Slovensko-nacijonalen Ust.
5Voboda. (a;t, narod, rcsnica.
.Jeseniška Straža' izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže' (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročile brez istodobne vpo.šiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.
Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže" v Kranju.
I. leto.
At.	X
Izgredi v Domžalah.
v starodavni slovenski vasi, Donižaiaii, so sc dogodili dne 1. junija izgredi, katere so' povzročili v prvi vrsti pritepeiii Tirolci, katere je pa zakrivila tudi naša doli ra C. kr. vlada, ker uradno podpira nemška izzivanj." na slovenskih tleh. Tekla je ta dan nedolžna slovenska kri, žrtve vladnega z i -s t e m a postale so osebe, ki niso ničesar zakrivile. Ta dan se je zopet p o k a z a I o, kako malo sc ni o r e m o v n e m a t i za c. kr. vlado, ki n as hoče teptati kjer in kadar le more, pokazalo se je, da pometa vlada z nami radi tega, ker so naši očetje vedno šli navdušeni za Л v s I r i j o v hoj, pokazalo se je, da so v Avstriji varovani le tisti ljudje, ki delajo za njen pogi n.
Privandrane tirolske pijavke so hotele praznovali ta dan razvitje zastave nemško-nacijonalnega pevskega društva „Andreas liofer". V svoji nesramnosti so ti prite-penci, ki izsesavajo slovenskega kmeta in delavca, šli tako daleč, da so razhobnali širom sveta to svoje slavje. Poročalo se jc, da sc udeleže te slavnosti razni liajlov-ski bratci iz Ljubljane, Celja, iieljaka i. t. d.; poročalo sc je pa tudi, da hočejo prirediti to slavje javno in s t e m i z z i v a t i ni i r n o slovensko prebivalstvo. In zvedelo jc za to slavje tudi slovensko občinstvo. Tedaj pa jc zlezel tem švabskim vitezom žalostne postave pogum v hlače in mislili so samo še na zasede. Svoje hiše so zasedli z oboroženimi Sva bi, ki naj bi jih varovali tedaj, ko bodo izzivali. 1\ч prišlo je drugače.
Skrbno v povoje zavito zastavo pripeljali so Švabi na slavnostni prostor, dona-šali tja skrivaj fraiikfurtarskc zastave. Prostor jc bil s hrastovimi vejami zadelan in okrašen s frankfurtaricami. Žc to je vzburjalo duhove, a slovensko občinstvo jc ostalo mirno. Tudi so še ostali Slovenci mirni, ko so izzivali po vasi razni Švabi in Sva-bici s plavicami in f ra ii kf u rt a rs k i m i znaki. Padale so Ic pikre opazke in bodeče besede. Mimo jc bilo ljudstvo tudi še, ko jc videlo vojaško godbo, katera za kako slovensko narodno slavnost ni nikdar na razpolago, katera pa jc ta dan v senci fra lik f ur ta r sk i h zastav hotela zabavati
iVJlT, 14).
hajlovske izzivače. Ko so prihajali z vlakom švabske kvake k svojim bratom, ko se je hajlalo na kolodvoru in ko so Švabi iz-zivaje kazali samokrese, to je pač razburilo slovensko kri, vendar je ostalo vse mirno in duška svojemu ogorčenju so dali Slovenci le s prepevanjem slovenskih pesmi. Bilo je že vse mirno in nihče bi se ne zmenil za te švabske pritepence, če bi ti ne izzivali še dalje.
Ko sc jc namreč zaslišalo po slovenskih Domžalah liajlanje, ko se je oglasila „Die Waclit am Rhein", tedaj je vskipela slovenska kri in takoj je bila množica zbrana, šla je demonstrirat s prepevanjem slovanskih pesmi. Z veliko trobojnico in kamniško godbo na čelu (ki je igrala „Hej Slovani") odkorakala je množica proti kraju izzivanja. Množica sama je tudi prepevala to himno. Ljudstva jc bilo od trenotka do trenotka več. Okrajni komisar Lazzarini jc zahteval tedaj, da sc mora godba odstranili in odstraniti tudi slovenska zastava, medtem ko so ostale nedotaknjene pru-sovske fra nkf url ar ice. Godba jc odšla, množica pa ostala in zahtevala, naj sc odstranijo frankfurtarske zastave, temu pa C. kr. uradnik ni hotel ugodili. Lahko bi bil zahteval odstranitev tudi župan domžalski, .lancžič, in tako preprečil iiadaljno demonstracijo, toda ta mlačnež jc igral presneto žalostno vlogo in tresle so sc mu h I a č i C C pred Tirolci in c. k r. uradnikom ter jc še celo zmerjal slovensko občinstvo s „trotelni".
Žaiidarmerija je razganjala ljudstvo na ukaz Lazzarinija, ki je letel po povelje k Nemceni in okrajnemu glavarju Chronu, ki je tudi sedel v senci frankfurtaric. Nekaj ljudstva sc je tedaj razšlo, drugi pa so pričeli vpiti „Abzug, Švabi", „Zastave dol!" Tedaj pa so dobili Švabi korajžo, pričeli s o i z z i v a t i, grozili so SI o ven ceni izza ograje z orožjem in palicami, prvo kamenje jc začelo leteti izza ograje in zadetih jc bilo največ slovenskih deklet. In tedaj ni več ostalo mirno slovensko ljudstvo, zavrela jc kri in s kamenji se je odgovarjalo. Tedaj pa so dobili orožniki nalog, naj strogo postopajo proti Slovencem, ki so zahtevali še vedno odstranitev frankfurtaric. Kot odgovor so bili bajoneti, puškina kopita ter razne zabavljice kakor „barabe" i. t. d. Ljudstva pa sc je nabiralo vedno več in tedaj je brzojavil Lazzarini po žandarmerijo v
Ljubljano, ki je prišla z osmim vlakom. Ali oborožena moč ni prestrašila Slovencev, marveč še bolj razburila duhove. Orožniki pa so razganjali ljudi in rabili orožje. Ranjenih je bilo mnogo Slovencev z bajoneti, obleka mnogim raztrgana. Pohvaliti se mora zlasti slovenska dekleta, ki se niso strašila bajonetov, marveč so j u-našk o n a st a v 1 j a 1 a s v o j e prsi orožju klicaje: „Le prehodite nas, tu smo, če mora teči slovenska kri za privandrane nemške tirolske pijavke."
To se jc ponavljalo do tedaj, da so odšli povabljeni Švabi nazaj proti Ljubljani s posebnim vlakom. Od Klcinlercherja so odšle posamezne gruče Švabov pod zaščito orožnikov proti kolodvoru. Množica jim je žvižgala in klicala „Abzug". Nemci pa so kazali svoje samokrese,/ž njimi grozili in psovali Slovence. Iz posameznih nemških hiš pa je letelo kamenje ter opeka na Slovence. Ko so prišli Švabi na kolodvor in se čutili varne v vagonih, tedaj pa so začeli metati kamenje na Slovence pred kolodvorom. Imeli so ga s seboj v žepih. Tedaj se je polastila ljudstva razburjenost in hotelo je udreti na peron. Tedaj pa jc ukazal Lazzarini streljati na Slovence. Žandarmerija je ustrelila sedemkrat, medtem trikrat ostro. Krogle so švigale okrog slovenskih glava in dva človeka sta bila zadeta; tekla je nedolžna kri. Ker se množica le ni umaknila, napadli so jo orožniki z bajoneti. Ljudstvo se jim je umikalo, a ti so divjali naprej kakor besni. Tako je neki j ako divji orožnik zabodel bajonet Josipu Sedeju s tako silo v stegno, da je bajonet na drugem koncu ven pogledal. Ker jc ra-njcncc, ki jc doma iz Ljubljane, še-pal proti kolodvoru, ga jc orožnik s puškinim kopitom udaril po hrbtu s tako silo, da sc je takoj zgrudil na tla in si pri tem zlomil nogo. In namesto da bi nesrečniku poslali takoj zdravniško pomoč, so ga hoteli trans port i rat i z vozom za teleta v Ljubljano, kakor so rekli tedaj v bolnico. Šele usmiljeni ljudje so preskrbeli voz, ali ranjenca niso pripeljali v deželno bolnico, marveč v zapore deželnega sodišča, kjer je ostal 24 ur. Kakor sc čuje, bo vslcd tega izgubil Sedej nogo.
Tako se je postopalo s Slovenci, medtem ko se Nemcem ni niti las zakrivil, četudi so prvi izzivali, prvi začeli lu-čati kamenje. Slovenske zastave so se morale odstraniti, izdajalske frankfur-tarice pa so vsled naredbe c. kr. komisarja visele še dalje in stražili so jih C. kr. orožniki.
Kar je bilo pričakovati, to se je tudi zgodilo. Vedeli smo, da bo nemško časopisje raztrošalo laži med svet, gorostasne laži. Švabi seveda niso ničesar zakrivili, četudi so imeli v zasedah pripravljene oborožene pristaše, četudi so prvi napadali, četudi so streljali na Slovence. In tudi („Laibacher Zeitung") uradni list — se-kundira nemškim nacijonalcem, prinašala je naravnost lažnive vesti. Hoče pač prikriti svetu postopanje vladnih organov. Ali ni ravno ta list poklican, da z vso odločnostjo zavrača lažnive vesti nemških listov, ali ni poklican varovati v prvi vrsti ugled dežele in dežela-nov. Če tega ne stori, če nasprotno še blati Slovence, ali naj se potem Slovenci zavzemamo za to vlado, ali se ne obračmo lahko z upravičenim studom od te vlade, ki nam je sovražna? Naj li še nadalje prelivamo kri zanjo?
Vpeljana je sedaj obsežna preiskava in ta bo šele v pravi luči pokazala, kako krivično se postopa z nami, pokazala bo kako podli lažniki so Švabi.
Iz te nemško-nacijonalne slavnosti so hoteli napraviti Švabi nekak manifest za „Proč od Avstrije", ogrevali so se pri njej za prusko pikelhavbo in vladni organi so jo ščitili, udeležili so se jo sami. C. kr. uradniki, c. kr. vojaška godba in c. kr. profesorji so sedeli med znaki izdajalskih frank-furtaric in vsled tega njih prusofilskega mišljenja dobijo najbrže še pohvalo od zgoraj, morda še celo zaslužne križce. In mi, ki se ogrevamo za to vlado, kaj dobimo mi? Strelja se na nas, pre bad a z bajoneti, postopa se z našimi ljudmi barbarsko, prav kakor da bi bili med Cul u kafri! In oči se nam vedno ne odpro!
Te nemške slavnosti so se udeležili tudi nekateri ljubljanski trgovci, ki jih žive Slovenci. S tem so pač pokazali, kako naj ž njimi postopamo. In drugi zopet se hočejo maščevati nad svojimi uslužbenci, ki so se udeležili izgredov. Tako je storil to neki I. Grobelnik v Ljubljani. Treba si je take trgovce zapomniti.
Treba pa je, da si zapomnimo Gorenjci te dogodke, da si zapomnimo postopanje vladnih o r g a -n o v i n da u r a v n a m o p o t e m s v o j e korake. Klin s klinom!
Dopisi.
Dovje. Pogostonia se pripeti, da ponujajo pri nas na Gorenjskem v celi dolini razni agenti nemških in nemškutarskih tvrdk, posebno onih iz Ljubljane, svoje sprijeno blago, če ga že naravnost ne vsiljujejo. Da jim gre posel tem lažje izpod rok in da čim lažje spcljejo na led gorenjske trgovce, se izdajajo za Slovence, govorijo čisto in
lepo slovenščino in sploh nastopajo kot kaki navdušeni profesorji slovenščine in tako napravljajo utis, kakor da bi zastopali slovenske narodne tvrdke. V resnici so pa ti ljudje mačke, ki spredaj ližejo, zadaj praskajo. Blago pride, seveda navadno slabše kot je bil vzorec, račun se pošlje slovenski, dopisovanje je izključno slovensko, toda glejte jih, hinavcev, vse to samo toliko časa, dokler naročevalcc svoje naročilo še lahko prekliče. Če se pa pripeti, da slučajno trgovec, ki ima itak drugače čez glavo posla, zaostane naravnost pomotoma samo jeden dan s plačilom, že padejo, kakor grabežljivi psi po njem. Takoj dati od nemškega odvetnika pisano grozilno pismo; ali pa še celo naravnost tožbo, takoj narastejo nepotrebni sodnijski stroški, izgubi se za prazen nič trgovski kredit, in si nakoplje dotičnik še več drugih sitnosti. Tako se je dogodil pred kratkim slučaj, da je nek ugleden trgovec na Gorenjskem pomotoma prezrl zapadli obrok za malo časa in žnjim se je zgodilo, kakor smo ravnokar povedali. Na nemško pismo nemškega jezičnega doktorja je odgovoril kakor samoobsebi umljivo slovensko in tudi izrazil željo, naj se ž njim slovensko dopisuje. Zagrizena nemška tvrdka pa je slovensko pismo slovenskega trgovca označila kot veliko nesramnost in podlost, ter se maščevala na ta način, da je še isti dan vložila proti njemu tožbo. Slovenci trgovci, imejte pred očmi ta kričeč slučaj in zapomnite si še sledeče. V Ljubljani imamo dovolj slovenskih, res narodnih tvrdk; pokrivajte svoje potrebe od teh in vse bo v najlepšem redu. Ljubljanska slovenska tvrdka bo imela s slovenskim trgovcem na deželi vedno toliko sočutja in potrpljenja, da mu takih in enakih sitnosti nikoli ne bo delala. S tem bo ustreženo v prvi vrsti vam samim, v drugi vrsti pa boste s tem vršili narodno delo, ker sami lahko spoznate, da bo na ta način nemškim kramarjem in njih praznožepnim dohtarjem v Ljubljani v najkrajšem času odzvonilo. Cela nemškutarska mesta so naši severni bratje Čehi na ta način izstradali in jih v najkrajšem času pretvorili v zavedna češka mesta. Nje posnemajmo! In če so dosegli Čehi te vspehe, jih mi ravno tako lahko dosežemo in tedaj ne bomo več imeli posla z nemškimi in nemškularskimi, s čifutskim duhom prepojenimi kramarji in barantači, ampak s poštenimi slovenskimi domačimi trgovci.	— r.
JKovičar.
Ker se razširja v zadnjem času poJc-sciiicah in Savi govorica, da je razveljavil deželni odbor izvolitev jeseniških častnih občanov, moramo to govorico odločno zavračati, kajti poizvedeli smo, da ta zadeva leži še nerešena pri deželnem odboru. Smatrati je to govorico le kot nasprotniški manever. Sicer pa bi bilo želeti, da bi bila ta zadeva že definitivno rešena pri deželnem odboru.
Upravičena zahteva. Sedaj, ko je nastopilo suho vreme in pritisnila vročina, se čujejo čestokrat pritožbe radi neznosnega prahu po ccstah na Jesenicah in Savi. Občina narašča od dne do dne, promet pa obeta biti še mnogo večji kakor danes in tudi
tujci bodo prihajali vsled nove železnice mnogo skozi naše kraje. Ker glede drugih zadev občina ugodi modernim zahtevam, bi bilo tudi jako umestno, če se vpeljejo kro-pilniki, ki bi vsak dan zjutraj in opoldne škropili cesto. Naj bi se razpravljalo glede tega ob priliki v občinskem odboru in se oziralo za slučaj, če se vpelje skupen vodovod, tudi na to zahtevo, ki bo v teku let postala živa potreba.
Kje je gozdni čuvaj? Po gozdnih in poljskih parcelah ob Ukovi se pasejo koze raznih neznanih posestnikov brez vsakega nadzorstva in samoobsebi umevno napravljajo škodo na drevju, pa tudi po njivah tamošnjim posestnikom. Temu je treba od-pomoči! Zakaj pa so postavni predpisi in gozdni čuvaji, ki morajo varovati občane pred tako škodo?
Sokolska slavnost se vrši dnt 6. avgusta t. 1. na Jesenicah. Tedaj se sestanejo na Jesenicah sokolska društva iz vseh slovenskih pokrajin in se vrši velika javna telovadba. Želeti bi bilo, da se narodna društva iz okolice ozirajo na to slavnost in da ta dan ne prirejajo svojih veselic. Natančnejše podatke in vspored slavnosti še pravočasno priobčimo.
/ Kranjska industrijska družba ima posebno okoU tovarne mnogo posestev in jih odprodaja v prvi vrsti svojim delavcem, da stavijo tam svoje hiše. Pred kratkim je hotel tudi nek od tovarne popolnoma neodvisen gospod kupiti od Kranjske industrijske družbe kos prostora, ki leži ob novi cesti, da bi tam zgradil hišo, in je nameraval v isti odpreti mlekarno. Pri pogajanju dobil je odgovor, da se mu proda svet, toda samo pod pogojem, če napravi na poslopju nemške iiapise. Ta pogoj se seveda ni sprejel in vsled tega tudi ni prišlo do kupčije. In sedaj naj še kdo dvomi, da ni tovarniškemu vodstvu ležeče na tem, da čini preje poneniči naše kraje! Oče Lukman gotovo o tem zopet nič ne ve, kakor po navadi, kadar pride kaj takega v javnost, česar si on ne želi. Najbrže je tudi to pot kak podrejen uslužbenec stavil to nesramno zahtevo. Ali to pot, očka Lukman, ste se spekli, če tudi trdite, da ste samo star Kranjec. Zapomni naj si tovarniško vodstvo, da hočemo posebno odslej naprej obračati večjo pozornost na početja, ki se dogajajo pri direkciji, ki vsak dan stavi predrznejše zahteve in žali, kjer le more, slovensko narodnost in narodni ponos svojih slovenskih uslužbencev.
Nevarno, proti tovarni delujoče društvo je Jeseniški Sokol, tako besedičijo nekateri Švabi na Savi dannadan in hujskajo vsled tega proti članom društva. Pa to še ni dovolj I Zistematično in z združenimi močmi hočejo delati ti ljudje, da bi uničili društvo. Od nemške strani se je postavilo nekake špijone, katerih vloga je, da pozvedo, kdo od tovarniških delavcev je član Sokola, posebno pa, kdo je reden in vnet telovadec. In to ovaduško delo opravljajo tudi nekateri „Slovenci", med njimi pa se odlikuje zloglasni Peter Rozman. Posebno v zadnjem času se čujejo razne pritožbe, kako se postopa z več člani Sokola, seveda se razume, da ne javno, ampak zahrbtno, kakor je pri teh možakarjih sploh navada. Člani Sokola niso zakrivili drugega, kakor da so Sokoli, vneti telovadci in zbog tega postopajo ž njimi nekateri švabski tovarniški mojstri tako,
da jim skoraj ni več obstati. Na ta način se pač hoče doseči to, da bi sami zapustili svoja mesta v tovarni. Potiska se jih vedno v ozadje, namesto, da bi se jim sčasoma zboljšala mezda in da bi se jim odkazovaia mesta, katera smejo zahtevati vsied svojega strokovnega znanja, se jim odkazujejo taka mesta, da komaj zaslužijo za hrano in stanovanje. Namigavalo se je že tudi raznim članom Sokola, da se jim bo gmotno še slabše godilo, če ne izstopijo iz društva. Nekemu drugemu članu Sokola se je n. pr. - pripetilo, ko je prosil za povišanje plače, da mu je mojster že parkrat zavrnil upravičeno prošnjo in to s predrzno motivacijo: Toliko časa, dokler ste Sokol, tega ne dose žete. Vsled tega nestrpnega postopanja pa ne trpi društvo, marveč se ga oklepajo člani še tesneje in število članov raste od dne do dne. Pripetilo se je več takih slučajev, katere za danes zamolčimo. Istotako ne pridemo še danes z imeni dotičnih mojstrov na dan; objaviti pa hočemo vse, če se bo šc nadalje tako postopalo. Vprašamo pa tovarniško vodstvo, ki se danes najbrž izgovarja s tem, da mu o tem postopanju ni nič znanega, ali odobrava to ravnanje svojih uslužbencev proti souslužbencem in ali ni poklicano, da odstrani te nezdrave razmere? Saj ni dolgo tega, ko je ravnatelj Lukman javno izjavil, da iz političnih in narodnih ozirov noče nikomur škodovati, najmanj pa svojim uslužbencem. Če je morda dal dr. Binder druga povelja, bi svetovali, naj se teh otrese, ker bo to zanj in za tovarniško vodstvo boljše. Zavedne tovarniške delavce pa poživljamo, da ni a nil est i raj o proti temu pošto-. panju s tem, da tem številneje pristopajo k Sokolu, da se tem prej združijo v mogočno in trdno vez.
Zabukovčeva klika sc je pričela bojevati s — psovkami. Vse, kar na Jesenicah leze in gre, se je pritcplo, samo Zabukovec in njegovi kaplani so domačini. Župnik Zabukovec je že pozabil na svojo škandalozno blamažo o priliki izvolitve častnih občanov. Zdaj mu jc zopet zrasel greben in udrihati je začel na levo in desno, samo da zabavlja. Nas pusti to njegovo otroško rogoviljenje po „Slovencu" popolnoma hladne in nam niti na um ne pride, da bi se radi njegove blebetavosti razburjali.
V našem žapnišču še ne vedo, da itna jeseniška požarna bramba svojega načelnika, ker trdijo v „Jeseniških novicah", da je ista brez njega. Naša dolžnost je povedati, da jc načelnik požarne brambe g. F. Krive, da s tem pokažemo, kako Zabukovec v »Slovencu" ljudi „farba"!
Slavnostna otvoritev Kadilnikove koče na Golici vrši sc, kakor smo že zadnjič poročali, prihodnjo nedeljo. Pričetck slavno-sti se prične ob 11. uri dopoldne. Kdor le "lore, naj poleti ta dan na vrh Golice. Kakor smo poizvcdeli, pohiti zlasti iz Ljubljane, pa tudi iz drugih slovenskih krajev iiinogo turistov ta dan na Golico in pričakovati smemo, da bo to pravi narodni praznik.
Delavske prijatelje sc imenujejo kri-fači one politične klike, ki sc zbira okrog »Slovenca". Za predstave v „kat. del. dru-^tvu" pa mora plačati delavec 2 K od se-dcža. Ali ni to brezvestno izscsavaiijc dc-
lavslva, katerega že itak nemški kapitalist dovolj odira! ?
Novega policaja je dobila jeseniška občina v osebi Petra Rozmana. Mož še ni dobil koncesije za svojo gostilno, a vendar je toliko predrzen, da hodi po jeseniških gostilnah in pazi, če se gostilne pravočasno zapirajo. Kaj ko bi Peter enkrat tekel z Jesenic ?
Župnik g. Aljaž na Dovjem je nevarno obolel. V ponedeljek 5. t. m. ga je obiskal naš pesnik Gregorčič. Iskreno želimo hitrega okrevanja!
Dvojna mera. Naravno je sicer, če se v posameznih občinah gleda v prvi vrsti na to, da se zlasti v oni vasi ali trgu, kjer so županstvo in drugi javni uradi, obrača vso pozornost na zboljšanje gospodarskih razmer i. t. d., da se najprvo tam razmere zboljšajo in še-le potem pridejo druge vasi na vrsto. Še bolj naravno pa je, če želijo posamezne podobčine odcepiti se od takih krajev posebno tedaj, kadar uvidevajo prebivalci, da se na nje in njih zahteve čisto nič ne ozira in še celo z njimi ravna kakor s pastorko. Tako razmerje se mora tudi v jeseniški občini v posebno pestrih barvah kazati. To razmerje je poklical v življenje oče Lukman, ki je s svojo vsenemško in sebično politiko spravil iz Save v občinski odbor večinoma take može, ki zastopajo samo njegove in tovarniškega vodstva koristi, ne pa tudi koristi savskih posestnikov in delavcev. Njegov namen je prozoren; s tem je hotel Lukman provocirati savske posestnike, da bi tudi t i zahtevali glasno ločitev Save od Jesenic. Od občine smemo in moramo tedaj zahtevali, da odstranjuje tudi najmanjša nasprot-stva, iz katerih kujejo lahko naši protivniki kapital v njihovo korist in na škodo domačinov. Sicer je prav, da se postopa s tujci, ki nam kaj radi predbacivajo nasilstvo in krivičnost, jcdnako kakor z domačini, nikdar pa pri tem ne sme trpeti domačin, kar sc pa zadnje čase žalibog dogaja. „Jeseniška Straža" jc opozorila prosinca meseca t. I. občino zaradi barake gosp. Jakoba To n c j ca v Hrenovici, katera jc pogorela 7. grudna 1904 in pri katerem požaru niso bila samo sosedna poslopja v skrajni nevarnosti, marveč je ta požar napravil tudi taktično škodo v sosednih gozdih. Najbolj je občutil škodo g. S. Romavh; vničenega je imel nekaj smrečja in jedno veliko, jako lepo smreko. Povrnil mu te škode ni nihče in od koga naj jo tudi zahteva? In vendar sc gradi sedaj na istem mestu, kjer je stala prejšnja baraka, nova; nc gradi jo sicer g. Tonejc, marveč njegova sestra J era Zupan, rojena Tonejc, ki je baje dotično gojzdno parcelo kupila od svojega brata. Ker interesirani sosedje niso dobili nikakega obvestila o kakem komisijo-nclnem ogledu, smemo opravičeno trditi, da se ta baraka gradi brez dovoljenja občinskega odbora in brez ozira na predpise stavbenega reda ter na škodo mcjašev. Ko je n. pr. g. Mavsar stavil svojo barako, mu je g. župan zažugal pri komisijonelncm ogledu, da se mu razderc vse započeto delo, če se ne ravna strogo po predpisih in jo ne postavi v regulacijski črti. Čemu ta dvojna mera in s tem razburjati duhove? Postopa naj se povsod jednako, torej, ker imamo že svoje stroge predpise, z vsemi strogo in nikdar naj sc n c stopa j c d-
nemu na prste, drugemu pa gleda skozi nje.	Savčan.
Ustanovitev zveze slovenskih sokolskih društev je ministrstvo za notranje zadeve, sklicuje se na § 6 zakona od 15. listopada 1867, drž. zak. št. 134, prepovedalo, češ, da bi zveza na podlagi popolnoma splošne oblike § 3. lit. j zveznih pravil v svoj delokrog lahko privzela tudi politična prizadevanja, „kar bi bilo z ozirom na značaj društva kot društvene zveze v smislu določb § 33. navedenega zakona nedopustno". — Točka j § 3. zveznih pravil se glasi; „svoj namen dosega društvo, ... da podpira zaslužna narodna podjetja." Grozno!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
je razposlala te dni vs^ni slovenskim drušl-vom poziv, v katerem prosi, da sklenejo ko-lekovati vse svoje listine, pisma in dopise z narodnim kolekom, ki je v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, in da rabijo leta kolek pri vstopnicah na vse zabavne, priredbe, veselice, koncerte, besede in dr. Vodstvo prosi najizdatneje podpore pri razširjanju novega dvavinarskega koleka vseh onih, ki jim je naša šolska družba pri srcu. Ta mala denarna žrtev donese Slovencem pač obilega sadu.
Listnica uredništva. G. Savčan! Hvala za poslano! V zadnji številki nismo mogli objaviti, zato danes. Prosimo, oglasite se v kratkem! Na zdar!
Listnica uredništva. Ker se na Savi raztresajo vesti, da jc g. višji poštar A. Sclirey v zvezi z nied-ništvom našega lista, izjavljamo na tem mestu, da on uredništvu ne daje nol)cnili informacij.
Zrn. ;«««(#
ter brusač (šlajfar)
dobijo stalno delo takoj v kaninosekarstvu 39-1	R. Jeglič v Kranju.
Franc Stibilj
trgovec z vinom
na Jesenicah št. 92
priporoča svojo veliko zalogo pristnega
vipavskega vina З8-2
več vrst po najnižjih cenah. Prodaja se v zaprtih posodah na drobno in debelo.
Poskusite I Vzorek dragovoljno! '
Vydtova žitna ka*a
„DOMAČI PRIJATELJ"
vsem^odjemalcem z.utonj
Vydrova tovarna žitne
ko hočete dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenik tvrdke
H. Suttner, urar, Kranj
31-6
фффЉфЉфЉЉффЉЉЉфЛ
M. Vidic
Izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl)
V Lescah na Gorenjskem
priporoča svoje izdelke.	29-8
postrežba točna. Qene nizke.
HOTEL „ILIRIJA
u
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši, — Točijo sc najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček ,iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
jZa mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
Kaj je

$


SEVDtV^
Priznano najboljša, po najnovejših Izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odhkovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7.	3—24
mm m

urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur #
^ kakor žepnih, stenskih ur in ф budilk, verižic, prstanov, uha- ф nov i. t. d., dalje zlatnine in ^ ^ srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6—26

J V "#9# J L .»Ф J v
Josii Britelj
pleskar na Jesenicah št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa
V pleskarsko stroko
spadajoča dela, katera izvršuje hitro in po nizkih cenah. 5—24
Izdeluje tudi napise na grbe, zid i. t. d.
Postrežba točna!
mm штттттштш
piVoVarna
G. Au(r-jc4ili deiiilcf
V Cjnbtjani
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavnemu otičinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodcili in zabojih.
Zaloge; v Kranju, Idriji, Dobrćpoljah, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.

9-21	Gostilna
Jakob ]№esar
na Jesenicali št. 100
tik državne železnice in v neposredni bližin novega kolodvora se priporoča si. občinstvu na Jesenicah in z okolice. Toči raznovrstna najboljša domača pristna vina in neprekos-Ijivo Gčssovo pivo. — Tu se dobivajo vedno topla in mrzla jedila ter vsak čas iz-boren čaj in dobra kava po najnižjih cenah. Na razpolago ima udobne prostore. Postrežba točna. Za mnogobrojen obisk sc prav toplo priporoča
Jakob Mesar.

WW

Melh. Breme
ključavničarski in kleparski mojster na Jesenicah
sc priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela in naročila. Popravila in zunanja naročila točno in po nizkih cenah. Obenem priporoča slavnemu občinstvu svojo
trgovino s kuhinlskim orodjem, že-leznino 1.1, d. 11-25

Izdaja narodni konzorcij .Jeseniške Straže*.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.