271. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26 novembra XVI. leto, 1883. Uhaja vsak dan ivo^er, izimfii r.edelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij a k o-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jadan mesec 1 gld. 10 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 19 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jelen mese^ 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se 10 kr. zii mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina snata. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat trnka. Dopisi naj a« jztoI« frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmu.ua hiši „Gledalifika stolba". D pravni £tvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j, vse Administrativ ue stvati. Miklošičeva slavnost. Dulje so došli telegrami: Ljubljana. — Svetovnemu učenjaku in biseru slovenskega naroda, Miklošiču, tisočera: Slava! Zbranim čestilcem njegovim presrčni pozdrav. Josip Kušar, predsednik trgovinske in obrtne zbornice. Karlov ec — Večna slava Miklošiču! Pozdravljam Vas mili bratje slovanski in radujem se v duhu z vami. Živeli čestilci Miklošičevi! Vilhar. Gradec. — Duševnemu velikanu, neumorno borečemu se za čast vsega Slovanstva, kliče: Slava! Slovanska Čitalnica v Gradci. Rudolfov o. — Bog živi Frana Miklošiča, nado diko, s katero se ponašamo pred celim izobraženim svetom! Vednostnemu velikanu kličejo: na mnogaja leta! nc.vdušeni čestilci, profesorji Novomeške gimnazije: Pol junec, PeruŠek, dr. Marinko, Hrovat, Vovk, K1 e-m e n č i č, Koprivšek, N a c h t i-gall, Breznik, Dr gane. Poreč. — Živa beseda Miklošičeva nam je ogrevala srce in bistrila razum, bogati plodovi njegovih neumornih studij bogatijo nam znanje ; sijajna zvezda njegove slave naj nam daje pogum pri našem delovanji na polji, katero nam je Miklošič razoral in obsejal. Bog nam pozivi Miklošiča še mnoga leta! Nema nič, Kos. Trst. — Današnjemu veselju slovanskemu pridruži se klicaje: slava! Slavjanska Čitalnica. Gornji Grad. — Živeli že mnoga leta našega vrlega učitelja in očeta vitega Miklošiča. Čitalnica G o r n j e g r a d i k a. Maribor. — Gromovita trikratna slava slavij encil in slaviteljem hvaležni učenec I. M a j c a g e r. Trst. — Z Adrije kličemo našemu rojaku burni: živio! Vadnov, Z bona, Bunc, Kalister, Uršič, V i 1 č i č, Grebene. Gorica. — Slava slaviteljem sedemdesetletnice svetovno slavnega slavista, sina slovenskega. France Podgornik. Ljubelj. — Neumornemu delavcu, znanosti velikanu klanja se profesor Cilenšek Trst. — Stari tovariši slave v duhu z vami našega Miklošiča. Dr. K1 a n Č i Č, Gregor in, Rebek, Okretic , Žužek. Slovenski Gradec. — Trikratni gromoviti živio našemu veleumu in zbranim čestilcem. • Lah in M u n d a. Meran. —Slava učenjaku, ponosu Slovencev, Miklošiču! Koder. Gorica. — Zbranim čestilcem znanstvenega velikana Miklošiča kliče navdušeno: slava! Goriška Čitalnica. Ljubljana. — Klanjajoč se Vašej izredni učenosti želimo Vam iz vsega srca še mnogo let Čilega zdravjn, nlovanski vedi na korist. U a r t e 1, B o r Š t n e r, Kermavner, Kragel j, Mam, P a vi i n, Pinta r, dr. Požar, dr. Svetina, Šega, Š u k 1 j e, Trtnik, Vavrn, Vodu šok, Wies-t h a 1e r , Zupan, Ž a k eI j. Kranj. — I/, obližja orjaka Triglavu zadoni naj učenjaku : slava ! Profesorji: Uerdinič, Kari in, Franke, M o h a r. Metlika. — Slava Miklošiču, cvetu slovanskih jezikoslovcev! Živel zdrav in vesel še mnogo mnogo let, živela pa tudi radostna Bečka slovanska društva: Slovenija, Slavisti, Akademickv Spolek, Bukovina, Sicz, Tatran, Zora in vsi Miklošičevi čestilci! Društvo župo'ka na Rado vici pri Metliki. Gradec. — Zvez.li leskeči se nu obnebju vsega Slovanstva, ki bode svetila potomcem na veke in zvestemu očetu vse slavistike in nedoseženemu učenjaku kliče akademično društvo Triglav iz Gradca tisočeri Živio! Janko Bezjak, prvosednik. Rudolf ovo. — Blagovestniku Slovanstva slava! Volčič. Trst. — Slava našemu velikanu! živeli njega čestilci! Jesenko, V račko, Zavadi al, U k m a r , G o m i 1 š č a k , F a j d I g a , Č e r n i v e c. Ljubljana. — Z vami, dragi britje slovanski, kličemo stokratno slavo Miklošiču, svetlej zvezdi slovanskih jezikoslovcev, prvemu pospešitelju slovanske književne vzajemnosti. Živel slavljenee, živela slo^a, vzajemnost, vesela in slavna i/odortiost Slovanstva! Ljubljanski bogoslove i. Gorica. — Možu izredne učenosti uklaujajo se ter kličejo: na mnogaja I« ta Bog živi Miklošiča]! Slovenski bogoslovci v (Jorici. Ljubljana. — Živel Miklošič, dika, ponos Slovanstva, leta mu še mnog;- slav« večnu ! Živeli z njim tudi njegovi Čestilci, živela tdo\an*ka društva, ki vedo ceniti zasluge! Osmo šole i Ljubljanski. T T Q HPT? T? Dubrovski. (Povest A. S. Puškina, poslovenil J. P.) Šestnajsto poglavje. (Dalje.) Kirila Petrovič se je razsrdil; le s težavo mogel ga je pregovoriti knez, da naj ne pokaže na noben način, da on ve za to pismo. Kirila Petrovič je obljubil, da ne bo uičesa govoril o tem, pa sklenil je, ne tratiti časa in določil je svatbo takoj na drugi dim. Knezu se je to jako pametno zdelo; šel je k svojej nevesti, rekel jej je, da ga je to pismo jako užalilo, da se pa nadeja s časom zaslužiti njeno ljubezen, da je misel, odreči se njej, pretežka zanj, in da ne Čuti dovolj moči, da bi dovolil v svojo smrtno obsodbo. Potem je s spoštovanjem poljubil njeno roko ter odšel, ne da bi zinil kako besedo o Bklepu Kirile Petroviča. Jedva se je on odpeljal iz dvorišča, kar stopi njen oče notri in ukaže jej brez ovinkov, da naj bo pripravljena na jutršnji dan. Marijo Kirilovno, ki je bila še vznemirjena od kneževe izjave, polile so solze in padla je k nogam očetu. „Ljubi očolu za- klicala je z otožnim glasom, „ljubi oče! nikar me ne pogubite: jax ne ljubim kneza, jaz nečem biti njegovu žena11. — Kaj to pomeni ? zagrozil se je Kirila Petrovič: do zdaj si molčala in bila zadovoljna, a zdaj, ko je vse rešeno, se zmi*liš ustavljati in odrekati se. Ne uganjaj neumnostij, s tem ne opraviš ničesar. „N^ pogubljajte me!" ponovila je uboga Ma-rička: „zakaj me gonite proč od sebe in me dajete neljubljenemu človeku V Ali ste se me naveličali? Jaz hočem ostati kakor do zdaj pri vas. Ljubi oče, vam bode ttžko brez mene, tem težje, ko boste I omislili, da sem nesrečna. Ljubi oče! ne silite me: jaz se nečem možiti". Kirila Petrovič bil je fcanen, pa skril je svojo osupnenost in surovo jo je pahnil, rekoč: — Vse to je neumnost, ali slišiš? Jaz bolje vem, kako in kaj je treba za tvojo srečo. Solze ti nič ne pomorejo, pojutršnjem bo svatba. „PojutrŠnjem!" zakričala je Marička. „Moj Bog! To ni mogoče, to ne more biti! Ljubi oče, poslušajte: če ste se že odločili, pogubiti me, tedaj najdem jaz zaščitnika, o katerem vi ne mislite; videli boste, prestrašili se boste, do česa ste me pripravili". — Kaj? kaj? rekel ;e Trojekurov: >e groziš mi! grozil, dekletce? Vedi, da bom jaz s teboj naredil, kar si še ne misliš. Ali ti se predrzneš strašiti mene, malopridnica 1 Bomo vitleh, kdo bo ta zaščitnik ! „Vladimir Dubrovski", odgovorila je Marička v obupan ji. Kirila Petrovič je mislil, da je prišla ob pamet, in gledal jo je s strmenjem. „Dobro!" rekel je po precej dolgem premolku: Je čakaj, kogar hočeš za rešitelja; a za zdaj sedi v tej sobi ... do svatbe ne pojdeš ven". S temi besedam odšel jo Kirila Petrovič in zaprl je duri. DoltfO je plakala uboga deklica, predstavljajoč si, kaj jo čaka; pa burno objasnenje je olajšalo njeno dušo, in mirnejše je začela presojevati o svojej osodi in o tem, kaj je treba storiti. Glavna stvar bila je za njo, rešiti se sovražnega zakona; osoda razbojniške soproge zdela se jej je raj v primeri s tem, kar jej je odločeno. Pogledala je prstan, katerega jej je dal Dubrovski. Goreče je želela sniti in posvetovati se še jeden pot pred odločilnim trenutkom na samem ž njim. Neko predčuvstvo jej je reklo, da najde zvečer Dubrovskega blizu ute na vrtu; sklenila je iti čukat ga tja. Ko se je jelo mračiti, napravila se je Marička; pa — njene duri bile Trst. — Od obalov Adrije doni ti slavni velikan gromoviti živio! Osmošolci. Ljubljana. — V slavo Miklošiču zbrani slovanski vseučdišniki! Z vami se i mi v dubu združimo ter kličemo velezaslužuemu slavljeneu: Bog ohrani še mnoga leta slavo slovenskega naroda diko Slovanstva! Sedmošolci Ljubljanske gimuazije. Trst. — Mnogo zaslužnemu slavistu kličejo glava! Sedmošolci. Politični razgled. Not-rrtftftJK"- 4l<*žele. V Ljubljani 26 novembra. Predsednik državne zbornice, dr. Smolka, pride koncem tega tedna na Dunaj, da priredi program za obravnave državnega zbora. Mej ulogamt, ki se bodo v prvej seji pročitale, nahaja se tudi dopis deželnega sodišča za privolitev v ka-zemko postopanje proti bukovinskemu poslansu ra-biju dr. Blocbu, katerega toži Pražki profesor dr. Ho h h u g zaradi razžaljene časti. Gosposka zbornica povzame tudi 4. decembra svoje delovanje. Dnevni red prve seje ima razen prečitanja ulug tudi volitev j>o jednega Člena v fiuančni, budgetni, žote/.uiiKi, narodno gospodarstveni in bdsek za državne pogodbe, V vprašanji o lirvfitnkem banstVtl se zopet pojavlja ime barona Frana Filipovi ća. V konferenci liberalne stranke ogerškega državnega zbora je Tisca objavil, da ma še vedno upanje povzeti dogovore s tV.m. Filipov i čem ter tO izvrstno mofi pridobiti za upravo. Obravnave z nj m [MS1. flz b* so nemškutarji uporabljali nesramno sredstvo ter kričali: „dohtarjev in duhovnikov ne!", izvoljena sta znana tukajšnja narodna boritelja dr. Gregorič in dr. Ploj, kakor tudi naš neutrudljivi boritelj župnik RaiČz 114 oziroma 115 glasovi proti rifmškutarskim 3G. Povejte nam tedaj vi, nemčurski hinavci, kje je narod? Tiste Mnrini^e, Švaršnike, Lešnike in Soštariče pa vam prav radi j>repustimo, — le imejte jih! Tedaj, gospodje nemčurji, srečno, na svidenje; mogoče, da* se prej vidimo na volilnem bojišči nego se vi nadejate. S/. I*a so kmetom pravili, da jih |)0šlje „bezirkshauptmann" in „pilrger-meister", zopet drugi nfakinu je prišel trdeč, da mu morajo kmetje karte izročiti, inače bodo „kaštigani in Straf plačili. „Fakin" je karte pobral in potem odnese) pete. Kaj ne, Ur.ssne nemskutarske instrukcije? Ali , Eine so schmahliche niederlage hiitte ich nicht! mislite, da bode bedast fakin v istini kaj jednacega erwartet,a vskliknil je jeden izmej nemčurskih kolo- j sam iztuhtal? vodij po tej strahovite] bitki. Radovedni smo, kolibo Z odrom na taka nesramna početja uasprot- easa bodo naši nemčurji r'ie kričali, da je narod, zajnikova mislili smo, da bode kmet v istini tako njimi? Ali ste videli, koliko kmetov imate za seboj? j zbegan, da bode glasoval z nemškutarji, — a par-O vi siromaki, kako otožna bodočnost je to, pred j don — liberalnimi sloveuci, (mislim, da se ti slo-seboj imeti strahoviti rov, za seboj pa velikanski J venci smejo z malo začetno črko pisati ali ka-li?) zid! O, tu/na osoda, da, v ist'iii pomilovanja Vredni I ali pa da se bode prestrašil „vorschussvereinovih'* ste vi, Ptujski nemčurji, kajti v kratkem izginili i reprezentantov Eklna in Piska, kujti ta dva sta da-bodete raz zemljo kakor kafra in v nekaj letih ne jala svoji „častni-strašljivi" imeni pod manifeste, bode ni duha ni sluha po vas. Da je to istina, osvedočila sta vas gotovo 19. in 24. november 1883. leta, kajti kmet je odločno in povsodi poudarjal: mi smo Slovenci in Slovence bo-demo volili, proč s nemškutarji! Tako je so zaprt« s ki učeni. Ilišina je odgovorila izza duri j, da je Kirila Potrovič ostro prepovedal, izpu-titi jo. Bila je v zaporu. Globoko razžaljena sela je k oknu, in sedela je do pozne uoči, neprestano gledeč na temno nebo. Ko se je začelo danit', je zadremala, pa vznemirjevale so njeno lukko spanje otožne sanje, in žarki vshajočega BOlnca so jo prebudili. Sedemnajsto poglavje. Ona se je prebudila, iu v prvej misli predstavila se jej je vsa groza njenega položaja. Pozvonila je; prišla je dekla i u na njena vprašanja odgovorila, da je Kirila Pet ovi: jiodul se zvečer h knezu in da bo je vrnil jako pozno; da je dal strog ukaz, da jo ne smejo izpustiti iz sobe, iu morajo gledati na to, da ne bode z nikomur govorila; sicer pa ni videti nikakiu posebnih priprav za svatbo, razen tega, da je prepovedano popu s kakeršnim koli povodom oddaljiti se iz vasi. Po teh poročilih zapustila je Marijo Kirilovuo in zuova zaprla duri. Njene besede so razljutile ujetnico. Njena glava je kipela, kri jej je vrela; sklenila je vse naznaniti Dubrovskemu, iu začela je premišljevati, kako bi odposlala prstan v duplo omenjenega hrasta. Iu zdaj je priletel kamenček v njeno okno, steklo je zazvenelo. Marija Kirilovua pogledala je na dvor in zagledala je Sašo, ki jej je migal. Ona je poznala „Dober dan, njegovo udanost in obveselila se ga je Šuša ; zakaj me kličeš ?" — Prišel sem, sestrica, da zvem od vas, če vam je kaj treba. Oče je jezen in prepovedal je vsej hiši ubogati vas; pa velite meni, kar hočete, vse bodem storil za vas. „Uvala lepa, mili moj Šaša. Poslušaj me, ali veš za stari hrast z duplom pri uti?" — Vem, sestrica. ,,Če me tedaj ljubiš, teci hitro tja in položi ta prstan v duplo; pa glej, da te ne bo kdo videl". S temi besedami vrgla mu je prstan in zaprla je okno. Deček je pobral prstan, v tek se spusti in v treh minutah bil je pri omenjenem drevesu Tu se je ustavil in položil je prstan v duplo Srečno končavši delo, hotel je to hitro poročiti Mariji Kirilovni, kar skoči nek rudečelas in raztrgan deček izza ute k hrastu in poseže z roko v duplo. Saša je hitreje kakor veverica planil nanj, in zgrabil ga je z obema rokama. „Kaj delaš ti tukaj?" rekel mu je žugajoč. — Kaj to tebe briga? odgovoril je deček, prizadevajoč oprostiti se od njega. „Pusti ta prstan, rudečelasec", zakričal je Sa3a : „ali ti bodem pa dal, kar ti gre.' (Dalje prih.) nikjer pa dr. H ms Miheličevega zapazil uesem — in da ostane doma, Mimo grede omenim, da nemškutarji (pa \-tj tO menda neso ljudje), simi sebe ob zobe tolčejo, kajti v manifestih kričali so: le doktorjev ne, te pa vender že vsak pozna mesto; Ptuj pa je denes v mestnej skupini izvolila vse svoje „doktorje-pristaše" v okrajni zastop, kakor: glasovitega dra. Bressuigga, grškega dra. Michelitseha in starega lisjaka dra. Strafello. Pa kako nas je vse prijetno iznenadilo, stopi vše ob 9. uri v prostore „Narodnega doma", ter zagledavši krasno število slovenskih oratarjev, da jednake samostojnosti in srčnosti nesmo pričakovali. Podamo se na bojišče. Pri volitvi komisije dobili so uaši kaudidatje 97 glasov, nasprotniki pa 106. Naših volilcev ostalo je kacih 15 doma in tudi izmej teh bi bilo zadostno število prišlo, ko bi ne bili mi zadnje dneve nad zmago preveč dvomili. Sicer pa je mej našimi' in nemškutarskimi mnogo razlike, kajti zadnjim je lahko vsem priti, ker v mestu stanujejo, naši pa imajo po 3—4 ure hoda in polovili so vsa pooblastila; „sie st elit en alles bis zum letzten kranken manne und sie braehteus bis zum glanzpunkt." V volilnej dvorani — kamor so ustop imeli tudi nem-škutarski nevolilci — zapazil si lahko različne epizode. Tako je „malar" Kazimir kmetu F. ukral karto in volilni listek, zopet druzega so vlekli k sebi kakor levega razbojnika na križ, in tretji je samovoljno vrgel listek nišega volilca proč in ulozil jednega njegove strauke; četrti, peti, šesti in sedmi pa se je vozil po mestu in nalagal volilce; toda hotelir Vojsk se tudi tega ni prestrašil in ostal je dom«. Nam zadostuje, da mešćan ni proti nam, bajti mi nikogar ne silimo k našej stranki, ako ni iz prepričanja naš. — Kaj ne, ^recht gemutlich*1! In vse to godilo se je v prisotnosti gospoda c. kr. glavarja Premersto'n-a. Domov grede bili so duhovniki insultiraoi od „nemške inteligence", kričeče kakor bi besnela „das deutscbe Lied". Tako smo zdravi in sretni preživeli 19. dan novembra in ker smo ta dan preživeli, nadejamo se, da učakamo visoko starost. — Tudi smo se mnogo naučili pri teh volit vali in naši nasprotniki naj bodo preverjeni, da se ž njimi ne bodemo več. hordi z glaee-rokovicHmi, akopram se tacih nesramnih sredstev mi, ker smo prepošteni, nikdar ne bodeme posluževali, kr»kor se jih oni poslužujejo. Ah boste še dalje trdili, da je kmet za vami? ali ste se do dobrega prepričali, da ta za vas ne mara? In še manje bod" maral za vas. ko pretrgamo zadnjo /ivsko nit mnj vama. Omenim tudi še, da se je cela volitev vršila popolnoma nt-postavno, kajti pooblastila, katera so bila pri na> protruj stranki veljavna, 80 bila pri nas neveljavna in mislimo, da ni v Avstiiji oblasto i j (J ali korpora- nega prelepega čveterospeva (Pf.bil, Staracar, Puci-har, Paternoster). Posebno sijajna točka muzikalnega oddelka bil je F. S. Vil haje v „Mornar". Gosp. M e03 k. s. — Pri olipovedl se morajo dani prostori specificirati (§. 4 ces 1858). Raznosti. — 11. št.:Pn odpovedi se mo-rajo v najem deni prostori specificirati (§. 4. ces. Ukaza od IG novembra 1858) (Konec.) — Asilno pni.o i izdavanje zločinac^ (Konec) — Pozvana tožba ali — olgovor? — Riznosti. — Številkama so priložene tri pole civilnega procesa- — (M u n j i C e s s 1 o v e u s k i m tekstom Fin i« no ministerstvo bo dalo ti:-kat menjice s slo-j Bfaribora venskim t kstom in jih bode spe tvib> v javno prodalo po slovenskih pokrajinah Vsled t»'ga je že fioančns ordustnija razposlala slovenskim denarnim zavodom dopis z dotičnim t'orinularom v pregled, da se S temi zaradi teksta dogovor*. To je uspeh prošnje zveze slovenskih posojilnic. Kakor nam zuuuo, je zveza posojilnic že sama dala tiskat slo-v. nske menjice, ker je vlada tako dolgo čakala ustreči želji slovenskih zavodov in obrtnikov. Pri tej priliki omenimo, da so zdaj obrazci vseh potrebnih tiskovin natisneni in da jih bodo slavenske poso jiiuic dobile v kratkem v pregled kakor je to za-atevalo uačelstvo zveze slovenskih posojilnic. — (Iz Vranskega) se nam piše: dne 25. m. Po prisadetji velecenjenega gospoda M. Voš- njaka, zas. inženirje v Celji, osnovala se je tukuj dne 22. t. m. posojilnica z neomejenim poroštvom, kakor so tudi druge na Spodnjem Štajerskem, in katera uspešno delujejo v korist narodu. Mi temu novemu narodnemu podjetju želimo najve-selejši uspeh v političnem okraji Vranskem. Posojilnica bode si gotovo ob kratkem dobila splošno zaupanje in to temveč, ker so jej ua čelu možje, katere ljudstvo čisla. Načelnik je g. Fr. Vri novec strokovnjak v denarstveuih zadevah. Odbornik: Preč gg. J. Bo hi ne c, dekan; A. Balon, župnik; c. kr notar Vranski Sch vvarz enberg; s. Meglic, uči telj; Fr. Govedi č trgovec, J. Musi, posestnik iu A. Kumer, župan na Vranskem. Kdaj bode posu jibiiea začela poslovati, o tem se bode o svojem času poročalo. — (Celovška Čitalnica) imela je 14. t m. občni zbor. Predsednikom je zopet voljen g. Fr Oz bič, podpredsednikom g. Somer, knjižničarjem g. Maj d i č, tajnikom g. Zadnikar. Neposredai tovorni vlaki za živino na progah Ljubljana- (R ž.) Terbiž-Amstetten (Dunaj) tipeljejd so z i. «1im'ui «i4'«»«'iiftiir» i**:t, po naslednjem vosnetn redu: bofb ođtde h TJuhljam v bik At 20U4. ob 7.16 099Č0T do Terbiža (prihod 11.60 po itoel.) Vsaku 9T«do in nedeljo od Trrhiža vlak it. f>l>4. ob 12.'il po nori «b> St. Mi bolu ( pr. 12.27 popi.) „ „ n „ od St M.Ik!., \ hik st. 56«. ..1» l:>.:tr, l>"}>l. Reininga (pr. 6.80 bv.) _ n n n /»''////»'/a \ lak At. 766. lili 6,40 tvšftf iU> Aiiisir, ti'iui pr. B H> evečor.) n „ „ Athati tli mi vlak It. 66. ol> po nori ter prit ti' vaiik Čettiek in p<»\rm sr tudi v ti-in slučaji ne spro- v nniem nionijo, :iko bi so Dunajski»oiH&ttf &avu|jo kakega praznika . lir 1 proloSil. I|U '! ' : /in žicali Hi; 7. a ui o roj o 7. mahni aii rlahi lo tedaj pre- važati, uko 80 /.a njo plačfl hrzomznu j>ri*tojhina. Na Dunaji v 15. dan novembra ihh.'i. C. kr. vodstvo za promet drž. železnic. TUJCI : • ine 2;t. novembra. MlOUtti I >r. Stonta I/. 1'olja. — Scbiicbanlt i/. Etasinarer I« Wur»na. hI i «■ i: Soiill /. Iiiiiiiijh. — Baron Cirheitnb iz Qeriteabartr, Mauska, Sioraohkron z Dunaja* iz ('aiigra«ta. \ 1 r I eo polovicu« pni "oči l o. (S Cn» <>p:i-/ovsiniu Slunj« barometra V 111 lil. Tuni-p ratara Vo-i rov i Nebo Mo kriun v nun. > o a (M 7. »jutruj 9. pop. B. iveoor ;:;»»o;; mm. 766*88 mm. 7."17 :$;"> min. 4- o-.s t; -j- :{-4'(; 4- 8*0 C lirozv. hI. j z. breav. otd. obl obl, 4-40 m. dežja. 7. zjutraj 2. pop. 787*16 bm. o oh! i •!•■/. v. mogla q 00 T.ltiai t mm. 4- 2-8°4 950 t,MU. Državne areeke iz 1. L861 1(>0 4' „ avstr. zlata vonta davka protta. . U«rt*ka zlata renta ...... „ papirna renta .r>°/0.....84 5»/0 ntajerske zoinljiftč. odvoz, oblig. . . Dunava re«<. srečko .r)°/0 . . 100 tfld. Zeuilj. obć. avstr. 4*/i','o »•»d z»»t- linti . Prior. oDlig. Elizabotiuo zapad. Zelezuiie Priir. oblig. Ftirdinaudove lev. železnice Kreditne srečke......100 k'u\ Kudoltbve srećke .... 10 a Akcijo anglo-avstr. banke . 120 „ Trauimway-dru«t. velj. 170 ffld. a. v. 7h rrid. 90 kr. 70 2 » n iH ■ — R 88 * 40 rt 8/t»; ■ — • j 7 7 * 60 1» 120 t>0 f» y a n 58 n • n 71 f>9 n 20 » 119 • 95 •t 171 n 7 » n 98 * — n n PO n 8U n 70 n 84 ■ 93 n 104 a — n 116 n 7f> n 119 n M) i 102 n 80 n 104 ■ 7f> ■ 172 ■ — ■ 19 — ■ 10f> ■ f>0 ■ 216 ■ 2 » Slika pesnika S. Gregorčiča dobiva se na fin in močen papir tiskana v ,,Narodnej tiskarni'4. — Cena 20 kr., po pošti 25 kr.__ M M •X M M M M M Restavracija na južnem kolodvoru v Ljubljani. Dajem si čast. najuljudneje naznanjati čestitomu p n. občinstvu, da sem v pom»Uelj<*k 19. t. m. prevzel rcHtuvruei jo mi Južnem kolodvoru, katero bodi-m odslej vodil. S priznano izvrstno kuho in kletjo, nizkimi cenami in s pazljivo ter točno postrežbo skušal si bodem pridobiti naklonjenost čestitoga p. n. občinstva ter je tudi ohraniti. Točarim vitin, iz najznamenitejši]) krajev Avstrije: iz Retz-a, Markers-dorf-a, llaugsdorfa; potem pristna tirolNltu vinu i/, kletarije barona Dipnuli-ju in pa krinijhliH vina: tudi imam bogato latogO najboljših vin v Ntekle-nicali; pftvo iz pivovarne Sclir«*ln«*r-|evih sinov v Cirudvi, neposredno pošiljano. — Priporočam se z najodličnejšim spoštovanjem restavratdr, (75fn bivši holelier -zum listen eichisehen llof" v Gradci. ItoljHi oil vhoIi j.ditoljiiih iv.ilulkov, nrmajo to piiBliljo nit- nkmtljivtffti v srhi; najti* fictttrj,-sr rahlja zoper boliizni v nrtfitnih mmilnjoKa dola telesa, prehajalno mrzlico, liolezni nn koži, v mot-janih in žensko lioluzni; čUtijo kri in lahko odpravljajo blato. Ni g* zdravila ki bi bilo holjio in pri toni popotnem neškodljivo zoper telesno &at*retje9 gotovi Tir vaeli bolozuij. Kor so poglmlknrjonc, uživujo jih rudi ttuli otroci. Te pile bo odlikovano z iako častnim pismom dvornega svetnika 1'itlta. Qm~ 'f'tlna skalljiea h tli jiilatnl velja tnkr. — Zavitek, osem AkatlJIr skupaj, IJO pil, velfa sama t f/trt. a. v. ~vsb (708_8) VHaka fikatljica, ki nfima firmo : Apothette Niti heillf/en 'Leopold in na zadnjoj atrani tUiSo varstvene znamke. Je p»narejrn>t, tor svarimo, naj ho no ~/'fB ■ ■ ■ ■ mm kupnjo. ^/ - O A f\ ju —I'aziti se mora iloftro, tla kito ne ttobi slalirgn, neupliv- . ■ '-. HOffa ali velo skoilljivega izthlka. Vsakdo naj izročim zahteva C '--' IfOUšioinOVih Kilzahrtinih pil, to imajo na zavitku ter navodilu za rabo poleg stojeei ]>(>ilpis. Glavna maloga na IMinajl: Apotlioko „zum heillgen Leojmttt" .1.-. i*h. Jfcustrln, Stailt, Kette (ter J'laukrn- umi Sjdrgefgasse. Za 1 gU\. 18 kr. poSljemo franko jeden zavitek. S varjen je! Berolin. IVAN HOFF, c kr. dvorni fabrikant sladnih preparatov na Dunaji, St. Peterburg. f (D vi (0* 4-» (D H 0 Ji (D rH !> o fj ti +j I v sinil M\rop lil ili Niiverr. Josip Frlbli'. prakt. zdravnik. OuiiiajKlio poročalo o o/ljenji. Dunaj 11. septembra 1883. N<^ morem si kuj, da bi se Vam iskreno ne zah\ alila za čudovito ozdravljenje lelodčnega katara, kateri je mojega moža žo štiri mesece pestil. Mož moj jo rabil razna sredstva, a žal brez uspehu, dokler slučajno ne Sita v listih pohvalo Va-ih čudovito delujočih Ivan IlolVovib sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, in že pO kratkem »H uživanj I Vašega Ivan HoflTo^ega zdravilnega piva iz Hladnih izločkov mu jo odlegloj in sedaj, po jedeuiudvajseti steklenici je moj mož popolnem ozdravel. Vzprejmite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočih. Z visokim spoštovanjem lni. ju l*lutt*iiik, Neufiinlbaus, Cioldschlaggasse 28. Najnovejša Dunajska zahvala s 7. dne septembra 1H83. Prosim zopet za 18 steklenic Ivan Hoftovcga zdravilnega piva iz sladnih izločkov, kajti, če ga lo osem iluij ne zsuživain, imam poželjeujo do njega. Uživam ga zdaj že dve leti ter sem se prepričaj, da nii ugaja, zatorej so dg bi proti vil, ako se to tudi javno oznani. Dunaj v 7. »lan septembra 1888. Spoštovanjem l ran Iturgctz?. konditor, Mariahilferstrasse 62. Zahtevajo naj so samo prvi pristni Ivan Hoffovi sladni preparati z varstvom* znamko, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Avstrijskem iu Ogerskem registrovana (slika Izumiteljova). Nepristnim Izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč iu pravilno izdelovanje Ivan llolVovih sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov mogo celo škodljivo nplivati na zdravje. SVARILO, Wk9 Prvi, pristni, sliz. I liOiidoii. I Kii4iini|»r^i | 6rra^Lecf | llambiirs:. | Frankojbrocl na m. | UJe^v-l^orU. Izdatelj in odgovorni urednik Makao Arniie. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne