Leto IV., ôtev. 17 V Lîufcljanî, nedella dne 21, farmarja 1923 r parsanrsw*. Posamezna stav. stana 1 Ota tih»l» ob » ilutwf, Suae mesečno I O— Din 4X Inozemstvo 20*— a Oglas po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cest» st l C/L Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlfttvos Ljubljana. Pieieiuort Bi. it M. Telet it as. Podružnice: Maribor. Barvarska «Let «t L Tel it 22. Celje. Alekcandr. Račun prt pot tu. ¿tkoii uvoda iter. ILSiX Ljubljana. 20. januarja. Pad dinarja je pretresel vse naše javno in zaselmo gospodarstvo. Od dneva, ko je vlada odprla meje za težke prašiče in olajšala, deloma pa celo odpravila izvozne carine, je draginja skokoma rastja. Zdaj je ta usodna (»ogreška maščevala na naši valuti, in če[»rav je verjetno, da se kurz dinarja j>opravi preko včerajšnje ga minima. bistveno ne bo pomagano, kajti lavi na vseh cen te je začela pomikati in hiti z rastočo brzino naprej. Napram temu pojavu, izzvanem po napačni finančni in izvozni politiki, se obnašajo vladni krogi čisto brezbrižno. Finančni minister je sicer danes v «Politiki» fiovcdal par optimističnih fraz, pohvalil je L 1922.. t. j. uspehe svojega prednika Koste K u m a n u d i j a, češ. da se ni zadolžil pri «Narodni banki». dalje da je število bankovcev tem let« le malo zrastlo; pohvalil je naposled, da so državni dohodki na-rastli. Minister je obenem dokazoval, da je zunanja situacija ugodna in torej ona ni vzrok padcu dinarja. Zato minister u[>a. da se dinar popravi. O tem r>a. kaj hoče ukreniti, ne pove ničesar. Kazun tega razgovora ni nič opaziti da bi vlada kaj storila, da ščiti občinstvo in gospodarske kroge. Kakor j." po prvem januarju v stanovanjskem vprašanju dala roke križem, češ. naj se interesenti pokoljejo med sabo. tako upa danes, da pojde preko vseh težav 5 pasivnim obnašanjem na dnevni red. Ministri so na arifaei>skih potovanjih. Naš pokrajinski namestnik, ki sicer zelo agilno pošilja predlocre personalne narave v Beograd, čaka na «nputetva» iz centrale, sam pa ne vidi, da bi moge! mnogo, mnogo storiti. Trgovski gremij v Ljubljani je izdal rvrčer komunike, ki pojasnjuje, zakaj veletrgovci začasno ustavljajo prodaje. Ta sklep je hud udarec za detajlne trgovro. Poleg publike je mali trgovec najbolj zadet: je kakor med dvema ognjema. Njega bije jnihlika in zakon =e ea loteva z vseh strani, a pri fem se mu odreka dobava blacra. Kontrole. ali ima veletržec še robo in ali je ne zadržuje samo iz špekulacije, kontrole, ali res za to robo devize še nima. oziroma ali je ni plačal, mali trgovec seveda nima. Komunike gremija opozarja na razne težko če in je zanimiv zategadel. ker imenom trgovine zahteva energično kontrolo borz in bank. Do zdaj se je branil ideal svobode trgovine tudi z denarjem in devizami. Sedaj je le še korak do sj^ziiania. la je potrebna tudi kontrola veletrgovine i vsemi kon«ekveneami prave kontrole. Naša pokrajinska vlada in naša centralna vlada s*a čisto pasivni. In vendar je ravno komunike gremija dal v tem oriru jasne migljaje: deviz za uvoznike ni dobiti, a ker se živahno izvaža (l-"0 vaconov gre prašičev na dan skozi Maribor!), morajo eksistir.Ui tudi devi/e. Tu je polja dovolj za vlado, da olajša trenotek. Lokalna vlada pa ima pač skrbi, kako bi preskrbela gotovini bankam, ki so v stiskah, denar, vse drugo ji je deveta briga. Če je vlada mogla s svojim brezsrčnim obnašanjem pustiti, da se bije br»z najmanjše njene ingerence mala državljanska vojna med hišnimi lastniki in najemniki in ni nikjer krepke roke. ki bi ta boj usmerila in ublažila, j i Pa ne bo uspelo, da molče B^e preko posledic strahotnega draginjskega vala poslednjih deset dni. Ta situacija je nevzdržna, in če vlada ne bo krepko posegla vmes. bodo [>o-feledice močnejše nego je ona. V težkih trenotkih treba obdržati mimo kri. Gre j>a v bližnji prihodnjo-sti za več nošo za izboljšanje eksistence posameznikov, gre za interes države. Zato se mora naša odločnost pojavljati v najvišiem interesn. Velc-acrrarski kapitalistični režim je trotovo hitreje pokazal svoje slabe strani nego je sam želel. Če se mu tudi posreči kurz dinarja kaj popraviti, nesreča višjih cen je že tu in o s t a -n e. Vse moči morajo na delo. da se vdeagrarskemu diktatu stori konec, da &e ustanovi osrednji javni bančni zavod i mešano državno in privatno upravo, ki bo vzel na sebe najstrožjo kontrolo izvoza in uvoza, V6e devizne te valutne kujčije. obenem pa da se uveljavi močna roka. ki bo brez usmiljenja zagrabila in udarila, kjer bo zasledila korupcijo in prebivalstvu škodljivo obnašanje velekapitala. Pričakujemo in zahtevamo, da vladata-koj ukrene nekaj izdatnega, da ne prekiin razburjenje v nezaželje-sib smereh. Finančni minister o padcu dinarja IZJAVE BEOGRAJSKI «POLITIKI».— ZAGREBŠKI FINANČNI KROGI O MOŽNOSTI SANACIJE. Beograd, 20. januarja. Današnja «Politika» prinaša razgovor s finančnim ministrom dr. Stojadinovičcm o padcu dinarja. Prvi in glavni razlog padcu dinarja po njegovem mrenju je v dogodkih zunanje politike. Minister presoja zunanji položaj optimistično, ker se lauiannska konferenca razvija povoljno. OdnoSaji z Italijo so dobri in prijateljski. Gotovo je. da bo Mussolinijova vlada ▼ kratkem ratificirala in izvršila santmnrgheritske konvencije. Tudi napram Madžarom smo lahko hlrdnokrvnl. naslanjajoč se na naša pogodbena prava, naše zveze s Ceho-slovnki in Rumuni ter na našo vojsko. Tzmi5l eno je vse, kar 60 govori o naši mobilizaciji. V svojih daPnjih izvajannh je minister ze!o pohvalil usjreh leta 1922. V prošlem letu se je vkljub veliki potrebi industrije in trgovine povečalo Število bankovcev le za 300 milijonov Din. dolg države pri Narodni banki le za 100 miliionov. Dohodki rastejo, izvoz napreduje. (G. minister je s tem nehote izustil sLivospev na g. Kumanudija. Op. ured.\ Končno izjavlja g. minister, da bo trenutna kriza v par dneh prenehah, publika se bo morala osvestiti in pri tem bodo vseka»-ko na slabše odrerati oni. ki so izgubili rlavo in brez potrebe preplačevali tuje devize in valute. Zarreb, 20. jannnrja. «Ri^eč» prinaša zanimiv članek pod naslovom «Kako n.ij se reši dinar». Najprej ugotavlja, da je vrednih preko 5 milijard Din. Vi so v naši državi v prometu, pri tečaju Zagreb 3.5 v Curihu komaj 175 milronov Švicarskih frankov. Zlata podlogi zna-ia nad 342 milijonov zlatih Din. Dii.ar je torej no sedanjem tečaju pokrit pribl ino z 200 odst Iz tega se vidi absurdno:t ee-ieca današn;ega stanja dinarja. Po mišljenju pisca so za rešitev dinarja potrebne nastopne mere: Osnuje nij a« državni bančni urad, ki ga imajo vse države v svrho zaščite lastne valute. Bančni strokovnjaki so uverjeni, da hi tak urad mogel preprečiti zadnji padec valute. Pri nas je vržena fraza: z intervencijami se ne more nič pomagati. To ni res. Obratno: Z intervencijami se zmo- re vse. To se vidi v češkoslovaški Intervencije se poslužujejo Avstrija, Madžarska Nemčija, Francija, Ang!i;a in Ze-dinjene države. V vseh državah je ona najmočnejše orožje vladne devizne politike. Naj se nam ne stavljajo kot primer nedavne dolarske intervencije. G. Plav-šič je ime' dobre nazore, pri katerih pa je bila največja pogreška, da ni takoj pristopil k ureditvi bančnega urada in da je previsoko pognal dinar. Mi moramo nspeti, ako imamo bančni urad. ker je naš finančni položaj Se vedno neprimerno bolji nego položaj katerekoli kontinentalne države, ki se je udeležila vojne. Nadalje predlaga pisec ponovno uvedbo kliringa. Potrebno je takoj rabranitl izvoz dinarja potom tekofh računov In rabraniti nakup blacra v inozemstvu za dinar. Uvozno in izvozno trrovino bi t>i-lo treba postaviti pod stalno kontrolo državnega bančnega n rada. Pisec smatra t fatalno potrreško. da se osnujeta novi denarni borzi v Ljubljani in Skoplju, ker se pri teh nenre;en'h razmerah komaj moreta kontrolirati boni v Zagrebu in Beogradu. Z0PETNE OMFJTTVH V DEVIZNEM PROMETU? Beograd, 20. januaria. p. Finančni minister je danes izjavil novinariem: SploS-no »e rarSirajo vesti, da bo finančni minister nkinil vse dosedanje naredb« o prometn i valutami in devizami, kar ne odgovarja dejstvu. V«e dosedanje na-redbe ostanejo v vePavi. Finančni minister bo samo omejil kritja za nabavo iz inozemstva, ker so nekateri tnrovci kn-povali v inozemstvu blaro preko svoje potrebe in vsled tega zahtevali prevelike vsote. GOSPODARSKO FrvrvrNT INFORMACIJSKI BIRO. Beograd, 20. januarja, r. Kakor tarnava vnS gospodarski dopisnik, je finančni minister sklonil organizirati informacijski biro v ministrstvu financ, ki bo Skrajna napetost v ruhrskem ozemlfu NAJUGLEDNEJŠI INDUSTRIALCI ARETIRANI. - PRlCETEK STAVK V PONDELJEK SPLOŠNA STAVKA? Essen, 20. Januarja, s. Danes je povabil general Bournier najuglednejše indu-strialce iz Poruhrja na kratek razgovor, jih dal kratko malo aretirati in odvesti pod vojaškim nadzorstvom z avtomobilom v Düsseldorf. Med njimi se nahajajo industrijalec Thyssen, generalni ravnatelj Dcngelmann, rudniška asesorja Alplie In Rechtner in dva druga generalna ravnatelja; o vzroku arctacije Sc ni nič znanega. Prcdnc so aretirane! odšli na vojno sodišče, so se morali obkroženi od francoskih častnikov in vojakov fotografirati. Delavci so po aretaciji generalnega ravnatelja Dengelmanna ustavili delo. Položaj se je povsodl tako poostril, da kaka eksplozija ne bo razočarata. Dclavci so danes zjutraj odšli na delo le vsled tega, ker pričakujejo odločitve Francozov. V rudnik Westerhold so danes prispeli znova francoske čete, na kar so de'avcl prenehali z delom. Tudi delavci iz Poljske so se postavili na stran Nemcev. Vlaki s premogom so danes odšli še vedno v nezasedeno nemško ozemlje. Osrednji odbor delavskih svetov državnih rudnikov v ruhrskem ozemlju je sklenil danes sledeče: Zaplemba državnih rudnikov pod zaSčito francoskega vojaštva Je najsurovejše nasilje. Vse osobie protestira najodločneje proti temu in zahteva, da se vsi aretiranci izpuste tako) na svobodo. Poleg tega prepoveduje francoskim četam vsak pristop v jame in rudniške naprave. Vse delavstvo je solidarno in bo, ako se bodo francoska nasilja nadaljevala, storilo enotno potrebne korake. Pod nobenim pogolem pa delav*. cl pod francoskim bajonetom ne bode delali. 65.000 uslužbencev Thyssenovfh rudnikov Je zahtevalo takojšnjo oprostitev svojega šefa in bo v nasprotnem slučaju nehalo z delom. 2elezniško uradniSivo !a uslužbenstvo se pokorava le poveljem i* Berlina !n ne bo nikdar prevažalo vlakov na zapad. Francoska nasilja stopnjujejo od dni do dne nevofjo In upornost uslufbcnstva. Za ponedeljek Je pričakovati sploSne stavke vseh uslužbencev onih rudnikov, U so zaplenjeni Časopisna cenzura. Pariz, 20. januarja, s. Nekateri Usti prinašajo vesti iz Strasbourga. po kateri so z odtokom generalnega komisarja list! «Saarbruckner Zeitung», «Frankfurter Zeitung», «Berllner Tageblatt» In «Vos-sisehe Zeitung» v AlzacijI Loreni prepovedani. Revatža t Berlina. Berlin, 20. januaria. o. Berlinski hotelirji so spontano skleniti Izgnati francoske in belgijske potnike Iz svojih Hotelov. Vsem Francozom, kl so se danes Javili v hotelih za stanovanja, so prijazno pa odločno Izjavili, da zanje nimajo mesta. Značilno je, da drugI tulci, zlasti Amerikanci, Angleži in Holandd odobravajo to postopanje. Kriza v reparacijsbl komisUL Pariz. 20. januarja, s. «Echo de Pa-ris» poroča: Bradburry Je kot angiešk! delegat v reparacijski komisiji podal ostavko. Ltenin leži v agoniji? PO POROČILIH ANGLEŠKIH LISTOV GA JE DRUGIČ ZADELA KAP. London, 20. januarja. 1. «Daily New«» poročajo, da jo sovjetski komisar za narodno zdravje Semaško. ki so ga na potu v Lausanne novinarji povprašali. dajal naSemn kakor tudi Inozemskemu aIi so resti o brezupnem zdravstvenem tisku informacije o našem gospodarstvu in financah, da na ta način prepreči kroženj neresničnih vesti. Ta biro začne delovati prihodnji teden. Kralî v snežnem metežu KRALJEVI VLAK OBTIČAL CELO NOC V SNEGU. «JUTRO» JE NAJBOLJ R\7ŠIRJEN SLOVENSKI DNEVNIKI Beograd, 20. januarja, r. Predvčerajšnjem je kralja in n:egovo spremstvo zatekel na lovu v Belju snežni metež. Da bi se i7ognil snegu, se je podal kralj zvečer do seln Jasenovae in tam prosil, da se mu pošle vlak iz Osijeka. Postaja v Jnsenovcu je javila v Osijek, da naj se formira vlak z dvema vagonoma in dvema lokomotivama in da naj se hitro poda na kraj, kjer se nahaja kralj s spremstvom. minula že polnoč, so »e vendar kmetje ki so bili obveščeni o kraljevi nezgodi, zbrali v velikem Številu in začeli s lopv tami čistiti pro;ro. Tekom ene ure je biU proga zopet očiščena in je v tem času dospela tudi nova lokomotiva iz Oiijeka ! in sicer okoli 9. ure zjutraj. Med tem pa sta se obe lokomotivi ohla dili in ostali brez pare. Pomožna lokomotiva je morala vleči lokomotivi eno i za drugo do prve posta:e in se • vmila stanju Ljenina resnične, izjavil, da je Ljenina pred dobrim tednom ie drugič zadel mrtvoud. prj čemer je omrtvela tudi njegova hrbtenica ter deloma vse živčevje. Ljenln je najprej izgubil go- vor. sedaj pa ie teden dni leži ▼ popolni nezavesti Njegovo stanje j« brezupno, bati se je, da bo ▼ kratkem umrl. Okrog Ljeninove postelje je n* prestano po šest nemških zdravnikov, ki mu injicirajo lečila in dajejo hrane. aTimes» poročajo, da nameravajo boljševiki po Ljeninovl smrti postaviti na krmilo sovjetske republike trinmvi-rat Trockij, Kamenev in Džerdžisskij. Okoli dve uri je vlak. probrajoč sesko ! okoli 11. ure dopoldne. Vlak je wi tem zi veliki sne», stal na odprti prosri m»d j po napornem probijanju snera dospel v postajama Knezovi vinogradi in Karane. | Beli Mjinastir. kjer se je naha.;al dvorni R sanmi je dospel krali s spremstvom do vlaka. Med tem pa je deloma zaradi vožnje očiščeno progo zopet postil «nes. tako da vlak ni moge! naprej. Ce tudi je vlak. Ker se lov ni mogel nadaljevati, se je kralj popoldne odpeljal prvi Beogradu, kamor je po naporni volnji v snega dospel šele danes ob 11. dopoldne. Volilna borba Davldovlč nosilec liste v beograjskem okrožja. Beograd, 20. januarja, r. Na okrožni konferenci demokratske stranke v Beogradu Je bil kot nosilec demokratske Ihtt v beograjskem okrožju sogtnsno izvoljen Ljuba Davldovif. Davldovlč le danes odpotoval na agitacljsko potovanje v Skop-Ije, kjer se vrši jutri okrožna konferenca demokratske stranke. Protič na delu tadl v Srbiji. Kakor javljajo «Novosti», ie imel Sto-jan Protič zborovanje v Krušcvcu. ki je uspelo prav dobro. Na shodu je Protič pojasnil svoje stališče In razložil svoj radikale!, ker bc stranka Imela škodo, ako ne pride do skupnega nastopa. Dušan Plavšlč demokratski kandidat Beograd. 20. januarja, n. «Politika» ooroča: Bivši pomočnik ministra financ Dušan Plavšlč bo kandidiral na demokratski listi v Novem Vinodolu. Proti njemu bo kandidiral dr. Tomljcr.ovič. Volilni pokret t Dalmaciji. Beograd. 20. Januarja, n. «Politika» piše: V Dalmaciji živahno agitlrata dr. Trumbič in Smodlaka. ki delujeta v smislu resolucije zagrebškega kongresa javnih delavcev. Verjetno je da postavita program. Sprejeta Je bila resolucija, ki je i oba skupno listo. V Dalmaciji bo kandidi-bila poslana glavnemu odboru radikalske i ral kot zastopnik Hrvatskega bloka dr. Mato Drinkovič. Tudi radikale! vodijo v Dalmaciji živahno agitacijo. Razen tega so dobro organizirani še zemljoradniki, demokrati, klerikalci In socialisti stranke tn ki zahteva, da glavni odbor radikalske stranke prekliče svojo znano Izjavo v «Samoupravi». Resolucija naposled povdarja potrebo sporazuma med SOLUNSKO VPRAŠANJE. ZNIŽANJE CARIN NA MOKO V ITALIJI. Rim, 20. Januarja. L Finančni minister Beograd, 20. Januarja, n. «Politika» javlja iz Aten: Poslanik kraljevine SHS v Atenah Baluedžič Izroči jutri ministru zunanjih det Aleksandrisu noto. v kateri stavi naša vlada nove predloge g'ede Ju- ' uvozne carine na nekatera živila. Carina goslovanske svobodne cone v solunskem na pšenično moko se zniža od 4 lir na Nove obljube uradnišlvu Beograd. 20. januarja, r. Danes je finančni minister sprejel zastopnike uradniškega udruženja, katerim je Izjavil. da je dal izdelati načrt o draginjskih dokladab za uradnike vse dr-žave. Upa, da bo ta načrt sprejet. Poslednjo besedo o tem ima vlada. Socialistični kongres Beograd. 20. januarja. Včeraj se je pričel kongres socijalno - demokratične stranke, katerega se udeležuje okoli 80 delegatov iz cele Jugoslavije. Slovenske socijaîne demokrate zastopata dr. Milan Korun in Josip Kopač. Kongres je otvoril VItomir Korač, voditelj hrvatskih socijalnih demokratov. Naloga zborovanja je. da končno konstituira enoino socijalistično stranko. Posvetovanja bodo trajala tri dni. Po končanem zborovanju se objavi program enotne socijal¡stične stranke, ako bo do združenja prišlo. Danes se je socijalistični kongres naorazumeti. Vse kaže. da ostane r>ri razkolu socialistične stranke v Sloveniji. Poljska zunanja politika Varšava, 20. januarja, u. Na današnji plenarni seji sejma je imel ministrski predsednik Sikorski dolg ekspoze, v katerem je med drugim poudaril stremlje: nja Poljske za končno ureditev miru v srednji Evropi. Pred vsem si bo storila vlada naloso, doseči s Francijo najprijaznejše odnoSnje in delovati za popoln sporazum med Anglijo in Francijo. Konvencije o rapallskl oogodbi Beograd, 20. januarja, r. Danes je zunanji minister dr. Ninčič poslal minlstr. skema predsednika Massolimju v Rim reasnme konferenc, ki so se vršile v naši vladi o rapallskl pogodbi Kakor zna-no, je Mussolini botel zvedeli za raBlie-rje naše vlade o spremembi posameznih členov rapallske pogodbe. Konferenc« naše vlade e razlagi posameznih členov so sedaj končane In je bil ves material poslan v Rim, ker namerava MussoHn) po lastni izjavi v kratkem predložiti St MargherPske konvencije parlamenta v ratifikacijo. Borza dne pristanišču. Balugdžič je pri razgovorih z grškimi trgovskimi krogi dobi! vtis. da 150, na rženo in ovseno moko na 1.35, na zdrobe od 15.50 — na 3.50. Vlada se Nastop reakcije. — Padec tujih devts v Zagrebu, dvig dinarja v Curihu. Zagreb. Borza danes ni poslovala. V prostem prometu je bilo opažati znatno padanje tujih deviz in valut Na trgu Ji bilo namreč mnogo blaga, ki se Je nudila cc!o pod parireto, ker banke nočejo ni6 kupovati O kaki paniki ni govora, ker h splošno smatra, da je silen padec dinarja samo trenoten in neupravičen. NotiraH so: Trst 650, Praga 350, London 475, Berlin 0.70 — 0.72. Dunaj 0.19, dolar se je ponujal po 125 brez kupcev, čeprav je notiral včeraj nad 130. Oslabili so tudf efekti in se Je dvignila samo Trboveljska na 670. Curih: Berlin 0.02875, Ncwyork 5%2t London 24.94. Pariz 35.40. Milan 25.85, Praga 14.85. Budimpešta 0.2025, Bukare-šta 2.80, Beograd 375. Sofija 3.80, Varšava 0.0175. Dunaj 0.0075 Berlin: Dunaj 26.93, Budimpešta 72$. Milan 89.775. Praga 53.865. Pariz 123.191. London 85.785, Newyork 18.703.12, Curih 366.606, Beograd 13.765. POROČILO Z ŽITNEGA TRGA. Zagreb, 20. januarja. Ta teden so eene zaradi padanja valute zelo narasle. Po« Z [ vpraševanje je bilo precejšnje, a ponudba s strani lastnikov vedno manjši, ta* bilo. Paeni-tedna postavno vojvodoska postaja 420 do 440 Din. Da» nes notira 4-10 do 405 Din. Nova turščici tiškimi državami s« razvijajo v medse- ! se je plačala po 215 do 235 Din g posta» bojnih simpatijah. Zaradi vpada Litvan- je. Po m^ki je bilo veliko povpraševanje Ameriko. Italijo, Japonsko in Belgijo bo je predloži! kralju v podpis dekret, po skušala priti v tesno prijateljstvo. Trdne ko da je zadnje dni skoro ni katerem se bodo vnovič zelo znižale vezi z Rumunijo prinašajo ie prve reel- ca je notirala v početku tedi ne uspehe. Tudi odnoSaji z Malo antanto in bal prav lahko pride do sporazuma med Beo- nadeja, da bo na ta način znatno zniža- cev v Memel bo poljska vlada pri posla- in sicer za izvoz: dosegle so se cet» gradom in Atenami- la cene žitnim Izdelkom. I niiki kon/a-er.ci orotestirala. 'St. 0 675 do 700 Din t Dosta> za ursdnntvo r Po sklepu načelstev JDS v Maribora in Ljubljani se je podal poslanec 'R e i s n e r kot namestnik člana fi-• nančnega odbora 17. januarja v Beograd. da intervenira pri vladi radi nujne pomoči uradništvu in da se posvetuje z osrednjimi uradniškimi orga-- bizacijami v Beogradu. Posl. R e i s -iior je na vseh mestih, ki so tačas -merodajna v Beogradu, opozarjal, da -je kriza v gmotnem položaju uredništva že prekoračila vrhunec in je položaj, v kojem se zdaj nahaja, obupen. Opozarjal je na posledice, ki jih prinaša ta situacija na vso državno upravo pa tudi na javno življenje sploh. V finančnem ministrstvu je posl. R e i s n e r konštatiral. da se izdelujejo neki predlogi, ki pa glede finančnega efekta niso ja«ni. V seji finančnega odseka .je posl. Reisner interpeliral ministra Stojadinoviča, kako si predstavlja, da pojde ta nevzdržna situacija naprej in ga opozarjal na historično odgovornost, ki je nanj padla, ker ni pripravil nobenega predloga. Odgovornost za posledice pade na vlado. Gosp. Stojadinovič je odgovarjal v vidni zadregi, da se peča z vprašanjem in da bo pripravil predloge za eno bodočih sej. S tem odgovorom se posl. Reisner ni zadovoljil. Akcija demokratske stranke je vzbudila veliko pozornost, pri radikalni stranki pa strasten odpor. Očita se demokratom. da so predlog stavili iz taktičnih razlogov. Na to so demokrati odgovorili, da bi iim bilo lahko izrabiti položaj za agitacijo, a uradniško vprašanje ni partijsko, ampak državno .vprašanje. Koga naj volimo v Pokojninski samoti! Prejeli smo: Privatni nameščenec, ali se že spo-«naš. koga naj voliš v Pokojninski zavod? Ne vprašaj svojega šefa, niti svojega političnega somišljenika, oba Ti bosta nasvetovala tisto listo, ki njima, oziroma njihovi slranki konvenira. Vprašaj svoje strokovno društvo, ki si ?i ga ustanovil, katerega član si in ki mu plačuješ članarino zato, da čuva nad Tvojim stanom in ščiti Tvoje koristi pred Tvojim podjetnikom. Tvoja društva so posta\ila lastno kandidatno listo «Strokovno in nadstrankarsko listo» Zv3ze društev privatnih nameščencev v Ljubljani. Tvoja dolžnost je. da to listo voliš. Ko dobiš listek od Pokojninskega zavoda. se sj>omhi. da je tudi od Tvojega volilnega akta odvisna Tvoja zavarovana starost in pokojnina. Spomni se, da si zaupa! svoje koristi svojemu društvu in svojim tovarišem v društvu. Ne zaupaj radi tega nikomur, razven tistim, ki jim tudi sicer zau|>aš. in ki Te še nikdar niso prevarali. Predrio voliš, pomisli, ali naj se Tvoja premija, prihranek za starost, naloži v denarne zavode, kjer bo Tvoj vplačani papirnati denar ostal papir, kakor to hočeta dr. Roman Ravnihar in Ivan Iliter. eksponenta bank. ali pa hočeš. ,da bo Tvoj prihranek naložen v hišice, kjer boš stanoval in v druge predmete trajne vrednosti in tako ostal d e n a r. č katerim boš lahko živel na stare dtii. , Sedaj Ti je na razpolago dano. da se odločiš. Ako hočeš bančno naložbo, ako hočeš bančni dobiček, ako hočeš -tisoč nevrednih papirnatih kron pokojnine, — potem voli Združene gospodarske nameščence, kakor se sami j a k o dobro imenujejo. Ako pa hočeš odpravo stanovanjske bede, ako hočeš varen denar, ako hočeš zavarovano starost, zaupaj, kakor doslej svojim organizacijam in napiši na glasov-i aieo: s Strokovna in nadstrankarska lista. Nove sersekuslle Pod Nanosom. 18. januarja. Trda roka fašistovskega režima se 2adnje dni pri nas bolj in bolj čuti. Do pred kratkim so Italijani Slovencem in Hrvatom požigali strehe nad glavami ter podili domačine po svetu.. Sedaj so se upravne oblasti očividno odločile za drugo taktiko. «Jutro» je v teku prošlega tedna že «beležilo dejstvo, da so politične oblasti sežanskega komisarijata izvršile aretacijo dveh najmarkantnejših osebnosti med primorskim učitelj-stvom. Zar>rle so učitelja Pahorja, urednika «Učiteljskega Lista» v Trstu, in Hreščaka. predsednika učiteljskega društva za sežanski okraj. Vzroki aretacij še niso pojasnjeni, domneva pa se pravilno da sta Pahor in Hreščnk žrtvi svojega političnega prepričanja. Oba sta namreč socijalista - levičarja, toda obenem neustrašena borca za pravice celokupnega tlačenega jugoslovanskega učiteljstva v Primorju. Politično prepričanje Pahorja in Hreščaka je dalo pač samo zunanji povod za aretacijo, na i>odlagi katere bi oblasti menda rade oba agilna moža izrinile iz vTst aktivnega učiteljstva. Drugi primer preganjanja so aretacije Postojnčanov Barage in Piklja. Oba 6ta bila prej občinska svetovalca. Da pa ne bo aretacija teh dveh prav tako neutemeljena in krivična, kakor predanianja gori omenjenih učiteljev. to Italija hi raztrosili v svet vesti, da Sta Pikelj in Baraga aretirana radi na-noškega vodovodnega načrta, ki pa se baje nahaia v — Ljubljani) » Italija tedaj začenja proti svojim ¡novim državljanom s procesi In perse-kucijami. ki hudo spominjajo na ravnanje nekdanjo podonavske monarhije. Kar je poštenega in delavnega življa v Julijski Krajini, kar ee noče zapisati brezstidnemu fašizmu, preganja in izločuje iz življenja. Pa to ne bo trajalo dolgo! Nas Primorcev ne uklonijo ne grožnje, ne požigi, ne preganjanja! Čim trša pest, tem zavodnejši cdpor! Za Italijo pa bi enkrat že bil čas, da stvarno preudari, kam vodi politika persekucij. Politične beiežhe -f Napredni kandidati v ccljsko- mariborskem okrožju. V gornjegraj-s-kem okraju je bil postavljen za kandidata Napredne kmečko - obrtne zveze včeraj v Mozirju na zaupnem zboru nadučitelj v pokoju gosp. Franc Kocbek. predsednik slov. planinskega društva, dolgoletni predsednik Zveze naprednih učiteljskih društev, ustanovitelj mnogih gospodarskih zadrug in tajnik Kmečke posojilnice v Gornjem gradu. Ta kandidatura se ematra za zelo srečno. Danos dopoldne se vrši kandidatni shod Napredne kmečko-obrtne zveze v Šmarju pri Jelšah, danes popoldne pa v Zidanem mostu za okraj Laško - Brežico - Sevnica. -j- SKS odklanja skupen nastop naprednih strank. Kakor smo že poročnlr so 6e zbrali včeraj v Mariboru volilni zaupniki SKS. Na zborovanju so sklenili odkloniti novi predlog demokratske stranke za skupen nastop pri volitvah (glej včerajšnje «Jutro») in vztrajati pri prvotnem sklepu, da gre SKS sama v volilni boj. Demokratski predlog so odbili brez utemeljitve in brez kakih pogojev ali protipredlogov s svoje strani. -j- Agitacja «makedonstvujtiščih» v južni Srbiji. Po naročilu ruskih komunistov so se vrgli «makedonstvujušči» na volilno agitacijo v Makodoniji, in sicer za «proletarsko» stranko, pod katerim imenom se skrivajo komunisti. Pri zadnjih volitvah ?o imeli v Makedoniji precej uspehov, sedaj bo šlo pa težje, ker je proletarski stranki prepovedano postaviti volilne liste in se volitev sploh udeležiti niti pod lastno, niti pod kako drugo firmo. Poroča se, da se nahaja v Makedoniji 12 komita-ških čet, da «na svoj način» agitirajo za volitve. Morda se radikalci tudi s temi sporazumejo, ko so se že sporazumeli s turškimi nacijonalisti in Ar-navtj . . . -f Volilni boj v Vojvodini. Radikalci so pri sprejemanju Nemcev in Madžarov v volilne liste zelo previdni in priznavajo volilno pravico samo onim, za katere so sigurni, da bodo glasovali zanie. Čisto po radikalsko! -f Stiplca Radié izobčil dr. Novača-na. Včerajšnji «Slobodni Dom», glasilo Radičeve stranke, objavlja, debelo tiskano. sledečo vest: «Vodja slovenskih republikancev dr. Novačan. nima več nobene zveze s hrvatsko seljačko republikansko stranko.» Zagrebška «Rječ» pripominja k temu: «Kaj je neki napravil učeni doktor, da ga je že Radič zavrgel?» -f Radikalci In blokašl. Kakor smo že poročali, je vlada razveljavila svo-ječasni razpust zagrebškega «Hrvatskega Sokola» in «Hrvatske žene». Tem povodom priobčil je beogradska «Politika» uvodnik, v katerem iznaša vzroke, zakaj sta ti dve društvi bili razptiščeni (radi očitnega protidržav-nega hujskanja) in pravi na koncu: «Ko se pri tem pomisli na to, da je bila pretrgana koalicija z motivacijo, da so več ne veruje (demokratom namreč), da je vržena iz državne uprave polovica, iskreno privržena vilovdan-ski ustavi, istočasno se pa daje možnost za obnovitev akcije elementom, ki ne samo da nasprotujejo vidov-danski ustavi, temveč sami državi, po tem res ni težko najti označbe za tako neverjetno vladino postopanje.» -f Nemogočnost plemenskih blokov. Hrvati so imeli svoj blok. pa ga ni majo več, ker na volitve sto Radió s svojimi kmeti sam. Tudi na Slovenskem se je predlagalo, da se ustanovi nekak slovenski blok. pa tudi od tega nič ni bilo. In Srbi? Tudi med njimi so ljudje, ki bi hoteli ustvariti nekak srbski blok in beogradsko «Vreme» milo toži. da je razcepljenost med srbskimi strankami splošna in da niti ni načelna, temveč osebna. Tako pride lahko zopet do tega. da jim bo (Srbom namreč) «drugi delal kapo». In dobro je. da je temu tako, da so plemenski bloki nemogoči, ker oni bi kmalu razbili državo. Nas le veseli, da ljudstvo ni prijatelj plemenskih blokov in demokratska stranka je najlepši dokaz, da je najbolje za naS razvoj, ako so politične stranke ustanavljajo in organizi rajo samo in edino na podlagi gospodarskih. socijalnih in kulturnih načel, brez ozira na plemensko pripadnost državljanov. Le po tej poti pridemo v doglednem času do ureditve notranjih razmer, do prave konsolidacije in do utrditve države na znotraj in na zunaj. tekstu pa InkIo»trIjevo «UJedlnJenje». fna> dnevno do 2446 izvodov časopisov, r pr|2a izvajala popolnoma točno In red- Našl rojaki v južni Ameriki, ki so se Povprečno pride na dan v te čitalnice no. Ljudstvo ni štedllo z aplavzom In da» vedno odlikovali z žarkim domoljub- do 7001 vojakov. V armadi pa se pri- ! si traja uprizoritev skoraj štiri ure. le rejajo tudi zabave in razna predavanja občinstvo pazljivo sledilo posameznim jem, obsojajo razdor v domovini ter zaklinjajo Jugoslovane, naj ne rušijo ter izleti. To so krasni rezultati, pœebno narodne sloge! Prvi december se je j ako vpoštevamo, da ima Češkoslovaška med našimi rojaki v južni Ameriki po- pod orožjem samo 127.635 mož. vsod obhajal na svečan način. — Nesreča na morju. Argentinska ladja «Montevldeo» je pri Rlo dela Plata trčila v megli ob Italijansko ladjo «Spe-ranza», ki se je takoj potopila. «Montevideo» je bila sama zelo poškodovana, vendar pa je mogla rešiti posadko In potnike italijanske ladje. — Zima na Madžarskem. Po vsem Madžarskem Je zapadel debel sneg. Zameti so toliki, da se more vršiti promet Sokolsivo Sokolskl odsek Jezica Ima svo] tretji redni letni občni zbor danes v nedeljo ob 3. popoldne v ljudski Soli na Je-Hd. — Starosta. Sokol v Črnomlju ima svoj redni občni zbor v soboto. 27. t. m. ob 20. v društveni telovadnici z običajnim dnev- nim redom. Poživlja se vse članstvo, da na Južni železnici samo na delu proge. se udeleži pnlnoštevilno. Zdravo! Brzovlak iz Vel. Kanlže radi silnih žametov ni mogel voziti dalje proti Budimpešti. — Nazadovanje prebivalstva v Franciji. Iz uradne francoske statistike je razvidno, da se Je rodilo v prvi polovici leta 1920. v Franciji 421.180 otrok, leta 1921. Ic 405.613 otrok, a leta 1922. samo 387.681 otrok. V prvi polovici lan- skega leta Je bito torej 24.454 porodov I ¿¡jgi _ odbor manj nego leta 1921, a 39.352 smrtnih | Soko, y Gornji Radji0nl ^ line, Sokol v Slovenjsk! Bistrici ima redni občni zbor v soboto. 27. t. m. ob pol 20. v hotelu «Beograd». Upamo, da bo letos udeležba boljša kot lansko leto. — Odbor. _______# Sokol Ptuj, naznanja da se vrši V. j]uje delavni in požrtvovalni g M. Rego-redni občni zbor z običajnim dnevnim re- j ve de|a s po|no raro da g6 ustanovi in dom v soboto 27. t. m. ob 20 v «Narod-1 prijne čim pre^e delovati ta šola. In nem domu» v Ptuju. Bratje in sestre pri- reg. vsak dan Ima odbor zaznamovati kak uspeh. Generalno ravnateljstvo prizorom. Ker Je moralo pri vseh sodeda-njih predstavah vsakokrat mnogo ljudi oditi, ker nI bilo več prostora, se bo «Ml* klova Zala» ponovila še enkrat v nedeljo, 21. t. m. ob 3. popoldne. — Tudi gmotes uspeh Je lep. Se več takih Iger, vzetih «j narodnega živllenja. In Sokol v Radov. ljlcl se bo v doglednem času otresel dolgov, katere Je moral napraviti, da si le zgradil svoje kulturno ognjišče. K temu uspehu pač pripomorejo tudi naše narodne dame. sestre Sokolice. S hvalevredno požrtvovalnostjo prlrede za vsako prlre. ditev Izvrsten bufet. ki dona«a Sokolu siguren in Izdaten dobiček. Želimo dramatičnemu odseku pod snretnim in požrtvovalnim vodstvom g. Spicarja tudi v bodoče kar najlepšega uspeha. JESENICE na Oor. Odbor za ustanovitev gospodinjske šolo. kateremu nače- , . , , n i i .-i 11 , „ i ——. -j. n.va»... — ------ «Kranjske industrijske družbe», posebno SVt P°r0* ]al'še poroč:lo moramo odložiti na pri-hodn:o številko. Operni repertonr v Ljubljani »e je moral, kakor objavi n nprnva, zadnji teden dvakrat izpremeniti. ker je več oi»er-nih članov bolnih. Zaradi bol»zni ne morejo nastooatl ga. Thierrv-Kavčnikova, Ta. T^wandowska in g. Levar. Prvi p.istoo novega barltonlsta v LJubljani. V nedc|:o dne 21. januarja na stopi prvič v ljubljanski operi novo nn-eražirani bariton g. T5a!abm. dosedaj član raznih velikih ruskih gledališč. Poje vlogo FiTara v «SeviltsVem brivcu». Sncred kccerta muzike Dravske di-vH'ske oblasti v LlubParl, ki se vrši jutri v pondel-ek ob 8. tiri zvečer v dvorani Un'on je sledefl: 1.) W. A. Mozart: Scen^da za godalni orkester. (KBch. v. 525). I. Allegro. n. Romanca. Andante. ITT. Mennrtto^ Allfretto. IV. Rondo. Al-lerrro. 2.) a) Porodin: Prizor iz. srednie-aziiske stepe, bi ?v. Ptančič: Slnfoničen scherzo. 3.) K. B. Jirak: Sinfonija c-mol op. 10. T. Molto moderato. Allerro deci-«o. Presto. II. Intermezzo. Adagio. III. fcherro Viva^e. IV. Sostennto. AlleTTO mareiale. — Dirifren» kapelnik dr. .Ior'p čerln. Prednroda'a vstopnic v Matični kn:i0miceljevi gostilni na Rakeku. Tam je bor sekciie: Načelnik Vladimir Dekleva, j carinski uradnik Povalej streljal na svo-tnjnik (začasno) Savo Sancin. trener Sa- j je=ra kolego Slavka Arka ter ga stnrtno-vo Sancin. gospodar Josip Saksida. ka-; nevarno ranil. Povaleja so oddali sodi-petan watcrpolo moštva Milan Rvbar, j v Ccrkmei. Arko se nahaja v Ijub-njegov namestnik Mirko Zori. načelnica lj.inski bolnici ter bo rano preboleL ženskega odseka Marta Premelčeva. Redna letna skupščina članov športnikov ljubil, športnega kluba se vrši v pondclick dne 29. t. m. ob pol 21. v zadnji sobi Narodne kavarne. Udeležba obvezna. S. K. Slovan v Ljub'lnnl. V. redni občni zbor se vrši v nedelio 4. februarin ob pol 10. v Prešernovi sobi restavracije «Novi svet» z običainim dnevnim redom. Klub kolesarjev in motociklittov «Ilirija» v LiuMjoni. Odborova seja se vrši v nondeljek 22. i. m. ob 20. na Rimski cesti št. 11 rcstavracüa «Kodcl:a». Vsi člani, kateri imajo nabiralne pole za dirkalne aparate naj k te] seji pridejo sigurno s oolami ter prineso nab-ane zneske. Obvezno je za vsakega člana, kateri ima nabiralno polo. V soboto, 27. t. m. ob 20. sestanek vseh kolesatjev in motocik'istov v klubovl sobi restavracije pri «Slonu». Podpredsednik. Dopisi RADOVLJICA. Dramatični odsek So-kolskega društva v Radovlilci Je v nede-lio dne 14. t. m. že v tretjič uprizoril Sket Spicarjevo «Miklovo Zalo». Premiera 6. t. m. Je privabila toliko obč!nstva v So-ko!ski dem, da Je bila obširna dvorana, v prrvcm pomenu besede, nabito polna. DrugI dan, 7. t. m. Je bila reprlza. Naval Je bil še večii. Ljudje so prihiteli iz vse okolice od Kranla pa gori do Kranjske Kakor nam naknadno poročajo se je dogodek odigra! na sledeči način. Arko 'e po večerji, ki !o je zavili v kuhinji gostilne šel s svojim psom v gostilniško «obo. kjer sta sedela pri vinu carinika Povalej in Tevš. Prisedel je ter se v veselem razpoloženi šalil. Iz neznanega vzroka ie Tevš se pričel hudovati na Arkovega p?a. Končno se Tevš dvigne ter požene psa iz. sobe. Arko protestira in med obema pride do prerekanja. Povalej se dotlej v razgovor ni vmešaval. Naenkrat «e obrne proti Arku in reče: «Tebe bom pa ustrelil!» Arko se ie ie nri pravljal na odhod ter 'e molče krenil proti vratom. Na Povalejcve besede se vrne in stopi proti mizi: «Ti boš mene nlvl?» Povalej ie medtem izvlekel neo-paženo revolver ter ga držal v za hrbtom prekrižanih rokah. Na Arkovo r.n-bur'eno vprašanje izte"ne roko, v kateri ie držal revolver, zakriči «Ubijem te » in sproži. Arko v prvem trenutku *p!oh m čuta da je zadet. Povalej vpije: «Zadel sem te v srce-», Arko pa odgovarja «nisi me zadel!» To Povaleia razkači in kakor besen plane: «Zadel sem ga. vrzite ga -»tiS Arko molče odide v kuhinjo. Rele potem začuti bolečino in naenkrat «e vli:« kri Iz prsne rane... Med sploSno zmešnjavo. ki je nastala, je Povalej zapustil gostilno ter odšel na svoje stanovanje, kier so ga pozne:e našli orožniki iu od pePali v Cerknico. Prizor so opazovali natakarici Angela gore In Bohinja. Na občo zahtevo se je . p ica Kniol, ter eoRti,niRai «Mtklova Zala» ponov.la v nedeljo, U. \ * ^ ^ Zn'naj,?i5eva ^ Rozoletova VT ^ uJ ] P^aV',le "SedJ°|sa bili že zadani, občinstvo obširno sokolsko dvorano do j zadnjega kotička. — Vsi člani dramat;č- I neea odseka, ki so sodelovali pri Igri, so _ bili kos svoji nalogi. Premiera se Je vsleJ j velikega števila igralcev, ki so prvič na- j NAJBOLJŠI SLOVFNSKI stopili, nekoliko zavlekla, dočim se ie re- \ DNEVNIK JE «JUTRO» i V petek je bil Povalej Iz zapora izpu-; ščen ter je odpotoval v Maribor. Domače vesfl * Prenos zemeljskih ostankov v Jn-Henburgu ustreljenih vojakov bivšega 17. pešpolka. Spomladi leta 1918. je prišlo do uporov naših fantov v gor-nještajerskih garnizijah Murau in Ju-denburg. Mogočna jugoslovanska ideja je prevzela takrat Že vse plasti našega naroda, zahtevala pa tudi svoje žrtve. Tako je stopil na morišče v Murau u Boštijan Olip. katerega ostanki so bili lani preneženi v osvobojeno domovino. V Judenburgu je padlo na morišču 6 tnož, ki se nahajajo Se vedno tamkaj. Da se prepelj? tudi te žrtve v domovino. se je osnoval pripravljalni odbor, ki je sklical na dno 19. t. m. Širši sestanek častnikov in vojakov bivšega 17. pešf>olka. Na sestanku se je po daljši debati ugotovil program za slovesni prenos zemeljskih ostankov ju-denburških žrtev. Razven tega se je sklenilo, naj bi bila druga glavna naloga akcije tudi podpiranje |wcosta!ih vdov in sirot, med katerimi se nahajajo nekatere v najbednejšem položaju. V to svrho se je izvolil ožji ali izvrše-vahii odbor, ki sestoji iz sledečih gg.: dr. T. Jamar, predsednik; inž. J. Mač-kovšek. podpredsednik; dr. J. Bohinjec. glavni tajnik; F. Golubič. Žužek, tajnika; Kramar, blagajnik; dalje kot odborniki: podporučnik V. Delak, E. Franchetti, J. Bukovec, inž. Miklič in Blanč: za namestnike J. Faidiga (Kamnik), F. Praznik. Križnar. Kos Vrhnika). G. Pel k o (Toplico), J. Cenar (Krško). Poleg tega ožjega odbora se bo v kratkem sestavil še širši odbor, sest> ječ iz zastopnikov strank in raznih korporacij. Prenos naših junakov mora biti kar najslovesnejši, pa tudi njihovih vdov in firot se moramo spominjati. zato prosimo občinstvo, da podpre gmotno in moralno to lepo in pijetet-no akcijo. * Ljubljanske občinske volitve potrjene. Vlada je zavrnila ucrovor proti ljubljanskim občinskim volitvam in volitve [>otnlila. Prva seja novega občinskega sveta, v katerem imajo pretežno večino klerikalci in komunisti. 6e bo vršila še ta teden in so bo vršila volilev žnjtfina in podžupana. Za župana l>o v smi-lu kompromisa izvoljen zo<>et bivši župan dr. Pcrič. * Koncc prvega tečaja na srednjih šolah v Sloveniji bo letos po odredbi višjegra šolskega sveta dne 31. t. m Izkazi se bodo razdelili tx> do;>oidan-ikom jKitiku ob 12. uri. Običajna maš.i odi>ado. Some^tralne [>o5itnice trajajo od 1. do 4. februarja. * Volitev zastopnikov tičiteljstva v višji šolski svet v Ljubljani. Ker uradne glasovnice niso dospele pravočasno v roke vseh šolskih vodstev, je pokrajinska uprava podaljšala rok za oddajo glasovnic do 30. januarja ob 12. uri in rok za predložitev glasovnic in volilnih imenikov volilnima odboroma pri prosvetnem oddelku pokrajinske uprave do 10. februarja ob 12. uri. Razglas l>o objavljen v prihodnji števili; i Uradnega lista. rije. Razen povračila trolkov dobe kandidati S« mesečno plačo v znesku 8400 dinarjev. * Ljudsko vseučilišče * Celju. Iz Celja nam poročajo: Med najagilnejša kulturna društva v Celju se je prištevalo do najnovejšega časa Ljudsko vseučilišče. Kras no uspela predavanja, poljudne brošure in v tekočem poslovnem leta poučni toča? iz najaktualnejših predmetov so nudili društvu široko polj« za uspeino širjenje ljudske izobrazbe. Z obžalovanjem čitamo zaradi tega ▼ zadnji številki celjske »Nove dobe» izjavo društvenega predsednika, da je odbor skleni! z večino glasov do konca šolskega leta ukiniti v društvu vsako javno delovanj. Ako navaja kot vzrok premalo udeležbo in zanimanje za prireditev, temu ne moremo popolnoma pritrditi. Ljudsko vseučilišče si ie pridobilo v Celju lep renorae. Odvisno je le od notranjega dela in primerne agitacije, da je tudi udeležba zadovoljiva. Resnica pa je, da se je nesrečnemu sklepu odbora društva celjskih javnih nameščencev, ki zahteva izstop članov iz kulturnih in političnih društev, posrečilo ustaviti delovanje edino v tem društvu. Mariborski in ljubljanski javni nar meščenci so se iziekli odločno proti temu sklepu svojih celjskih tovarišev, ki samo diskreditira in ne more prinesti r.o-benega uspeha. Želeti je, da tudi celjsko društvo javnih nameščencev uvidi svojo zmoto. * Pobiranje nočnega davka v Celju. Zadnji čas se je morala raložitj od mestnega magistrata celi vrsti gostilničarjev prav občutna denarna globa, ker niso pobirali redno nočnera davka. Vsi tozadevni prizivi na občinski zastop in pokrajinsko upravo so bili kot neutemeljeni odbiti. Občinski zastop sto.M na strogem stališču, da ie dolžan vsak meščan, ki uživa razne udobnosti mestne uprave, občino tudi vsestransko podpirati. Pobiranje te davščine se bo tudi v tekočem letu z največjo konsekventnostjo izvajalo. * Javna varnost v Mariboru. Mariborski lopovi so preložili svoje plodonosno delo iz noči na beli dan. Predvčerajšnjem so na Glavnem trgu ukradli trem go-spem med drugim neki mnjorjevi sopro-tri več!o vsoto denarja, ne da bi jih mogla policija doslej izslediti. * Delo za mariborsko deco. Mariborsko društvo za podporo revnih učencev V» v prvi polovici januarja zopet razdelilo revnim učencem 52 parov čevljov obuti pa jih more še (10 in okoli 200 obleči. Društvo bo potrebovalo še mnoro po moči. Dosed.an'im darovalcem druStva se iskreno z.ahvalju'emo in pričakujemo, da prispeva;o v n!egov blagi namen tudi ostrili, ki dosedaj niso imeli prilike. * Cbčni zbor društva stanovanjskih nrjemnikov v Celju «e vrši v sredo dne 24. januarja ob pol 20. uri v dvorani hotela «Balkan» z običajnim dnevnim redom. * Iz Slovenske Bistrice nam poroč.vo: Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani 'e na predlog okraj * Cerkvena politika napram Slo/en- neT;l glavarstva v Mariboru imenoval za m v Trstu V nptpk sp Ip dnt.n»!»>iin vladnega komisarja okrajne hranilnice v cem v Trstu. V ;>etek se je deputanja tržaških Slovencev [»od vodstvom poslanca dr. Wilfana oglasila pri škofu Bartolomasiju, ki jo za slovo pred komisarja Slovenski Bistrici višega davčnega upra vitel'a Josip Pichlerja. * Železnice In premog. V ministrstvu svojim odhodom iz Trsta še odjavil saobračaja se je vršila konferenca, na slovenske pridige in druge slovenske kateri se je ponovno razpravljalo vpra-funkcije iz župne cerkve sv. Antona, šanje o redni preskibi naših železnic s Odj»oslanstvo je protestiralo preti iz- i premogom za popoln in reden promet, gnanju slovenščine iz cerkve sv. An-; Pretresali so se vzroki, zakaj naše želez-tona in prosilo za pojasnilo. Škofov j n'ee zlasti v zimskem času niso preskrb-odgovor je h [»otruil naše nabiranje, j ljene s premogom, čeravno naši rudniki da je v Italiji cerkev, vsaj kolikor se producirajo do,-olj premoga in so na raz tiče t.arodnih manjšin, čisto v službi pol.ago tudi potrebni krediti. Konferenca posvetnih oblasti. Škof se jo namrečj je prišla do prepričanja, da so v prvi izgovarjal da so se slovenske pridige j vrsti železnice sanic krive tega nedostat morale odpraviti, ker bi jih sicer pr-i-' ka, ker ekonoinat ministrstva saobrača-povedale posvetne oblasti. Po njego-!ja ne skrbi za to, da se premog pravo vem mnenju tudi ni prave potrebe s)-»- časno nabavi, da je po vseh večjih po venskih pridig, češ, da znajo — da se stajah primerna rezerva. Naši večji dr- Izrazimo natančno r>o škofovih besedah — tržaški mostni Slovenci in tudi slovenske služkinje, vsaj kadar ljubimkajo z italijanskimi vojaki, prav dobro Italijansko. Ali ni ta odgovor naravnost v zasmeh našemu vernemu Ijud-»tvu v zasužnjenem Primorju. * Fašisti na krafki planoti. Nabre-žinski fašisti se pripravljajo, da raz-predejo fašistovske mrože tudi med našim ljudstvom na kraški planoti. Pred nekaj dnevi so ustanovili pod~ck-ciio v Mavhinjah. sedaj pa tudi že v Slivnem, kjer se je, kakor [>oro'*n tržaško gladilo fašistov «II Popolo di Trieste» vpi-alo tak o i 30 slovenskih mla-deničev med fašiste. V pondeljek se ustanovi enaka podsekcija tudi v Komnu. * Za direktorja političnega oddelka v ministrstvi! za Z"nanje stvari je imenovan Gjorgje Todorovič. načelnik administrativnega oddelka tega ministrstva. * Razpisana ?'e <». direktor Mantuani «!ede"e polnil: .7 orirom na notico v Vašem ceni listn » dn« 16. jan. št. 12 '«T,jiiM'?n«ki muzej») sporoča podn;*ano ravnateljstvo, da ste bili mistificirani. Prirodonisna zLirka ima svojega vodjo «s trat)» teto v o*W g. St. Frana Kon. ki je bil imenovan 81. dee. 1920 na predlog muzejskega ravnateljstva. Kdor poteča nal muzej, lahko vidi, da ima pri rodopisni oddelek sedaj trdno zastavljene smotre in urejene smernice; prepriča se pa tudi, da se oddelek modernizira in da napreduje, v kolikor je to mogoče ob dovoljenih kreditih. Kar s« tiče ostalih domislekov v notici, ni treba da se bavi tno z njimi, ker niso bistveni in razodevajo namero, da stremijo za skrivnim namenom. Kdor hote, da se nag muzej razvije in dvigne, ima v prvi vrsti dolžnost, da ga ne blati v javnosti, posebno tedaj ne, ako ni strokovnjak v muzejsko-tehničnih vprašanjih. * Ljubljanska megla je znana naša specialiteta. Zato utegne naše čitatelje zanimati interessntno raziskovanje, ki ga je izvršil angleški meteorolog Lovkjrr, ki se je z balonom dvignil nad London, da izmeri višino znane londonske megle. V teku pol ure je njegov balon dosegel višino 600 metrov, a še vedno ga je obdajala (rosta meria. Tudi, ko se je dvignil še 200 metrov višje, ga je Se okrože-vala megla. Ko pa se je z balonom popel še 100 metrov v zrak, obseval ga je diven solnčni sijaj. Pod njim pa se je razprostiralo morje sive megle, ki je da leč naokoli pokrivalo zemljo. * Pustolovski par pod ključem. Na Bledu je bil te dni aretiran pustolovski parček Miljutin Sirca in njegova prijate-i'lca Vida Jarg. Sirca je pone veril 120 tisoč kron. Na Bledu sta mlada pustolovca živela zelo razkošno In vzbujala 3plošno pozornost. Orožništvo se je konč no začelo za nju zanimati in ju je aretira lo. Izročena sta bila okrajnemu sodišču v Radovljici. * Velik vlom v tobačno zalogo v Laškem se je izvršil v noči od 18. na 19. ja-nnarja ter so pri tej priliki dosedaj neznani tatovi odnesli ramera tobačnega materiala v vrednosti 22.355 Din, gotovine pa 134 Din. Med ukradenim tobakom se nahaja razen drugih cigaret tudi 14.400 egiptovskih ter razne vrste cigaretnega tobaka, smodk in monopolnega cigaretnega papirja. Svari se posebno gostilničar5« in kavamarie pred nakupom ukradenega tobaka. To je že sedaj četrti vlom. ki se je izvršil v zadnjem polletu v Laškem. * Pobegnil je dne 9. januarja neznano kam od svoje matere, stanuioče v Oeg-narevi tilici v Ljubljani. lSIetni Vinko Žvokelj, dne 17. lan. pa je pobegnila od staršev 141etna Elvira Misson, stanujoča na Oosposvetski cesti. * Celjske po!H?ske vesti. Celjski policiji se ie posrečilo izslediti celo vrsto «tvari, ki so bile zadnji čas ukradene. Mnogo bb-ra se je zaplenilo pri neki sta-rinarki. Okradene stranke se naj 7-ríase ori policijskemu oddelku soba št. 12. — Iz Cel:a je bila izgnana za do'» 10 let Raspotnik Matilda, rojena in pristojna v Trbovlje. — Aretirana ie bila nevarna tatica Gomilšak Neia, pristo'na v občino Rlcrovce. okraj Ljutomer. Kot sltižki-nia :e okradla nune gospodin'e in trgovca V. H. v Mariboru o priliki skupnega oreno-^evan'a v crrsti'ni «Maribor» za 1750 Din in 250.000 Ka. * Smrt nod vlakom. Na železniški postaji Gabriš na prorri Subotica-Senta. ie neka stare:ša ženska, Se predno se :o vlak ustavil, skočila iz varona, pri čemer jc padla tako nesrečno, da so ji kolesa odrezala obe noji. * Ronw-tika v kotorskem zalivu. Te Ini je vozil avtomobil z ne' aj potniki iz 'Tisna v Kotor. Ravno, ko je znvozil po 'rotorskem zalivu iz mesteca Perast, mu nrifrČ"o nasproti krogle iz pitSk. kar je melo pomeniti, naj se «avtomobil ustavi. Toda pn<*umni šofer je pornal avtomobil z vso silo naprej, nakar so razbojniki pričeli streljati iz zasede. K sreči pa -ta zadeli avtomobil samo dve krogli, ki a'sta napravili nobene škode in je avtomobil srečno ušel ra^bo.miški zasedi. * Zaljubljen par ubil nadležnega snubca. V selu Vrapčo v zagrebški okolici, ;o našli te dni mrtvo truplo Josipa Lon-"ariča. 24!etnega kmetskega fanta. Do--n?lo se ie, da sta ga ubila Marko Ma.i-lak in njesrova nevesta Barica Skal'n, ' er je Lončarič hodil za Skalinovo in 'kuSal ra7dieti zaroko. OSa sta bila izbočena 7agreb5kemti sodišču. * Prognoza za dobro letino. Ob zadnjih sneženih viharih na Gornjem Štajerskem 'e tudi bl'sk.alo in močno grmelo — nv •\avni pojav, ki se le redko kda' pripeti, ^i.ari kmetski ljud:e pravijo, da ie tako 'rodnja nevihta dobro znamenje za — lehrn letino. * Gospod In slura pihata kašo. Nn Vi-o' em v Rosni je hil Osm.an Kurtovič oh p. predava v «Kino-Matlca» (dvorana Filharmo-nične družbe), zdravnik dr. Josip Volav-šek o temi: «Kako se ubranimo Jetike». Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike in pa poseben kinematografski film, katerega Je dalo na razpolago Ministrstvo zdravstva, odnosno njega oddelek v Ljubljani. Ker Je predavanie za sedanje čase zelo aktualno in ker predava zdrav-nik-speciialist, ki vživa vseobči sloves, vabimo občinstvo, da se tega predavanja v velikem številu vdeleži. • V. sestanek znanstvenega odseka Slov. zdravniškega druitva v Llubijanl se vrši v sredo, 24. t. m. ob 17. na internem oddelku. Predavajo g. primarij Derganc o resckclji debelega črevesa z demonstracijami, g. dr. Mina? demonstrira dve redki poškodbi medenice. • Prvo društvo hišnih posestnikov v Uubllanl ima v torek, dne 23. Januarja 1923 svoj izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Razprava In pojasnila o novem stanovanjskem pravilniku, določitev članarine za leto 1923, poročilo o mestni davščini na nezazidane parcele v LJubljani, razširjenje in podkrepitev naše organizacije. Jamstveno zavarovanie hišnih posestnikov ter slučajnosti. — K ob'lni udeležbi vabi odbor. • Slovensko ribarsko društvo v I./ub-llani. Občni zbor Slovenskega ribarskega društva v LJubljani se vrši dne 30. januarja ob 20. v hotelu Union v «Rožcah». Dnevni red običajen. • Dražba mitniških hišic v Ljubljani. Ljubljanski mestni magistrat razpisuje prostovoljno Javno dražbo opuščenih mit-ni hnrometu nritarov. temner r Po skoro enomesečni periodi Južnega vremena ie nnstopilo pred tednom dni zopet mrzlo, suho vreme. Ves pretekli teden se Je nahajalo živo srebro skoro neprestano pod ničlo. Vremenska situacija Je bila zadnji teden popclnoma enaka oni v prvi poluvici decembra. Kakor takrat se Je tudi to pot établirai velik maksimum nad Blskajo med Španijo, Anglijo in Francijo, segajoč odtod daleč proti vzhodu. Pod vplivom visokega zračnega tlaka je nastopilo pn nas mrzlo, povečini Jasno vreme, ki je vladalo tudi tja proti Angliji in severni Španiji. Zračne depresije so torej Izginile Iz naše bližine in z njimi vred tudi vlažno, a toplo vreme. Svojo običajno pot oa Islandije proti vzhodu so potovale tudi ta čas, toda mnogo severneje. Ena teh depresij Jo Je mahnila začetkom tedna preko Skandinavije proti Jugovzhodu, ter se Je podila preko Latiške, Poljske In vzhod itia. Solne* ritmi» oh 7 S7 «abaia ob J6'46 | ne Galicije v južno Rusijo. Ta depresija Je povzročila pod severnimi Alpami v Avstriji velike snežne metefe. Mi sme ostali nekako v zatišju Južno od Alp, zato smo ostali brez snega. Popolnoma enak položaj smo Imeli okrog 8. decem„ in ga bomo imeli tudi še naprtj, vselei kadar se bo pomikala depresija severo vzhodno od nas po isti poti. V drugi polovici tedna se Je pojavil* pri nas silovita burja, pod vplivom manjše depresije nad Italijo In zvišanjem tlaka nad severozapadnim Balkanom ir našim zaledjem. Ob zaključku tedna se Je preložila depresija Južnovzhodno od nas in povzročila velike snežne meteže po vzhodnem delu naše države, zlasti po Slavoniji, enako pa tudi v sosedni Madžarski. Ker se Je pojavila globoka, velika depresija tudi med Anglijo In Islandijo se nam obe ta zopet spremenljivo vreme. it Brata Pohlin in drug tvornica vlasnic. kl ukic in rnčic za čevlje Ljubljana I, poštni predal 126 sprejema vsa naročila, ki se takoj io v rnaki ma tia< isvršajejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust. 51 TÏTTBTW Obsojenci Ev» je prepadla ko grob. Pod šminko ji trejiečeta bledi ustni. «Kako!» povzame jeeljaje, «ta uboga bitja naj . . .» • Andrej nikne z glavo. «Torej?» vpraša Pietro. «Zapadli so smrti, ako strejo le eden stroj!» odvrne Andrej tiho, zamolklo, ko da ga je strah, govoriti glasno, strah lastnih besed. «Molči!» klikne Pietro vzravnan, «obdrži babje bajke zase! Želiš one-»vestiii njo?» Obje! je Evo z obema rokama. Eva ie očvrsti: «Jaz, onosveščena? Ah! Ne boj se.» Ponosno ga je imenovala «ti» in izrivajoče uprla j>ogIed v Andreja. On začuti prezir. Jeza mu požene kri j>o žilah. Ona pa nadaljuje svoje besode, naslovljene Pietni: «Čuvaj se! Kar ti pripoveduje nikakor niso pravljice! Čuvaj se!» Pietro pogleda Andreja. Ta pa ponovi: «Reke! sem. če bo te en stroj na[>aden ali razbit, ste vsi posvečeni smrti. Guverner...» «Smrti? Kakšni smrti?» In ne da bi mu dal časa za od gori t, klikne: «Pridi. Andrej!» Sedaj se oprosti iz Evinega objema tozno!...» To pot zaros presenečen jo Pietro spustil Andreja: «To ni res!» pravi polagoma In v dvomu. «Saj guverner ne ve, da je tudi ona tukaj!» «Norec!» krikne Andrej. «Kaj misliš. da mu tega nisem povedal, da mu nisem vsega povedal, vsega, izdai,.. da, izdal,... ko 6cm izvedel, da prej ko v četrt ure ne bo tukaj |>rav ničesar več. samo mrtva trupla...» «Ti si izdal, ti... ?» «Strahopetni lopov!» krikne Eva. «O, vedela sem, vedela, da bo on.. » In prime Pietrovo roko': «Kaj še čakaš, zakaj ga ne ubiješ?» «Evo!» pravi Andrej. «Kar Mini, če misliš da je prav, ubij me, in z menoj tudi njo, po katero sem prišel, da jo rešim!» Potem prekriža roke na prsih. «Ali še vedno ne razumeš? Kolikokrat pa ti je treba ponavljati, da boš spregledal? Če ne zadrži! te na|»adajoče so-drge, ki drvi v svojo pogubo, bo prej ko v četrt ure vse to, kar vidiš okrog sebe. mrtvo!» «Mrtvo? Kako pa mrtvo. Tak razloži že jasneje, če moreš? Kaj? Ne moreš? Ne veš? Hej, lažnjjvec! — Da. lažnjivec si,... ti... ti...» «Torej mi ne veruješ?» vpraša Andrej in je brez moči. Na mnogo težav je bil pripravljen, samo na to ne. «Kako naj ti verujem, ti dete?» odgovori mu oni trdo. «Tvoja usta so še premajhna za takšno laž, ti otroče!» Potem se razmaje: «Zares, o|>as»ost, v kateri se nahajate. vas je vse zaslepila. Kaj? Da bj stari Mac Head Vohr rešil svoje in- f famne norne stroja, sf Je ftmkni fo bajko, to laž... sedaj, ko vidi, da sem že gosj>odar tvornice! Sedaj naj bi me torej zadela strela z jasnega! Zaros, to bi morala biti strela z jasnega in nič druzega. ki bi na en sam mah mogla raztrgati trideset ali štiridoset tisoč ljudi v kose... Kajti toliko nas je tukaj ...» In s širokim zamahom desnice pokaže na kolone, ki marfirajo mimo njih. v gručah, brez reda, številne, kakor listja in trave, brez roda, skoraj res kakor čeda. ki sle|>o drvi v prepad. Niti eden izmed te burne množice se ne ustavi, da bi j>omislil. da bi se ogledal, ali da bi vrgel j>oglod na to čudno trojico, ki stoji tukaj na nizkem gričku, skoraj krtini: Na svojega lastnega vrhovnega voditelja, na njegovega brata, ki je šefinžonjer i>ri sovražniku in na sovražnega guvernerja ljubljenko, njegovo hčerko edinko, ki se nahaja tukaj, pri njih ... Andrej sledi Pietrovi kretnji z očmi. «V prc[vid drve,» si misli. Iz \-sch be-sod svojega brata je slišal in si zapomnil ie to: «Ojiasnost, ki vam preti...» «Opasnost, ki preti nam? Nam.» si ponavlja in je ves začuden in kakor oglušen strašne groze. Da si prizna resnico, ničesar ni vedel. ničosar dognal, le toliko ve. da je Mac Head Vohr v zadnjem hipu kakor blazen iskal svojo hčer in da je planil proti njemu ter mu kriknil: «Pojdi in privedj jo nazaj!» «Toda ona ne bo hotela!» «Iliti brž, nesrečnež!... Se predno bo prednja straža njihovih kolon dosegla prvo «mehanično roko», ne bo med tvornico in bloki žive duše več!» In na to je odhitel. In že pred tremi dnevi je Mac Head Vohr govoril v njegovi prisotnosti Ra]|»hu Atholeu, ki je obžaloval krvo-prelitje. katero bodo napravile strojne puške med štrajkujočimi: «Cpajmo. da ne bo namesto nekaj stotin mrtvih kar nekaj stotisoč!» «Oj,» je odgovoril takrat Ralph Athole. «pa saj vendar danes še nismo tako daleč, da bi nekaj stotisoč ljudi mogli kar tako v nekaj minutah pomoriti.» «Jutri 6e ni danes!» je na to odgovoril Mac Ilead Vohr. To je vse, kar je vedel Andrej. Toda to je bilo zanj že zelo mnogo in tudi za Evo bi to bilo zadostovalo. Toda za Pietra Ferratija je to znanje premalo. Njegova kolona broji trideset tisoč delavcev. Med njimi je mnogo starcev, žet»k, dece. toda vso skuj ta j je to le trideset tisoč zmagovalcev. Za njimi [>a hite iz blokov stotisoči. sedaj, ko jo zapora jregažena. Vse se gnete na l>oti proti tvornicam. Le tira torej še, in od šest tisoč mehaničnih rok na umetnem ostrovu ne bo stala ni ena več. in [>otem še ura. j>a tudi od onili šest tisoč mehaničnih rok na prirod-nem ostrovu ne bo ostalo niti za trske. Se prod nočjo bo torej hudičeva sprememba položaja zo|>et popravljena, in delavstvo bo zo|>ct zmagovito, kakor je bilo včeraj ob tem času. «Delo,» to se |Ta \i anarhija, bo zmagovala nad kapitalom», torej redom, ali bolje nad zakonom. Nič na svetu, niti strela sama ne bi mogla ustaviti teh množic, teh neodoljivo napadajočih in naj»re-diijoČih množic, ki že vidijo cilj tako blizu pred seboj, da je le še treba stegniti roko in se ga polastiti. Ne!» klikne Pietro še enkrat «Ne verujem ti! Pojdi sedaj in povej jim tam to!» Ne veruješ mi. tukaj jo obdržiš :n jo s tem izročiš smiti?» mu ugovajja Andrej in je ves posaneL Pietro se obrne k EvL «Eva, ali hočeš...» «Nikdar!» klikne ona razdraženo in razjarjeno. «Tukaj bom, kamor spadam! Pojdite in storite svojo nizko dofSnost, gospod Andrej, povejte prt vernerju da se nahaja njegova hčerka tukaj, v prvih vrstah onih. ki jih hoč« zadeti s svojo jezo... Naj zadene m» ne prvo, če ima res toliko poguma!..» «Ti vidiš, da jo ubijaš!» pravi Andrej. «Tako jo torej ljubiš?» «Ti bi jo bil drugače ljubil, je-lit Le kar priznaj, da jo ljubiš! —» Sedaj govorita oba naenkrat in poslušata le glas svoje strasti. Da. ljubim jo in to ponosno priznavam!» «In sicer jo tako ljubiš, da 6i prišel semkaj [>onjo, da jo rešiš na ono stran in da jo za to ceno dobiš od očeta?» «Lo|wv!» vikne Andrej. Pietro J>a nadaljuje: «Ti bi celo mene umori] da bi teta sigurne je rešil njo, reSil prod menoj, je li?» «Samo ti si morilec, samo ti! Men« ona ne ljubi, jaz je torej rešiti ne morem, toda odpovem se poliegu. Zato boš s seloj in i njo vred umoril tudi še men*!» Na to |>ogleda njo in jej reče zamolklo, toda s |>ovilarkom: «Eva. slal>o ste izbrali. Jaz vas ljubim bolj ko on!» Ona odgovarja Dietni, kakor da ni slišala Andreja: «Obvaruj me vendar pred njegovimi žalitvami!» Krivičnost onih, ki «o zaljubljeni, je brezmejno samodopadenje. Oni «hu. hu!» s katerim je korakajoče delavstvo doklej spremljalo takt svojih korakov, se tam dalri nekje spredaj naenkrat spremeni v divje tuljenje. kakor da so nekakšni predpotop-ni lovci zagledali svojo preganjano zver. tuljenje kakor oddalieni iz vsega grla kričani «halali!», tuljenje, iz katerega se dviga ves zmagoviti triumf ljudskih množic, ki so pred svojim ciljem. Prva kolona je dosegla tvornice. dost-gla mehanične roke in se sedaj pripravlja, da konča svoje de!o. (Dalje prihodnjič.) -Dobro domače vino s mestnega vrh3t sadnje trgatve, velja količino, preda VILJEM ELSBACHER, PTUJ Ar Uulčika Ažman Bled Albin Koželj Zagreb 96 zaročena # 9» «¡f 93 samico na ¿tiri liste &li polnojarmcnlk na stalni vodni moči, v bliž nI železnice in bogati lesni okolici, se vzame za daljšo dobo, najmanj pet let, v najem od eksporterja z veliko inozemsko klijentelo Takojšnje ponudbe z natančnimi podatki na upravo „Jutra" pod šilro „Exportation do bois 333". „The London Direktory" Londonski Adresar, se izdaja vsako leto ter vzdržuje razredne oddelke za angleške in tujinske trgovske, industrijske in obrtne naslove. To vsposobuje trgovce, da neposredno občujejo s tovarnarjem in trgovcem v Londona, v provincijalnih mestih in industrijskih središčih Anglije in kontinentalne Evrope. Imena, naslovi in drage podrobnosti so razvrščeni pod več ko dva tisoč poglavji. Navedeni so izvozni trgovci ■ seznamom blaga, ki ga izvažajo iz krajev, ki jih preskrbujejo z blagom. Parobrodne črte so nvrščene pod pristanišča, ki jih obiskujejo, in tako je naveden tudi pr biižni čas odhajanja in dohajanja ladij. Za trgovce, ki hočejo svoje zveze razširiti, ali trgovce, U iščejo zastopstva se tiskajo oglas!, visoki dva in pol cenfmetra in 18 cm dolgi, za en funt 10 šilingov ter se uvrste pod naslovom, kamor pripadajo. Večji oglasi veljajo od dveh do šestnajst funtov šterlingov. Izvod londonskega adresarja velja, po pošti poslan, dva fanta Sterlinga, ki naj se z naročilom poiljeta THE LONDON DIREKTORY CO. LTD. 25, Abcharch Lane, London, E. C. 4. England. PodJatJ« agtmnovlj.no leta 1814. Pojasnila daje in naročila sprejema ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 142/1 Križovska op°karna, elektrarna, valjčni mlin in žaga. Križovci pri Ljutomeru ima v zalogi «e ike množin« viakorrs'ne opek« po dnt-rni ccni. Stavbeni i in podjetniki imajo zmžme ceue po dogovoru. Zahtevajte ponuul»*. 8 Prodajalka iYi dobro izvežhana, se išče za trgovino z mešanim blagom na deželi, rooudbe s sl ko je poslati na upravo „Jutra6 pod „Prodajalka4. za plesne obleke Predpust 1923 B Svila Krep Atlas , Batist , Etamin , Rokavice Nogavice Elida Objava. Uprava državnih monopolov namerja nabaviti 100,000 kg Smirnskega tobaka in 50.000 kg najfinejšega trakijskega tobaka za izdelovanje najfinejših in Inksusnih cigaret Interesenti bo pozivljejo, naj ponudbe za dobavo omenjenih količin vlože do dne 16. februarja 1923. do 11. ure dopoldne v zapečatenem zavitku direktno pri upravi, kjer se bodo ponudbe komisijsko odprle. V ponudbah naj bodo navedene cene, razpoložne količine, klasifikacija duhana in plačilni pogoji. Vzorec se pošlji posebej upravi monopolov. Iz pisarne Industrijskega oddelka uprave državnih monopolov 1 M broj 236. 91 za dame In gospode xa dame In gospode toaletni Izdelki V LJUBLJANA mestni trg 10. Najstarejša slovenska Plssl3ri3inli:rùielii loon Bricelj, Dunajsta cesta 16 se rlporofr. ImSilss loin, cene iiaerre. Rudniški računovodja 87 verziran v vseh rudniških računovod-kih poslih, zanesljiv in priden delavec, se sprejme takoj ali kesneje pri SerMein preraogolopn Bndr. lakti. Krnel) (Oolenjslo). Amerikanski ln aaffleikl Singer šivalni stroji. Singer igle io nadomestni äell. Singer olje, sukanec, svila Iti Lasioa mehanična delavnioa. —— Prodaja na obroke. Singer šivalni stroji Bourne & Co., New-York Centrala za SH5: Zagreb, Maroličesa mica troj 5, Podružnice: Ljubljana, Šulenburgova ulica 3, Maribor, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkorci, Bjelovar in Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Sarajevo, Moatar, Baujaluka, Tiula, Üunrovnik, Podgorica, Beograd, Kruäevac, Niš Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevae, Zaječar in Stip. 110 Zastopn-fttva v vseh večjih mestih. n Največji davfei 29 katere nlačate, Vara nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubite enar iu imate pole;; >ega vei.rat te sitnosti Toi-kusite enkrat z ilustriranim kat»b>eom tvr.lke H. Battner (lmttnik Henrl Matre) v Ljubljani 4t. 8. Ta Vam svetuje resnieuo dobre ure, specijatne znamke »IKO« iz lastne tvornice r hviei, knkor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, sv.tiln- is stenske ure, vrriiice, prstane, zapestnice, uh:ine, namizno «Todje, krstua in hirtnska darila in vso drugo zlatnino m srebrnino. Pa t di porjbue predmete, kakor n. pr. Škarje, uuže, britve, lasustrižua in brivske stroje, stek lorezec, doze za tobak, svslrice in sroodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceuo pri tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št 6. trrvoga „jutru- st. X7, ano zi. januarja loss. Politični odmevi* O organizaciji makedon-stvujuščih (K dogodkom na bolgarski meji.) Iz beogradskih listov posnemamo «ledeče j»datke o organizaciji komit-skih band, ki jili pošiljajo makedon-stvujušči na naše oz-imlje v južni Srbiji. Celokupna organizacija makedon-stvujuščih je razdeljena na dva komi-teta: izvršilni in federativni. Na čelu izvršilnega komiteta je bil general Protoperov. Radi čestih potovanj j» inozemstv« ga nadomestuje bržkone srenrral Kantardžijev. Pot.šef komiteta. ki dejansko vodi akcijo v vzhodnem delu južne Srbije. i>a je Todor Aleksandrov. Komitet ima nalogo, da politično in rcvolueijonarno organizira |>rebivalstvo južne Srbije in ga pripravi na u|K)r v onem trenutku, ko hi se nahajala naša kraljevina v težkih rapletljajih. Naloga komiteta obstoja dalje v tem, da s stalno komifcsko akcijo ovira konsolidacijo naše države in da v Evropi neprestano vzbuja utis, da makedonsko vprašanje obstoja. Celokupni teritorij južne Srbije je razdeljen na rajone komitske akcije, ki sor Skoplje. Kumanovo. Prilep. Ve-les, Bitolj, Ohrid, Stip in Strumica. Na vsak rajon je določenih nekoliko ko-mitskih čet in v vsakem izmed njih je ustanovljeno i>ro[«gandno središče. Poleg izvršilnega komiteta obstoji »e druga organizacija, to je federativni komitet. ki si je {»stavil devizo: avtonomna Makedonija. Ta komitet je prvotno deloval mirnim potom, s proglasi s tiskom, s |>ro|«gando, pozneje pa je tudi pričel s komitsko akcijo in tudi njegove čete se nahajajo sedaj na našem ozemlju. V [»slednjih borbah jc prišel našim oblastem v roke statut makedonske federativne revolucionarne organizacije, ki sestoji iz sedem poglavij in 34 členov. V njem se določa kot cilj organizacije «svoboda» in ne-zavisnost Makedonije na federativen Dačin z enakopravnostjo za vse narodnosti. Član organizacije more biti vsak Makedonec, bodisi moški kakor ženska nad 18 let starosti, brez rr.zlike vere in narodnosti. Statut deli Makedonijo na okrožja, j» katerih jc izvedena tudi revolucionarna organizacija na federativni podlagi. ki nai vzdržuje borbeni duh in bojno silo med narodom, uorbena sredstva so zelo enostavna: vsaka nef>oslušnost, izdajstvo se kaznuje s smrtjo; kdor je protivnik ideje organizacije, kdor izstopi iz nje in za-2-ie agitacijo zoper njo. se obsodi na smrt. Smrtno obsodbo izvrši na i»volje načelstva, kdor se dobrovoljno javi, sicer i« se s kocko, to jc z žrebom določi, kdo naj jo izvrši. Agilnojša je prva organizacija. Ta ima svoja glavna akcijska središča na Bolgarskem v bližini naše meje. Tam =e nahajajo tudi skladišča orožja. Taka skladišča so hoteli osnovati tudi na našem ozemlju, kar [»a se ni posrečilo. Središča izhodne akcije izvršilnega komiteta so kraji: Rilski inanastir. Džu-maja. Dupnica. Petrič. okolica Čusten-dlla, ki leže v*i v dolini Strume ali v njeni bližini. Bt-osrradske vesti pravijo, da je ves obmojni pas Bolgarije [X>iwj1-r.oma v komitski oblasti, kaiti domala vsi bolgarski uradniki vzdolž meje so ?ami — makedonstvujušči. Kakor je podobi, se nahaja štab izvršilnejra komiteta v manastiru Rila, ki ga obdajajo goste šume in divje soteske: tu se nahajajo glavna skladišča orožja, mu-nieije. bomb in eksplozivnih snovi. Tu se vrši formiranje novih komitskib oet. vežbanje in zborovanja. — Drugo podobno središče je okolica Petriča kjer je poveljnik neki Goce Menderič- ki. Vodje oborožene akcije so domala vsj bivši bolgarski častniki. Kakor hitro se umakne neka četa, bodisi utrujena. bodisi pregnana in razkropljena od naše žandarmerije. preko meje v svoja varna taborišča, takoj se pošlje na njeno mesto dru/a četa iz rezerve. Ravno v zadnji dobi je po poslednjih vesteh opažati nenavadno živahnost v obmejnem predelu. Poruhrje i Nemčija je ob času določanja novih | meja težko občutila neprikladnost svojih državnih meja, kajti izgubila je pri tem obmejno ozemlje, ki je bilo gospodarsko največje važnosti. Izguba marsikaterega drugega ozemlja, ki bi bilo eventualno dva, trikrat večje, ne bi imelo tako hudih posledie, kakor n. pr. jih ima izguba jugovzhodnega dela gornje Slezije, Lotringije in Saarskega ozemlja. In v to poglavje spada tudi Poruhrje. Danes je namreč Poruhrje obmejna pokrajina. Kajti Francija, oziroma an-tanta ima okupiran ves levi breg Rena, vrh tega pa že na desnem bregu ležeče tri predale, pri Mninzu—VViesbadenti, pri Koblenzu in pri KOlnu—Solingcnu. To slednje ozemlje je za obvladanje Poruhrja najvažnejše, ker leži v njega neposredni bliž'ni in mu daje — vsaj začasno — značaj obmejne pokrajine. V nekaj urah je mogoča zasedba vsega Poruhrja. 0 gospodarski važnosti Poruhrja o vlogi, ki jo igra v celokupnem nemškem in tudi evropskem narodnem gospodarstvu, smo že poročali zadnjič. Dovolj za sedaj, če opozorimo, kako je pretekli teden takoj narastlo povpraševanje po angleškem in belgijskem premogu v vsej zapadni Evropi. Poruhrje ni morda posebna provinca, marveč upravno sploh ne predstavlja ni-kake enote. Izraz Poruhrje (Ruhrgebiet) znači le gospodarsko enoto, torej je nekako enega pomena kakor, ako govorimo pri nas o Tiboveljskem revirju ali premogovnem območju in mislimo pri tem l.a Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in druge bližnje kraje s premoirovnmi rovi. upravno pripada večji del pruski provinci Pcrenju (Rheinprovrnc), manjši izhodni pa istotako pruski provinci \Vest-falski. Vse Pornhrje skupaj je prav za prav majhne razsežnosti. Ako ga primerjamo t našo domovino, moramo reči, da ves poruhrski rudarski in industrijski predel ni večji kakor je n. pr. širša Ljubljanska okolica med Zidanim mostom. Veliki Laičnmi, Cerknico in Jesenicami. Ozemlje tedaj ni veliko, a vendar biva na ujem mnogo stotisoč ljudi. V spod niem delu, v upravnem okraju Dflssel-dorf. se nahaja na površini 1300 kvadratnih kilometrov poldrag milijon ljudi v 16 večjih krajih. Gornji del Poruhrja tvori westfalski okraj Amsberg, ker so največji rudniki: tu se nahaja na malem prostora 1000 kvadratnih metrov okrog dvajset krajev z več ko po 20.000 pro bivalcev, v skupnem številu 750.000 ljudi. ^b FrandJ», polen ea ratifikacijo Vreto-margeritikih konvencij in končno u reformo driavnoiborskegs volilnega reda. Prmve funkcije parlamenta opravlja sedaj vlada sama, oziroma «veliki svet» faJistovske stranke, ki »e po Mustolini-jevi odredbi sestaja vsakega It. v mesecu in pretresava vse važnejša ukrepe, ki naj jih izvrši vlada, izvriHti organ faiistovske stranke. Zadnji «veliki svet» se je «estai pod Mussollnijevim predsedništvom 12. t m. O sklepih «velikega »veta» je bilo izdano službeno sporočilo. Prva točka razprave je bila organizacija «milice za narodno obrambo». Sklenilo se je. da se mora vse organizacijsko delo izvrSiti do 28. t m. — Po tem načrta se vsa država razdeli ▼ 15 pasov. Vsak pas postavi dve ali tri legijske skupe > po 2 ali 3 legijami. Legija ima tri kohorte, kohorta tri centurije, centu-rija tri manipole, «manipolo» tri skvadre. Skvadra iteje 12 mož. Vsa milica bi potemtakem iteia okoli 150.000 mol. «Veliki svet» je 6klenil v zmisln vladne odredbe razpust vseh faiistovskih po-litično-vojaško organiziranih formacij, ki se mora izvrSiti še tekom tega meseca. da is feioio f**eitf organizacij* arfTTce, ki bo imela bistveno faiittovski značaj. Sklenjeno je bik» nadalje, da se vodstvo stranke preuredi ▼ dve glavni tajništvi, politično in upravno. Poslanec Giunta je bil imenovan u političnega tajnika «velikega sveta». Ker se je ponekod ponovno pojavil republikanizem v fašizmu in je tupatam v javnosti zavladalo mnenje, da sedanja vladavina stremi za porušitvijo monarhije, je «veliki svet» na Mussolinijev predlog enoglasno sprejel resolucijo, ki pravi, da «veliki svet» ponovno zatrjuje svojo lojalno vdanost monarhiji kot najvišji sintezi narodnih vrednot. TakSni so sklepi faiistovekega «velikega sveta», ki imajo veljavo, kot da jih je storil parlament sam. Narodno-obrambna milica, ki pomnožuje stalno obrambno silo Italije na približno pol milijona, jo gotova stvar. Pomembna je ponovna zatrditev fašistovskega monar-bizma, ki je v ostalem v diametralnem nasprotju s »voječasno Mussolinijevo izjavo o republikanstvu faSizma in kaže. da je fašizem podvržen zelo kratkoročnim izpremembam v svojem najglobljem bistvu. A. Ekar. Kulturni pregled Najnovejši fašistovski ukrepi Razpnst akcijskih oddelkov — Narodno-obrambna milica. — Fašistovski monar-hizem. Trst, 18. januarja. Kakor se je že pred par tedni javl.alo iz. Rima, se italijanski parlament sa!de v prvi polovici meseca februarja, da reši predvsem tri zelo važna -prašanja, ki zahtevajo ustavne rešitve. Gra v prvi vrsti za trgovinsko pogodbo med Italijo Matija Pire: Zgodovina starega vera za višje razrede srednjih Sol. II. popravljena izdaja. Založila Mariborska tiskarna v Mariboru, 1922. Vendar enkrat! Tako bodo vzkliknili profesorji in dijaki, ko zagledajo novo izdajo Pirčcve zgodovine starega veka. Saj je pa res tudi že škandal, kal-a pastorka je postala igodovina z zemljepisnem vred v novih razmerah. Za nižje razrede sta se zgodovine usmilila Bučar in Melik ter napisala učni knjigi za dragi in tretji gimnazijski razred, xa četrti razred in za višje razrede pa nismo imeli ničesar. M'mogrede bodi omenjeno, da za zemljepisje razen za prvi razred sploh nimamo učnih knjig: kaj takega ni v nobenem dragem predmetu: učitelj narekuje ure in ure, učenci pa piiejo in pišejo, da se koncem koncev iz svojih zapiskov več ne spoznajo; in to se ime-nnje potem moderna šola; slabše niso delali niti pred pol stoletja. Opravičevali smo to zaostalost prva leta po prevratu, a sedaj bi pa že bil čas, da bi se tudi vprašanje naših šolskih knjig uredilo, zlasti ko smo že v avstrijskih časih imeli vse vsaj zgodovinske knjige in jih je treba le predelati in znova izdati. l'a komaj da smo sedaj dobili stari vek. kjer je bilo najmanj treba jemati v ozir nove razmere, tako da človek res ne »e, ali so čakali z izdajo dražjih časov ali pa upali, da vendar pojde tudi brez učne knjiire. Sedaj imamo torej vsaj eno in upajmo, da bodo tudi druge zgodovinske in zemljepisne sledile. V knjigi je uporabil g. pisatelj že tudi novejše izs'edke, kakor ni drugače mogoče pri tako priznanem strokovnjaku kakor je ravnatelj Pire. Le škoda je. da ni izdal vsaj za nekatere partije tudi vi rov. da bi se mojrli tudi dijaki sami z njimi spoznati, kakor nahajamo to v knjigah od Groaga in Montzke tervSrku-ljevih. Pirčeva knjiga se bo rabila pač tudi na nčiteliiščih. kajti učbeniki za nižje srednješolske razrede menda vendar ne bodo zadoščali, dragih nalašč za — čeravno sedaj zelo številna učiteljišča — se pa nimamo nadejali. Od prve izdaje je knjiga nekoliko narasla ter je res tako po suovi kakor po jezikovni obliki temeljito predelana, zato zasluži že več pozornosti, kakor je je bila deležna prva izdaja, ki je listi niti omenili niso, kakor razvidimo iz Slebin-gerjeve bibliografije, čeravno je pomenila pač lep korak naprej k poslovenjenju naše srednje šole. Podrobna ocena spada v naše strokovne revije, tukaj bodi dovolj, da opozorimo na knjigo, kajti ne samo šola, temveč tudi občinstvo naj seže po njej, ker «ima vse n.iSe dušovno in kulturno življenje svoj izvor v starem veku: Orient nam je e svoj čas sodeloval tudi pri «Vedi» ter se sploh odlikuje z dobrim poznavanjem slovenske literature. Dramatizacija se je v Splitu že igrala (9. novembra 1922.) v slavo 401etnice ustoličenia prve narodne občinske uprave t Splitu. V tem mestu je morala posebno uč:nkovati, ker se vsi dogodki gode v njem ali v njegovi okolici in ker prikazuje aktualna dejstva: narodno edinstvo, probudo in odpor proti republiki sv. Marka. Dasi je 'kakor ep) drama «lokalizirana», pa vsebina ni lokalna; motiv je marveč jako človeški in zato splošen. Marljonetno gledališče v Ljubljani je v nedeljo pokazalo naši mladini posebne vrste igro, ki se razlikuje od dosedanjih posebno v tem, da igra Ga-šperčka drag navihanec, ki nosi italijansko ime, ker je vzrastel v Italiji. Tam se je razvijala «Commedia del' ar-te» s svojimi stalnimi ulogami, s har-lekinom itd-, in pri marijonetah se je med nje pomešal mali junak, ki ima skozi in skozi Gašperčkovo dušo. mani-re in govorjenje, samo po zunanjosti je precej drugačen — recimo bolj italijan- Sneg in rože Nedavno je zajadel sneg, lep, bel, mehak sneg. Pokril je tla, legel na strehe, na drevje. Ceste je prevlekel z voljno mehkobo, travnike in livade s pajčolatiom, ki je čiest ko lilije. Dobili smo suho vreme. Nebo se je zjasnilo, [»ostalo je mrzlo, sneg je ostal. Na topli ligurski obali v Italiji še sedaj cveto rože. To je kraj večne pomladi, vjjolie, tulipanov in drugesa cvetja. Nebo italijansko je toplo, solnčno. sladko kakor dobro mleko. Pod njim us[>evajo krizanteme. astre in georgine tudi tedaj, ko so pri nas ulice [»krite s smigom. Južno solnce jih poji s svojo vročo krvjo. In rože rastejo. Rože us[*vajo. Poti umitimi stekli živijo čudovito življenje, katerega sladkosti mi še od daleč ne po inamo. V vjaku, ki vozi z juga na sever, daliiče. Dejanje je zanimivo in romantično — saj se godi v Italiji — in nam nudi v letošnji tako bogati sezoni malo izpremembo. GaJperček je za par tednov na dopustu, da se nauči novih alog. zato ga nadomestuje njegov italijanski to» variš. Igral je sijajno, kakor cela družba, tako da so bili vsi zadovoljni. V nedeljo 22 t. m. se igra ponovi, na kar ie posebej opozarjamo. Dr. Pečnlk: Jetika, IL Izdaja. Celje 1923.. založila knjigarna Goričar 4 Le-skovšek. 162 strani. Cena 14 Din. Znanstveno praktična razprava o celokupnem vprašanju jetike za vsakega, ki se hoče informirati. Današnje zdravljenje jetike za jetične in za zdravnike. — Leta, 1921. ;e izšla I. izdaja, več tisoč izvodov je razširjenih po Sloveniji posebno med je-tičnimi in med zdravniki. I. izdaja iteje <8 strani, II. Izdaja je narasla na 162 strani, iz broiurice je nastala knjiga, ki ima čisto drugo vsebino: pisatelj je knjigo popolnoma izpremenil ter je II. izdaja popolnoma nova knjiga. Opazi se tv koj, suha znanstvena tvarina je jako za« nimivo urejena, da se čita vseskozi k* kor roman; čim dalje se čita, tem večjs postaja zanimanje. V knjigi je tudi veî sto nanovo ustvarjenih slovenskih znanstvenih zdravniških izrazov, tehnična terminov, deloma iz nemščine ter deloma tudi iz francoščine in anzleičine; avtor, ki je bil dolga leta v zimovisču Kairo, obvladuje vse tri jezike enako dobro. Terminologija bo zanimala posebno zdravnike ter tudi drage olikan« kroge. n. izdaja je za pouk med ljudstvom posebno pripravna ter naj olikani krogi jetične na to izdajo opozorijo, čital bo pa knjigo tudi vsakdo drugi ï največjim zanimanjem, kajti jetika j« najbolj razširjena ljudska bolezen: vsakdo ima znance, ki so jetični, vsaj glavn« podatke o jetiki mora vsak olikan čl «v vek vedeti, da je v stanu svetovati, Ce je vprašan za svet. — Slovenščina dob« z n. izdajo knjigo, ki je nimata nitj hrvaščina niti srbšč:na, ki sta r sej stroki silno ubogi. Zdravim v jako ol> Simo informacijo o celokupnem vpraša» nju jetike. jetičnim v pouk. kako se )t ravnati in kako priti zopet do zdrav ji Statistika poljskih visokih Sol. Iz poroč;la poljskega statističnega urada je razvidno, da ima Poljska i es t visokih Šol, i. s. v mestih: Varšava, Krakov, Lvov, Poznanj, Vilno. Lublin, eno ljudsko univerzo in dve politehniki v Varšavi i» Lvovu. Kmetijska šola in rudarska akademija se nahajata v Krakov-a, akademija lepih umetnosti v Krakovu, veterinarska akademija v Lvovu in zobotehnični institut v VarSavi. Razen tega se nahaja v Varšavi ie visoka trgovska šola in pedagogični institut Število si» šateljev na posameznih univerzah je sledeče: Varšava 7518 (žensk 2667), Lvov 4778 (1019). Krakov 4535 (978). Peznanj 3273 (593), Vilno 1729 (625), Lublin 1130 (401); po fakultetah imajo univerze 9254 iuristov, 7753 filozofov, 4442 medieineetr in 323 teologov. Po konfesiji pripada od 33.725 akademikov katoliški veri 22.918 C68 odstotkov), grškim katolikom 816 (0.9 odst). pravoslavju 420 (1.2 odst.). evanTelikom 868 (2.6 odst.), Židov pa je 8426 (25 odst.). ledvici! Ali še vedno ne veš, katere sno« vi oddajejo pljuča, katere pa lcdvice?» Rdeče krvno telesce: «Oprostite.» Kapilarna: «Sicer pa. kaj Je novega?» Rdeče telesce: «Iz srca prihajam. Tam je vse v neredu. Tricuspidalls je vsa iz sebe.» Kapilarna: To čutimo tudi ml tu gorf » pljučih. Sicer nič novega?» Rdeče telesce: «Nič! Pa zboeom! Mudi se mi v glavo. Tam je kongres krvnih stanic. Glava ga bo bolela!» Kapilarna (levim pljučam): «Oospod šef! Gospod šef!» Leva pljuča: «Kaj Je?» Kapilarna: «Pravkar |e tod poromalo rdeče krvno telesce. Povedalo ml Je. da gredo vsi gori v glavo, da Jo razbole!» Bronchas: «No, tega Je ie bflo treba? Janez bo roduhal oetov eter, ti pa kapljaj in kihaj do jutri zjutraj! Vraga, da ni n> koli miru!» Čelna kost (vidi, kako prihajajo cele trume rdečih telesc): «2e gredo, so že tu! Ujuj, to bo pa lepa glava, kakor čeber! Pa me bodo že zopet obvezovali z mokrimi cunjami! (Se zadere na rdeča telesca); Kaj pa iščete tu? Kaj hočete? Kdo vas je klical?» Rdeče telesce (salutlra): Pokorno Javljam, motorični živci krvnih žil so nekoliko otrpli, gladke mišice so popustile. Morali smo aranžirati majhno kfiopatič-no zajezenje. (Salutira. se rkrene na peti in se zopet uvrsti med sodruge.) Čelna kost: «Preklete kalamitete! Kakšen nered! Kaj neki dela ta Janez!» Rdeča t ele tre: «Desno v bok! Nanrei!»: Nase domače zadeve ProL dr. A. Zalokan -.Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani i.'.' (Glej priloga «Jutra» 18. t. m.) n. Novi zavod. UpoStevaje moie razloge je zdravstveni odsek za Slovenijo dosegel pri ministrstvu narodnega zdravja kredit za nakup primernega poslopja, ki bi imelo dovolj razvojnih možnosti. Dne 16. oktobra 1921. se je sklenila kupna pogodba mod Kranjsko hranilnico in državo. Kupnina 18 milijonov je plačljiva v desetih letnih obrokih do leta 1931. Poslopje v današnjem obsegu Zal ne zadostuje za popolno žensko bolnico in vse drugo, kar je zvezano s tako bolnico. Nima pripravnih prostorov za opera cijske gobe, nima prostora za internat babiške šole, nima stanovanj za upravno uradništvo, babice, zdravnike itd. Vse to pa se bo dalo v prihodnjih letih pridobiti na ta način, da se poslopje vzdigne za eno nadstropje in da se pri-zidajo operacijski lokali. Načrti za to razširjenje so že narejeni in so predloženi. vse nadaljno pa je odvisno od parlamenta. ki bo po svoji prevdarnosti dovolil kredite. Upati je, da postane ženska bolnica v nekaterih letih tako popolna, da bo zadostovala za nekaj de-Betletij. Obzirni vrt, ki spada k bolnici, bo v slučaju potrebe omogočil tudi še Stavbe novih paviljonov. Kljub temn je nova zgradba v primeri 2 dosedanjim paviljonom neprimerno boliša za nastanitev ženske bolnice. Mogoče je nastaniti v njej približno 90 bolniških in približno 45 otroških postelj, in sicer tako. da pripade na posamezno bolnico in novorojenčka 30 do 40 kubičnih metrov zračnega prostora, dočim je znašal kubični zračni prostor v dosedanjem oddelku komaj 15 kubičnih metrov. To samo na sebi je že neprecenljiv napredek. Dasiravno poslopie torej še ni popolnoma zadostno za žensko bolnico, vendar §e sedanji ginekološki oddelek preseli že te dni v nove prostore. Za to preselitev je bilo treba nekaj popravil in adaptacij, ki so se izvrSile pod nadzorstvom gradbene direkcije lansko poletje in iesen. Adaptacije so deloma provizo-ričnejra značaja, deloma bodo ostale de-finitivne. Provizorično se je nastanil v prvi vrsti internat babiške šole, ker je bil lansko 'esen že popolnoma brez strehe in je bil letošnji učni tečaj že v nevarnosti, da se ne bo mogel vršiti. Tudi operacijski lokali so snmo provizorični, npam pa. da bodo za silo zadostovali do tedai, ko se przida nov operacijski trakt. Pri adaptacijah sem polagal posebno. in sicer pricipielno važnost na to, da se tudi v stavbnem oziru omogoči popolna ločitev septičnih (okužen!h) sln-iajev od a septičnih (čistih). Na dosedanjem oddelku taka ločitev ni bila mogoča ter je obsto;ala zato večna nevarnost, da nečisti slučaji okužiio tudi čiste. da zdrava porodn:ca dobi kal bolezni na oddelku samem. Ta nevarnost je bila zlasti velika tedai. ko so bile vse postelje dosedanje porodnišnice zasedene in ko je maloštevilni perzonal, ki ga tndi ni bilo mogoče ločiti za septično in antiseprično delo. moral streč: vsem čistim in okuženim otročnieam. Upoštevale svoie dosedan:e. včasih težke sknš-nje. je moja glavna skrb ta, da v tem oziru dosežem, kar se s človeško močjo 6ploh doseči da. da namreč omejim mož-nost hišne infekcije na tisti minimum, ki je po sedan;em stan m medicinske znanosti sploh dosegljiv. V ta namen je novo poslopje primerno: brez posebnih težkoč se da izvesti lokalna izolacija in c nekoliko večjim trudom se bo dala doseči tudi perzonnlna izolacija. To je druga prednost novega poslopja. katero more v vsem obsegu presoditi in preceniti samo porodn:čar. Nova bolnica je opremljena z lastnim laboratorijem, ki je neobhodno potreben za tak zavod. Posebna, moderno, čeravno skromno urejena predavalnica bo služila za babiško "šob in tudi za druge pedagoške namene. Porabljiva bo tudi za javna predavanja, v kolikor so taka predavanja združljiva s prometom v bolnici. Zavod ima svojo lastno kuhinjo, ki bo za prvi čas za silo zadostovala za približno 130 ljudi (90 bolnic, 25 babi-ških učenk, 10 strežniškega perzonala, 0 zdravnikov), pozneje pa bo pot-ebno nekaj preureditev brez posebnih prezidav. Zavod ima svojo lastno upravo in je v vseh ozirih samostojen, podrejen pa je potom zdravstvenega odseka m;nistrstvu za narodno zdravjo. Vzdržuje se iz državnih sredstev. Bolniško strežbo so prevzele sestre sv. Vincencija Pavlanskega. Za babiško pomoč je nastavljeno primerno število babic. Naivečje težkoče dela sedaj inventar. Kreditov za nabavo novih inventarjev ni bilo mogočo dobiti. Nova oprema s perilom in vsem drugim bi stala približno 2,000.000 Din. Z ozirom na potrebno štedenje v državni upravi in z ozirom na to, da traja dovolitev novih kreditov lahko še nekaj let, si je ministrstvo na rodnega zdravja pomagalo na ta način, da je odredilo, da se ves inventar dosedanjega ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnice prenese v novo bolnico. Ta inventar pa je že jako izrabljen, poškodovan in zastarel in razen tega ga je tudi premalo Tudi zdravniškega inventarja je veliko premalo (instrumentov itd.) in pomagati si bo treba, kakor bo pač šlo. Priznati moram, da je ženska bolnica taka kot je sedai z ozirom na pomanjkanje prostora in na nedostaten inventar nekak provizorii. ki se bo šele tekom let izpopolni v definitiven, dobro opremljen zavod. Je pa ustvarjen začetek, ki ima razvo'ne možnosti. Zdravniško in npravno delovanje na zavodu bo za enkrat še jako težavno in skrbipnlno, toda upanje na boljšo bodočnost za zavodove potrebe je tako pri zdravstvenem odseku kakor tudi pri ministrstvu veliko: kakor hitro se bo tej uvidevnosti pridružila še ekonomska dobra situacija, bo zavod komplctiran. ptaOsvatl v»1 ena Ko mesefintno. K« p« društvo ne išče nikake koristi, temveč uporablja za zavod kjerkoU nabrano podporo — zlasti ga podpira mariborska Posojilnica — zato je bila doslej mesečnina vedno nižja kakor v drugih zavodih in privatnih stanovanjih. V zavodu pa se pripravlja tudi obod za tiste dijake, ki jih podpira društvo «Dijaška kuhinja». DraKvo «Dl)aJft» Kuhinja» zbira dar rove pri posameznikih, pri denannt-. zavodih ter prosi za podporo cbčino in državo, da more plačevati za najrevnejše ! dijake vsaj opoldanski obed. In res je ' letos v položaju, da lahko skrbi na ilan , ovfja okol! bradice. Na. maškarada se |e pač zaradi kratkega Drixlpusta začela prezgodaj 1 za blizu 80 dijakov, za kar porabi dnevno mnogo čez 1000 kron. v* 1 • * Iz življenja Poko~ na ovčjem polju m sveta Dijaški dom v Mariboru Od leta 1914. so vzdrževali Nemci v Mariboru zavod «Deutsches Studentenheim». da bi na umeten način zaustavili posloven:enje mariborskih sredniih Sol. Z agitacijo in reklamo so dosegli, da je priilo v zavod in tako tudi v mariborske šole mnogo Nemcev z Dunaja, Gradca in drugih severnih mest, kjer imajo doma vse šole na razpolago. Kak namen je imel nemški zavod, Bpoznamo iz tega, da je stal v zvezi z berlinskim društvom «Zur Erhaltung des Deutschtums im Auslände», da sta podpirala zavod kar najizdatneie «Schulverein» in «Süd-marka». Ob prevratn je ustavila oblast delovanje društvu in zavodu. Tedaj je vzelo v na'em poslopje in inventar že leta 1911. ustanovljeno društvo «Dijaški dom» za svoj zavod. Takoj se je pokazala zanj silna potreba, ka.iti že v prvih dneh se je priglasilo toliko gojencev, da iih ni bilo mogoče vseh sprejeti; zavod je namreč urejen in pripravljen za največ 50 diakov. Kakega pomena ie bil zavod zlasti za naše primorske dijake, ki so začeli kmalu po prevratu kar tru-moma prihajati! V zavodu jih ie bilo v prvih dveh letih polovica vseh gojencev. Pa tudi v tretjem in sedai četrtem letu. odkar deluje slovenski zavod, ko ne prihaja več toliko beguncev, so skoraj ved no zasedena vsa mesta, zlasti se je moralo letos v začetku leta odkloniti mnogo prosileov. Le žal. da slovensko društvo ne razpolaga z dovoPnimi sredstvi, da bi lahko naklonilo pridnim in revnim d;jakom brezplačna mesta, kajti gojenci morajo Kakor smo že poročali, se je ponoči 16. t. m. v južni Srbiji zgodil zločin, kakršnih je le malo v zgodovini urejenih držav In ki je prava sramota za naše vrhovne oblasti. Dogodek je namreč pokazal, da je življenje naših državljanov v lužnih krajih naše države v neprestani nevarnosti m da je pričelo v tamkajšnjih krajih pravcato brezvladje in nasilstvo. Bolgarske komitaške tolpe so poklale skoro vse prebivalstvo neke vasi in hiše popolnoma oplenile, nakar so se nemoteno zopet umaknile. O strahovitem pokolju na Ovčjem polju se poročajo sedaj sledeče podrobnosti. V noči od 16. na 17. januarja sta dve komitaški bolgarski tolpi, močni 50 do 60 oseb, pod vodstvom zloglasnega vojvode Todora Aleksandrova in vojvode Jovana Brla, vpadli v vas Kadrlfalk nedaleč od Štlpa, na potu Stip-Svetl Nikola, in izvršili strahovito klanie. Komitašl so se pojavili ponoči nepričakovano koncem vasi. Dočim je ena četa obkolila vas z vseh strani tako, da se nI mogel nikdo umakniti, je druga vdrla v seio in poklala prebivalstvo. Komitaši so napadali hišo za hišo in prizori, ki so se odigravali v tej strašni noči, so bili tako grozni, da se ne morejo opisati. Zločinci so razbili vrata s puškinimi kopiti, streljali In poklali z noži vse, kar jim je prišlo pod roke, moške, ženske, otroke in starce. Na vseh straneh so prasketale puške, vmes pa divje vpitje in jokanje. Preplašeni prebivalci so se skušali rešiti z begom skozi okna, vendar pa je vsakega zadelo puškino zrno. Po končanem pokolju so komitaši pričeli pleniti po hišah, nakar so zažgali vso vas. Velik de! vasi se Je v trenutku izpremenil v žareče ognjišče, kjer so med zažganimi hišami ležala strašno razmesarjena trupla nesrečnih prebivalcev. Ko so komitaši uvideli, da je vse selo v plamenu, so se mirno umaknili na bolgarsko mejo. Prestrašeni in popolnoma iznenadeni v spanju, prebivalci sploh niso Imeli časa, da bi se branili. Samo nekaj seljakov je zgrabilo za orožje, a so bili tudi ti takoj pobiti. Ves zverinski pokolj Je bil izvršen Iz | osvete. Večji del prebivalstva te vasi so naseljenci, ki so prišli iz drugih krajev in dobili tu zemljo, da jo obdelulejo in tvorijo nekako obrambo proti komitaškim napadom. Komitaši so prišli že ponovno v to vas v manjšem številu, a so jih prebivalci vedno odbili in preganjali često notri do bolgarske meje. Zato je Todot Aleksandrov osebno organiziral kazensko ekspedicijo in si zagotovil tudi pomoč strahovitega krveloka Brla. V vasi ie bilo poklanih okoli 20 oseb, moških, žensk in otrok, šest težko, veliko število pa 'aliko ranjenih. Samo neznatnemu delu prebivalstva se je posrečilo, da se je rešil komitaškega noža. Ko so prispeli orožniki iz najbližjih postal, je bila vas že kup razvalin in veliko grobišče. Ako je bilo včasih fenstvu geslo: gra-cija, lepota, iničnost, zahteva današnja moda: neokretnost, okornost, grdobo. Včasih so hodile dame le na velike plese in v gledališče ali na zabave v galošah ali z vrhnjimi čevlji; danes smatrajo za «šik» in za elegantno, tudi podnevi pro-menirati s sbnovsklmi nogami. Nelogičnost, tvoje ime je ženska! Včasih so hodile ženske pozimi v mrazu v prosojnih svi'enih ncgavicah in Solnih; danes pa so se odrekie vsej ničemernosti, se udale modni bolezni elefantiasis ter hodijo otekle spodaj in zgoraj. Moški pa moramo vendarle reči, da so krasne. In še ena modna novost! Najnovejša moda zahteva, da nosi dama pajčolan zavezan tik pod spodnjo ustnico. Pajčolani so velike španske čip Anekdote Car in general. Knez Menčikov je bi! ljubljcnec ruskega carja Nikolaja I. Kot poveljnik je knez nekega dne privede! svoj polk pred carja. A car je takoj opazil, da je na uniformah vojakov marsikaj v neredu. «Rajši bi vide! ta polk gol, nego v takem stanju!» je vzkliknil car. Knez Je takoj komandiral: «Pozor! Uniforme dol!» In v par hipih Je stal ves polk nag pred carjem. «MoJ polk pričakuje novega poveiia Vašega veličanstva!» je dejal knez nato. Ako bi general ne bil Menčikov, bi bil moral takoj v Sibirijo. Pozna jih. Trgovec s čevlji Je naročal novemu svojemu prodajalcu: «Kadar pridejo kupovat dame, jih nikoli ne vprašujte za številko čevljev! «Kako pa naj potem vem, kako velike čevlje naj jim dam?» «Ako jih vprašate, vam povedo vedno vsaj za tri številke premajhne in po-merjati boste morali vso uro! Zato da- kaste tkanine, ki si jih drapirajo okoli mam sami poglejte na noge In navadne vsega zgornjega života, pritrdijo za j že prvič ali vsaj drugič uganete pravo krajci klobuka tako, da ostanejo lica ne- i številko. Delo vam pojde mnogo hitreje zakrita ter se pajčolan v lepih linijah' izpod rok.» «Iaaa|a M 20 u»di O» s-—, «aaklk .«flallnp« • 1...SJ' ' Ol*. - Trge.««, agiaat. MpmnM« a» •rvotenm« 4a »O »•••<* 6 Dli>. .«»»I» .a.ici|n|tt> a <>••■<* 9 Ol» - »l.a» •« ««pral (Lahu M» « ■■ «aamtaM N» .Draia«|a aa ad*o««r;t «ta la .Draianfa «rllota» «aainta «a adgova*. - » za izdelovanjcolja, nn m čni in stalni vodi. tsu zidano in s opeko krito, na pruim-tnetn kraju, polog rudokova. Zaduja cena 58H.COO K Iran Ivanuša, na Lcšuici št 6, p. Ormož. za mlin (Bftrstenmaschino) Naslov pri upravi «Jutra». Knjigovodja, SO: bilancist, (logcdaj uduiben kot gl »ni knjigovodja t raznih ve eiudu-trijskih podjetjih, išče službe. Gre tudi izren Ljubljane. Cemene pouudbe pod «Kujiguvoil a £01» ua upravo «Jutra». - Par konjske oprave, kumpletne sngle ke.se proda Našlo» po»e uprava «Jutra». m« Saloaska obieka, dobro ohranjena, se preda Poizve se ua Opekarski c. 31. ¡1-8 Absolvent 2i<4 dvorszreilne trgovske šole išče službe r fc»ki večji tr-goviui kit pri kakem pod jetiu, najraje na deželi. Po Fotograleko ozadie (llintergiuud) kupi Vik:or Furian, Markovec št 9, Stari trg pri itakeku. 271 tiudbo na upravo «Jutr-» pod «Zanes jiv 291». Inozemeo, začasno t Ljubljani, želi inania z mlaj-o. nem ko govorečo gospodično. Cenjene p£>-uudbe pod «A S. 801» ca upravo «Jutra». 3u4 Trgovski pomočnik želi sedanje mesto premeniti. »ešč v galanteriji, železnini, speceriji in v deielmb pridelkih. Vprašati je: Poštno ležeče Maribor pod «It. K. 100». 29) BkladHöe 167 Najnovejša moda Berlinski «Echo» poroča, da so Rusinje zanesle med Bcrlinčanke novo modo, ki se Jadrno razširja med ženstvom, — namreč s kožuhovino podšite copate, ki jih nosijo vrhu obutve. Kjer si vid-.l včasih le lepe nožice v mičnih čeveljčkih, gledaš danes dame z ogromnimi copatami. Zelo komične so: spodaj kakor konjska kopita široke copate, nad njimt dvoje klincev ali zobotrebcev, a še višje kakor sod razčeperjeno telo. Celo: «Kaj, desno? Naj bo li bolečina le na desni strani?» Rdeče telesce: «Da! Naprej!» (Vsi korakajo desno.) Čelo: «No, vsaj na en! strani bo mir.» Janez: «Hudiča, moja glava, moja glava! Antipyrina se napijem...» Rdeče telesce (plane iz možgan v srce, obstane v predsobi in vpije v desno dvorano): «Hoj, valvula trlcuspidalls!» Valvula: «Kaj želite?» Rdeče telesce: «Pravkar prihajam iz možgan, kjer se je Janez ta hip odločil, da vzame intipyrin.» Valvula: «Bedak! Uničiti me hoče! (Dlastolično vzdihne.) Kaj ne ve, da nam toliko antipyrina škoduje? Tega več ne prenesem. Mož je znorel, kali? Saj mora vendar vedeti, da sem insufiicientna in da mi kri vedno Iznova regurgitira. Kako dolgo pa naj vse to prenašam?» Rdeče telesce (jezno): «Ti pa tudi vedno le jadikuješ! Saj nam jemlješ veselje do cirkulacije! Stari insufficient!» (Odhiti.) Požiralnik (zakliče želodcu): «Pozor! Odprl vrata! Antipyrln pride!» Želodec: «2e zopet? (Poveljuje): Chy-mifikacija! Brunnerjeve žleze, naprej! Pepsinove žleze, pozor! Naprej! Analiziraj! (Kardija zazija, antipyrin z vodo pomešan čofne. Ptyalin, pesin in drugi planejo nanj, analiza prične). Ptyalin (salutira): «Javljam pokorno, novodošlec je phenyl - dimethyl - oara-xolon. s formulo CnH,«N. 0.» Želodec: «Glej no prevejanca. Torej z ogljencem si pomaga. Naprej, dečki, le vrat mu zavijmo. Rabelj, stori svojo dolžnost!» Želodčeve stranice: «Na službo, gospodar!» (Pograbijo došleca in ga obsorbira-jo. Antipyrin prične delovati na organizem.) Rdeča telesca (v možganih): Antipyrln nad nami! Reši se, kdor more! (Pobegnejo Jadrno in se porazgube po celem telesu.) Janez (si položi roko na glavo): «Bolečina popušča... Pa je res dobro sredstvo, ta antipyrin... (Zeha.) No, vendar enkrat se mi zeha... Oh, Micka, Micka...» (Pritisne roko na srce.) Srčna zaklopnica: «Kaj pa hoče ta Janez? Cemu me toliko stiska? Čakaj, ti že pokažem!» (Prične strastno utripati.) Janez: «Cim sem izustil nieno ime, mi bije srce tako močno,... tako močno.. » Vsi organi (utrujeni odlože svoje orodje in poslušajo zehanje): «Oho, ima ie dovolj! Cuj, že trobi k počitku!» Možgani: «Dovolj imamo. Tu gori le zbranih že preveč produktov izgorevanja. Hajdimo počivat.» (Prenehajo z delom.) (Janez zadremlje. Polagoma se umiri ves organizem. Jetra, ledvice in absorbu-joče žleze delujejo jedva opazno. Pre-snavljanje ponehava. Kri se mirno pretaka in prinaša z vseh strani nerabne produkte, odpadke, kakor mestni voz, kt zbira smeti po vseh hišah in iih koncentrira koncem mesta na kun. Telesna tem- peratura pada. Jetra se naslonijo na malo izboklino želodca, srce na rebra, izkratka, vse se uda počitku.) Krvna patrulja (na obhodu po telesu, se ustavi pred slepim črevesom): «Hc, vi, nehajte no s svojimi peristaltičnimi gibi! Noč je! Kaj ne vidite, da že vse spi?» Slepič: «Kako naj vid:m? Banda... se norčuje z ubogim slepičem!....» (Patrulja nadaljuje svojo pot. V želodcu hiti majhna točka domov.) Patrulja: «Stoj! Kdo vollia?» Majhna točka: «Frlakar. Jajčni beljak!» Patrulja: «Svobodno!» (Nadaljuje stražnji obhod. Odslej sc sliši le mirno sopenje pljuč in utripanje srca, le od časa do časa jasno in neredno zarožlja razdražena srčna trlcuspidal-na valvula. Luna sije. Vse molčL Janez smrči.) PoJten deček 237 želi »stopiti kot vajenec v trgovino z uie anim blagom Našlo»: Anton Bogataj, Ziri 47 nad Škufjo . oko. Kontorlatlnja, 103 zmožna kmige.vodstva, dopi botama, stroiepisja i. ti. pi -anu-k ga dela, t. j samo nt J na moč. se spiejtne. Nastop takoj ali s 1. februarjem. 1'lača po doguroru. Stanovanj» in brana » hiši. lte tleklira lo na boljšo muc. romidbe je v posla . na uprav-«Jutrj» [iod «Kolouiale». v izmeri 8i) do 120 m*, če mogo e 8 hlevom, se išče v najem, evem. 6e vz-me » za--up d>or i S če, kjer bi se moglo 'ezidati skladišče. K' pi se tudi za skladiščno sta»bo primerna paicela lonudbe pod «Zračno skladišče na Aloma Company, Ljubljana. Kongresni trg 3. ISČ6 gospodinjo os | do 40 lat staro »poUojeno ali ; ločeno ženo z nekoliko pre-niožeuja, 46 let star, »tmo-stojen, »pokojeui orožnHki stražmoi8 er bre« deco. Cenj. doumlue je poslati pod «Go-sp diuja» na upravo «Jutra». Prazno malo skladišče, posebni tIioJ, blizu Sr Jakoba trga, sä takoi odda. Pismene [rouudbe pod «C. K» n.i upravo «Jutra». 23' V najem se odda dobro idoča trgovina in gostilna, na zelo prometuem kra:u. hiizu farna ceikve, » bližini Ljubljaue. Izplača se tudi lesni trgovina. (Juda tudi nekaj zemljišča 1'onudbe na Ano M i na tli, trjonna, lg Studenec 36 pri Ljubljani. 25» Vrefte, rabljene, dobro »hranjene. kupi Jo». Bahovec Ljubljana., Cena »danska stvar Zeattna ponudba, Tr ovoc, star 30 let. si želi znuaja » sirho ženitve z co-spodično v s;aro»ti od 18 dc 25 iet l'ogo|: Neomaileževana preteklost in nehaj premoženja. I e resne ponudbe na upravo «Jutra» pod «A. S. luO». — Tajnost strogo zajamčena. 2r3 Trg-ovco na deželi, 40 let star, samec, želi znanja » evrbo ženitve z gospodično ali tuovo, ki i:na svojo trgovino aH ifostiluo. Rei mi lako v stari mi novi bi-i preskrbi Ponudbo pod «Dobra nvgrada 311» as upravo «Jutra», 311 Dva mlada muslJcalična gospoda želita znanja z enakima ro-spodičnama. Tajnost zajamčena. Cenjene ponudb« » sliko ua upravništvo .JU1RA' poi ,Ideal'. 2r» Trgoveo iu poseatnik star 25 let želi znanja z gospodično od 17 do 24 let. Ponudim če le mogoče k slike pod , Trgoveo 298"' t» upravuiStvo . Jutra". •:« Na stanovanje in hrano se sprejme fiuejii zakonski i ar a!i Uro g ispo.lični Po Ijanek* eesta 13/11., desno I:») kakor jopice, zimsko perilo, uogc.vice, rokavice v velikr izberi pri ,v H. činhotiG nas!. H. Ooss tovorni avto » dobrem Btaniu 2 m pol tca bencin motor 10 18, več železu'h sodov, pre^a ia strešno zarezuo opeko ter za zidno opel.o, dvigalo za opeko, k> mpletno s polževim kolom, stro za prosi no ... M-i.il !k»i0. «"žilni stroj (Griei- Ljttbljana. Mestni trg štev. 18. | puumaicbine), krtaini »troj Daljomer (telemeter) t K Zeiss, it 15. bag. 70 cm. j IIX) se prodi ali zamenja za dober pisalni »troj. Po-; nndbe ua upravo tega liata i pod «Telemeter 312». Samcstojea trgoveo želi znan a v »\rbo potne;-* ! ženitve z ljubeznivimi gospodičnami lepe znonojog:!, resueza značaja in kt se c* ustrašijo drage poštnine Upoštevajo so tudi boli?« mlade »dove. -iii- j Cenjene dopise, če mogoč« Mesečno sobo, 299 s sliko, je poslati ua upravo . .Jutra"' pod ..Zeeoa poia- svetlo. zračno, ce le mogoče, la(i 2a7". — T'juost častna s kurjavo, i&e soliden go »pod s 1 februarjem. Po nudbe na upravo «Jutra» pod «Svetla »oba 29j>. Mlad gospod 21S bi se zelo >ad naučil plesati. Kdor ima voljo, da ga pouči, naj »e prija- i t upravi,Jutra'. zadeva. Proda •• hita --—--| z vrtom, pripravna za obrt- Proda se: 84 ;nike, dalje biša za vsako podjetje, vei stavbenih par c 1 v Trbovliah ob glavni cesti Več pove Ivan Orešuik posestnik v Trbovljah. Cen« jako ugodne. 224 Prodam mlin 245 z malim posestvom. Mlin ie na dra cara kamnov in preia Jezik« !?3 srbohrT&ščino, francoščir:, i alijau-čiuo in nemščino p>>-učuje akadetns o izobražen mlad gospod Sprejme 'tini trgovsko k resp ndenco i« prevode. Cenjene «-■aa le pod «Uspešna me. / a» aa upravništro «Jutra» Gospodarska vprašanja Novi režim južne železnice Kakor Je inano, ee je pred meseci TrSila v Benetkah konferenca, ki je imela sklepati o končni rešitvi vprašanja južne železnice. Beneški dogovor pa ni obveljal, ker je bil pomanjkljiv, med drugim nI bilo v njem določeno, kaj se fgali t italijansko anuiteto. To raznih posvetovanjih, ki so se vršila med prizadetimi faktorji, so se odprta vprašanja razčistila, in tako se je meseca decembra na Dunaju na seji upravnega sveta, v katerem so zastopani vsi udeleženi či-nitelji, zaključil sporazum, ki je beneški dogovor izpremenil in izpopolnil. Pa dunajski načrt o končnem sporazumu gledo južne železnice potrebuje še pritrditve po predstoječi konferenci o južni železnici v Rimu in ratifikacije po štirih prizadetih vladah (Jugoslavija, Avstrija, Italija in Madžarska). Dunajski dogovor, ki izpopolnjujo in izpreminja beneški protokol, predvideva v glavnem na-stopno: Po beneškem načrtu bo obstojal «pravni svet družbe, ki svojo firmo izpreminja v «Mednarodno sredn;eevropsko družbo južne železnice*, iz 25 članov, od katerih določijo 8 štiri prizadete vlade, 4 pariška Association Nationale kot zastopnica prioritarjev in 13 jli prosto izvoli generalna skupščina. Za dobo 1010. do 1022., o kateri se doslej račun ni položil, se računski zaključki ne bodo naknadno vnesli. Pružba bo po stanju od 1. januarja 1023. po novem sanacijskem sporazumu vpostavila otvoritveno bilanco. Sedež družbe ostane na Dunaju, reprezentance se osnujejo v treh drugih državah. Družba se obveže, da bo vsaki udeleženih štirih držav na zahtevo izročila obrat družbinih prog, ki tečejo po ozemlju dotične države. Za ta slučaj preidejo na državo vse pravice in dolžnosti družbe. Vsaka država, ki prevzame obrat, plača družbi na:emnino v znesku 22.50 odstotkov kosmatih dohodkov. Vendar pa ima n.vemnina znašati najmanj skupno 20 milijonov zlatih frankov; od te vsote pnde na Avstrijo 0.76 milijona, ca Jugoslavijo 5.02 milijona, na Italijo 4.02- mili:ima in na Madžarsko 3.30 milijona zlatih frankov. Ker je zaradi ponovnih povišanj tarif minimalna najemnina že znatno prekoračena, na drugi strani pa so izdatki mnogo višji nego 77..r>0 odstotkov, se je v izpremcinlii he-neškega protokola že določilo, da pla-čanje najemnine na podlagi kosmatih dohodkov preko minimuma ne sme prekoračiti nikdar polovice minimuma. Avstrija se za prvih pet let popolnoma, a «a n.-isledn ih deset lot do polovice oprosti plačanja prebitka. Za slučaj, da francoski frank naraste in zaradi tega izplačilo driinvneira minimuma in preb;tka ne zadostuje, da bi se plačilnega dne kupilo enako število francoskih frankov, ki odgovarja tečani: 100 zlatih frankov = 2-15 francoskih frankov, se ima izplačilo po dotični državi v toliko povišati, da se s tem more nabaviti polovica diference med tem enakim številom in vrednostjo v francoske franke preračunanega- minimalnega izplačila v zlatu. Doplačilna obveznost prične, ako se franco*'-' frank dvigne preko 40.85 zlatega santima. Na drugi strani pa nastopi ta doplačilna obveznost samo, ako plačilo tega v zlatu določenega minimalnega zneska ne prekorači gotove vsote v deželni vrednosti, ki se dobi iz enačbe 100 zlatih frankov = 215 francoskih frankov, to je 73-1.000 avstrijskih kron, to je 2-1.480 madžarskih kron, to ie 436 lir. to je 1573 dinarjev. V pojasnilo je določeno, da doplačilo nastopi samo takrat, kadar bi imele plačati za poravnanje minimalne na;emnine Avstrija manj nego 49.045.44 milijona Ka, Madžarska manj nego 807.81 mHljona Km, ItaPja manj nego 21.451 miliVmov lir in Jugo-3laviia manj nego 78.96 milijona dinarjev. Pri sedanjem stan'u se predvsem za Avstrijo doplačilna obveznost gotovo ne bo kmalu udejstvila. Podobno je z Madžarsko in končno tudi z Jugoslavijo. ItaVja bi bila pri sedan;em razmerju lire k zlatemu franku obvezana za doplačilo, ako bi francoski frank narastel. Italija ima poleg tega plačevati letno t zlata franka za vsako tono tržaškega tranzitnega prometa, v kolikor ta promet prekorači 1 milijon ton. Tako naj bi južna žeieznica pospeševala tržaški promet To plačilo je omejeno s 4 milijoni zlatih frankov. Za to italijansko vsoto se zmanjša plačanje ostalih držav družbi, v kolikor to prekorači gori omenjeni minimum, in sicer za 44.1 odstotka ia Avstrijo, 22.G odstotka za Madžarsko Is 33.3 odstotka za Jugoslavijo. Za meddržavni promet naj se vposta-vijo direktne tarife. Za zadeve meddržavnega in mednarodnega prometa bo postavil upravni svet poseben odbor. Aka katera držav ne prevzame obratu pripadajočega omrežja, ima garantirati kritje eventuelnoga primanjkljaja in preko tega vsoto, ki je enaka gori navedeni najemnini Zaradi tega se bodo pač gotovo vse države poslužile pravice prevzema prog. Družba se mora izrecno odpovedati italijanski anuiteti v znesku 29.6 milijona zlatih frankov. Nadalje se odpove državnemu donesku k 5odstotnim prioritetam, gvo;im terjatvam napram nekdanjemu c. in kr. vojaškemu erarju. Zato se ji odpusti ostanek kupnine iz gornjeitali-janskih prog, prometnodavčni dolg Jugoslaviji, ravno tako se ji odpusti popravilo Dreduimov. dovoljenih za &«» provizoričnega režima (od početka 1921.) od Avstrije in Madžarske. Pravice lastn kov prioritet te popolnoma na novo preuredijo. Vse Sodstotne, 5odstotne in na franke se glaseče 4od-stotne prioritete, serija W, se izenačijo in enotno določijo na 325 francoskih frankov nominale v Celokupnem znesku okoli 1301 milijonov frankov. Vse te obligacije se nadomestijo z novimi titri. Na marke »e glaseče 4odstotne prioritete, serija E, se po nominali 400 mark izplačajo. Za prioritetno službo se osnuje poseben fond. ki ga bo upravljal poseben odbor, obstoječ iz štirih zastopnikov prioritarjev. Dohodki tega fonda bodo: 1.) najemnina vlad, odnosno doklada 22.50 odstotka kosmatih dohodkov, ki jo imajo plačati vlade preko kritja primanjkljaja, skupaj najmanj 20 milijonov zlatih frankov; 2.) italijansko plačilo za tržaški promet; 3.) jugoslovanska anuiteta za progo Zngreb-Karlovae (210.000 zlatih goldinarjev); 4.) dohodki iz skupnih po 675. «4» 650, za krmo 225. otrobi drobni 175 do 200, debeli 250 Din. Tcndenca čvrsta. Živinski trg. Zagreb, 19. januarja. Za kg žive teže notirajo v dinarjh: svinje prve vrste mesnate 10, druge vrste 18, tretje vrste 16.50. Svinjska mast 35, salo 32, slanina 28. Tendenca čvrsta, povpraševanj veliko, dogon slab. — Varaždln, 19. januarja. N. današniem svinjskem sejmu so notirale za kg žive teže v dinarjih: svinje mesnate prve vrste 20 do -'1. diuge vrste 19. tiet.e vrste is. Svinjska mast 35. salo 32. slanina 28. Tendenca čvrsta, povpraševanje veliko, dogon radi burje in hudega mraza slab. L/«C"NE VESTI. =r Za popolno borzo v Ljubljani. Poročajo nam: Kakor je znano, je dobila Ljubljana dovoljen:e za osnovan;e borze s produkti in efekti. Ker bi taka no-popolna borza ne zadostovala za naše razmere, so se napravili potrebni koraki da se dobi tudi dovoljen!e za poslovanje z valutami in devizami. To dovoljenje se pričakuje vsak čas. tako da bomo v L;ubljani imeli pnp?lno borzo, kar bi bilo brezdvomno zelo potrebno in v velikem interesu gospodarskih krogov Slovenije. = Osnovanje krajevnih kontrol Finančno ministrstvo je zahtevalo od glavne kontrole, da osnuje krajevne kontrole pri vseh tvornicah tobaka in finančnih delegacijah v Zagrehu in Ljubljani. Glavna kontrola l>o o tem vprašanju v kratkem razpravljala. = Izvozna trgovina južne Srbije. Iz statističnih podatkov o izvozni trgovini tužne Rrbre je razvidno, da je izvozna trgovina osobito v onih kra;ih, ki so zvezani z železniškimi progami, znatno na- ; predovnla. V preteklem letu se je iz južne Srbije izvozilo: žita In moke 2.0G2.228 kilosTamov. svežega mesa in masti 32.412 kg, žive živine 83.497 komadov, predelanega mesa 101.393 kg. lesa in lesn:h izdelkov 307.983 kg, 11.130 komadov in 25 722 kubičnih metrov, predelanega in osušeneia sadja 313.624 kg in 4600 kg ter 185.086 komadov ter sirove in ustrojene kože 60.231 kg in 23.435 komadov. Vse to blago se ceni na 30.515.412.52 dinarjev. = Likvidacija banke. Iz Zagreba poročajo. da likvidira Splitska zadružna banka svojo zagrebško podrnžnico. = Uvozna carina na mo'-o v Italiji se zniža, kakor poročajo iz Trsta, za 1-5 lire Dri 100 ke. Underwood pisalne stroje THE REX Go, Ljubljana 30 II. I'., angleški fnlrikat, z ekspanzij kim parovodom, ki se more videli v pogumu M proda za Din 65 000-—. Dalje se proda parni str»oj 24 II. I'., • stoječim kotlom, dimu kom in \Yorthlingt»nt«.'«aljko v naiboljšim slaitju naj moderne, ii sin», kupna cena 4i>.< 00 Din. 102 K A R \ S, Zagreb, Horvati. Prave Jacobi antinikotin stročnice št. 3 ▼ zalogi pri E. Dobriču, Prešernova ul ea. - Vsaka množina na razpolago, dokler traja zaloga. 1M Pomori Pozor i Pravi ^oiser^tevijl, Čevlji za smuii ler lovski teviji vseh trst ae izdelujejo v znani solidni čer Ijarski delavnici ta Snion ¡n M Brajer Ljubljana, Turjašfii trg (Breg) 1. Istotam se Izdelujejo tudi rte vrste drrgib obuval, od najpreprosteje do najfinejše izdelave. Postrežba točna l Naznanjam slavnemu občinstva da izvršujem kro* jaško obrt, po najnovejlem kroju I Ladi pomatikanja boljšega obrtnega prostora delam po zelo zmernih cenah. Pridem k meri tudi na dom. Vljudno se slavnemu občinstvu priporoča 10" Karol Valenčič, krojač Ljubljana, Dunajska cena 17 (dvorit«). ■ « Hiša enonadstropna, z vpeljano električno razsvetljavo in vodovodom S se proda v Celin. | Cena 55.000 Din. — VpraSati £ je t Celju, Gregorčičeva št 2, | S L nadstr., levo. ICS Trgovci, pozor v najlepši uspeh! Proda to r večjem trgu na Sp Štajerskem na uovo opremljena, r sredini trga, poleg pošto in javne teh niče ter občine, dobre v eljaua trgovina zaradi mojih družinskih razmer, takoj. Istutam se proda tudi travnik iu lep goad. — Naslov se izve v opravi «Jutra». 73 Kože 33 divjačine vsake vrste tudi, zajčje, kupuje trgovina s usnjem 0. Zdravit, Ljubi ana. Sv. Florjana al. 9. Cos* solidne I n» I. redni občni zbor Zadružne banke, d. d. v Ljubljani, ki bo dne 4-. svečana 1923 ob ena j stili v bančnih prostorih v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev« 5. DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnnpa sveta o poslovanju za leto 1921 in predložitev bilance z zaključkom z dne 3l.dccembra 1922. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev bilance za 1« to 1922 in sklepanje o predlogu naravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. 4. Sklepanje o fuziji s Slovensko banko 108 5. Slučajnosti. V j-misln § 14 pravil, ae smejo udeležiti občnega zbora oni d Iničarji, ki »o položili pri Zadružni banki * Ltubliani najkasneje Sest Ini pred zborovanjem najmanj leset delnic, ali a za aaua potrdiia za najratuj deset delnic-) V Ljabljaui, dne 18. prosinca 1923. Upravni svet l]07n.n:|n Svojim cen j odjemalcem DOLENJSKE IN BELO nduldliliüi KRANJSKE na ljubo smo odprli v Novem mesta naših amerikanskih Singer šivalnih strojev ter nudimo cenjenemu občinstvu vse za šivalne stroje potrebno kot: Singer olje, Singer igle. Singer svilo, S nger Eukaneo, Singer nadomestne dele itd. 8 spoit o ran jem Singer Šivalni stroji, Bonrne & Co. 8ô Novo mestu, Glavni trg 45. Cie. @ie.Transatlanficiue Francoska linija, v Najkrajia linija, a am o 6 dni čez morje. Glavno xaaiopstvo: Slamska bsoka, d 11 Zagreti. Tozoe listka l> tozadevaa polastil t:]i \ zastopnik 3van Kraker Ljubljana, Koled orska ulica 4L Zahvala. Ob smrti naše iskreoljubljene mame, oziroma stare mame, gospe Ade*e Baloh roj. Ahčm trgovk» ln poaoatnloe na Jeienlc&h smo prejeli toliko dokazov odkritega sočutja, da se nikakor ne moremo vsakemu posampzniku posebej zahvaliti. Zato izrekamo srčno zahvalo vsem. ki so nam kakorkoli izrazili sočutje, ali pa ki so drago poLojaico spremili na njeni zadnji poti. Ha Jcrenlcah, dne 20 januarja 1923. toi Žalujoči rodbini Baloh-Arnejo. BL Zevacos 23 «Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Korak za korakom se Trcncave! feije, odstopa in opazuje sebe samega, kako se bori in kdaj bi on mogel »uniti ter zadeti nasprotnika, če bi bil te kdo drugi in ne baš ona, čeprav li mora priznati, da še ni nikdar naletel na takšnega nasprotnika, kakor to pot... Srce mu utripa bolesti in pridušeni vzdihi se mu izvijajo iz Erla sredi borenja... sredi te borbe pa več ko življenje. Nasprotnica napada in naskakuje ler že polagoma podi odstopajočega nasprotnika pred seboj. Žene ga v smeri k staremu hrastu, nasprotnik pa uporablja vse svoje čudovito znanje, da točno odbija njene napade, ne da bi jo !e količkaj zadel. Sele ko se ustavi s hrbtom pri starem hrastu in ko je že neodvračna potreba, da konča to borbo in zavrne vztrajno sijajno napadalko, ali jej zada sunek ali ga pa sam sprejme, šele takrat se odloči in se uda usodi: Najbolje je, če se pustim zadeti njej in da umrjem od nične roke! Potem bo vsaj vsega konec! Annais pa tačas pozabi, da jo more izdati glas, in furiozna klikne svojemu nasprotniku, ki ga vkljub svoji občudovanja vredni mečcvalni umetnin še ni mogla zadeti, čeprav se j"! z^i, da ga je že upehala in da žu oma-guje: «Branite se, gospod! Branite sc, ali vas tako ubijem!» «Nehajte no!» jej odgovori sedaj Trencavel in se jej nasmeje. «Najprej je treba, da vas naučim, kako morate to storiti! ...Tako, le, le, kar podvajajte svoje sunke, udrite kvar-fo, samo ne tako nepazljivo, lažje v členku, lažje, za vraga!... No, naprej! Udrite tcrco in potem sunek z dolgim izpadom, tako, da, g o s p o d!» Annais Izvršuje vsa razdražena sunke, ki jih narekuje Trencavel sam, sune t izpadom in krikne: «Pri-bijem vas na ta hrast!» Z naglo kretnjo odbije Trcncavcl tudi ta sunek, se iznova nasmeje m z vzvišeno nagajivostjo v solznih očeh ter z nasmeškom na ustnih odgovori ter istočasno nagne meč: «Lc pribijte, gospodična!» Kapljica krvi se potoči po košuljl nad srcem. Trencavel odstopi, pozdravi z mečem in ga naglo sune v nožnico. Kako jc mogla Annais zadržati svojo konico? Trcncavcl jc jedva nekoliko oprasnjen, dasi se nalašč ni branil, dasi sc je nalašč izpostavil smrtnemu sunku. Kakšen čudež se je zgodil, ko jc bila izgovorjena besedica «gospodična»? Sunek je švignil z dolgim izpadom naravnost v prsa in ni bil prestrežen. Konica se je zadela po vseh pravilih borilske umetnosti, toda ni se zadrla v telo. Pri vsem tem občudovanja vrednem dvoboju bi bil stari Barvil-lars najbolj občudoval ta koncc, ta zadržani neprestreženi sunek, ki jc zadel, ioda ne ranil. Annais sn^n.e sedaj svojo krinko in jo vrže po tleli. Isto stori tudi s svojim tlečem. On pa stoji pred njo pono-vn in visoko zravnan, toda bled kHtor stena. Čudovit ponos mu sije s plemenitega čela. Ona pa tesnobno ogleduje one tri, štiri krvave kapljice, ki so se pokazale nad njegovim srcem na košulji, nad srcem nasprotnika, ki jc hotel pasti od njene roke. Meč, ki leži med obema na tleh. je kakor mejna črta, kakor neprekorač-Ijiva zapreka. Fontraillcs, Busicre, Chevcrs in Livcrdan pa stoje okrog s pripravljenimi bodali, odločeni, da izvrše svojo prvotno namero. Le na njen odhod še čakajo, ali morda na njeno kretnjo, da store svoje rabelj-sko delo. Ona vprašuje z očmi. Toda njegov ponos sc upira. Da jej sedaj, po teh okolnostih pove. po kaj in čemu je prišel? Sedaj naj torej in tako naj dokazuje, da on n! vohtm, ra kakršnega ga smatrajo? Naj sc poniža v takšno razpravljanje? Ne in zopet ne!... Opasnost jc treba prehiteti in deklico mora rešiti, ne da bi jej priznal, da živi sarno še njenemu rešenju in čuvanju nad njo. Vse ju loči, pokolenje, bogastvo, položaj, ona ljubi drugega, zato jo bo rešil in potem jej reče «Z bogom!» za vedno. «Gospodična!» jej reče, «zahvaljujem se vam, da sem se od vas naučil ta sunek z mečem, jaz, ki sem sam mojster borenja. Ne pozabim nikdar, da sem bil zadet tukaj od vas, od Annais de Lcspars.» «Vi torej veste, kdo sem jaz?» skoči Annais, ona četvorica stražnikov pa poprime za bodala. «Vem,» pravi Trcncavcl. «In da prihajate iz Angcrsa, kjer je bila umorjena vaša mati od onih, ki so jo hoteli umoriti... In vem, kakšno sovraštvo vam je sporočila gospa Luiza kot dedščino za živlenjc... In za kakšnimi pergamenti streže gospod baron de Saint-Priac, da vam Luiza kot dedščino za življenje... In vem tudi, v kakšen boj ste se spustili proti levu, ki vas bo prej ali slej vendarle raztrgal.. Težko bi bilo bolje poučiti Annais o stvareh, ki se pletejo proti njej, bolje in točneje, kakor je to storil Trcncave], nc da bi govoril o sebi. Annais je pobledcla. Sedaj sc vprašuje, ali naj sovraži tega moža ali pa naj sočustvuje z njim. Nehote krikne: «Samo besedico, gospod! Kdo vam je povedal vse te tajnosti?» Trencavel pa odgovori enostavno: «Gospod Richelieu.» Mislil je pri tem na Alojza Richc-lieusa, nadškofa, in mislil je na dogodek v kripti. Annais in vsi dmgi pa so ga razumeli, da misli na Ar-manda Richc):eua. kardinala. «Hudiča!» kliknejo oni štirje, kakor da je s tem potrjeno: TrencavcI je v kardinalovi službi. «Gospod!» reče Annais s tresočim sc glasom, «vi se nočete braniti. Za- te vas Dom zadela drugače, ne z mečem. Pojdite, svobodni ste... Gospodje, tiho!» Četvorica, ki je hotela ugovarjati, umolkne in obstane. TrencavcI je bled kakor stena. Annais sc odkrije: «Gospod, pozdravljam vaše junaštvo in to kri, katero sem sama prelila. Pridite, gospod.TrencavcI!» In stopa ponosno pred njim. Misli pa: Ta človek pozna vse moje življenje. Gotovo je sluga Richclicuov. Pa vkljub temu... ta plemeniti pogled, ta neustrašljivi ponos, njegovo ponašanje, dokaz, da se da raje ubiti, kakor da bi z mečem sunil žensko, nc, nc, vohun ne more biti! Koraka skozi vso palačo, pride do vrat in jih odpre na ulico. Trenutek se pred odprtimi vrati križata njuna pogleda. Ona jc zmedena, kakor še ni bila nikdar v svojem življenju, on pa čuti, da se mu kar vrti v glavi. Vsa obupana ljubezen, ki spi na dnu njegovega srca. mu sili sedaj iz njega in se hoče izpovedati. «Kolika neprevidnost. Annais!» se oglasi neki glas za njima. «Vi dopuščate, da ta vohun odide?» Trcncavcl se zgane, kakor da ga je pičila kača. Obrne sc in vidi na prvi stopnici plemiča, sijajno oblečenega, toda ta plemič ga meri s pogledom, ki jc hujši kakor zaušnica. Trcncavcl ga spozna z bridkostjo — neznanec je oni isti, ki je sedel z Annais na klopici in jej poljubljal oro-kavičeno ročico! TrencavcI stopi proti njemu. Ncznancc vidi, kako stopa Trencavel proti njemu, in se ne gane. Toda pobledi. Strahu? Srda?... Annais opazuje obadva z vidnim zanimanjem. V trenutku, ko prispe Trencavel do ncznanca na stopnico, odstopi Ic-ta za korak nazaj. Annais se ugrizne v ustnico, Trcncavel pa sc nasmehlja. «Kakšen besen vrag je to?» za-jcclja plemič jedva razumljivo. »Gospod,» se oglas! Trcncavel, «če se umaknete še za stopnico navzgor, boste še večji. Vi spadate incd one, ki so veliki le, če stopijo na podstavek!» «Ali veste, s kom govorite?» vpraša sedaj ncznancc glasno in stopi za stopnico višje in — nazaj. «še višje?» ga vpraša Trcncavel ironično. Izgubili sc boste nazadnje še med oblake ali pa vsaj do žrdi. Ko vas bom gledal tako vzvišenega« bom mislil, da govorim s štorkljo... Toda iz vašega sijajnega perja razberem. da ste le papiga!» «Klobuk dol, pritcpcncc! S knezom govoriš!» Trcncavel sc obrne k Annais In se ji odkrije. Nato se obrne zopet k neznancu in se z zaničljivo kretnjo pokrije ter si klobuk krepko potisne na glavo. Potem reče svojemu sobesed-niku: «Vi, kdorkoli ste, tukaj ste v zavetju. Razžalili ste me. Bodite knez kraljevske rodbine, kjerkoli boste, vas bom vedel poiskati, izven te hiše. in kjer vas najdem, mc boste prosili oproščenja, ali pa vas ubijem!» Potem odide, ne da bi še enkrat pogledal za sebe. Mladenka gleda za njim, gleda, kako sc oddaljuje, gleda, kako odhaja po ulici in končno, kako mirno in naravnost izgine za oglom. «K svojemu bratu grem, z zahtevo, da da takoj zapreti tega... tega človeka. Prosim vas, kakšno je njegovo ime... vi je poznate...» Annais počasi zapre vrata, potem pogleda kneza in mu reče: «Njegovo ime...? Pozabila sem ga!» Plemič stoji nekaj časa in molči. Potem dvigne glavo: «Poiščem ga torej sam! Zbogom!... Obljubili ste mi, da pridete na naš sestanek v palači Guiških... Pergamenti, katere ste mi pokazali, ml pravijo, da vas je kralj Henrik IV. formalno priznal. K rodbini torej spadate, sestra moja..» Oko lepe Annais blisne za hip. (Dalje prih.) GUMENE PETE IN GUMENE POTPLATE cenej o In trajntja se kako/ usnanal Najbolje varstvo proti vlagi I mraza I »ni atelj H a doira ML se je preselil iz Nove ulice na Celovško C. 90 k T "" svečarja Kopača poleg velesejma. Â L. Mikuš Ljublana Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobno! K a debelo 1 Zaloga sprehajalnih palic li 1'opravila ločno in U'liilno I S"-Najstarejša Spedicijska tvrdka v Sloveniji j R. RA I Ljubljana ZINGERl Ip2d čilska psarca Jesenice _ Pudjrtj* o pretakanje blagi južne ieleziitce Brzorozni tn tovorni aahiralni i promet U Avstrije le » Avstrijo. Zararinjrnje. Podjetje ta prevažanje pohištva. Sklailiiie • posebnimi zaprum: kabinami n pohifttvo. a Rnojivl B&nzlnger. In ter nr ban telefon 60. a Zelo lep pes čistokrvne volčje pasme, že nekoliko dresiraa, dober čuvaj, star 11 mesecev, je po ugodni ceni Naslov pove Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. IVAN ZAROTNIK SE^i Telefon it 379 mestni tesarski mojster Telefon št. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnico, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ž a na. % Tovarna furnirja. I H0MERC13ELNI POSLOVODJA i ■■■ za manjšo tovarniško podjetje se sprejme. Ri flektira se le ¡5? mm na starejšo moč, event. penzionist, ki pa mora biti dober or- SZ 55 gani/ator in ve5* vseh pisarniških poslov. «sag* mm Ponudbe pod „Vesten'* na upravo „Jutra". 98 «■■ Slavenska banka d. d. podružnica Ljubljana preje Jugoslovanska Union-Banka ZAGREB BEOGRAD Ijje'ovar, Jroä n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Raigona, Kranj, Jffaribor, jKonoštor (garanja), jtfurska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sotnbor. Sušak- Sabac, Sibenik, Škojja ioka, Velikovec, Vršac. yTgenci;a: ^ueuos finz Argentina). AFILIACIJE: BUDAPEST: BALKAN BANK R. T. SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. WIEN: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER. Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000 Izvriule vse bančne posle nalkulantneie. 29 ARKO COGNAC MEDICINAL