100. številko. u UiiMjiini, v sredo. z. mojo 1000. XXXIX. leto. • Ichftja v»*k dan zvečer, isunši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemao s« avatro-ograke dežele aa vse leto SB K, aa pol leta 13 K, za Četrt leta K PO h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pogajanjem na dpm za vse let« £4 K, zz pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor bodi aam ponj, plača aa vse leto 'J2 K, za pol leta 11 K, aa četrt leta h K BO h, za eo mesec 1 K Vo h. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba are« istodobne vpošiijatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačale od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se ozDanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole trankovati. — tUfcopisi se ne vraćaj o. - Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovib ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadatr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravnifttva telelon st. 85. Koroški držaunozborski mandati. (Dopis iz Beljaka.) Ko smo Korošci izvedeli svojo bodočo nesrečno usodo, izvirajočo iz nove volilne reforme, oziroma nezakonskega otroka ministrskega predsednika barona Gautscha in naših ljubih prijateljev Slovenca Dobernika, Poluslovenca Lemiseha in Nemca dr. Steinwenderja, takozvano razdelitev volilnih okrajev, pretresel nas je smrtni ^trah in smrtnomrzle potne kapljice so stopile na naše čelo. Odprlo se je pred našimi očmi Črno brezdno zapuščenih: kakor sirota, ki stoji na grobu svojega zadnjega sorodnika, držeč v roki še palico za daljno negotovo pot — smo ostrmeli. Nam, 120 tisoč koroškim Slovencem, so dali po enega — negotovega poslanca, en nesiguren volilni okraj. Kakor nedoletne sirote so razdelili 100 tisoč Slovencev na razne sorodnike, naj jih ti rede — po svoje. Zavrselo je po celem slovenskem Korotanu. oblekli smo se v Črno obleko, v znamenje žalosti, odprle so se nam oči, da nas prodajajo, da nas vodijo v politično mesnico naši najboljši prijatelji gori imenovanega rojstva in smo povzdignili svoj glas po naših slovenskih krajih zoper nam nameravano krivico, da nas pusti terezijanski baron Gautsch razmesariti od naših renegatov po najnatancniših pravilih mesarske umetnosti. Naši glasovi na protestnih shodih, se kaže, so bili glas vpijočega v puščavi. Povedali smo izvenkoroškim bratom svoje mnenje in povedali njim, povedali našim renegatom, povedali merodajnim krogom, da nas ni še volja umreti. Ker žalibog nimamo postavnega zagovornika v državnem zboru, svojega poslanca, se je mislilo, da se zavzamejo bratje za brate. Bogu bodi potoženo, sliši se, da so nas bratje naši sami izdali za skledico leče, katere jim ni treba, ker se lahko maste pri mastni pečenki. Pozvani so bili ti gospodje od nasprotne stranke na odgovor, ali — ni ga! Ako je resnica, da smo izdani, Česar skoro ne dvomimo več, gorje nam in — njim. Gršega hudodelstva si ne moremo misliti, ko izdajstvo, katero bo pa tako gotovo prišlo na svetli božji dan, kakor gotovo je bog v nebesih. In tedaj — pride dan plačila. Mislili smo, da se po prvi nesreči gane cvet naših bratov, ali kakor se kaže, so se ganili naši rojaki na Kranjskem za nas vsaj toliko — da se nas pomilovalno spominjajo. Ker s prvim vladnim predlogom ni bila nobena stranka zadovoljna, je prihranila naša pravična vlada še nekaj kosti, da jih razmeče med nezadovoljneže. Nemec ni nikoli sit. Da ga zopet pomiri, je ponudila njemu še' 12 mandatov, Slovanom in Lahom pa tudi 12. Tako, da nemški volk mora biti sit na vsak način, akoravno je že tako preobjeden, da mu že povsodi ven visi. Dati hočejo zdaj Še KoČevarjem, ki jih jez vsemi kranjskimi Nemci skupaj umetno zve-riženih komaj 20 tisoč, tudi en mandat. Za na vse mogoče načine razkosanih 70 tisoč koroških Slovencev se noben vrag ne zmeni. Da bi se kdo resnično in neustrašeno potegnil za znatno vejo 70 tisoč na meji živečih koroških Slovencev, slovenskega drevesa 1 in pol milijona duš, dozdaj še nismo čitali. Nismo obupali in tudi ne bomo. Morebiti bo to postopanje vlade in Nemcev z nami — njihova škoda in naša korist — ali bodisi to ali ono, zadnja ura je — in ako se izvenko-roški slovanski državni poslanci v tej zadnji uri ne predramijo in ne prevzamejo boja za nas — zasvoji sveto narodno dolžnost v zadnjem trenotku, dokler je še čas — potem naj se pripravijo sami za svojo politično smrt. Ravnodušnost na vseh straneh — ker se vam, dragi rojaki, bodite eni ali drugi — v narodnem in tudi drugih ozirih predobro godi, akoravno bi se Vam lahko še bolje godilo. Kdor mora na meji brusiti svoj meč dan na dan in pripravljen stati, kakor vedeta v vojski ve, kaj se pravi ravnodušno preziranje sitega brata. To rodi jezo, sovraštvo in zaničevanje lastnega rodu. In kam to dovede, priča posebno na Koroškem in tudi drugod cela vojska — nemškutarjev. In kaj je nemškutar, je gotovo vsakemu znano. Janičar. Najnevrednejši Človek pod božjim solncem. In kdo more navadnemu ljudstvu skoro kaj takega zameriti, ko se boljši sloji tega ne sramujejo, ker dobijo celo voditeljska mesta za svoje kameleonske kože. Slovenski državni poslanci! Se je čas! Razdelitev volilnih okrajev na Koroškem ne sme biti postavno potrjena. V vaših rokah je naša usoda! Slovanski državni poslanci — ne pripustite, da se kar na enkrat pogubi slovenska veja 100.000 Slovencev na Koroškem na ljubo sebičnim izdajalskim žepom nekaterih — Uskokov. Poživlja Vas slovenski narod na Koroškem, da ne bo prepozno —, da ne bo treba — sramotnega pečata v zgodovini — Slovenec umoril Slovenca brata — iz sebičnosti in malodušnosti ! Mi upamo in Čakamo na straži za vas brez obupa pripravljeni na daljni boj. Ministrska sprememba v Avstriji. Dunaj, 1. maja. Imenovanje novega ministrstva se uradno razglasi šele sredi prihodnjega tedna. Do tedaj se tudi odloči, ako prevzame princ Hohenlohe tudi ministrstvo notranjih zadev. O parlamentarizo-vanju ministrstva se sedaj sploh ne govori več ter se to vprašanje vsekakor za dalje časa odgodi. Lvov, 1. maja. Poljski klub je skrajno nezadovoljen, da je Hohenlohe poklican na Gautschevo mesto. Princ Hohenlohe je namreč znan izza svojega službovanja v Bukovini kot prijatelj Ma lorusov in vnet pristaš splošne in enake volilne pravice. Nekateri poljski politiki že tudi dvomijo, ali je poljski klub pametno ravnal, da je brezpogojno zavrgel vse predloge barona Gautscha, od katerega bi se bile dale dobiti zdatne koncesije glede volilne reforme, dočim se ne ve, ali bo to mogoče doseči pri novem ministrskem predsedniku. Volitve na Ogrskem. Budimpešta, 1. maja. Dose-daj je znanih 285 izidov; neodvisna stranka je dobila 188, ustavna stranka 50, ljudska stranka 19, nemadžarske rodnosti 14, demokrati 2, socijalisti 1 in divjaki 11 mandatov. Po dosedanjih volilnih uspehih bo imela neodvisna stranka absolutno veČino. Časopisje konstatuje, da vsled tako velikanskega naraščanja neodvisne stranke nastane popolnoma nov položaj, tako da je treba že danes vprašati, kako stališče zavzame nova stranka napram nagodbi. Med izvoljenimi so tudi vsi novi ministri. Nekdanja liberalna stranka je dobila le dva mandata, med njima je sloveči humorist Koloman Mikszath, ki se je dal le zato voliti, da bo lahko delal smešne skice iz parlamenta za šaljive liste. Med izvoljenimi sta na-dalje slovaška duhovnika J u-riga in Jedlička, katerima je kardinal V as s ar y osebno prepovedal kandidirati. Avstrija in Italija. Rim, 1. maja. „Nuova Antolo-giaa je prinesla danes z višjega mesta inspirirano razpravo o Avstriji in Italiji. V razpravi je rečeno: ^Dogodki silijo obe državi, da se še tesneje združite. Kar ju je ločilo poprej, klerikalizem in iredentizem, to je iz- gubilo (?) vsak pomen. Avstrijski klerikalci so prilili mnogo vode svojemu vinu, odkar vedo, da so se njihovi tovariši v Italiji sprijaznili z novim redom. Na Dunaju govorijo o stremljenju visokega gospoda, ki se mu enkrat zaupa usoda monarhije. V Italiji vedo natanko (?), da so ta stremljenja miroljubna in prijateljska. 'Da pa se prisrčne razmere med Avstrijo in Italijo tudi postavijo na popolnoma trdno podlago, pojasniti se mora temna točka: Kaj se zgodi na Balkanu, ako bodo dogodki zahtevali odločitev? Avstrija je prepričana (?), da si Italija na Balkanu ne išče zemlje.a Nova vlada v Srbiji. Belgrad, 1. maja. Razen Sto-janovića in Vesni ca s<> bili v>i sedanji ministri že tudi v prej snem Pašićevem ministrstvu. Pašić izroči baje pozneje ministrstvo zunanjih zadev poslaniku Milovanoviću. Novo vlado čaka več zelo nujnih zadev, ki se morajo čimprej e rešiti. Najbolj v ospredju stoji trgovin>ka pogodba z Avstro-Ogrsko. Nova ruska državna duma. Moskva, 1. maja. Voditelji ustavno demokratične stranke izdelujejo pod predsedstvom profesorja Murovceva načrt opravilnika za državno dumo. — Osrednji odbor te stranke pa izdeluje spomenico, ki jo prečita demokrat Rodice v kot odgovor na prestolni govor. Odesa, 1. maja. V dumo je bil izvoljen pri ljudstvu splošno priljubljeni profesor Sčepkin. — V. Kijevu je bil izvoljen ustavni demokrat baron Sten gel. V kmečkih občinah so bili izvoljeni večinoma taki kmetje, ki so za svoje politično de-vanje že bili preganjani in zaprti. Mnogi med njimi so neustrašeni socijalisti ter so absolvirali po nekaj razredov srednjih šol. Petrograd, 1. maja. De lav LISTEK. Ilove skladbe. (Pesmi za moške glasove. Uglasbil Alojzij Sachs, učitelj v deželni prisilni delavnici. Samozaložba. Cena 2 K 70 h.) Gospod Alojzij Sachs ima kot skladatelj in pevovodja že jako dobro ime. Sedaj je izdal precej obsežno zbirko svojih kompozicij, moških zborov in moških četverospevov. Ta zbirka obsega petnajst skladb in o vseh se mora reči, da kažejo lep lirični talent in bogato fantazijo skladateljevo kakor tudi njegovo tehniško izvedenost. Sicer se v tej in v oni skladbi spozna, da skladatelj še ni našel vseh skrivnosti glasbene tehnike, ali — koliku je skladateljev, ki se morejo s tem ponašati. Ritem je prva stvar, kateri posveča gospod Sachs pozornost, poleg tega pa kolorit. Pohvalno je omeniti, da skladatelj ne dela nikjer pesniku sile, kakor se to tolikrat dogaja. Invencija ni ravno posebno plo-dovita, ali v obče se mora pripoznati, da se kaže v skladbah nenavadna ustvarjajoča sila skladateljeva. Kar je gospod Saehs tu ustvaril, to so skladbe, ki imajo resno umetniško vrednost. Vsaka teh skladb prinese estetiško zadovoljenje in ustvari v slušatelju tisto razpoloženje, katero je nameraval pesnik. Z drugimi besedami : Ti spevi so prišli iz srca in sežejo v srce. Kakor rečeno, obsega ta zbirka petnajst skladb. Skladatelj je pri izbiri tekstov imel srečno roko. Izbral je pač, kar njegovi individualnosti najbolj prija, ali izbral je skoro same pesmi, ki imajo svojo umetniško vrednost. V tem oziru se ugodno razlikuje od nekaterih skladateljev, ki so uglas-bili, kar jim je ravno pod roko prišlo. V novejšem času smo dobili že večkrat skladbe, pri katerih se je skladatelj trudil, da je na škodo bla-goglasju in koloritu, na škodo ritmiki in melodiki ustvaril kar mogoče rafinirano težko delo. Gospod Sachs ni krenil na to pot. Pesmi, ki jih je on uglasbil, se bodo pele in ne bodo plesnile po arhivih, m to je naposled največji uspeh, ki ga more doseči skladatelj. Ravno pri nas smo potrebni takih skladb. Saj se že tako poje preveč pesmi, ki jih občinstvo ne razume in premalo takih, ki zadovoljujejo in razvesele tudi take ljudi, ki niso bili na konservatoriju. 8. Bud. Tragikomična pasja zgodba. (Konec.) Vsa hiša je letela vkup. Za Boga ! kaj se godi tukaj ? Prišli so ravno še prav, da so videli, kako je zbesneli Buci proti zadnji mački, ki je bežala skozi odprtino pri oknu, šavsnil ter ji zadnji nakit prav vidno skrajšal. Flora je napravila z globokim vzdihom drugo črno piko v grešnem registru strahovitega Turčina. Dvor je zelo blaten. Tej tam žalibog nepopravljivi okolnosti se je imela Nora zahvaliti za nastopni dogodek. Ko se je nekoč v landaverju prav elegantno peljala v sosedno graščino, da bi v stričevem imenu gospodo k večerji povabila, je zmerom pazljivi Buci (pes čuvaj ?) za njo šinil in se mu je že v bližini cilja posrečilo, da je s spretnim skokom dosegel naročje svoje gospodinje, ki mu je bila na nerazumljiv način utekla in katere svetla svilena bluza je kmalu kazala najdražestnejše šapne o d tiske ter je spravila pisano hi eno, to se pravi obiskujočo Noro vendar enkrat v brezimno zadrego. Ta zadrega se je pozneje v najvišji potenci razširila na ostale prebivalce Dvora, ko je povabljena gospoda prišla k večerji, nje posel pa je bil v neopaženem trenutku postrežljivi Buci z neposnemno spretnostjo sam opravil. Nekdaj tako srčne razmere med sestrama in menoj so se pod vlado turškega uzurpatorja zelo slabšale. Evin stric je v svoji brezmejni dobrovoljnosti igral vlogo flegmatika, zaupajoč pregovoru, da ima vsaka stvar svoj konec. Ne glede na iz Bosne upeljane pasje dlake, ki so svojo pozicijo na njegovih oblekah trdovratno zavzemale, pa je moralo sicer tako rednemu stricu v očigled brezštevilnih mastnih madežev na tleh, na divanu, na blazinah za okna, na razdrapanih preprogah in predposteljnikih ter na precej izdelani posteljnini vendarle malo težko biti; ozir na nečakinjo vendar ni mogel vsega izgladiti. Ali stric je imel prav, kajti konec je prišel, žalibog malo prekasno. Med Fipsom in Lolo je vladalo zakonsko razmerje, ki se arogantnemu Bucu kar nič ni prileglo. Poskusil je svojo srečo najprvo zaman pri zvesti Loli. potem pa je postopal po načinu svojih rojakov. Svojo pozornost je obrnil na eksistenco svojega tekmeca, ki jo je, kakor je bilo videti, skušal uničiti. Po teh malih praskah, katerih uspeh se je odločno zrcalil na ušesih, na gobcu in na vratu obeh strank, je prišlo do poštenega klanja, pri katerem je Buci pokazal talent buldoga (!) v „zagrizenjuu. Grozno tulenje/p> >v je privabilo skrbno Floro; ker pa ta ni imela zobotehniČnega znanja, ni mogla v boju izgubljenega, po tleh raztrešenega^zobovja svojega ljubljenca Fipsa nadomestiti; pač pa je vedela ob neizogibnem propadu dragega psa dati prednost hitremu koncu. Fips je izginil iz hiše, ž njim pa je šla tudi ljubezen do sestre končno rakom žvižgat. Razmere na Dvoru so postale naravnost neznosne. Nora si je bila vse udarce, ki sem jih bil njenemu oboževalcu v plačilnem namenu privoščil, zabeležila, kar je najino že itak omajano sporazumljenje docela razrušilo. Temu stanju je napravil pijan potujoči rokodelec (ta zasluži spomenik!) hitro konec. Ta je namreč neti dan prišel na dvorišče, kjer ga je hotel Buci kot vsiljivca s kostmi in kožo vred požreti. Silen udarec na glavo je napravil Četver onogega divjaka, na katerega truplo se je obupana Nora nezavestna zgrudila, neškodljivega. Ob sklepu ne morem prav uvideti, kako pride ljubki, dobri, preklicani Buci do Časti nekrologa. Ako v tem ni vse do zadnje pasje dlake resnično, potem sem lagal kakor sem dolg in širok. ■ ka stranka bo zahtevala v državni dumi sodno preganjanje celokupne vlade, predvsem nasilnih uradnikov; realizovanje državljanskih pravic, rešitev delavskega in kmetskega vprašanja. Zarota na Francoskem. Pariz, 1. maja. Po pregledanju spisov, ki so jih zaplenili pri zadnji hišni preiskavi, so včeraj zaprli ravnatelj a p atrij o tiČne lige D u b e r t a, glavnega tajnika delavske zveze Grrissnelhalsa in tajnika roj ali-stiČne predstraže Heuillata. Tajnik delavske zveze Lo\vy in anarhist Fromenter sta zbežala. V Nizzi so zaprli poslanca D u r a n d a, ki je tudi sokrivec zarote zoper republiko, v Valenciennesu so iz istega vzroka zaprli zdravnika dr. T a n c h e j a. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. maja. — Puhel izgovor. Gautsch je politično mrtev in njegovo prizadevanje parlamentarizirati njegovo ministrstvo nima nobenega aktuvalnega pomena več. Toda ker je dr. Šuster-šiČ na nedeljskem shodu o tej stvari obširno govoril, moramo vendar posvetiti ti zadevi nekoliko besedi. S parlamentariziranjem si je Gautsch hotel pred vsem zagotoviti dvetret-jinsko večino za volilno reformo. Ko bi se bil Gautsch količkaj bal, da mu bo SusteršiČev klub delal sitnosti zaradi vnebovpijočega prikrajšanja koroških in štajerskih Slovencev, bi bil Čisto gotovo skušal slovenske in hrvatske klerikalce privezati nase. Toda tega ni storil. Gautsch je vzel v kombinacijo vse mogoče stranke, trkal je tod in tam — samo za slovenske klerikalce se ni zmenil. Tako je mogel postopati samo zaradi tega, ker je vedel, da so mu ti glasovi v vsakem slučaju zagotovljeni in vedel je to, ker je te glasove kupil in plačal ne le z denarjem v obliki subvencije Z. z. nego tudi s straiikarskinii koncesijami. Da niso bili klerikalci podkupljeni za vlado, bi jih bil moral Gautsch na vsak način vpoštevati. Za slovensko stvar bibiloneizmernevažnosti, če bi bili tudi Jugoslovani dobili svojega zastopnika v ministrstvu. Važnost takega zastopstva kaže najbolje ravnanje Mlado-čehov. Šusteršič pravi pri vsaki priliki, da postopajo slovenski klerikalci vedno dogovorno in solidarno z Mla-dočehi. No Mladočehi so se na vso moč trudili, da bi dosegli parlamentariziranje ministr-stva in spravili v to ministrstvo svoje zastopnike in to najbolje priča važnost in korist takega stališča. A dr. Ivan Šusteršič, ki postopa vedno dogovorno in solidarno z Mladočehi? Ta sicer ne trdi, da je Gautsch njegovi stranki ponudil kak portfelj, trdi pa, da bi na noben način ta stranka ne bila sprejela portfelja, ker hoče imeti proste roke. To lahko pove dr. Šusteršič idijotom, a nikomur drugemu. Tiste odgovornosti ki so jih bili pripravljeni prevzeti Mladočehi, bi bih pač lahko prevzeli tudi slovenski klerikalci — in gotovo bi se jih tudi ne bili branili, če bi jih bil Gautsch sploh upošteval. Gautschu ni bilo treba z ministrskim portfeljem slovenskih in hrvatskih klerikcicev šele pridobiti, ker jih je že imel na verigi in zato in samo zato jih je pri parlamentariziranju ignoriral. To je vsa skrivnost te zadeve, a kar je povedal dr. Šusteršič, je prazno čenčanje. — „Slov. Narod" in dr. Šusteršič- Na shodu v „Unionu" se je dr. Šusteršič nekajkrat spominjal tudi našega lista. Godi se mu pač tako, kakor našim duhovnikom, ki tudi ne vedo, o Čem bi pridigovali, če ne o „Slov. Narodu". Šusteršič je dejal na nedeljskem shodu: „Slov. Narod" . . . se menda — saj jaz ne berem tega lista, ali reklo se mi je tako — jezi nad tem, zakaj jaz ne postanem tudi minister." Torej dr. Šusteršič ne bere našega lista. To je prav lepo, ker kaze, da je poslušen in pokoren koštrun svete cerkve in Škofa Bonaventure. Toda hinavstvo je vedno nevarno. Šusteršič je rečemo izjavo, da ne bere nSlov. Naroda", izustil v začetku svojega govora. Pozneje pa je pozabil na to, in slovesno je povedal: „Kadar Čutim potrebo, da dam krepke izraze ogorčenju, potem vzamem „Slov. Narod" v roke." Tu se je dr. Šusteršič sam udaril po zobeh in priznal, da je poprej lagal, ko je rekel, da ne bere našega lista. To je sicer samo malenkost ali v tej malenkosti se zrcali SusteršiČev značaj. In kakor s to malenkostjo, tako je tudi z vsem drugim, kar je Šusteršič povedal. Vse samo hinavstvo in samo varanje javnosti. — Dr. Schvveitzer ima dve karakteristični navadi: da kot advokat vsako pravdo izgubi in da se kot politik pri vsaki priliki blamira. Tako se je tudi na nedeljskem shodu pošteno potrudil, da bi se kolikor mogoče osmešil in splošno se mu priznava, da je svoj namen tudi v polni meri dosegel. Posebno interesanten je bil saltomortale, ki gaje napravil pri dokazovanju, da so klerikalci delali za slovensko ljudstvo, ko so hoteli 53 nemškim veleposestnikom zagotoviti 10 deželnih poslancev, trgovcem, obrtnikom in drugim mestnim prebivalcem, ki plačujejo dve tretjini vseh deželnih doklad, pa vzeti še sedanje zastopstvo in jim pustiti le dva ljubljanska mandata. Res, ta dr. Schvveitzer zasluži, da ga pošljejo klerikalci na razstavo v Milan. — Čočov Frence je na shodu v „Unionu" tožil o propadanju kmetskega stanu in rekel: rKdo je tega kriv. Tisti, ki so bili izbrani, da za ljudstvo skrbe, pa niso izpolnjevali svojih dolžnosti." čočov Frence je govoril resnico. Kar obstoji deželni zbor, imajo kmetje klerikalne poslance. Ti so bili izbrani, da skrbe za ljudstvo, pa so vedno tako slabo izpolnjevali svoje dolžnosti, da vsled tega propada kmetski stan. In dokler bodo kmetje imeli za poslance klerikalce, se tudi ne bo obrnilo na bolje. — „Slovenčeva" lopovstva še vedno krije poslanska imuniteta mož-besede dr. Ignacija Žitnika. Žitnik sicer kaj rad daje obljube, a ima pri tem to napako in navado, da teh svojih obljub navadno nikoli ne izpolni. Nedavno tega se je na primer napram nekemu našemu somišljeniku, ki gaje vprašal, čemu on ne odloži ^Sloven-čevega" odgovornega uredništva, izrazil, da bo to storil v najkrajšem času, čim dobi kakšnega izkušenega in sposobnega la-jika za ta posel, ter dostavil, d a duhovnika nikakor pod nobenim pogojem ne mara postavi ti na to mesto. Od tega časa je že dokaj Ljubljanice poteklo v Savo, a dr. Žitnik še vedno ni izpolnil svoje obljube. Nismo tako hudobni, da bi dvomili o zanesljivosti njegovih besed, saj moža vendar poznamo, da je njegova dana beseda kakor pribita ! Treba nam je torej iskati vzrokov, da svoje obljube ni držal, vsekakor drugod. Revež najbrže ne more dobiti za urednika izkušenega in sposobnega lajika, zato je on še nadalje primoran se žrtvovati in nositi težko breme „Slo-venčevega" uredništva! Mož se nam res smili! Tako težko breme sloni na njegovih ramah, a poleg tega še mora nositi odij, da ne drži dane besede! Ubogi Nace! Nikjer ne more iztakniti urednika-lajika, ki bi prevzel odgovornost za „Slovenčeve" lopovščine, posvečene osebe božjega namestnika pa vendar ne more izročiti nevarnosti, da bi roka pravice segala po njej in si iskala zadoščenja na njej za infam-nosti in lumparije, ki jih uganja in ki jih bo še uganjal brumni „Slove-nec". Res, obžalujemo Te, Nace, po-šteDJak od temena do peta, mož-be-seda, kakor se čita o njem v starih pregovorih in pravljicah, a vendar igrača v rokah višjih moči, usode, kaj ne, ki Ti je naprtila celo odij, kakor da bi se ne zmenil za svoje poštene obljube! Kako Te mora boleti srce in Te peči vest, ko vidiš, da se greši na Tvoje ime, da se pod Tvojim varstvom krade čast in poštenje. In Ti si nedolžen na tem, docela nedolžen seveda! Ej Nacek, revček, kako se nam smiliš! — Nenasitljivi bisagarji. Kako lakomni so naši duhovniki, se vidi zopet iz sledečega slučaja. Sobotni „Slovenec" piše: „Na novem pokopališču pri Sv. Križu se ne bodo prodajala zemljišča podjetnikom, da bi ondi gradili rakve in jih razpečavali strankam. Kdor si hoče nabaviti ra-kev, naj se v to svrho neposredno obrne do pokopališkega upravite 1 j stva (Pred škofijo štev. 7. stolni župnijski urad), katero bode samo gradilo in oddajalo rakve". Naši duhovniki so pokazali s tem vso svojo požrešnost. V lastni režiji bodo delali vse, pri tem pa si gromadili ogromne dobičke, ker bo vsakdo, kdor bo hotel imeti grobnico, primoran od njih jo kupiti, in mu jo bodo zaračunali, kolikor bodo sami hoteli. Delo bodo izročili Nemcu Trum-lerju, ki je zidal škofove zavode in je sploh naj prilj ubij enejši stavbnik pri klerikalcih, pač zato, ker je Nemec in bi naše klerikalce v dno njih izdajalske duše bolelo, Če bi kak slovenski podjetnik dobil pri njih kak zaslužek. Trumler že vabi po „Slo-venčevih" inseratih odjemalcev za grobnice, ki jili bo zidal na novem pokopališču. Občinstvo, ki želi imeti grobnice na novem pokopališču, je torej izročeno na milost in nemilost našim duhovnim gospodom, ki si bodo znali izkoriščati ljudi po stari navadi in metodi. Pa da bi si ne mogli ljudje pomagati4? Tudi drugače spravljajo duhovniki občinstvo glede pokopališča v zmoto. Pravijo, da se odslej grobnice na starem pokopališču ne bodo več smele rabiti, ker bo pokopališče zaprto. To pa ni res. Dokler se bo rabila sedanja mrtvašnica, dotlej staro pokopališče ni zaprto in se smejo rabiti tudi grobnice, ker proti temu ni sanitarnih ugovorov, drugi pa ne pridejo v pošte v. Kdor ima zidano grobnico, bo lahko dosegel to svojo pravico; kdor pa tega ne stori, naj sam sebe pripiše, da ga bodo duhovniki skubili. — Iz politične Službe. Deželni vladni koncipist dr. Rudolf p 1 e m. A n d r e j k a je, premeščen iz Radovljice v Postojno in deželno vladni konceptni praktikant A. Mencinger iz Postojne v Logatec. Deželno vladni koncipist Maks p 1. Winkler v Novem mestu pride k deželni vladi v Ljubljani in dež. vladni konceptni praktikant Josip Friedl v Ljubljani je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Kočevju. — Iz justične službe. Sodni pristavi: Karel Z o t m a n n v Litiji, Otokar Cernstein v Kočevju, dr. Robert Ogorevc v Idriji in dr. Metod Dolenc so premeščeni: prvi v Ljubljano, drugi v Celje, tretji v Novo mesto, Četrti pa pride v okoliš graškega višjega deželnega sodišča. Avskultant Rudolf Potočnik je imenovan sodnim pristavom v Idriji. — Odbor »Dramatičnega društva" se je takole konstituiral: Predsednik dr. Karel vitez Bleiweis-rirsteniški, podpredsednik dr. V1. Ravni h ar, blagajnik kontrolor Fr. Rozman, tajnik profesor Josip \V e s t e r, zapisnikar prof. Juvan ČiČ. Ostali 4 gospodje so odborniki. — Občni zbor dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani se je vršil dne 28. aprila v prostorih dijaške in ljudske kuhinje na starem strelišču, pod vodstvom gospoda predsednika tovarnarja Avgusta Drel-s e j a v navzočnosti več odbornikov in odbornic. Gosp. Drelse je navzoče naj topleje pozdravil in se spominjal britke izgube častnega člana ljudske kuhinje, predsednika kranjske hranilnice g. J. Luckmanna. Blagi pokojnik je bil dobrotnik in je mnogo-stransko podpiral zavod. Nato je poročal gospod predsednik o letnih dogodkih, kako razcvita zavod, naraščajo člani in dobrotniki ter da ne-utrudljivo delujejo dobrosrčne dame pod modrim vodstvom načelnice ge. Josipi ne Kosove. Razdeljenih je bilo 305.072 porcij za denar, 7158 porcij 716 K 40 v brezplačno pridnim dijakom. Sveže pripravljena hrana, po navodilu gospe Josipine Kosove, je bila vedno okusna, za kar se omenjeni gospe izreka najsrčnejšo zahvalo za njeno požrtvovalno ne-utrudljivost in prostovoljno lOletno skrb za dobrodelni zavod. Gospod predsednik se je zahvalil tudi ljubljanskemu časopisju, omenil hvaležno tvrdke M a j d i č, P e r d a n in J. Z o r m a n iz Šiške, ki skrbe za po-boljšek v praznikih. Gospod društveni revizor Fr. Pretnar je našel račune v majboljšem redu. Dohodki so pokrili stroške potrebščin. Enoglasno je bil odbor izvoljen sledeče: Gospod Avgust Drelse, predsednikom; g. vitez M. Zitterer, podpredsednikom ; g. dr. J. Stare, blagajnikom; g. pl. Radi c s, tajnikom; g. Keržič, ekonomom ; odborniki so: gosp. kanonik Ček al F., g. prof. J. Svetina, g. prof. G. Pečjak, g. Fr. Žitnik; revizorja g. Fr. Pretnar in g. B rada Šk a, gospa Josipina Kos je načelnica, gospa pl. Radie s podna-Čelnica; odbornice pa gospe A n t. Kosler, M. Podkrajšek in M. Grošelj. — Štirirazredna ljudska šola v Mostah pri Ljubljani. Za to šolo, ki se zdaj gradi, je bilo v občinski seji v Mostah dne 27. aprila t. 1. na predlog g. Ilije Predoviča sklenjeno, da se bodo pobirale 25% doklade v Mostah, v občini Šmartno pa 10% doklade. V dotični seji je bilo tudi sklenjeno, naj občina ukrene potrebno, da se drugi predor pod južno železnico iz Ljubljane proti Zalogu odstrani in nadomesti z nosilkami, ker je prvi smrtno nevaren. — Danijel Šuflaj I. Snoči je umrl v Velikih Laščah deželnosodni svetnik in predstojnik ondotnega okr. sodišča gospod Danijel Šuflaj v starosti 54 let. Pokojnik je služboval svoj Čas v raznih krajih, v Velikih Laščah pa nepretrgoma 22 let. Zapustil je devet živih otrok. Svetnik Šuflaj je bil v vsakem oziru vzoren sodnik in uradnik in je vžival neomejeno zaupanje in splošno spoštovanje. Za svoje uradniško delovanje je prejel tudi zasluženo pripoznanje s tem, da je bil odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. Pokojnik je bil pa tudi skozinskoz značaj en narodnjak in zvest pristaš narodno-na-predne stranke. Bodi vrlemu možu ohranjen časten spomin! — Gasilno društvo v Št. Jerneju na Dolenjskem bo 29. rožnika obhajalo 251etnico svojega obstanka. — Občni zbor učiteljskega društva za radovljiški okraj bo dne 10. maja t. 1. v Lescah ob 3. uri popoldne. — Vlak povozil vola. Preteklo soboto je povozil dolenjski vlak pri Srednji vasi pri Kočevju nekega vola, katerega je njegov lastnik sicer privezal k nekemu kolu, a se je vol odvezal in prišel pod prihajajoči vlak, ki ga je vsega razmesaril. Neprevidni lastnik trpi občutno škodo vsled tega. — Krščanska ljubezen do bližnjega. Gosp. Fr. Muršič , župnik v Framu, nam je poslal z ozirom na notico, priobceno v našem listu pod zgornjim naslovom potom zloglasnega ^Obrambnega društva" popravek, ki pa ni niti stvaren, niti formalno pravilno sestavljen; zbog tega smo ga vrgli v koš. Ker nam je pa župnik poslal Še zasebno pismo, v katerem pojasnuje dotično zadevo, hočemo iz tega pisma navesti glavne misli, da pokažemo, da smo lojalni tudi napram nasprotnikom. Župnik Fr. Muršič piše med drugim: „Dotično „staro devico" sem že pred dvema letoma prosil, naj mi v slučaju onemoglosti ali smrti proda svojo hišo in posestvo, in to mi je tudi obljubila. In zakaj sem hotel posestvo ? Da bi ga t u j e c , t. j. Nemec ne p o g o 11 n i 1! Naš Fram leži namreč ob vznožju Pohorja in vinogradi naši rodijo menda najboljše vino na Štajerskem. To vedo dobro naši Nemci in zato bi radi naše vinograde dobili v svoje kremplje. Žalibog, posrečilo se jim je deloma. Najboljše lege so že v rokah tujcev, na pr. Scherbaum in Rozmann iz Maribora, Diirnberger iz Celja, dr. Richter in dr. Konig ter Flick iz < Gradca, Jahn z Dunaja itd. In tudi po posestvu te naše „stare device" so segali ter stegovali svoje kremplje. Trije naši najhujši framski nemŠkutarji so hodili rajno nadlegovat za časa njene bolezni, naj njim proda, a ona je odgovorila: „Sem že obljubila župniku." In ko je delala prvi testament, jo je ena izmed teh prič pregovorila, naj ne proda meni posestva in bolnica je v to privolila. Jaz sem pa rajno opozoril po njenem svaku na dano obljubo ter njemu pripomnil: „Ako privoli svoji tovarišici (ne dekli) dosmrtno stanovanje in se posestvo potem proda sodnijskim potom, ne bo nikdo dal zanje 1000 K ; saj ni drugega kot hiša z dvema sobicama in mal od trtne uši upostošeu vinograd." To so sprevideli sorodniki in bolnica sama, zato je ona sama poslala po iste tri priče, da prenaredi testament. Vse priče so izjavile, da je bila bolnica pri popolni zavesti. 2u\ t. m. sem bil pri sodnem svetniku Wenedikterju, ki mi je rekel: „Drugi testament je veljaven, samo posestvo se bo sodni j-sko cenilo, da se dožene prava cena posestva." Gotovo ne bo cenjeno 1700 kron. In kaj nameravam s posestvom? Spraviti je v domače,narodne roke! Jaz ga ne potrebujem. Obljubil sem je že za isto ceno odstopiti nekemu tukajšnjemu najemniku z 9 otroci, da dobi revež svojo streho. In baš sedaj me prosi ravnatelj Schreiner iz Maribora, naj je prodam njemu, da si postavi ondi primerno letovišče. Kar pa zadeva „ubogo služkinjo", pa naglašam, da ima precej denarja in da ni dekla, ampak zasebnica. Končno še naglašam, da nisem nestrpen klerikalec, kar lahko dokažeta dr. Pavel T u mer in Vaš naročnik, vodja SkrbinŠek, s katerima se najboljše razumem." Ta župnikova po^ jasnila smo priobčili, ker načeloma nečemo nikomur — in naj j* tudi naš nasprotnik — delati krivice, pripomnimo pa, da ne vemo, v koliko odgovarjajo navedeni po-: datki dejanskemu položaju in resnici! — Mezgove! pri Ptuju. Občina za občino pada iz nemškutarskih rok in prehaja v narodne roke. Sedaj s^ je tako zgodilo z jako važno občino iz Omikovega kraljestva. V SI o mi k je načeloval znani Wisenjak, najhujšf nasprotnik slovenskim težnjam. Bil je vsakokrat protikandidat slovenskemu kandidatu, bodisi za deželni ali za državni zbor. Držal se je celih 30 let na županskem stolu, pa so mu ga tako, potresli, da niti v odbor ni prišel. Ornik bo rekel: „Hans ist halt ein armer Hascher." Radovedni smo, i kom bo zdaj Ornik lovil naše kmete: — Velika mozaikova tla našli v neki njivi v Zgornjem Bregu pri Ptuju. Ta tla so bila komaj dobro ped pod zemljo, vendar tekom stoletij se niso Čisto nič pokvarila. — Iz vlaka je skočil blizu postaje Hočje pri Mariboru 21 letni vrtnarski pomočnik Matej Cilec, ker ma je padel klobuk skozi okno. Cilec se je pri tem seveda silno pobil, da >o ga morali prepeljati v bolnico. — Samomor s fosforovo kislino. 20Letna Frančiška Peterlic v Mariboru je pila o velikonočnih prazr nikih vsled nekega krega fosforova kislino. Nekaj dni je molčala o tem, ko so pa bile bolečine prehude, povedala je očetu o svojem činu. Dasi je zdravnik takoj prišel in vse mogoče odredil, vendar dekleta ni bilo možno več rešiti in 86. pr. m. je umrla v silnih mukah. — Pripravljalni odbor za ustanovitev ljudske knjižnice v Šoštanju priredi v nedeljo, dn.« U. maja veliko narodno slavnost v vseh prostorih hotela Avstrija- v Šoštanju. Pri slavnosti sodeluje pevski zbor šaleške čitalnice in polnoštevilna šo-štanjska narodna godba. Začetek ob 3. uri pop. — Mlad tat. Hletni Jo.Mp < v Gorici je ukradel upokojenemu majorju Selenkvju dve zlati zapestnic: in šest prstanov, v skupni vrednosti 400 K. Policija je nadebudnega fantiča že vtaknila v zapor. , — Opatijske novice, izlet slovenskega pevskega društva „Slavec" iz Ljubljane V Opatijo. Kakor je bilo te dni javljeno po neki zanesljivi osebi tukajšnjemu odboru hrvatskega pevskega društva „Lovor", namerava ljubljansko pevsko društvo „Slavec" prirediti v mesecu juniju t. 1. izlet v Opatijo. Društvo „Lovor" kakor tudi privatne osebe pozdravljamo z veseljem ta namen „Slavcev- ter že sedaj nagla-šamo, da ne bode ljubljanskim gospodom izletnikom nikoli žal za poset. katerega nam bodejo storili in katerega bode „Lovor" povrnil Čimpreje': Z druge strani je pa tudi zelo po* trebno, da nas že enkrat kakšno društvo poseti in spodbujamo „Slavca* k njegovi nameri, ker Hrvati so, kakor povsodi, tako tudi tukaj za svoje brate Slovence jako vneti. — I talij anaškižupan obsojen zaradi razglasa. Razmere v občini Veprinac pri Voloskem. Kaj se vse dogaja v ti občini, katero imajo v rokah italijan; ski podrepniki, javilo se je že neko^ likrat, ali to še vse ni bilo nič proti novi iznajdbi za preganjanje oseb, katere niso mišljenja župana italija-naša Gasparicha (Gašparić) in tajnika ultra-italijan a in izdajice svojega roda Marchi-a ^nekdaj učitelj Marki), o katerem še nekateri gospodje slovenski učitelji dvomijo, da je naroden trpin, ki bi vsakega Slovana najrajši v žli<. i vode vtopil. Občinar g. Anton Bačii\ ugledna in poštena oseba v občini, se namreč ne more nikakor sprijazniti z načeli imenovanih dveh „Italijanov**, zato sta ta prisegla, da morata na vsak način uničiti ugled gosp Bacića pri obČinarjih na sledeči način: V ponedeljek, lt>. aprila t. 1 , sta poslala občinskega slugo pred veprin-sko cerkev, da publicira ljudstvu, katero se bode zbralo po veliki ina^; pred cerkvijo, sledeči razglas: „Po občini se klati neki Človek, ki lune motiti ljudi z neko drugo vero, koje' on ni držal, dokler mu je bilo do' koristi. Naj mu ljudje pleoa obrnejo in naj dobro presodijo njegovo obnašanje, koje ima danes in koje je imel v celem življenju, in to je Tone Bačić." Da širi Bačić drugo vero, hotel je župan seveda reči, da agitira, proti italijanski občinski upravi, in ker je župana in tajnika strah, da pride občina to pot v hrvatske roke ter bodeta morala dati slovo Časti, katero nosita sedaj, poskusila sta s tem uničiti vsako agitacijo proti se- -danji italijanski občinski upravi. Gospod Anton Bačić je seveda tožil župana Gasparića radi javnega žaljenja sti. Dne 28. aprila t. L se je vršila ravnava pri okrajnem sodišču v Voski. Župan Gaspari ć je bil obsojen kazen 100 K globe, odnosno 10 dni pora. Lep župan to, kaj ne! — Petindvajsetletnica oboka tržaškega podpornega in bralca društva v Trstu se bode obha-la letos Če mogoče že meseca ju-& t. 1. v „Narodnem domuu pri Sv. anu. Odbor je določil ta dan raz-ci društveno zastavo na čimbolj ečani način. Spored veselice, katere bode, kakor je gotovo pričakovati, leležilo na desetino narodnih bratih društev z zastavami in pevskih borov, se objavi pozneje. — Zabavno, podporno in iz-braievalno društvo „Zvezda" na unaju priredi v nedeljo dne 6. vel. avna v restavraciji J. Leber, I. Ni-elungengasse 12. zabavni večer. — „Slovenčeva" znanost. »Slo-euec* piše: Samomor radi ameri-ega dvoboja. Šibeniku se je viiirtil mornariški zdravnik dr. (rutav Heinzel s samokresom. Vzrok je aje ameriški dvoboj.u Gospoda pri Slovencu" so seveda toliko omejeni, a ne vedo, v čem obstoji ameriški voboj. Da si ne bodo belili glav, jii povemo, da v tem, da se mora »ni. kogar zadene srečka, v teku nega leta ustreliti, sicer velja za jrezčastneža. Američani si znajo pa Kunagati s tem, da se izselijo iz dosega kraja in tako se jim ni treba reljati. čast njihova j t1 pa tudi ešena. — Kaj vse verjamejo katoliki ||braVCi"i jjNova Domovina** v levelandu** poroča: Grojane je imel a zadnja leta kurje oko na desni lOgi. Sedaj ga je odri in v svoje za-judenje spoznal, da to ni bilo kurje >ko, ampak le izrastek, v katerem je tjila igla, katero je on požrl pred mnajstimi leti. Grojane se še dobro spominja, kako ga je tedaj nekdo pahnil skozi okno, kjer je on sedel i imel obenem iglo v ustih. Pri adcu je požrl iglo. — Klasifikacija konj se je da- es vršila za Ti. in III. okraj. Izmed 130 konj je bilo 134 za ježo in vož-jo sposobnih. Jutri se vrši klasifika-ja za IV. (kolodvorski) okraj. — Elektro-bioskop v Latter-annovem drevoredu je ta teden merom izborno obiskan, saj pa tudi udi ogleda vredne prizore, ^ponujamo samo na tiralnico ter konjsko ekir ». Pa tudi ostale slike so izborne, □. sicer glede Čistosti, točnosti in o>rrosti. Ker se serije ne ponavljajo, naj nihče ne zamudi obiskati elektro-bioskop ta teden. — Rolo je bilo ukradeno včeraj popoldne pred neko trgovino na Dunajski cesti gospodu Franu Peklaju iz Hrusevega pri Dobrovi. Tat je ponujal kolo na južni železnici in ker e tam ni hotel nihče kupiti, se je odpeljal ž njim nekam na Gorenjsko in je prodal. Ko je šel danes dopoldne po mestu skladiščni paznik g. Ivan Frankovič, kateri je srečal tujca, ki je včeraj hotel na južnem kolodvoru prodati kolo, ga je pokazal stražniku, da gaje aretoval. Tat je*211etni brezposelni trgovski pomočnik Aleksander Novak iz Papole na Ogrskem. Areto-vanec pravi, da je tatvino izvršil le iz potrebe, in ker ni mogel kolesa prodati v Ljubljani, je šel ž njim na Gorenjsko in je baje prodal nekemu mehaniku za 30 K. Po njegovi sodbi je dotična vas ali trg kakih 17 km od Ljubljane. To so Jarše ali pa Medvode. Do Medvod je le 15 km). Kupec naj blagovoli svoj naslov naznaniti ljubljanski policiji. — Ustavljen cehovec. Včeraj je napravil dninar Anton Smrdel, ki je bil namenjen v Ameriko, v Št. Petru na Notranjskem za 23 K cehe in se odpeljal v Ljubljano, ne da bi jo bil plačal. Na brzojavno obvestilo pa je na južnem kolodvoru padel v roko aadstražniku Večerinu in mesto v Ameriko, se je šel pokorit za svoje grehe v zapor. — Lovski pes se je zatekel včeraj k strojevodji g. Venceslavu Grrogrerju v Šiški. Pes ima rjavo, dolgo dlako. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 123 Slovencev, 90 Hrvatov, 160 Macedoncev in 20 Črnogorcev. V Heb je šlo 60, v Scheibbs 30, v Inomost pa 40 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 59, v Budimpešto pa BO zidarjev. — Izgubil je mizarski pomočnik Lovrencij Arhar bankovec za 20 K. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri zvečer v restavracijskih prostorih hotela „Ilirija" Kolodvorske ulice) dr uš t v eni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Meteor, mesečni pregled. alinoli mesec mali traven je bil srednje topel, vetroven in dosti moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celzijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 5*3°, ob dveh popoldne 14 4°, ob devetih zvečer 9 0", tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 9 0", za 0 1° pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 736 7 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 07 mm nad normalom. — Mokrih dni je bilo 14; padavina, dež in malo snega, znaša 79 3 mm. — Imeli smo dve nevihti, štirikrat zjutraj meglo; med vetrovi se je najbolj oglašal jugozahodni. — Tekočega meseca velikega travna pride luna 11. ob polnoči v zemljino obližje. — Jugoslovanske vesti. ^Uv- janski Glas". „Slavjansko blago-tvoritelno družestvo" v Sofiji je jelo izdajati list „S1 avj anski Gl as", ki bo imel glavno nalogo, da propagira idejo poznavanja, zbližanja in solidarnosti vseh Slovanov, Uredništvo „Slavjanskega Glasa" prosi, da bi se mu slovenski listi pošiljali v zameno, da bi moglo slediti kulturnemu in družabnemu slovenskemu življenju in napredku. — Volitve na Hrvatskem. Jutri se prično saborske volitve na Hrvatskem. Borba med dosedaj vladajočo madjaronsko stranko in opozicijo bo silno ljuta. Dasi je ogrska vlada ukazala, da **e ima varovati volilna svoboda in da vladni organi ne smejo vplivati na volilce, vendar je gotovo, da bo ves službeni aparat deloval z vso silo, da izvojuje zmago madjaronskim kandidatom. Stara na-silstva in volilna sleparstva, ki so se jih madjaroni že tako privadili, bodo na dnevnem redu tudi jutri vkljub naročilu iz Pešte, da se vsakomur mora zajamčiti absolutna volilna svoboda. Ako bi se hotele na Hrvatskem izvesti svobodne volitve, smo prepričani, da bi si opozicija iz voj evala veČino. Pod danimi pogoji pa bo vlada to seveda skušala na vse načine preprečiti. Kakšnih gadnih sredstev se bo vladna klika pri tem posluževala in kako drzno bo gazila načelo svobodnih volitev, se hočemo poučiti na licu mesta, da bodemo lahko urbi et orbi oznanili, da so madjaroni samo z nasilstvom in sleparstvom si ohranili svoje gospodstvo in vlado. Naš list bo imel posebne zaupnike in poročevalce v Zagrebu in raznih volilnih okrajih, da bo lahko podal verno sliko volilne borbe. — Senzacionalna vest. Nositelj Khuenovega sistema na Hrvatskem, mož, ki je po odhodu Heder-varvjevem vzdrževal tiranstvo na Hrvatskem, Nikola pl. Tomašić, je odšel v ponedeljek, ko je videl, da se majo stebri njegovega gospodstva, v Budimpešto, da bi pri vladi izpo-sldval, da bi ne odtegnila svoje zaščite njemu in njegovi stranki. V Pešti je naletel na gluha ušesa. Hotel je poskusiti svojo srečo še na Dunaju in osebno interveniral pri cesarju. Toda tudi tu je našel zaprta vrata. Prosil je za avdijenco pri cesarju, a zgodilo se je čudo: cesar ga ni hotel sprejeti. Sedaj je Tomašić uvidel, da ga je zapustilo vse in da se ne more več držati na površju. V tem prepričanju j e brzoj avno preklical svojo kandidaturo v Zagrebu in sporočil, da se umakne iz političnega življenja. Tomašić je obelodanil to-le značilno izjavo: „Ker mnogi z el o ugl e dn i čl ani ogrskega javnega življenja zro v moji osebi zapreko uspešne politike in jih v tem oziru podpira tudi del našega javnega mnenja, nalaga mi patrijotska dolžnost, da se umaknem s pozorišča j avne politike in se s tem odpovedujem kandidaturi za poslanca II. volilnega okraja kraljevega in svobodnega mesta Zagreba." Vest o odstopu tirana T o m a š i ć a se je bliskoma razširila po Zagrebu in vsi Hrvatje in ves hrvatski narod je pozdravil to z radostjo in velikim zadoščenjem. Tiran je zginil s pozorišča, Hrvatska je jela svobodneje dihati; naj bi hrvatska narodna misel zmagala še pri volitvah, ki se prično jutri, in Hrvatski izmučeni po dolgoletnem tiranstvu, bo zopet zasinil žarek zlate svobode! — Kako naraščajo bolgarska mesta? Glavno mesto kneževine Bolgarije, Sofija, je štelo koncem meseca decembra 1905. 82.187 prebivalcev. Kako rapidno rase število prebivalcev v Sofiji, je razvidno iz teh-le podatkov : Sofija je štela 1. 1880. 20.850 prebivalcev, 1. 1887. 30.428, L 1892. 46.593, 1. 1900. pa 67.789. Od leta 1900. do 1905. se je torej prebivalstvo pomnožilo za 15.000 duš, od 1. 1880., torej tekom 25 let, pa za 62.000 duš. Plovdiv, ki šteje sedaj 45.000 prebivalcev, se je od 1. 1884. pomnožil za 12.000 duš. Varna, ki ima sedaj 37.000 prebivalcev, je od 1. 1881. narasla za 13.000 prebivalcev. Rus t Čuk pa, ki šteje sedaj 33.000, za 7000 duš. — Slikarska razstava v Belgradu. Kakor smo že poročali, se je o Veliki noči otvorila v paviljonu poljedelskega društva v Belgradu razstava slik srbskih umetnikov. To razstavo je dosedaj obiskalo 1300 oseb. Srbski listi pravijo, da bi poset razstave lahko bil številnejši! — Srbski profesorji v Sofiji. Znano je, da so bolgarski pro- fesorji o Veliki noči posetili svoje srbske kolege v Belgradu. Srbski profesorji so sedaj sklenili, da vrnejo Bolgarom obisk in da posetijo Sofijo sredi meseca septembra. Za poset so določili ta Čas zbog tega, da si pri ti priliki lahko ogledajo tudi II. jugo-slov. umetniško razstavo. — Srbsko akad. pevsko društvo „Balkan" v Zagrebu napravi o Binkoštih izlet v Belgrad in priredi tam koncert. Pri ti priliki obišče „Balkan" tudi razna mesta v notranjosti Srbije. Sprejem „Balkana" priredi akad. pevsko društvo „Obilic" v Belgradu. — Sirom slovanskega sveta. „Parlamentar", revija, ki propagira vseslovansko idejo, je zopet jel izhajati na Dunaju. List izdaja in urejuje gospa Marta Živna. Med rednimi sotrudniki te revije se nahaja tudi naš rojak g. Josip Hude. List se naroča pod adreso: „Parlamentar" Dunaj XVIII. 1, Semperstr. 29. — Slovanska zveza. Kakor smo že poročali, se je v Petrogradu ustanovilo veliko društvo „Slovanska zveza**, čigar glavna naloga je, da pospešuje kulturno zbliževanje in politično edinstvo med posameznimi slovanskimi narodi. 25. aprila t. 1. so ustanovili v Rusiji živeči Bolgari in Srbi v Petrogradu podružnico „Slo-vanske zveze". Na zboru je bil navzoč tudi urednik bolgarskega lista „ Večerna Pošta" v Sofiji, S. Rade v, ki je obljubil, da bo priredil po Bolgarskem celo vrsto predavanj, s katerimi bo propagiral idejo „Slovanske zveze". Na Bolgarskem in Srbskem se osnujejo v kratkem podružnice „Slovanske zveze". Te dni se bodo pa osnovale tudi podružnice: Češko-slo-vaška in poljska. Vse te podružnice bodo ustanovljene na pcdlagi avtonomije in po načelih federalizacije. Rusi žele,da bi se t u d i m e d S1 o v e n c i osnovala podružnica „Slovan-ske zveze". Vsa potrebna navodila glede osnovanja podružnice daje uredništvo lista „Dvadcatyj Vjek" v Petrogradu. — Sedem milijonov fran-kov je porabila ruska vlada, kakor poroča „Dvadcatvj Vjek**, za francosko časopisje, da je agitiralo za rusko posojilo in ga priporočalo. To vest potrjuje tudi Ust „Tribune". — Vsemohamedanskishod na Ruskem. Koncem tega leta se skliče v Odesi vsemohamedanski shod, na katerega bodo poslali svoje zastopnike vsi islandski narodi prostranega ruskega carstva. Na shodu se bo zlasti razpravljalo o agrarnem in šolskem vprašanju. — Slovenci v Ameriki. Neki zamorec je ustrelil v Jalu (Kanzas) Slovenca Fr. Birka, ki je bil doma iz Blagovice pri Kamniku, a v Ameriki je živel že 14 let. — Slovenska predstava. V Ca-1 ume tu je bila 1. aprila v mestni operi slovenska predstava. Priredilo jo je dramatično društvo rSlove-n i j au. * Uspehi streljanja proti toči. Francoske okrajne oblasti izdajajo letna izvestja o uspehih streljanja proti toči, odnosno oblakom. Iz teh izvestij je razvidno, ali je streljanje res koristno za vinograde. V kraju B eaujolois dep. Rhone), ki slovi zaradi svojega črnega vina, se je leta 1900 ustanovilo 28 društev, ki so s 500 topovi raznih konstrukcij uspešno obvarovali 120 km- vinogradov pred točo. V teh šestih letih je napravila toča le za 860.000 frankov škode, dočim je v dobi 1890—1900, ko se niso streljali, napravila je toča škode za 16 milijonov frankov. SliČne izkušnje so dosegli v okrajih Loire, Saone, Medoc, Gert, Garonne in Py-renećs. V nekaterih krajih rabijo z uspehom tudi rakete. * Iznajdljiva ljubosumnost. Knjigovodja neke dunajske trgovine se je zaročil s svojo lepo tovarišico v isti pisarni. Kmalu pa se mu je zdelo, da mu njegov Šef dela konkurenco v ljubezni. Ni pa mogel dobiti dokazov, ker v njegovi navzočnosti sta se vedla hladno drug napram drugemu. Ljubosumnost pa je iznajdljiva, in tako se je tudi knjigovodja spomnil, da stoje pred okni fijakarji, s katerih sedežev se vidi v pisarno. Brž se je dogovoril z enim fijakar-jem, da mu je prepusil za dobro napitnino svoj sedež. In ni še sedel na vozu četrt ure, in že je zagledal svojo zaročenko v naročju svojega šefa. Zgrabi ga jeza, da z biČevnikom razbije šipe na oknu ter da pokaže, da je vse videl. Zaroka se je seveda razdrla. Telefonska m urzojauna poročim. Dunaj 2. maja. Ministrsko predsedstvo je izdalo komunike, v katerem se pravi; Ker je baron Goutsch odstopil in je novi ministrski predsednik izrazil željo, da bi se mu dovolil kratek rok, da bi se mogel pripraviti za svojo misijo, se je zasedanje par lamenta odgodilo na nedoločen čas Dunaj 2. maja. S cesarsko naredbo na predsednika gosposke zbornice kneza Windischgrae-tza in predsednika poslanske zbornice grofa Vet te rja je zasedanje parlamenta odgođeno na nedoločen Čas Dunaj 2. maja. Vest o odgo-ditvi parlamenta je poslance zelo neugodno zadela in v parlamen tarnih krogih se zelo pes i mi stično izražajo o tej vladni naredbi Splošno se misli, da je ta odgoditev parlamenta samo predhodnica novim vlad nim naredbam, ko bodo javnost še bolj presenetile kakor ta, Dunaj 2. maja. Parlament bo sklican znova v ponedeljek 14 t. m. Dunaj 2. maja. Poljaki so napram Hohenloheu zavzeli jako reservirano stališče Parlamentarna komisija poljskega kluba je v permanenci. Splošno se sodi, da Hohenlohe vsaj sedaj ne bo mcgel sestaviti parlamentarnega ministrstva, nego da bo z birokratičnim ministrstvom skušal spraviti pod streho dr ž a v ne po trebe in v o lilno reformo. Na oktroiranje volilne reforme absolutno ni misliti in to v nobenem slučaju Dunaj 2. maja. Danes popoldne je bila zadnja seja ministrskega sveta, kateri je predsedoval baron Gautsch S:di se, da izidejo že jutri cesarjeva lastnoročna pisma o odstopu barona Gautscha in grofa Bylandta ter o imenovanja princa Hohen lohea ministrskim predsednikom. Po sedanjih dispozicijah sa predstavi princ Hohenlohe dne 10 t m. poslanski zbornici in tudi gosposki zbornici. Dunaj 2 maja. Češki minister rojak dr Randa je odstopil Dunaj 2. maja. Delavstvo je včeraj priredilo burno demonstra cijo pred stanovanjem načelnika „Kola poljskega" grofa Dziedu szyckega Dunaj 2. maja. lSletni srbski dijak P ej i 6 je ustrelil svojega 231etnega kolega in rojaka Izakov i c a in potem usmrtil samega sebe. Vzrok: denar in ženske. Varšava 2. maja. Včeraj je tu počivalo vse delo. Tramvaj ni vozil, vse prodajalne so bile zaprte. Prebivalstvo je bilo v svojih hišah zabarikadirano. Ponoči so delavci ustrelili dva redarja. Budimpešta 2. maja Do danes zjutraj so izvršene volitve 324 poslancev Izvoljenih je 198 pristašev neodvisne stranke, 58 ustavo vercev, 21 klerikalcev, 1 socialni demokrat, 5 Nemcev, 4 Srbi, 11 Rumunov, 6 Slovakov, 2 de mokrata, 5 poslancev, ki ne pri padajo nobeni stranki in 1 pristaš nove stranke Banffvjeve, namreč Banftv sara. V 10 okrajih bodo ožje volitve Belgrad 2. maja. Danes se je sestala skupščina, kateri se je najprej predstavila nova vlada, nakar je bil prečitan kraljev ukaz o razpustu skupščine. Nove volitve bodo 25. junija, nova skup ščina se sestane 8. julija. —ut. Pariz 2. maja S tolikim strahom pričakovani 1. maj je pre-stan. Po dnevi je vladal še mir in red. Po noči pa so delavci na več krajih prirejali izgrede. Are-tovanih je bilo nad 2000 oseb, od teh jih je še 665 v zaporu in se izroče sodišču. Ranjenih je bilo 13 redarjev in mnogo delavcev. 61 delavcev je bilo oddanih v bolnico. Ker so danes r zlični s ndi-kati, broječi nad 50000 delavcev, proglasili stavko, je zavladal strah, da se zgode še večji izgredi. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca aprila 1906 je vlo- žilo v Mestno hranilnico ljubljansko 965 strank 758.548 K 67 v, 86« strank pa dvignilo 531.520 K 17 tt — Mostna hranilnica v Kamniku. V mesecu aprilu 1906 je 134 strank vložilo 40.756 K 54 v, 155 strank dvignilo 40.823 K 67 v, 7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 9.800 K, stanje hranilnih vlog 1,435.671 K 53 v, stanje hipotečnih posojil 1,054.455 K 40 v, denarni promet 154.653 K — v. Poslano.*) Na notico v „Slov. Narodu-, katero je priobčil neki gospod in v kateri je na najljubeznjivejši način grdil Danilovo družbo, koja se nahaja v Slavoniji ter hoče tudi posetiti Belgrad, odgovarjam sledeče: Mesto, da bi bili gospodje odborniki „Dram. društva^ podpirali domače svoje slovenske igralce, kateri so glavna opora slovenske drame in v nji tudi prve moči, brez kojih danes slovensko gledališče sploh ne bi moglo biti, ter jim preskrbeli vsaj toliko eksistence, da bi mogli živeti preko počitnic, jih na brezobziren načm zaničujejo ter pustijo javno o njih pisati, da ^za Danilovo družbo ne prevzemajo nobene odgovornosti, ker so v nji razven dveh igralk in dveh igralcev sami diletantje.u V prvi vrsti si dovoljujem slavnemu občinstvu navesti razloge, koji so nas prisilili, da moramo potovati' po tuji zemlji, iščoč si zaslužka. Po končani seziji so nas pustili brez kruha in nade na prihodnjo se-zijo. Hodila sem od enega gospoda do druzega ter prosila, naj vsaj toliko gledajo na svoje, domače moči, ki so vso eksistenco žrtvovali slovenskemu gledališču, da jih ne pustijo v bedi. Odgovor mi je bil, da se sploh . ne ve, ako bode še gledališče. Na ' prošnjo, naj nam gredo na roko glede gostovanj, katera smo primorani dajati, ter da bi posodili neka- ■ tere igre za naš repertoir, se ni nihče . oziral. Po velikem trudu sem dobila eno enodejanko ..Salome", katere « sploh ne moremo predstavljati. Treba je bilo torej ves repertoir nam samim oskrbeti. Kar pa se tiče diletantov, moram pojasniti v drugi vrsti Danila, ka-. teri je znan kot prvi in najstarejši Član in najzaslužnejši igralec slovenskega gledališča; J a n a O u r e d n i k a,, prvega baritona in najpriljubnejšega člana slovenske opere: Danilov e,. prve igralke slovenske drame in uči-. teljice dram. šole : Vide K o Č e v a r-. je ve, koja je bila že 4 leta članica in pela v operetah, v operah ter igrala v drami in dalje sta tu Berta Bergant in Habic. Glavne vloge igrata Danilova in Danilo. Koncertne točke poje g. O ure dni k, su-bretske pevske točke gdč. Vida Ko-čevarjeva. Duete pojeta gg. Ko-ČevarjevainBergantova manjše vloge Bergantova in Habič. Drugih igralcev aH diletantov sploh ni, ker družba obstoji samo iz 6 osob. Dotični gospod, ki je družbo sramotil, se je hotel le maščevati, za kar se mu javno zahvaljujem. Za vse zasluge in žrtvovanje, koje sva slovenskemu gledališču sto- -rila, sva bila v primeru s tujci naj-slabeje plačana in po končani seziji so nas prepustili usodi. Vsak gospodar celo svojemu slugi, ako mu služi dvajset let pošteno in vztrajno, poskrbi bolje, kakor pri nas svojim najboljšim in še edinim domačim umetnikom slavni odbor wDrain. društva". Primorana sem v tem težkem, položaju se obrniti na slavno slovensko občinstvo ter prosim isto, da se kdo izmed njega zavzame za nas, slovenske domače igralce, ter prepreči nadaljno psovanje in krivico, koja se nam godi. Z odličnim spoštovanjem Avgusta Danilova, bivša prva igralka in učiteljica dram. šole v Ljubljani. IGU Vinkovci, dne 30. apr. liK>J. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo • odgovorno le toliko, kolikor določa z kun. Avstrijska specijalitet«. Na fceiortcn r>o ehaiočim ljudem priporočati je porabo p na t nega ,,MoIIrtve^» Seirilitz-prttftka", ki ^© pre-skuseno domače zdravilo in vpliva na žele dec krepimo ter pospe Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Škatljica 2 K. Po poStnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A MOL L, c. m kr dvorni zalagatelj, DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLUv preparat, zaznamovan z varnostno znamko m s podoisom. 5 31—6 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: N. N v Ljubljani K 2—.nabral v veseli družbi, kot kazen za rabljene nemške besede. — Srčna hvata i — Živel! Za Vilnarfev spomenik. Gosp. Dr. R. Mam v Rakeku K 17 11, nabranih v restavraciji g. Pomicelj na Rakeku v veseli družbi. Lepa hvala! Živel! Nanovo došlo izredno dobro vino Srnnd hotela „UHI01T „narodna godba". 99SCnIIll0Sber$er Stanovanje Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 1. maja 1906. * -v-•v 4* tHttlcVb*mt ****** i-T « majska renti. . 4'2°/0 srebrni renta . . 4*, avstr kronika renti . V;$ . zlata » 4*/, ogrska Kronska renta 4«/. z^ata 49/. posojilo dei. Kranjske *l i° c posojilo mesta Spljet . . ZaJar <4 ,* . S»o«.-herc. železniško posojilu 1902 . . . *• t ćeška dei. banki k. *. 4izasi pisma gal. dei. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. i 10*N pr...... za&t. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. eentr. . — Padavina v mm 50 Zahvala. Potrtega srca izrekava vsled tako bridke izgube najine iskreno ljubljene matere, gospe Barbare Stusslner_ vsem sorodnikom, . prijateljem in znancem za lepe darovane vence in za mnogobrojno časteče spremstvo na poslednje počivališče najodkrito-srčnejšo zahvalo. 1613 V Ljubljani, 2. maja 1906. Siussiner in sestra. Josip Stanovanje V Knaflovih ulicah št. 5 („Narodna Tiskarna*4) v II. nadstropju b 3 sobami, kuhinjo in pripadki se odda za avgust ali pa tudi že za julij. Več se izve v upravo. „Narodne Tiskarne". Stanovanje v Knatlovili ulicah ftt. 5 v pritličju, obstoječe iz 'd sob s pripadki, se odda za majev ali avgustov termin. Pojasnila daje upravnistvo „Na rodoe Tiskarne" ravnotam. o Vajenca oziroma praktikanta sprejme H. STANCER trgovec z me&anim blagom v Krškem. Lepostonouonje s 3 sobami, kuhinjo in kopaluo sobo se za avgnstov termin odda. Natančneje pri A. Sušniku na Zaloški cesti. 1599—1 Prodajalna v prometnem kraju na Kranjskem ali Primorskem se želi vzeti v najem. Ponudbe se prosi pod šifro „trgovina 999" na npravn. nSlov. Naroda**. 1001—1 Kupi se 100 vagonov dobrega i fiia iiilja.i Pismene ponudbe na V. Gasparin. Zagreb, Rainerova ulica št. 5. 1 X ju 11 Dobro ohranjen klavir se ceno proda na Rimski cesti Št. 6, I. nadstr., desno. 1608—1 Salonska garnitura divan in drugo pohištvo se po zelo nizki ceni proda. KJe — pove upravnistvo „Slov. 1593 1 Naroda a. 40 W 1 J!S M št. 9 v Koleziiskih ulicah v Ljubljani, ki ima pripravne prostore za gostilno in špecerijsko prodajalno, se da v najem zlasti kaki osebi, ki ima lastno koncesijo. — Več se izve na Opekarski cesti št. 31 v Ljubljani. n;- ? i 1579 2 I U četrtek, dne 3. mala 1.1. KONCERT ,Društvene godbe' Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. Obilega obiska prosi s spoštovanjem 1614 Fric Novak, hotelir. sprejme dr. Ivan Benkovič odvetnik v Brežicah. Nastop takuj ali koncem maja. Plača po dogovora. Prednost ima stenograt. Vodna moč na potoku Hublju. tik državne ceste, ob Vipavski železnici, se proda. Zraven je veliko novo poslopje, primerno za napravo žag in hiše za stanovanje. Okrog poslopja pa leži lepo obdelano zemljišče. Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda**. 1602 l #t v odvajalna LEKARJA PICCOLI-JA v/LJUBLJANI pospešuje prebavo «n odperlje t e i e&a. Čarih brezplačno. I steklenica 20 vinarjev. « Naročila proti povzetju. 372fi 4 ■ I Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubljeni soprog, oziroma oče in stari oče, gospod Danijel Šuflaj c. kr. dež. sod. svetnik, vitez Franc Jožefovega reda, častni občan i. t. d. danes ob 6. uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 54. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo v četrtek ob 10. uri dopoldne. Dragi pokojnik bodi priporočen v blag spomin. Vel. Lašče, dne I. maja 1906. 1612 I m« roj. Rarher, žena. — Emn. Hi* ■■!. Anka. Karel, Milan, jflanel, l>l»u*. Vida, Itujko, otroci. — Joalp Pavel«, Ivan !•««• Konrad FinI*, zetje. — Vlado. Danlea, Jožrk, I mo. I%a, K a tlo. vnuki. Stanovanje obstoječe iz 2 sob. kuhinje in drvarnice se v I. nadstr. hiše št. 8 v Gradaški ulicah za avgustov termin odda. Natančneje se izve pri hišni last niči istotam. 1600—1 Na Gliueah pri Ljubljani se po nizki ceni proda 1559-2 hišo II58. Hiša ima šest sob in lep vrt. Odda se takoj ali za majev termin prođnjalnicn z vso opravo, zraven klet in skladišče. Poizve se pri g. Martinu R*znož niku v Spodnji Šiški št 219, I. nad stropje, levo. 1415 5 Naprodaj je dobro ohranjen klavir tvrdke Streicher. Poizve se na Rimski cesti št. 2 II. Dadstr. med 2.—3. uro. 1504 3 Spretnega akviziterja iŠČe pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode. VeČ pove upravnistvo ^Slovenskega Naroda". 17-35 s 4 sobami in pritiklinami s« od takoj na Re sije vi cesti št. 3, 1. n Stauovauje ne lahko ogleda istotar od 10.—12. ure. i5{»> Išče se priden, trezen, delaven stavbni v ■ Ponudbe z navedbo plačila naj se p Šilja na oaslov i,-,74 G. Bathelt v Tržiču. ^ skladišče se išče za takoj v Ljubljani, v mesti] Kdo — pove upravaištvo ^Sluv Naroda". i> Stavbišče! V Spodnji Šiški nasproti šole naprodaj več lepo ležečih parcel za z danje. Cena: eno d^ dve in pol kron za kvadratni meter. [9Q Poizve se pri odvetniku £osp. I, VencajZU, aii pa pn lastniku v Flori« janskih ulicah št. 1 v Ljubljani. Prenovljena 1505 3 se oddajo za maj ali avgust na Rimski eesti štev. 2. Vpraša se v hiši samo v II. nadstropju stopnjiee na desno m.-d 2.—3. uro. m kakor tudi druga prirodna domača žganja ac dobivajo pri F. Pustotniku u Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 31. Večja naroČila se razpošiljajo iz lastne žganjame v Blagovici pošta Lukovica. Na zahtevanje se cenovnik in vzorce pošilja Iranko. 1*54 | V hiši na oglu Miklošičeve ceste Dalmatinovih ulic se odda za »vg stov termin v I. nadatr. elegantne stanovanje s 6, event. 5 sobami itd. z erkerj^rn in razgledom na park. Oddasta pa se lu .; 1 ali 2 nemerjlovani si z vhodom iz stopnic pripravno tu