ljubeznivo pobožal njegovo svetlo perje in živalco stisnil na svoje vroče lice.
»Ali naj imam tega črnega golobčka manj rad kot njegove bele brate?« je rekel Jezušček. »Ni prav, če gledamo na zunanjost! Tudi črnega golobčka srce je krotko in brez hinavščine. Ko bi bil pa priletel jastreb z belim perjem, bi bil vkljub temu ropar.«
Otroci so začudeno gledali v Jezusa Eden izmed onih, ki so bili bolje oblečeni, ni bil zadovoljen. Rekel je Je-
zuščku: »Ali meniš, da je Benjamin, ta sužnji otrok, nam enak, če ima dobro srce?«
Jezus je poikimal, prijel dečka-za-morčka za roko in rekel: »Odslej se boš tudi ti z nami igral; komur ni všeč, pa naj gre.«
Dečki so se nekam boječe ozirali na Benjamina, toda preveč so ljubili Jezuščka, da bi ga zapustili. Samo oni bolje oblečeni, je šel z dvignjeno glavo od njega. Tedaj je rekel Jezušček: »Prvi bodo zadnji, zadnji bodo prvi.«
Janko Samošetole
»To je pa res čudno ime!« si mislite. In prav imate! Pisal se prav za prav dečko ni tako, ampak Janko Kosmač. Ono posebno ime si je pa drago kupil — z neštevilnimi sunki, ki jih je prejel s karanjem, z zaušnicami in z opomini. Na ta način je prišel res do dragega imena. Janko je bil ves rdeč od jeze in srda, če je zaslišal to ime iz ust svojih bratcev, sestric in tovarišev, pa je pomolil zmerjačem male pesti pod nos, tako ga je jezilo to ime. Storil pa vendar ni nič, da bi se ga znebil. Ne smešenje ne zmerjanje in ne kazen, ne sunki ne zaušnice ga niso pripravile do tega, da bi bil opustil svoje trmasto obiranje. Na vsak klic se je odzval vedno z besedami: »Takoj — samo še tole.«
Ko se je oglasil opoldne v stolpu zvon, je poklicala mamica otroke h kosilu. Kdor ni prišel, je bil Janko. Ta se je še vedno naprej igral na vrtu ali na cesti. Enkrat, dvakrat in tudi trikrat ga je morala mamica poklicati in trikrat se jc oglasilo nazaj: »Takoj mamica! Samo še igrače spravim skupaj!« ali: »Samo še tole igro skonča-mo!« ali »Samo še tole in samo še ono!« .
Ko je pa prišel Janko ves vroč in umazanih rok k mizi, je bil seveda okregan in večkrat tudi kaznovan. Moral je gledati, kako so se oblizovali drugi otroci pri sladkem kompotu ali pri slastni potici — njegov krožnik je
bil pa prazen. Ali pa je moral celo s črno muco jesti pri peči. To ga je bolelo in še drugi so se norčevali iz njega. A tudi to ga ni izmodrilo. Če je bil nameravan sprehod v gozd po borovnice ali na polje po cvetice, so bili drugi otroci takoj gotovi, da odidejo s svojimi torbicami in lončki, samo Janko je vse zadrževal: ; Samo še čevlje bom obul — samo še svoj lonček bom poiskal!« — kratko in malo: vsi so ga kregali in Janko je moral ostati doma in ves solzan gledati za drugimi.
Ako je bilo treba iti na delo, je imel Janko sto in sto drugih neodložljivih opravkov, s Samo še tole — samo še tole!« »Vse drugo, samo šolske naloge ne!« so se norčevali drugi otroci. Seveda je prišlo potem do prepira, krika, solz in celo do ravsanja. Konec je bil pa kajkap vedno isti: prišel je oče in vsi so jih dobili.
(Dalje)
Kal moraš vedeti 7
Kateri je najviše ležeči obljudeni kraj v Evropi?
•oar.vsfjao ut A90iBAtq9.id 091 BUII :UOJ{S[OJTX mi |§jnQ BOISBA
Kaj je brutto, netto, tara?
•fOABZ OUIB3 : TJJTTJ io.§B|C|
ouibs :o})an ; foabz ui oži?[q ro^mg
Kaj je fauna, kaj flora?
•o [923 p	OAJSUTJJSTM
:eio[j tapaep s^bjj oaisjbaiz : mms^
Kaj pomenijo črke: etc.?
•aflBp o>[B} ui 'ožiup ui :bj9}9D jg
Kaj pomenita ob podpisu črki lr ali mp?
•OJJOJ OU}SB| Z = OTJfJ -o.id nuBjAj '([Bsidpod) ou.;io.i-oiqsBrj
Koliko zvezd je približno v Rimski cesti?
'Aouofijtui 000'OG
Kdaj se je pričelo 20. stoletje?
•(10061 au) 1061 BfJBnuBf -j and
Katera je glavna reka Španije?
■ojqa