271. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 26 novembra
XVI. leto, 1883.
Uhaja vsak dan ivo^er, izimfii r.edelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij a k o-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jadan mesec 1 gld. 10 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 19 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jelen mese^ 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se
10 kr. zii mesce, po 30 kr. za četrt leta. —  Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina snata. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat trnka. Dopisi naj a« jztoI« frankirati. -    Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmu.ua hiši „Gledalifika stolba". D pravni £tvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j, vse Administrativ ue stvati.
Miklošičeva slavnost.
Dulje so došli telegrami: Ljubljana. — Svetovnemu učenjaku in biseru slovenskega naroda, Miklošiču, tisočera: Slava! Zbranim čestilcem njegovim presrčni pozdrav.
Josip Kušar, predsednik trgovinske in obrtne zbornice. Karlov ec — Večna slava Miklošiču! Pozdravljam Vas mili bratje slovanski in radujem se v duhu z vami.  Živeli čestilci Miklošičevi!
Vilhar.
Gradec. — Duševnemu velikanu, neumorno borečemu se za čast vsega Slovanstva, kliče: Slava!
Slovanska Čitalnica v Gradci.
Rudolfov o. — Bog živi Frana Miklošiča, nado diko, s katero se ponašamo pred celim izobraženim svetom! Vednostnemu velikanu kličejo: na mnogaja leta!
nc.vdušeni čestilci, profesorji Novomeške gimnazije: Pol junec, PeruŠek, dr. Marinko,  Hrovat,  Vovk,  K1 e-m e n č i č, Koprivšek, N a c h t i-gall, Breznik, Dr gane. Poreč. — Živa beseda Miklošičeva nam je ogrevala srce in bistrila razum, bogati plodovi njegovih neumornih studij bogatijo nam znanje ; sijajna zvezda njegove slave naj nam daje pogum pri našem delovanji na polji, katero nam je Miklošič razoral in obsejal. Bog nam pozivi Miklošiča še mnoga leta!
Nema nič, Kos. Trst.  —  Današnjemu   veselju slovanskemu pridruži se klicaje: slava!
Slavjanska Čitalnica.
Gornji Grad. — Živeli že mnoga leta našega vrlega učitelja in očeta vitega Miklošiča.
Čitalnica G o r n j e g r a d i k a. Maribor. — Gromovita trikratna slava slavij encil in slaviteljem hvaležni učenec
I. M a j c a g e r.
Trst. — Z Adrije kličemo  našemu rojaku burni: živio!
Vadnov, Z bona, Bunc, Kalister, Uršič, V i 1 č i č, Grebene. Gorica. — Slava slaviteljem sedemdesetletnice svetovno slavnega slavista, sina slovenskega.
France Podgornik. Ljubelj. — Neumornemu  delavcu, znanosti velikanu klanja se profesor Cilenšek
Trst. — Stari tovariši slave v duhu z vami našega Miklošiča.
Dr. K1 a n Č i Č, Gregor in, Rebek, Okretic , Žužek. Slovenski Gradec. — Trikratni gromoviti živio našemu veleumu in zbranim čestilcem.
• Lah in M u n d a. Meran. —Slava učenjaku, ponosu Slovencev, Miklošiču! Koder.
Gorica. — Zbranim čestilcem znanstvenega velikana Miklošiča kliče navdušeno: slava!
Goriška Čitalnica. Ljubljana.  — Klanjajoč se Vašej izredni učenosti  želimo Vam  iz vsega  srca še  mnogo let Čilega zdravjn, nlovanski vedi na korist.
U a r t e 1, B o r Š t n e r, Kermavner, Kragel j, Mam, P a vi i n, Pinta r, dr. Požar, dr. Svetina, Šega, Š u k 1 j e, Trtnik, Vavrn, Vodu šok, Wies-t h a 1e r , Zupan, Ž a k eI j.
Kranj. — I/, obližja orjaka Triglavu zadoni naj učenjaku : slava !
Profesorji: Uerdinič, Kari in, Franke, M o h a r. Metlika. — Slava Miklošiču, cvetu slovanskih jezikoslovcev! Živel zdrav in vesel še mnogo mnogo let, živela pa tudi radostna Bečka slovanska društva: Slovenija, Slavisti, Akademickv Spolek, Bukovina, Sicz, Tatran, Zora in vsi Miklošičevi čestilci! Društvo župo'ka na Rado vici
pri Metliki. Gradec. — Zvez.li leskeči se nu obnebju vsega Slovanstva, ki bode svetila potomcem na veke in zvestemu očetu vse slavistike in nedoseženemu učenjaku kliče akademično društvo Triglav iz Gradca tisočeri Živio!        Janko Bezjak, prvosednik.
Rudolf ovo. — Blagovestniku Slovanstva slava! Volčič.
Trst. — Slava našemu velikanu! živeli njega čestilci! Jesenko, V račko, Zavadi al,
U k m a r , G o m i 1 š č a k , F a j d I g a , Č e r n i v e c.
Ljubljana. — Z vami, dragi britje slovanski, kličemo stokratno slavo Miklošiču, svetlej zvezdi slovanskih jezikoslovcev, prvemu pospešitelju slovanske književne vzajemnosti. Živel slavljenee, živela slo^a, vzajemnost, vesela in slavna i/odortiost Slovanstva! Ljubljanski bogoslove i.
Gorica. — Možu izredne učenosti uklaujajo se ter kličejo: na mnogaja I« ta Bog živi Miklošiča]!
Slovenski bogoslovci v (Jorici.
Ljubljana. — Živel Miklošič, dika, ponos Slovanstva, leta mu še mnog;- slav« večnu ! Živeli z njim tudi njegovi Čestilci, živela tdo\an*ka društva, ki vedo ceniti zasluge!
Osmo šole i Ljubljanski.
T T Q HPT? T? Dubrovski.
(Povest A. S. Puškina, poslovenil J. P.) Šestnajsto poglavje. (Dalje.)
Kirila Petrovič se je razsrdil; le s težavo mogel ga je pregovoriti knez, da naj ne pokaže na noben način, da on ve za to pismo. Kirila Petrovič je obljubil, da ne bo uičesa govoril o tem, pa sklenil je, ne tratiti časa in določil je svatbo takoj na drugi dim. Knezu se je to jako pametno zdelo; šel je k svojej nevesti, rekel jej je, da ga je to pismo jako užalilo, da se pa nadeja s časom zaslužiti njeno ljubezen, da je misel, odreči se njej, pretežka zanj, in da ne Čuti dovolj moči, da bi dovolil v svojo smrtno obsodbo. Potem je s spoštovanjem poljubil njeno roko ter odšel, ne da bi zinil kako besedo o Bklepu Kirile Petroviča.
Jedva se je on odpeljal iz dvorišča, kar stopi njen oče notri in ukaže jej brez ovinkov, da naj bo pripravljena na jutršnji dan. Marijo Kirilovno, ki je bila še vznemirjena od kneževe izjave, polile so solze in padla je k nogam očetu.  „Ljubi očolu za-
klicala je z otožnim glasom, „ljubi oče! nikar me ne pogubite: jax ne ljubim kneza, jaz nečem biti njegovu žena11.
— Kaj to pomeni ? zagrozil se je Kirila Petrovič: do zdaj si molčala in bila zadovoljna, a zdaj, ko je vse rešeno, se zmi*liš ustavljati in odrekati se. Ne uganjaj neumnostij, s tem ne opraviš ničesar.
„N^ pogubljajte me!" ponovila je uboga Ma-rička: „zakaj me gonite proč od sebe in me dajete neljubljenemu človeku V Ali ste se me naveličali? Jaz hočem ostati kakor do zdaj pri vas. Ljubi oče, vam bode ttžko brez mene, tem težje, ko boste I omislili, da sem nesrečna. Ljubi oče! ne silite me: jaz se nečem možiti".
Kirila Petrovič bil je fcanen, pa skril je svojo osupnenost in surovo jo je pahnil, rekoč:
— Vse to je neumnost, ali slišiš? Jaz bolje vem, kako in kaj je treba za tvojo srečo. Solze ti nič ne pomorejo, pojutršnjem bo svatba.
„PojutrŠnjem!" zakričala je Marička. „Moj Bog! To ni mogoče, to ne more biti! Ljubi oče, poslušajte: če ste se že odločili, pogubiti me, tedaj najdem jaz zaščitnika, o katerem vi ne mislite; videli boste, prestrašili se boste, do česa ste me pripravili".
— Kaj? kaj? rekel ;e Trojekurov: >e groziš mi! grozil, dekletce? Vedi, da bom jaz s teboj naredil, kar si še ne misliš. Ali ti se predrzneš strašiti mene, malopridnica 1 Bomo vitleh, kdo bo ta zaščitnik !
„Vladimir Dubrovski", odgovorila je Marička v obupan ji.
Kirila Petrovič je mislil, da je prišla ob pamet, in gledal jo je s strmenjem. „Dobro!" rekel je po precej dolgem premolku: Je čakaj, kogar hočeš za rešitelja; a za zdaj sedi v tej sobi ... do svatbe ne pojdeš ven". S temi besedam odšel jo Kirila Petrovič in zaprl je duri.
DoltfO je plakala uboga deklica, predstavljajoč si, kaj jo čaka; pa burno objasnenje je olajšalo njeno dušo, in mirnejše je začela presojevati o svojej osodi in o tem, kaj je treba storiti. Glavna stvar bila je za njo, rešiti se sovražnega zakona; osoda razbojniške soproge zdela se jej je raj v primeri s tem, kar jej je odločeno. Pogledala je prstan, katerega jej je dal Dubrovski. Goreče je želela sniti in posvetovati se še jeden pot pred odločilnim trenutkom na samem ž njim. Neko predčuvstvo jej je reklo, da najde zvečer Dubrovskega blizu ute na vrtu; sklenila je iti čukat ga tja. Ko se je jelo mračiti, napravila se je Marička; pa — njene duri bile
Trst. — Od obalov Adrije doni ti slavni velikan gromoviti živio! Osmošolci.
Ljubljana. — V slavo Miklošiču zbrani slovanski vseučdišniki! Z vami se i mi v dubu združimo ter kličemo velezaslužuemu slavljeneu: Bog ohrani še mnoga leta slavo slovenskega naroda diko Slovanstva!
Sedmošolci Ljubljanske gimuazije.
Trst. — Mnogo zaslužnemu slavistu kličejo glava! Sedmošolci.
Politični razgled.
Not-rrtftftJK"- 4l<*žele.
V Ljubljani 26 novembra.
Predsednik    državne    zbornice, dr.
Smolka, pride koncem tega tedna na Dunaj, da priredi program za obravnave državnega zbora. Mej ulogamt, ki se bodo v prvej seji pročitale, nahaja se tudi dopis deželnega sodišča za privolitev v ka-zemko postopanje proti bukovinskemu poslansu ra-biju dr. Blocbu, katerega toži Pražki profesor dr. Ho h h u g zaradi razžaljene časti.
Gosposka zbornica povzame tudi 4. decembra svoje delovanje. Dnevni red prve seje ima razen prečitanja ulug tudi volitev j>o jednega Člena v fiuančni, budgetni, žote/.uiiKi, narodno gospodarstveni in bdsek za državne pogodbe,
V vprašanji o lirvfitnkem banstVtl se zopet pojavlja ime barona Frana Filipovi ća. V konferenci liberalne stranke ogerškega državnega zbora je Tisca objavil, da ma še vedno upanje povzeti dogovore s tV.m. Filipov i čem ter tO izvrstno mofi pridobiti za upravo. Obravnave z nj m <ia so prenehale samo zaradi njegove boiehnosti in ne zavoljo principijaloih diferenc. On da bi bil /a sedaj najpripravnejši ban; toda je za njegovega štiriletnega komisarijata v Krajini zadostno pokazal. — Kraljevi koroisarijat v soglasji s finančnim ministrom je sklenil naredbinim potom odstraniti strašanske zlorabe pri pobiranji davkov. V Bistriškem iiki aji je b la jedino ta zloraba povod vsem neredom. To so pokazale koneene obravnave proti 24 kmetom iz Mar i j e - BI strice, ki bo bili zatožen! vodje UsUuku. V petek se ju proglasila ob godba, katera je Izrekla kazen zapora od desetih dnij do Btirih mesecev; štiri pa so biti nekrivimi spoznani
V soboto je oflfersl^a državna zbornica z veliko več no sklenila, da se postavini načrt o zakonu mej židi in kri st iju ni vzame /a podlago Specijalne debate. Ob jedrn ni se je vzprejel predlog Irany'-ja, kateri naroča vladi, da ima v kratkem izdelati in zbornici predložiti načrt postave o obligatornem civilnem zakonu.
W bi a** «1 t"*« * «1 •
V pet-k m: je vršil v Zajčarji brzi sod o radikalnih »rbHklh vodjah Teodoro vicu. Niko-licu, Gtlsieu, M i loše vicu, Gjaji in Tavša-uoviću. Pri Ktuševcu, od koder se z vojaško pomočjo po okiajih vrši odjem orožja deželni milici, je mnogo vojske zbrane.
Novi  španj8ki  poslanik  na francoskem
dvoru, maršal Serrano, izročil je v soboto svoja poverilna pisma s toplim nagovorom, v katerem je poudarjal, da občuti španjski kralj najiskrenejše želje za srečo in blagostan Francije in njenega preži-denta. Grevy je v svojem preprijaznem odgovoru naglaševal vzajemnost rodu in soglasje narodnih interesov, katera storita Francijo in Hispanijo pose strama, ki morate biti vedno jedini ter smete tekmovati samo v mirnem produktivnem boji.
V petek opoludne dospel je nemški cesarje vi č v Npaniiko prestolnico, kjer je bil dostojno a mirno vzprejet. — Emilio Castelar izjavil se je m kemu časnikarju, da ima republikanska stranka v Španiji strogo povelje, ravnati se dostojno, da ne napravi deželi kake neprilike. Vzprejem da bode hladen, a uljuđen Zve/.a Španije z Nem'ijo se Cttstelarju ne zdi možna, kajti sočutje za republikansko Francijo, katero se je bilo o prejšnjih kraljevstvih znabiti ohladilo, je sedaj v Španiji jako močno narastlo. Castelar je tudi zatrjeval, da on za-se zelo sočuvstvuje z mlnisterstvom Ferry»jevem in njegovo zmirno notranjo politiko; samo da naj bi Francija opustila svojo naselbinsko sanjarijo ter .pomorsko redarstvo", vsaj za sedaj, prepustila Angliji.
Iz Kifi|it<i prihajajo zelo neugodna poročila. Ves Sudan je baje uporen; gorenji Egipt je nes-guren do družeča vodopada. Chartum se zavoljo nezadostnega števila vojakov ne bode mogel vzdržati. Sultan je neki khedivu ponudil pomožno vojsko 20.000 mož proti Mdidi-ju. Khedive je zaukazal popustiti vojaške postojanke na Modrem in B'.'lem Nilu ter se bode prvi oddelek zbral vSennaaru, drugi pa v Ch ar tu mu. Ako bi bila sila, naj bi se tu-ii Sennaar izpraznil in vsa vojska skupila se v Chaitumu Potrjuje se žalostna vest, da sta katastrofo pri El-Oboidu preživela s mo dvaEvropca.
>[MS1.
flz b*<nfa 25. nov. [Izv. dop.] Včerajšnja naša zini'ga v skupini kmetskih občin bode naše moščaue-tiemškutarje gotovo toliko osvedočila i i po učil* — nko imajo ti ljudje še kaj možjanov, — da si ta nemčurska klika ne bo več upala kandidate postavljati. Naši kandidatje dobili so namreč 11 G, oni pa 3G, reci: šest in trideset glasov.
sedaj naše ljudstvo in kadar se začne narod svoje narodnosti toliko zavedati, potem m' več straha pred narodnim poginom.
In vzlic temu, d*> so nemškutarji uporabljali nesramno sredstvo ter kričali: „dohtarjev in duhovnikov ne!", izvoljena sta znana tukajšnja narodna boritelja dr. Gregorič in dr. Ploj, kakor tudi naš neutrudljivi boritelj župnik RaiČz 114 oziroma 115 glasovi proti rifmškutarskim 3G.
Povejte nam tedaj vi, nemčurski hinavci, kje je narod? Tiste Mnrini^e, Švaršnike, Lešnike in Soštariče pa vam prav radi j>repustimo, — le imejte jih!
Tedaj, gospodje nemčurji, srečno, na svidenje; mogoče, da* se prej vidimo na volilnem bojišči nego se vi nadejate.
S/. I*<nja 22. novembra. [Izv. dop.] Nem-škutarska klika v sredstvih ni ravno izbirčna. Tako je C. kr. notar Filaferro — mož bistre (?) glave — poslal udovi Uršuli Simoničevej po njenem ?et\i J. Bračiču glas, da bode morale., ako da komu pooblastilo,  plačati še 2000 gld. oderuhu Engelhartu.
W. Pisk poslal jo kmetu K. glas, da, ako hoče „čroeu voliti, naj tudi k tem po peneze hodi. (Pisk je ne m reČ predstojnik Ptujske posojilnice. Tako se je podpisal v fstem „slovenskein manifestu" da je i on in njegovi pajdaši „lz dušoj in i«? telesom" pravi Slovenec in rojak!!) Našega „pui germeistra" sin je kmetu obečal, „da lahko kaj dobijo" (kmetje), ako voli te in te može. Stari Kaiser, obogativši Be s šnopsem, je udovo Cthovo na dom pozval ter po vsej sili hotel imet i pooblastilo. Vrla slovenska kmetica p'i Be odreže, da ona le to stori, kar store njeni možje-sosedjo. Naši „gospodje biirgerji" so poslali „fakine" na kmete; ti |>a so kmetom pravili, da jih |)0šlje „bezirkshauptmann" in „pilrger-meister", zopet drugi nfakinu je prišel trdeč, da mu morajo kmetje karte izročiti, inače bodo „kaštigani in Straf plačili. „Fakin" je karte pobral in potem odnese) pete.
Kaj ne, Ur.ssne nemskutarske instrukcije? Ali
, Eine so schmahliche niederlage hiitte ich nicht! mislite, da bode bedast fakin v istini kaj jednacega erwartet,a vskliknil je jeden izmej nemčurskih kolo- j sam iztuhtal?
vodij po tej strahovite] bitki. Radovedni smo, kolibo Z odrom na taka nesramna početja uasprot-
easa bodo naši nemčurji r'ie kričali, da je narod, zajnikova mislili smo, da bode kmet v istini tako njimi? Ali ste videli, koliko kmetov imate za seboj? j zbegan, da bode glasoval z nemškutarji, — a par-O vi siromaki, kako otožna bodočnost je to, pred j don — liberalnimi sloveuci, (mislim, da se ti slo-seboj imeti strahoviti rov, za seboj pa velikanski J venci smejo z malo začetno črko pisati ali ka-li?) zid! O, tu/na osoda, da, v ist'iii pomilovanja Vredni I ali pa da se bode prestrašil „vorschussvereinovih'* ste vi, Ptujski nemčurji, kajti v kratkem izginili i reprezentantov Eklna in Piska, kujti ta dva sta da-bodete raz zemljo kakor kafra in v nekaj letih ne jala   svoji   „častni-strašljivi"   imeni  pod manifeste,
bode ni duha ni sluha po vas. Da je to istina, osvedočila sta vas gotovo 19. in 24. november 1883. leta, kajti kmet je odločno in povsodi poudarjal: mi smo Slovenci in Slovence bo-demo volili, proč s nemškutarji!   Tako je
so zaprt« s ki učeni. Ilišina je odgovorila izza duri j, da je Kirila Potrovič ostro prepovedal, izpu-titi jo. Bila je v zaporu. Globoko razžaljena sela je k oknu, in sedela je do pozne uoči, neprestano gledeč na temno nebo. Ko se je začelo danit', je zadremala, pa vznemirjevale so njeno lukko spanje otožne sanje, in žarki vshajočega BOlnca so jo prebudili.
Sedemnajsto poglavje. Ona se je prebudila, iu v prvej misli predstavila se jej je vsa groza njenega položaja. Pozvonila je; prišla je dekla i u na njena vprašanja odgovorila, da je Kirila Pet ovi: jiodul se zvečer h knezu in da bo je vrnil jako pozno; da je dal strog ukaz, da jo ne smejo izpustiti iz sobe, iu morajo gledati na to, da ne bode z nikomur govorila; sicer pa ni videti nikakiu posebnih priprav za svatbo, razen tega, da je prepovedano popu s kakeršnim koli povodom oddaljiti se iz vasi. Po teh poročilih zapustila je Marijo Kirilovuo in zuova zaprla duri.
Njene besede so razljutile ujetnico. Njena glava je kipela, kri jej je vrela; sklenila je vse naznaniti Dubrovskemu, iu začela je premišljevati, kako bi odposlala prstan v duplo omenjenega hrasta. Iu zdaj je priletel kamenček v njeno okno, steklo je zazvenelo. Marija Kirilovua pogledala je na dvor in zagledala je Sašo, ki jej je migal.   Ona je poznala
„Dober dan,
njegovo udanost in obveselila se ga je Šuša ; zakaj me kličeš ?"
— Prišel sem, sestrica, da zvem od vas, če vam je kaj treba. Oče je jezen in prepovedal je vsej hiši ubogati vas; pa velite meni, kar hočete, vse bodem storil za vas.
„Uvala lepa, mili moj Šaša. Poslušaj me, ali veš za stari hrast z duplom pri uti?"
— Vem, sestrica.
,,Če me tedaj ljubiš, teci hitro tja in položi ta prstan v duplo; pa glej, da te ne bo kdo videl".
S temi besedami vrgla mu je prstan in zaprla je okno.
Deček je pobral prstan, v tek se spusti in v treh minutah bil je pri omenjenem drevesu Tu se je ustavil in položil je prstan v duplo Srečno končavši delo, hotel je to hitro poročiti Mariji Kirilovni, kar skoči nek rudečelas in raztrgan deček izza ute k hrastu in poseže z roko v duplo. Saša je hitreje kakor veverica planil nanj, in zgrabil ga je z obema rokama.
„Kaj delaš ti tukaj?" rekel mu je žugajoč.
— Kaj to tebe briga? odgovoril je deček, prizadevajoč oprostiti se od njega.
„Pusti ta prstan, rudečelasec", zakričal je Sa3a : „ali ti bodem pa dal, kar ti gre.' (Dalje prih.)
nikjer pa dr. H ms Miheličevega zapazil uesem — in da ostane doma, Mimo grede omenim, da nemškutarji (pa \-tj tO menda neso ljudje), simi sebe ob zobe tolčejo, kajti v manifestih kričali so: le doktorjev ne, te pa vender že vsak pozna mesto; Ptuj pa je denes v mestnej skupini izvolila vse svoje „doktorje-pristaše" v okrajni zastop, kakor: glasovitega dra. Bressuigga, grškega dra. Michelitseha in starega lisjaka dra. Strafello.
Pa kako nas je vse  prijetno iznenadilo, stopi vše ob 9. uri v prostore „Narodnega doma", ter zagledavši  krasno število  slovenskih oratarjev, da jednake samostojnosti in srčnosti nesmo pričakovali. Podamo se na bojišče. Pri volitvi komisije dobili so uaši kaudidatje 97 glasov, nasprotniki pa 106. Naših volilcev ostalo je kacih 15 doma in tudi izmej teh bi bilo zadostno število prišlo, ko bi ne bili mi zadnje dneve nad zmago preveč dvomili. Sicer pa je mej našimi' in nemškutarskimi mnogo razlike, kajti zadnjim je lahko vsem priti, ker v mestu stanujejo, naši pa imajo po 3—4 ure hoda in polovili so vsa pooblastila;   „sie st elit en  alles bis zum letzten kranken manne und sie braehteus bis zum glanzpunkt." V volilnej dvorani — kamor so ustop imeli tudi nem-škutarski nevolilci — zapazil si lahko različne epizode.   Tako je „malar"  Kazimir kmetu F. ukral karto in volilni listek, zopet druzega so vlekli k sebi   kakor  levega  razbojnika na križ,  in tretji je samovoljno vrgel listek  nišega volilca proč in ulozil jednega njegove strauke; četrti, peti, šesti in sedmi pa se je vozil po  mestu in nalagal volilce; toda hotelir Vojsk se tudi tega ni prestrašil in ostal
je dom«. Nam zadostuje, da mešćan ni proti nam, bajti mi nikogar ne silimo k našej stranki, ako ni iz prepričanja naš. — Kaj ne, ^recht gemutlich*1! In vse to godilo se je v prisotnosti gospoda c. kr. glavarja Premersto'n-a. Domov grede bili so duhovniki insultiraoi od „nemške inteligence", kričeče kakor bi besnela „das deutscbe Lied". Tako smo zdravi in sretni preživeli 19. dan novembra in ker smo ta dan preživeli, nadejamo se, da učakamo visoko starost. — Tudi smo se mnogo naučili pri teh volit vali in naši nasprotniki naj bodo preverjeni, da se ž njimi ne bodemo več. hordi z glaee-rokovicHmi, akopram se tacih nesramnih sredstev mi, ker smo prepošteni, nikdar ne bodeme posluževali, kr»kor se jih oni poslužujejo. Ah boste še dalje trdili, da je kmet za vami? ali ste se do dobrega prepričali, da ta za vas ne mara? In še manje bod" maral za vas. ko pretrgamo zadnjo /ivsko nit mnj vama. Omenim tudi še, da se je cela volitev vršila popolnoma nt-postavno, kajti pooblastila, katera so bila pri na> protruj stranki veljavna, 80 bila pri nas neveljavna in mislimo, da ni v Avstiiji  oblasto i j (J ali korpora-
nega prelepega čveterospeva (Pf.bil, Staracar, Puci-har, Paternoster). Posebno sijajna točka muzikalnega oddelka bil je F. S. Vil haje v „Mornar". Gosp. M e<l e n, ^katerega je na glasovirji spremljal g. Pfibil, pel je „Mornarja" s tolikim občutkom, s tako dovršenostjo, da so strokovnjaki bili mnenja, da se ta pesen lepši peti ne more. Utis bil je mogočen. kakerSeo je le možen pri tako lepej pesni, tako prikladnoj in srečnej skladbi in pri takem pevcu, kakor je naš Meden — Nekaj posebnega bil je nSlavnostni govor" gosp. dra. Ivana Tavčar-j a, v katerem je z živo besedo poudarjal zasluge pokojnega Bleivveisa za naš uarod, vmes pa ujdel tudi nekoliko kritičnih opazek o današnjem položaji. Gosp. dr. Tavčar ima nenavadno govorniško spretnost, lep, sonoren glai in zna govoriti tako gladko in elegantno, da mu je uspeh gotov. Učinek včerajšnjega govora bil je velik, in splošno burno odobravanje je nastalo, ko je končal Govor, če bode možno, priobčimo. Beseda bih je mnogo biojno obiskana, da je bila dvorana prenapolnena. Mej prisotnimi videli   smo   tudi   g. deželnega pred-
cije, ki bi zamoglu to volitev, proti katerej se je od Uerinika barona Winklerfa, g. Zupana, več poslancev
naše strant uložil protest, potrditi.
Tudi se je naša stranka pritožila na državno sodišče, ker hoče tiste volilce, ki ne plačujejo zemljiške dače, iz skupine velikega posestva i/bacmti. „Hhus ist kein Gruad" je reklo državno sodišče pri kranjskih volitvah.
II koncu še omenim, da je vse /gora; navedeno gola resnica, in ako Še kak neineuivek čuti žaljenega, nastopi naj tisti pot, po katerem me misli ugonobiti.
Na4im vrlim slovenskim kmetoin-volilcjin pa presrčna hvala zi mnogobrojno udeležbo, kajti pokazali so, da so neustrašljivi smovi majko Slave in jeklen slovenski značaj. Živeli! —c.
in g. VVjillace Mackenzie-ja.
— (Poskušan samoumor.) Danas zjutraj popil je pisar Ferdinand Mogama, ki je v službi v g. Globočnika tovarni za žične žeblje, nekoliko hudičevega olja, da bi se usmrtil. Odvedli so ga v bolnico, kjer so mu takoj dali leka. Grlo je zelo poškodovano, tako da bode težko okreval.
— (V Šent II u p p rtu) pri Osojskem jezeru odprla se je nova železnična postaja.
— (Ruske ustanove.) „Itusk. Vodom", javljajo, da je rusko ministerstvo vnanjih Btvarij v stanji, da mladim Jugoslovanom (Hrvatom, Slovencem, Srbom in Bolgarom), ki hote dovršiti svoje studije na vseučilišči, plača popotne stroške v Peter-burg in jih vzgaja na Btroške krone. Vzpreemajo se taki mladi Jugoslovani na vseučilišča, na politehnične, inženirske, poljedelske^ vojaške In mornarske zavode, ki so v Hrvatske], Kranjskoj, Srbskej, Bolgarske] ali kje drugej dovršili prednje Bole. Vzprejem nega izpita ne treba, krošnje za vzprejem na vs nčillšča ruska, za izplačilo popotnih stroškov i« za zagotovilo brezplačne vzgoje morejo sta riši dotičnih dijakov postati ruskemu poslaništvu na Dunaji, ki ima jedrno pravico, v teh zadevah posredovati in odločevati.
Vsuko sredo in
Domače stvar L
— (Klub narodnih poslancev kranjskih) je imel včeraj popoludne sejo, da se dogovori o političnem položaji z oziram na blizeči se državni zbor. Navzoeni so boi vSl-V Ljubljani Stanujoči poslanci, od v nanj i h pa gg. Svetce, Kersnik, Mohar in Lavrenčič. Pokazala se je popolna jedi no s t mej poslanci v vseh vprašanjih in poudarjalo se j« zlasti, da m o i a vlada resno izvrševati rav-d opra vnosi, za vse Slovence. Izvolil se je stu.ni eksekutivni odbor 7 v Ljubljani stunu-jofcih članov in sicer treh državnih Iti treh detelnlh poslancev. V ta odbor, kateremu je predsednik g. Grasselli, so bili i/.bram gg dr. Poklukar, dr. Voš-njak, Klun, Murnik, dr. Bieivveis in Šuklje.
— (Gosp. VValiace Mackenzie), rodom Angliran, poznat po svojej epohalnoj knjigi o Ilu-Biji, katere prvi natis je šel v več thoč izvod:h mej svet. (jedna suma posojilna knjižnica v Londonu kupila je 10O0 izvodov \ biva od zadnje sobote v Ljubljani ter se odpelje jutri na Gorenjsko, da se pouči o naših poljedelskih in obrtnih in drugih razmerah, ker namerava tudi o Slovencih nap sati knjigo.
~ (Bleiweisovasvečauost.) V čast in spomin   svojega  ustanovitelja in očeta slovenskega naroda, pokojnega dra. Ble.weiea vit. Trsteniškega priredila je včeraj Ljubljanska  Čitalnica slavnostno besedo, hi je bila v vseh točkah tako dovršena, da smelo trdimo, ka jednake besede še ni bilo. odkar Čitaluica obstoji. Vojaška godba domačega pešpolka pod   osobnim   vodstvom   kapelnika g.  Ne mrave pričela  je   besedo  z  Vilhar-Šantlovo  ouverturo k „Jamskej Ivanki" in  svirala tako izborno,  da je takoj ta prva točka razvnela poslušalce.   A še bolj skazela 3e je godba pri A. Dvofakovih „Slovanskib rapsodijah".   Ta kakor težka, tako izvirna in klasična skladba svirala se je s toliko dovršenostjo, da je godbi donelo frenetično  priznanje in  je vse občinstvo izražalo željo, da bi se ta skladba kmalu zopet stavila mej spored, ker bi bila potem prilika bolj opazovati premnoge krasote tega izrednega gla Botvora.   Možki zbor  pod  vodstvom gospoda V a lente pel je Ipavčevo „Slavnostno kantato" in F. S. Vilharjevo „Pobratimijo". Oba zbora pela sta se krasno, o prvem pa je omeniti zlasti ulože-
rn
Kalija
— (Jour fixc. Sokola) postaja čim dalje /ivaln.eji Preteklo soboto udeležilo se ga je nad 100 članovi Zabava bila |e jako mikavna. Posebno radostno bil je vzprejec g Noili, ki je vrmvši se
I iz Pr^ge Uit naravnost prišel v jour fixe in nam jako zanimljivo poročal o krasnih dnevih v zlatej Pragi. Izmej drudh govorov omeniti je onega g. dra. Dcivu. Prihodnji jour tixe bodo v 7. dan decembra pri Virantu.
— („Slovenskoga  Pravnika") izšla je 10. in 11 številka. Vsebina 10. št.: C. kr avkultanti. — Agilno pravo i izdavanje zločinaca. — Zvrševanje „krščarjkega nauka" je bogosjužno opravilo v smislu j §  i>03 k. s. — Pri   olipovedl  se morajo dani prostori specificirati (§. 4 ces 1858).     Raznosti. — 11. št.:Pn odpovedi se mo-rajo v najem deni prostori specificirati (§. 4. ces. Ukaza  od IG   novembra 1858)   (Konec.) — Asilno pni.o i izdavanje zločinac^ (Konec) — Pozvana tožba ali — olgovor? — Riznosti. — Številkama so priložene tri pole civilnega procesa-
— (M u n j i C e s  s 1 o v e u s k i m tekstom Fin i« no ministerstvo bo dalo ti:-kat menjice s slo-j Bfaribora venskim t kstom in jih bode spe tvib> v  javno prodalo po slovenskih  pokrajinah    Vsled   t»'ga  je že fioančns ordustnija razposlala  slovenskim denarnim zavodom dopis z dotičnim t'orinularom v pregled, da se  S  temi  zaradi  teksta   dogovor*.   To je uspeh prošnje   zveze   slovenskih   posojilnic.    Kakor nam zuuuo, je zveza posojilnic že sama dala tiskat slo-v. nske   menjice,   ker  je   vlada  tako dolgo čakala ustreči želji slovenskih zavodov in obrtnikov. Pri tej priliki omenimo,  da  so zdaj obrazci vseh potrebnih tiskovin   natisneni  in   da jih bodo slavenske poso jiiuic dobile v kratkem v pregled   kakor je to za-atevalo uačelstvo zveze slovenskih posojilnic.
— (Iz Vranskega) se nam piše:   dne 25. m. Po prisadetji velecenjenega gospoda M. Voš-
njaka, zas. inženirje v Celji, osnovala se je tukuj dne 22. t. m. posojilnica z neomejenim poroštvom, kakor so tudi druge na Spodnjem Štajerskem, in katera uspešno delujejo v korist narodu. Mi temu novemu narodnemu podjetju želimo najve-selejši uspeh v političnem okraji Vranskem. Posojilnica bode si gotovo ob kratkem dobila splošno zaupanje in to temveč, ker so jej ua čelu možje, katere ljudstvo čisla. Načelnik je g. Fr. Vri novec strokovnjak v denarstveuih zadevah. Odbornik: Preč gg. J. Bo hi ne c, dekan; A. Balon, župnik; c. kr notar Vranski Sch vvarz enberg; s. Meglic, uči telj; Fr. Govedi č trgovec, J. Musi, posestnik iu A. Kumer, župan na Vranskem. Kdaj bode posu jibiiea začela poslovati, o tem se bode o svojem času poročalo.
— (Celovška Čitalnica) imela je 14. t m. občni zbor. Predsednikom je zopet voljen g. Fr Oz bič, podpredsednikom g. Somer, knjižničarjem g. Maj d i č, tajnikom g. Zadnikar.
Neposredai tovorni vlaki za živino
na progah
Ljubljana- (R ž.) Terbiž-Amstetten (Dunaj) tipeljejd so z i. «1im'ui «i4'«»«'iiftiir» i**:t, po naslednjem
vosnetn redu: bofb ođtde h TJuhljam v bik At 20U4. ob 7.16 099Č0T do Terbiža (prihod 11.60 po itoel.)
Vsaku 9T«do in nedeljo od  Trrhiža vlak it. f>l>4. ob 12.'il po nori «b> St. Mi bolu ( pr. 12.27 popi.) „        „      n      „      od St M.Ik!., \ hik st. 56«. ..1» l:>.:tr, l>"}>l. <l<> Reininga (pr. 6.80 bv.)
_ n       n        n /»''////»'/a   \ lak   At.  766.   lili   6,40
tvšftf iU> Aiiisir, ti'iui pr. B H> evečor.) n     „      „     Athati tli mi vlak It. 66. ol> po
nori ter prit ti' vaiik Čettiek in p<»\r<hljeb mi VUHaj ob 3150 zjutraj.
\' hik i  do Anish tli >m sr tudi v ti-in slučaji ne spro-
v nniem nionijo, :iko bi so Dunajski»oiH&ttf &avu|jo kakega praznika .        lir        1 proloSil.
I|U '!  '      : /in   žicali Hi; 7. a ui o roj o 7. mahni aii rlahi lo tedaj pre-
važati, uko 80 /.a njo plačfl hrzomznu j>ri*tojhina.
Na Dunaji v 15. dan novembra ihh.'i.
C. kr. vodstvo za promet drž. železnic.
TUJCI :
• ine 2;t. novembra.
MlOUtti   I >r. Stonta   I/.  1'olja.  — Scbiicbanlt i/.
Etasinarer I« Wur»na. hI i «■ i: Soiill /. Iiiiiiiijh. — Baron Cirheitnb iz Qeriteabartr, Mauska, Sioraohkron z Dunaja* iz ('aiigra«ta.
\ 1 r I eo polovicu« pni "oči l o.
(S	Cn» <>p:i-/ovsiniu	Slunj« barometra V   111 lil.	Tuni-p ratara	Vo-i rov i	Nebo	Mo kriun v nun.
> o a (M	7. »jutruj 9. pop. B. iveoor	;:;»»o;; mm. 766*88 mm. 7."17 :$;"> min.	4- o-.s t; -j- :{-4'(; 4- 8*0 C	lirozv. hI. j z. breav.	otd. obl obl,	4-40 m. dežja.
7. zjutraj 2. pop.
787*16 bm.        o oh!  i •!•■/. v.   mogla  q 00
T.ltiai t mm.  4-  2-8°<!  t»roz,v. ine*?la
U. /.vočor 7.'f») .'iiSiiim. — o-lC lirozv. ma^Ut,
Srodnja teinporatura  oboli dnij jo znašala -f--|- O-S, zu 0.r)° in 1HU pod normalouj.
< lož j u. 1° in
dne 20. novembra t. i.
(l7.\inir UtlOKTafiČUO poročilu.,
i upi m* renta ... ....
srebrna renta .... •
/...•.tu routH ...        ....        . .
f)°/0 marciiH renta.........
\k.-ijo naroduo bank.* . ...
Kreditne akcije...... • •
London • .....
Srebro ........
Sapol. . .........
U. kr. ooklni... • Nemške marke ..... 4°/0 driavne voska i» I. isr>4  950 t,MU.
Državne areeke iz 1. L861 1(>0 4' „ avstr. zlata vonta  davka protta. . U«rt*ka zlata renta ......
„     papirna renta .r>°/0.....84
5»/0 ntajerske zoinljiftč. odvoz, oblig. . . Dunava re«<. srečko .r)°/0 . . 100 tfld. Zeuilj. obć. avstr. 4*/i','o »•»d z»»t- linti . Prior. oDlig. Elizabotiuo zapad. Zelezuiie Priir. oblig. Ftirdinaudove lev. železnice
Kreditne srečke......100 k'u\
Kudoltbve srećke .... 10 a Akcijo anglo-avstr. banke . 120 „ Trauimway-dru«t. velj.  170 ffld. a. v.
7h rrid.		90	kr.
70		2 »	n
iH	■	—	R
88	*	40	rt
8/t»;	■	—	•
j 7 7	*	60	1»
120		t>0	f»
y	a n	58	n •
	n	71	
f>9	n	20	»
119	•	95	•t
171	n	7 »	n
98	*	—	n
	n	PO	n
8U	n	70	n
84	■	93	n
104	a	—	n
116	n	7f>	n
119	n	M)	i
102	n	80	n
104	■	7f>	■
172	■	—	■
19		—	■
10f>	■	f>0	■
216	■	2 »	
Slika pesnika S. Gregorčiča
dobiva se na fin in močen papir tiskana v ,,Narodnej tiskarni'4. — Cena
20 kr., po pošti 25 kr.__
M M •X M M M M M
Restavracija
na južnem kolodvoru v Ljubljani.
Dajem si čast. najuljudneje naznanjati čestitomu p n. občinstvu, da sem v pom»Uelj<*k 19. t. m. prevzel rcHtuvruei jo mi Južnem kolodvoru,
katero bodi-m odslej vodil.
S priznano izvrstno kuho in kletjo, nizkimi cenami in s pazljivo ter točno postrežbo skušal si bodem pridobiti naklonjenost čestitoga p. n. občinstva ter je tudi ohraniti.
Točarim vitin, iz najznamenitejši]) krajev Avstrije: iz Retz-a, Markers-dorf-a, llaugsdorfa; potem pristna tirolNltu vinu i/, kletarije barona Dipnuli-ju in pa krinijhliH vina: tudi imam bogato latogO najboljših vin v Ntekle-nicali; pftvo iz pivovarne Sclir«*ln«*r-|evih sinov v Cirudvi, neposredno pošiljano. — Priporočam se z najodličnejšim spoštovanjem
restavratdr,
(75fn bivši holelier -zum listen eichisehen llof" v Gradci.
ItoljHi oil vhoIi j.ditoljiiih iv.ilulkov, nrmajo to piiBliljo nit- nkmtljivtffti v srhi; najti* fictttrj,-sr rahlja zoper boliizni v nrtfitnih mmilnjoKa dola telesa, prehajalno mrzlico, liolezni nn koži, v mot-janih in žensko lioluzni; čUtijo kri in lahko odpravljajo blato. Ni g* zdravila ki bi bilo holjio in pri toni popotnem neškodljivo zoper
telesno &at*retje9
gotovi Tir vaeli bolozuij. Kor so poglmlknrjonc, uživujo jih rudi ttuli otroci. Te pile bo odlikovano z iako častnim pismom dvornega svetnika 1'itlta.
Qm~ 'f'tlna skalljiea h tli jiilatnl velja tnkr. — Zavitek, osem AkatlJIr skupaj, IJO pil, velfa
sama t f/trt. a. v. ~vsb (708_8)
VHaka fikatljica, ki nfima firmo : Apothette Niti heillf/en  'Leopold in  na zadnjoj  atrani tUiSo varstvene znamke. Je  p»narejrn>t, tor  svarimo,   naj   ho no ~/'fB ■ ■ ■ ■ mm kupnjo.
^/ - O A f\ ju        —I'aziti se mora iloftro, tla kito ne ttobi slalirgn, neupliv-
.    ■ '-. HOffa ali velo skoilljivega izthlka.   Vsakdo naj izročim zahteva
C     '--' IfOUšioinOVih Kilzahrtinih pil, to imajo na zavitku ter navodilu
za rabo poleg stojeei ]>(>ilpis. Glavna maloga na IMinajl: Apotlioko „zum heillgen Leojmttt" .1.-. i*h. Jfcustrln, Stailt, Kette (ter J'laukrn- umi Sjdrgefgasse.   Za 1 gU\. 18 kr. poSljemo franko jeden zavitek.
S varjen je!
Berolin.
IVAN HOFF, c kr. dvorni fabrikant sladnih preparatov na Dunaji,
St. Peterburg.
f (D
vi
(0*
4-»
(D
H
0 Ji
(D
rH
!> o
fj
ti +j
I v sinil M<dV;i
Zdravilno pivo iz sladnega izlečka.
Proti obdtietttU oslahljenju, bolečinam v prtih in želodi it, sušici, red-kej krvi in nerednim opravilom upotlnjtteletaiih organov, izkušeno krepilo za okrevajoče po vsakej bolezni,  ('ena steklenici 50 kr.
1 vsiiiii   I loli m
Bonboni iz sladnega izlečka za prsi.
Proti kašlja, hriparosti, zaslizenju nepresegljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj se pazi na višnjev ovitek in varstveno znamko pristnih sladnih bonbonov (slika mtmitel a). V višnjevih zavitkih po riO, 30, 15 in 10 kr.
Zaslužni diplom mej narodne zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tvarine in aparate v pospeševanje zdravja.
Podpisi:
Nj. veličastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. — John Erlc
Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H Jutlge, tajnik.
I v im II lil-► v
Koncentrirani sladni izloček.
Za bolne na prsih in plačah, zastarel kašelj, katare, holezui v yrla. - Sigurnega uspeha in zelo prijetno za uživati. — V Haoonih po 1 gld. 19 kr. in po 70 kr.
Ivini Hoilovu
Sladna čokolada.
Jako redila . in kivpiln t za osebe .s?«6o(//e(/a telesa in živcev. Zelo oku.tna in posebno priporočati, kjer je M uživanje kave ker vzburjajofie zabranjeno. Zavoj «/4 kltf. po 1-HOgl., 90 In 00 kr.; zav.»j »/„ kl^. 240 gl., 1 b'0 gl. inl gl.
Proti  kašlju, hripavosti,  bolečinam v prsili in želodcu, oslabljen ju, sušici,  slabe j  prebavljivosti, najuspešnejše
k repi I no sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni.
I 58 krat odlikovano,  fj   Ustanovljeno 1847.
Izumitelju in jedinetnu izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu
IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku,
<liorm»iuii zuložuiku Nkont vh«'1i *>\rop lil ili Niiver<Mior9 n......i l.9 Tovariiislm zalogu: tlrabou, ItrUunereitraHHe M., lov.trna: Orubeu-
liol',   Itl-Ullll«'!'*! 1'Jth.N«- "J.
Priznavanja in naročila visocih in najvišjih oseb leta 1882.: Cesarski visokinti nadvojvoda Knrol Ljudovik, nadvojvoda Friedricb, kr. vis(»kost princ \Vales-ki, prinoottt de liigne, vojvodinja Oldenhiirška, princesa Rciish, gč. pl Forcnczv, čitateljica Nj. veličanstva nase presvetle cesarice, angleška Donne (varuhinja) Nj. cesarske visokosti princeso Marije Valerije, obitelj Mettornich, Clatu-Gatlas, Karacsouyi, Hattbvanvi, Kummer, nj. vzviš. fcm. Filipovič, grof VVuruibrand itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. Uainln-r^er, Sclirtitter, Schnitzlor, (irauiclistiitten in mnogo drugih Dunajskih.
Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele.
Stotisočer, ki so že nad vsem obupali, bili so reScni po Ivan llofTovih sladnih preparatih   '.dr.iviino pivo iz sladnega  izlečka), da so zadobili nazaj ljubo
zdravje ter se ga le zdaj veselo.   Samolastno izrečene besede ozdravljenih.)
Vaše blagorodje!
< vlo l«*to sem trpel na inučnoui  -#.«-loili-iiom kuturu  in  It niši j i ;
zaman so bili vsi loki, dokler učnem rabil Vaših izvrstnih Ivan IlotVovili sladnih preparatov. Cc/. nekaj uiestvev izostane kiišolj, tek se vtne, in moje /.dravj i je bilo po Vašem Ivan Hoffovcm vravilnein pivu iz sladnih izločkov popolnem popravljeno. Vzprejmite mojo iskreno zahvalo. 0b jednom p iložiin zahvalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po širnem svetu.
M</.<iko\acsha/.a. Aloj/.ij Nhkj , župnik.
Vaše visokorodje! Prosim \'as( da mi takoj knk r hitro možno pošljete 18 steklenic Vašega Ivan Hoffovega zdravilnega piva  z slad ili lllookov in dva zavoja slad-nilt bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konštatujeiu, da Vaše fabrikate prav rad rabim, ter da mi ugajajo in koristijo.    Z visokim spoštovanjem St   Andrej  pri Pel jaku, f». septembra lHM.'i.
M. pli Pelohli vod je.-a soproga.
Zdra-vnišlszo priznanje.
Častno mi je \rain naznanjati, da so te Ivan IlotVovi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na težkem sopeji, slabem teku in prehavljenji, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da pošljete s poštnin povzetjem in naslovom: -<i. pa-ni (iusidialln v Urnu" 28 stekienic zdravilnega piva il sladnih izločkov in .'! zavoje sladnih bonbi nov.
Spoš ovanjem
Orottava, 9. septembra IhH'.I.    I>r. Josip Frlbli'. prakt. zdravnik.
OuiiiajKlio poročalo o o/<lra>ljenji.
Dunaj 11. septembra 1883.
N<^ morem si kuj, da bi se Vam iskreno ne zah\ alila za čudovito ozdravljenje lelodčnega katara, kateri je mojega moža žo štiri mesece pestil. Mož moj jo rabil razna sredstva, a žal brez uspehu, dokler slučajno ne Sita v listih pohvalo Va-ih čudovito delujočih Ivan IlolVovib sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, in že pO kratkem »H uživanj I Vašega Ivan HoflTo^ega zdravilnega piva iz Hladnih izločkov mu jo odlegloj in sedaj, po jedeuiudvajseti steklenici je moj mož popolnem ozdravel.
Vzprejmite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočih.
Z visokim spoštovanjem lni. ju l*lutt*iiik, Neufiinlbaus, Cioldschlaggasse 28.
Najnovejša Dunajska zahvala
s 7. dne septembra 1H83.
Prosim zopet za 18 steklenic Ivan Hoftovcga zdravilnega piva iz sladnih izločkov, kajti, če ga lo osem iluij ne zsuživain, imam poželjeujo do njega. Uživam ga zdaj že dve leti ter sem se prepričaj, da nii ugaja, zatorej so dg bi proti vil, ako se to tudi javno oznani.
Dunaj v 7. »lan septembra 1888. Spoštovanjem
l ran Iturgctz?. konditor, Mariahilferstrasse 62. Zahtevajo naj so samo prvi pristni Ivan Hoffovi sladni preparati z varstvom* znamko, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Avstrijskem iu Ogerskem registrovana (slika Izumiteljova). Nepristnim Izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč iu pravilno izdelovanje Ivan llolVovih sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov mogo celo škodljivo nplivati na zdravje.
SVARILO,
Wk9    Prvi, pristni, sliz<i rassnujoči Ivan IloiVovi sladni bonboni za prsi zaviti so v višnjev papir.   Naj se izrecno le taki zahtevajo
Ivan Hoffovi bonboni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60, 30, 15 in 10 kr. ..658— 71
(ilavno zalogo v Ljubljani trna: Peter Lassnigg, trgovec s špecerijami.
I Nadalje imajo zaloge: V Keki: Nic. PavoHd, droguist; v <Jori«i: O, OhrištofolšMi; v Murinom: /•'. /'. llo/asek, na glavnem trgu; v Ptuj i: J. Kaahmr, l lekarnar; v <V!ji: ./. Knpfersehmidt, lekarnar; v Krnnji: Fran Dolenec, trgovec.
l»ai i>. I liOiidoii. I Kii4iini|»r^i    | 6rra^Lecf | llambiirs:. | Frankojbrocl na m. | UJe^v-l^orU.
Izdatelj in odgovorni urednik Makao Arniie.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne