59. številka. Ljubljana, v sredo 12. marca 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po p o iti prejem an za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročho brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ah večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. ,Slovenski Narod" telefon št. 34. .Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Bolniška blagajna v Kranju. »Slovenec« je v soboto priobčil interpelacijo, ki so jo klerikalci stavili v državnem zboru zastran volitev v bolniško blagajno v Kranju. Tega, kar je pisal dr. Šusteršič v tej interpelaciji, si dr. Lampe ne upa v svojem imenu ponoviti, ker dobro ve, da bi sicer šel na Žabje k. S tem je ta interpelacija že zadostno označena. Pod plaščem imunitete, pod varstvom poslanske nedotakljivosti je poštenjak dr. Šusteršič nagromadil celo vrsto zlobnih sumničenj in izmišljotinj, ki bi se kaj hitro izkazala kot vseskoz ničevna in puhla, ako bi stvar priila pred sodišče. Toda klerikalci se bodo skrbno varovali, da bi jim dali napadenci priliko za dokaz resnice, čemu ima dr. Šusteršič poslansko imuniteto? Mi smo sicer to zadevo že na kratko pojasnili, a ker se iz nje spozna, s kakimi ničvrednimi sredstvi klerikalci delujejo, se nam zdi umestno, da posnamemo še nekoliko tega, kar je v pojasnilo priobčil »Gorenjec«: Kranjska okrajna bolniška blagajna je t najlepšem redu in ima čez 6500 K premoženja. Za nedeljo teden so bile razpisane volitve delegatov, ki potem volijo različne odseke. Malkontenti so hoteli dobiti blagajno na vsak način v roke. Pripravljali so se na naskok že dalje časa. Zarotili so se, da bodo na vsak način odstranili strogega blagajnika Rudolfa Ko kalja. Koblarju je pa bilo seveda največ na tem, da bi Ciril Pire ne bil več načelnik, kajti potem bi lahko pisal, da je deželni poslanec izgubil zaupanje. Kokalja so hotali ugonobiti še pred volitvijo. V preteklem letu j© bil on tudi blagajnik pasivne blagajne godbenega društva. Celo leto je zakladal blagajno s svojim denarjem. Na občnem zboru godbenega društva dotakratni in potem zopet izvoljeni odborniki niso h o t e 1 i več prevzeti odborništva in z velikim trudom se je skrpal novi odbor, v katerem imajo ve- čino malkontenti. Glasom računskega zaključka je imel tirjati Kokalj od blagajne gasilnega društva krog 220 kron. Odbor mu je vrnil to svoto, a čez tri dni ga je ovadil neki član godbenega odbora sodišču, češ, da med dohodke ni vpisal nekega prejemka. Čez nekaj dni potem je še odbor sam napravil dve ovadbi za par kron. Eno ovadbo je med tem že umaknil. Recimo, da je Kokalj, ki je poleg godbene blagajne opravljal še kakih pet drugih blagajen, res pomotoma pozabil vknjižiti kako svoto, kar se lahko pripeti vsakemu, s tem pa gotovo še zdavnaj ni dal komu povoda sumničiti ga iznever-jenja, zlasti ker mu je bila blagajna dolžna najmanj še enkrat večjo svoto. Dostojni ljudje v takem slučaju opozore blagajnika na pomoto in ne delajo kazenskih ovadb. Sploh se bo pa o tem še govorilo pred sodiščem. V torek pred volitvijo so nekateri člani bolniške blagajne sumničili blagajnikovo poslovanje pri c. kr. okrajnem glavarstvu in svetovali, naj se z ozirom na podano ovadbo zaukaže revizija. Še tisti dan izvršena revizija je dognala, da so sumničenja neopravičena, in da se nahaja blagajna v uzornom redu. Koncem napominane ovadbe trdijo ti ljudje, da so se pritožili tudi pri načelniku Pireu, a da le-ta ni hotel ničesar ukreniti. V resnici pa načelnik niti z enim teh poštenjakov ni govoril! No, tudi ta obrekovanja in laži se bodo pretresovale na pristojnem mestu. Ker niso ničesar dosegli s podlo denuncijacijo, so skuiali z zvijačo zagotoviti si večino pri volitvi. Dobro so vedeli, da ne morejo zmagati z delodajalci in še manj z delavci. Zato so zadnja dva dni začeli priglašati nastotine delavcev,da bi si tako pridobili 33 delavskih odposlancev. Plačani agitatorji so po mestu in po deželi lovili delavce in jim obljubovali po 3 krone in še več na dan. Po deželi so raztrosili vest, da so se začele graditi »Pavšlarjeve fabrke«. Že v petek zjutraj se je zbralo kakih sto delavcev v Pavšlarjevem kamnolomu ob Kokri. Ker so dobro vedeli, da se ne gre za resno delo, ker jih ni nihče priganjal in tudi ni bilo na razpolago potrebnega orodja, so pasli lenobo in zbijali šale. Po kakih 5—10 je radi lepšega, časih kar z rokama, premetavalo kamenje in sneg. Semtertje so tudi navrtali kako skalico in so za »špas« malo razstreljavali. Večinoma so se pa razšli po šnopsarijah ali so odšli kar domov. Prava gonja je nastala v soboto zjutraj. Delavci so prihajali kar trumoma v mesto. Tomaž Pavšlar je letal okoli kar s polo in zapisoval delavce »po 3 krone«. Ko so bili zapisani, o d š 1 i so lahko tudi domov. Pavšlar je prevzel vlogo priga-njača za polirja Žebreta, ki je potem vse delavce prijavil blagajni. Delavci so pa trdili, da jih je Pavšlar »gori vzel«. Tudi o Koblarju se govori, da ni mogel zdržati doma v farovžu. Najbolj so mu bili neki pri srcu pobožni Stražiščani. Število kmetov (med temi tudi gruntarji) in delavcev je naraščalo vodno bolj. Vmes je bilo videti mnogo čudnih postav zabuhlih obrazov, prave pravcate barabe, katerim je bojaželjnost odsevala z obrazov. Gugali so se vinjeni po cestah, onesnaževali so kote, upili kakor divjaki in stepli so se v treh krajih do krvavega. Mnogo jih je preob-vladal sladki »heruš« in obležali so nezavestni na cesti. Drugi so jo popihali domov, češ, saj nismo najeti za delo, ampak za — volitve. Liberalni delodajalci niso nikakor hoteli prepustiti blagajne označenim elementom in zato so tudi jeli sprejemati delavce. Agitatorji so prežali ob cestah, ki vodijo v mesto in najemali so delavce. »Pavšlarjeve fabrke že zidajo! Kdor je za fabrke, naj gre z nami!« so vabili Pav-šlarjevi priganjači. Meščanstvo je s strahom pričakovalo prihodnjega dne. Vsakdo je bil prepričan, da bode prišlo do krvavih izgredov. Pričakovati je bilo nad 1000 delavcev! Vsekako bi bila prodrla stranka, k ima sedaj blagajno v rokah, za najmanj sto glasov. A na razpolago je bilo le 7 žandarmov in 2 policaja. Velike in od iz-vestne strani nahujskane množice bi ne bilo mogoče brzdati. Vsaka kontrola pri volitvi bi bila izključena. Ane glede na to je smatralo načelništvo za svojo dolžnost, varovati koristi blagajne, koristi stalno nastavljenih delavcev in nikakor ne pri-pustiti, da bi odločevali o usodi blagajne samo v svrho volitve za en ali kvečjemuzadva dni najeti delavci. Zato je v soboto popoldne odgodilo v o 1 i t e v n a n e d o 1 o č e n č a s in sklenilo s tem, samo za volitev prijavljenim delavcem n e priznati članstva. Glasom pravil bi imeli namreč potem, četudi že odglašeni, še skozi šest tednov pravico do bolnišnine, kar bi blagajnično premoženje lahko ugonobilo v enem mesecu. Trezno misleče meščanstvo je odobravalo in z veseljem pozdravljalo ukrep načelništva, a kakor bomba je padel ta, po lepakih razglašeni opravičeni sklep med kranjske malkontente. Zmage so bili gotovi, ker niso vedeli, koliko delavcev imajo pripravljenih nasprotni delodajalci. Bledi so letali po mestu. Toliko denarja so žrtvovali za prazen nič! Pritožili so se baje brzojavno na deželno vlado in na ministrskega predsednika. Ubogi Korber, strašno se je moral prestrašiti Pavšlarjevega telegrama! V nedeljo zjutraj je prišlo zopet na stotina delavcev v mesto — po plačilo. Prismojena gonja se je res na vreden način zaključila. Zebre je izplačeval s Pav-šlarjevim denarjem (!) in Pavšlar je razburjen nadzoroval razljučeno množico. Kakor se kaže, je nedostajalo denarja. Mesto po tri krone nekateri niso dobili niti ene. Trgali so delavcem »zasluženo« plačilo, »ker se niso vršile volitve«! Delavci so kleli in se grozno pridušali. Koliko greha so provzočili kranj- Ženska duša. Govoril v „Žanskem druStvu" dne 2. marca t. 1. dr. Ivan Robida. Slavna gospoda! Časti, katero mi je izkazalo slavno »Žensko društvo«, ko me je izvolilo poklicati, da predavam v tem odličnem krogu članic njenih in po njih povabljenih gostov, te časti, zdi se mi, ne skazal bi se vrednega, ako bi vam očrtal in naslikal predmet, o katerem imamo govoriti, po načinu zaljubljenih lirikov, sentimentalnih zaljubljencev in tistih korifej svetlega parketa, čegar finesam, kakor znano, ne obstoji dalj časa nobeno žensko srce. Vsa ta ljubezensko navdahnjena elita moškega sveta ima brezdvomno tudi vse druge namene, nego jaz s skromnim svojim predavanjem. Moj namen je: v besedah označiti in orisati razliko med du ševnim življanjem moškega in ženske, razliko, katero navzlic vsem utajevanjem feministov čutimo vsi, katere ne more utajiti treznemu opazovalcu in razmotri-valcu nobena, še tako zasukana in bob neča retorika, ker jo kaže in uči kulturna zgodovina vseh narodov, in jo potrjuje vsak dan iz novega antropologija in na- ravoslovje, fiziologija in psihologija, pred ▼sem pa naše, če še tako navadno, vsakdanje življenje. Rekel sem, to diferenco v duševnem življenju obeh spolov »čutimo«. Opisavati in izražati čuvstva pa je stvar umetniškega proizvajanja; dejstva konstatirati, njihova medsebojne razmere in uzroke razjasnjevati, pa je naloga znanstvenega raziskavanja. S tega stališča pregledali bodemo tudi nocoj žensko dušo, in pri tem razmotrivanju bržčas opazili, da ni vse tako, kakor s« zdi in vidi na prvi pogled, da marsičesar nismo zapazili v navadnem življenju, tega in onega pojava ne se prav zavedali ali si ga drugače razlagali, kakor odgovarja reanici. Dasi ni moči duševnega življenja, t. j. skupnostnih funkcij naših možgan in našega živčevja v istini ločiti v več popolnem različnih kategorij, posluževali se bodemo radi ložega pregleda vendar obče navadne razdelbe, in se mestoma ozirali na intelekt, na čuvstveno življenje (Ge-fiihlsleben) in na hotenje. Kdor se hoče poučiti o kaki znanstveni stvari, lotiti se mora najprvo podobnih, sličnih, a elementarnih pojavov iste ali sorodne vrste. Kdor hoče razumeti delovanje parnega stroja, mora pričeti pri jednostavnom Papinovem loncu, kdor hoče določiti tek solnca in planetov, pričeti mora z najnavadnrjšimi računi na neznatni škrljasti tablici. Kadar smo se priučili najednostavnejiim pojavom in od-nošajem, stoprav potem gremo lahko v našem prizadevanju naprej. Najednostav-nejših razmer pa ni iskati v duševnem življenju popolnem razvitega, izomikanega in izobraženega človeka, — ampak v njemu podobnih, a v primeri ž njim v razvitku zaostalih bitij in vrst, t. j. pri visoko stoječih živalih, v priprostom človeku z naravno ob sebi in iz sebe se razvivšem duševnem življenju, in končno v še nedo-vršenem, telesno in duševno rastočem človeku t. j. otroku. Za naše namene zadostovalo bo iz večine zadnje, in ozirali se bodemo na ostale pripomočke samo tam in samo v toliko, kolikor bo neobhodoma potrebno. Duševno življenje deteta, prišedšega na svet, omejeno je na najnižje avtoma-tizme, kot vpitje, dihanje, gibanje z ustnim mišičevjem itd. V navadnem pomenu besede je tako dete slepo, gluho in — bebasto. Od prave bebavosti pa se loči v tem, da ta bebavost ni konec, ampak začetek duševno življenskega procesa; iz tega stanja prične se po preteku nekaj mesecev otrok vzbujati; na mogočna dražila, kot n. pr. strele, udarce s činelami, svitlo luč itd. se odzivlje. Iz teh razlogov vidimo tudi deteta, nekaj mesecev stara, grabiti le po svetlih, blestečih se stvareh po igračah, ki zvene in cingljajo — za ostale, mirne, stoječe, ne posebej po barvi, glasu itd. odlikujoče se predmete se ne zanimljejo, ker jih sploh niti ne opazijo. V tem času — torej recimo do poldrugega leta — je razvoj duševnega življenja pri obeh spolih jednak. Takrat pa prične velika množica otrok poskušati se z naj-primitivnejšo govorico, jeden prične preje, drugi pozneje — a kdor opazuje večje število otrok, najde, da iz večine — (kar povem brez vse zlobe) — dekletca preje, izdatnejše in pravilnejŠe prično z izreko in besedami, kakor fantiči. Gibanje in kretanje deklet je že pri štirih letih manj nerodno, nego v splošnem pri isto toliko starih otrocih moškega spola, če tudi otrok vseskozi posnema, in si po navodilu odraslih dečki volijo druge igre nego deklice, opaziti je pa že tedaj, da so dekleta tišja, zato pa dečki toliko živejši, kar se v starosti 5—10 let še vse izdatneje pokaže. V ta čas pade tudi tako imenovana »lažnjivost« otrok, svojstvo, katero bi bilo popolnem napačno smatrati kot popačenost ali etičen defekt, ampak katero se razlaga iz tega dejstva, da otrok slabo in površno opazuje, da doživljaji ne o3tanejo dovolj trdno v spominu in da vsled tega deluje mogočna otroška fantazija, katera, kakor znano, vedno hrepeni ■ki klerikalci! Ko bi ne bilo žandarmerije, bi se bila Pavžlarju slaba godila. Stati ga je morala vsa breivspešna komedija vendar še par tisoč kronic. Pravijo, da bi bilo pametnejše, ko bi bil ta denar porabil za kaj nujnejšega. V dokaz, da je bila vsa gonja povsem navaden »Wahlschwindel«, naj pripomnimo le še toliko, daje mojster Zebre takoj v ponedeljek odglasil vse (krog 300) v petek in soboto priglašene delavce. In potem se drznejo ti ljudje ie zahtevati v pritožbi na okrajno glavarstvo, da naj tisto ukaže načelništvu okrajne bolniške blagajne, da takoj izvrši volitev delegatov na podlagi zaznamka delavcev, katerega so s prijavo tolikega števila neopravičenih delavcev »korigirali« v svoje politične namene. Pa vendar ne mislijo ti čudaki, da so c. kr. uradi postavljeni zato, da bi podpirali kranjske malkontente pri njih zahrbtnem in zavrat-nem početju v škodo takega zavoda, kakor je okrajna bolniška blagajna. V IJiiblJanf, 12 marca. Državni zbor. V včerajšnji seji se je zaključila razprava o cestah, ko so govorili Kozlow-ski, \Venger, Jaroš in Lemisch. Točka se sprejme nespremenjena. — Potem se vzame v razpravo brambovsko ministrstvo. Prvi govornik je bil poslanec B i a n k i n i, ki zahteva, da se premesti bosanski polk z Dunaja, kjer umira toliko vojakov za jetiko, v Zagreb. Potem kritikuje nastopanje orožnikov v Dalmaciji. — Potem še govorijo G 6 t z , H y -beschinZimmer, ki zahteva odpravo nesmiselnih kontrolnih shodov. — Razprava ae danes nadaljuje. — Pred sejo je interpeliral posl. Plantan s tovariši zaradi preložitve Karlovske drž. ceste. Karagjorgjeviči preti Obreno-vičem. Iz Zemuna je prinesla »Reichswehr« članek o ponesrečenem naklepu Rada Ala-vantića na prestol Obrenovićev. Člankar trdi, da se je le čuditi, da se ta naklep ni posrečil. Alavantić, znani pristaš Kara-gjorgjeviča, je opetovano odpotoval iz Mitrovice ter se vračal vedno z večjo svoto denarja. Pred 2 mesecema je bil v Budimpešti, kjer se je vršila pod predsedstvom pretendenta seja srbskih mal-kontentov. Vrnil se je bogato založen z denarjem. Z njim v zvezi je bila neka gospa Milenković, katero opazuje srbska vlada že dolgo kot nevarno spletkarico. Nedavno so jo na Srbskem zaprli. Njena nadaljnja usoda ni znana. Alavantić ni hotel povedati ničesar pred svojo smrtjo; izdihnil je z vzdihom: »Karagjorgjević!« Ime Alavantić se vrača pri vsakem puntu v Srbijo. Pred 58. leti so tudi udili iz Mitrovice oboroženi ustaši do mesta Šabac, da bi vrgli kralja s prestola ter posadili po pripovedkah in pravljicah. Na prvi pogled čudno, a po tem, kar smo slišali, da se dekletca hitrejše razvijajo, naravno je torej, da so fantiči manj zanesljive priče, kadar se gre za to, da se dožene, kdo je smetano oblizal, ali kam je kos sladkorja zginil, nego pa deklici. — Kar se tiče medsebojnega življenja v teh letih, pa se spoli še udeležujejo skupnih iger, časih se malo skregajo in zlasajo, časih se tudi ženijo in obhajajo svatbo, uprizarjajo druge podobne igre — vse posnemanje življenja odraslih. V šoli pa — tukaj je z dečki dosti večji križ, nego z deklicami — uče se slabeje, deloma, ker se menda res težje uče, deloma ker so dosti bolj raztreseni, nepazljivi in nemirni. Deklice pa postanejo v istih odnošajih že tedaj »pridne«, njihove naloge so redne, snažne itd. Pridne pa so tudi doma; če moči, silijo v kuhinjo, pestujejo, tešć in oblačijo male bratce in se dosti redkejše drsajo in kepajo, kakor dečki v njihovih letih. Če se mi bo tudi s posameznimi slučaji ugovarjalo, da teh razlik ni, tedaj trdim, da v obče brezdvomno tako stvar stoji. Opozarjam samo na to, da se semtertja dobi dekletce, ki se razlikuje od ostalih sovre menic in ima navade fantičev — kako dobro vsak to čuti in ve, in vem, da ste že slišali kako mater ali druge ljudi, ki pravijo o takem dekliču: »to je cel fant!« In tega bi se vendar ne moglo reči, ne opaziti, če bi razlik že tedaj ne bilo. (Dalje prih.) nanj drugega. N« Selu je stal ustalem neki Jovan Milenković — Alavantić, očim nedavno ustreljenega Alavantića. Takrat pa so ili ustali proti Aleksandru Karagjorgjević u in so hoteli posaditi ne prestol Miloša Obrenoviča. Karagjorgjević se je moral res odpovedati, in Miloš je postal kralj. Alavantiči so torej izpremenljivi politiki, a vedno bo med predrznimi ustaši. Toda Alavantiči so sorodniki Karagjorg-jevičev, dasi se to taji. Tudi, ko je bil Mihael Obrenović umorjen, so odklanjali Karagjorgjeviči vsako zvezo z Alavantiči, ki gotovo ne bodo nehali nadalje ruvati proti Obrenovičem. Vojna v Južni Afriki. Lorda Methuena, ljubljenca angleške aristokracije, je Delarev porazil in ujel. Methuen, tip častnika, kakršen ne sme biti, je eleganten Balonski lev londonske družbe. Morda je sam pogumen in viteški, a za stratega nima poklica. Bil je štiri leta vojaški ataše v Berolinu ter se udeležil vojen v Egiptu in v deželi Bečuana. Kot potomec plemenite familije je hitro avanziral ter bil že spočetka vojne v Južni Afriki med poveljniki. Znano je še, kako je poskušal osvoboditi oblegano mesto Kimberlev. Buri so se mu umikali in Methuen je sporočal v London zmago za zmago. Sel je torej za navidezno beže-žimi Buri, dokler se niso nakrat ustavili ter ga 11. decembra 1899 občutno porazili. Polkovnik Wanchope je obležal na bojišču. Drugi generali so ga morali izrezati iz stiske, in takrat se je celo govorilo, da je Methuen zblaznel. Pozneje se je moral umakniti iz sprednje vrste in dolgo ni bilo slišati ničesar o njem. Potikal se je po zahodnjem Oranju in jugo-zahodnjem Transvaalu, a do boja ni prišel, ker niti Roberts niti Kitchener nista marala, da ju blamira iznova. Po dolgem času pa se imenuje Methuen zopet, a v zvezi z novo veliko nesrečo. Delarev, ki je poleg Deweta in Bothe najodličnejši poveljnik Burov, ga je porazil docela in ga ujel z velikim delom njegovih čet 41 mrtvih, 77 ranjenih in več sto ujetih je bilo na angleški strani. Methuen pa je prvi general, ki je padel Burom živ v roke. Izpustili ga pač ne bodo, saj vedo, koliko ugleda uživa Methuen v londonski aristokraciji. Kitchener ne bo mogel več obsojati Burov na smrt, saj je Methuen ujet! Sistem stražnic se je zopet izkazal nerabnim. Miroljubni Angleži pa imajo danes zopet lažje polje. Vojni minister in lord Roberts sta v zbornici izrazila svoje simpatije ranjenemu in ujetemu Methuenu, kar pa poraza ne more zmanjšati. — Brno nima toliko prebivalstva, kolikor štejejo izgube Angležev dosedaj. Poslali so na bojišče že več konj, kakor jih imajo Češka, Dolenja in Gorenja Avstrijska skupaj. Vsak mesec veljajo Angleže samo konji 6 milijonov kron. Pri zadnjem ponesrečenem lovu na Deweta so izgubili 5000 konj. Stroškov so imeli Angleži doslej več, kakor je znašala vojna odškodnina Francije 1. 1871. In vendar imajo po 29 mesecev trajajoči vojni Buri še nad 1/I vsega bojišča v svoji oblasti. Sedaj se pričenja v Južni Afriki jesen. Poletje Angležem ni doneslo odločilnih zmag. Buri pa trdijo, da se morejo braniti še pet let. Najnovejše politične vesti. Načelniki klubov so imeli včeraj posvetovanje, kako stališče bo zavzeti pri podrobni proračunski razpravi o naučnem ministrstvu, ki se vrši jutri. — Pododsek za predlogo o obda-čenju voznih listkov je dovršil svoje posvetovanje, a dodal je še določbo, da so obdačenju podvrženi tudi prosti vozni listki. — Pri volitvah v dunajsko trgovsko zbornico so zmagali v vseh treh sekcijah naprednjaki, dasi je bila do sedaj 3. sekcija v rokah krščanskih socialistov. — Nadaljne obsodbe turških odlikaše v. Vojno sodišče v Carigradu je obsodilo načelnika v vojnem ministrstvu, generala Nasaima na degradacijo in prognanstvo. Maršal Fuad paša je obsojen na degradacijo in petletno ječo.— Zaradi veleizdaje ustreljen. V Varšavi so prijeli in ustrelili polkovnika G r i m m a , ki je že deset let prodajal Nemčiji važne vojne dokumente. Grimm tega ni tajil, temuč izjavil, daje kot Nemec s m a-tralza svojo d o 1 žno s t, s 1 u ž i t i nemški državi. — Zakon o pre- me m b i §§ 5 9. in 6 0. obrtnega reda je dobil cesarjevo potrjenje. — Letoinji vojaški manevri za juino armado bodo od 27. avgusta do 3. septembra na ogrsko sedmograški meji. — Iz Mandžurije odpokliče v 18 me aecih Rusija vse svoje čete. — Splošna atavka poljedelskih delavcev se je začela v severni Italiji. — V varstvo srbske dinastije se je okoli Mitrovice in za mejo pomnožilo orožništvo ter se uvedla stroga kontrola pošte in brzojava. V Mitrovico je prišel za stalno vladni komisar. Dopisi. Iz Smlednika. V »Slovencu« št. 54 od 6. marcija se je neki dopisnik zopet skopal name in mi dokazuje nekaj, česar sam ne veruje. Če je resnicoljuben in je res tako dobro poučen o vseh razmerah v Smledniku, potem bi gotovo drugače pisal, ali pa zanalašč zavija, češ, dajmo, vzemimo mu malo zlatega časa, katerega bo po tratil, da odgovori. Odgovarjam mu in sicer danes zadnjikrat, če se ne bo podpisal, da bom vsaj vedel, s kom imam opraviti. Na 2. odstavek njegovega dopisa mu stavim le sledeča vprašanja: 1. So li pevke, če hodijo v cerkev pet, potem izključno samo cerkvene pevke ? Morajo li pevke v času, ki nimajo s cerkvenim petjem popolnoma nič opraviti, ko so storile povsem svojo dolžnost, vseeno še potem le na to misliti, da so cerkvene pevke in se potem ne smejo kot take ukvarjati tudi z drugim petjem? 3. Morajo li pevke za vsak korak, ki ga store po dovršeni dolžnosti v cerkvi, prositi g. župnika in ga vpra sati, li smejo uporabiti prosti Čas, kakor hočejo? Ne odrekam besede g. župniku pri cerkvenem petju, mislim pa, da ima pri izvancerkvenem petju edini le besedo tisti, ki to uči, a nihče drugi, kajti pevci niso hlapci in dekle, pa še ti imajo svoj čas, katerega uporabijo lahko po svoje, dasiravno so pri gospodarju vedno in štejejo k družini. Na pritisk pridem pozneje. Tukaj pa omenim, da je bila v dan one veselice skušnja v župnišču — in to pribijem, ker je oseba, katera se je tega petja v župnišču sama udeležila, to povedala prav na mojem domu. Vrhutega so čula isti dan žensko petje v župnišču tudi druga ušesa, in dotične osebe na to lahko prisežejo. In kdo je vodil petje ? Oseba je to povedala, a vsak pameten človek lahko sam uvidi, da ga drugi voditi ni mogel, kot g. kaplan, ker drugega v župnišču zmožnega ni za kaj takega, g. župnik ga gotovo ni vodil, dasi ne rečem, da ne bi bil zmožen. Vrhutega je isti dan g. kaplan tudi na koru igral, in tedaj komaj čakal, da sem odšel jaz s kora. Pevke sem pošiljal v farovž?! Iz trte ste jo izvili, gosp. dopisnik ? Ko so pevke izvedele, kako stvar stoji, so šle same, če so šle v župnišče. Vi trdite, da so gori bile. Dobro! Pokazale so s tem, da bi rade sodelovale pri oni dobrodelni in nedolžni veselici, a so bile odvisne od iupnišča. Kje je bil tedaj pritisk? Za pevke se tedaj jaz nisem prav nič skrival. Ravnale bo same. Povedal sem jim le svoje mnenje, da se odpovem orgijanju če ne gredo. Kar se tiče vzroka, ki ga nisem navedel v dotičnom pismu na farni urad, naj se dopisnik le potolaži, kajti vedel ga je gosp. župnik sam gotovo, saj so bile pevke pri njem, kakor trdi in ko so ga prosile — saj po druzega ko prosit niso šle, — so mu ga gotovo povedale. Bode pa morebiti dopisnikova ona zahvala za naklonjenost, kajti on zna, da mi je gospod kaplan, ko sem še orglal metal polena pod noge, ter uplival posebno na moške pevce — v ne posebnih zgodnjih večernih in zgodnjih jutranjih urah. In če g. župniku nisem vzroka povedal, saj si je gospod vendar lahko sam mislil, ko sem ravno ta dan in tako nenadoma orglanje odpovedal. O šolarskih mašah rečem le toliko, da k rednim šolarskim mašam dopisnik sili tudi one, katere je upeljal g. kaplan sam, in o katerih trdi, da ne more nikogar siliti, da bi jim prisostoval. K rednim šolarskim mašam štejem jaz one, ki so običajno vsako šolsko leto kakor: cesarska maša, maša v dan sv. Elizabete, sv. Alojzija dan itd. O teh šolarskih mašah sem govoril jaz, o teh trdil, da moram skrbeti za petje jaz. Če pa odloči, da molijo otroci rožni venec, odpade moja dolžnost. Pri takih mašah sem prej vedno igral in ker ie otrooi niso bili priučeni masnih pesmi, sem pel b cerkvenimi pevkami, če pa drago, gosp. dopisnik, ki bo vam razmere dobro znane, pridite ob kaki zgoraj omenjeni maši v Smlednik in prepričali sa bodete sami, da imajo moji šolarji kaj čila grla. Tudi v šoli Vam lahko postrežem z mičnimi pesmicami, vzetimi iz toliko hudobnega »Zvončka«, in videli bodete, da petja nisem zanemaril. Zakaj tedaj nisem prej prosil, da se mi pusti otroke spremljati na orgijah, kot še le meseca oktobra? Zato, ker sem bil še do septembra sam organist in mi zato ni bilo treba prositi. Sami trdite, da mora gospod župnik za take dni poskrbeti, da se slovesno obhajajo, no potem mi ni bilo še posebe treba prositi, če smem, ampak sem le pomagal goapodu župniku vršiti njegovo dolžnost. Drugače pa je bilo pozneje, oktobra, ko nisem bil več organist in sem si štel v dolžnost pri rednih šolarskih mašah oskrbeti petje. Moral sem tedaj poprositi, če smem otroke na orgijah spremljati, kajti drugače ni šlo in v dan sv. Elizabete tudi nisem mogel pri zaprtih vratih na kor, zato sem poslal pred mašo šolskega otroka po ključe — in vidite — to se mi zdi nov dokaz, da imam prav, ko sem trdil, da imam od gospoda župnika dovoljenje pri vseh šolarskih mašah igrati, kajti sicer bi se ne drznil kar meni nič, tebi nič poslati po ključe. Čudna se mi pa zdi Vaša trditev, gospod dopisnik, da bi jaz po šolarskih mašah zlezel na kor. Kako bi se to zgodilo, ne vem! Svetujte mi, prav hvaležen Vam bom, in obljubljam Vam, poslužiti se Vaše metode, če bo imela kaj vspeha. Zdi pa se mi, da radi zavijajo nekateri ljudje. V prihodnjem odstavku tega dopisa je — zavijača. Kako že piše »Gorenjec«? Berite ga no natančno! Tam jat nekje pravim: »Res pa je, da sem šel jaz par dni pred dotično cesarsko mašo k njemu in ga prosil, naj mi dovoli, da spremljam otroke na orgijah«. — Kje nekaj indirektnega tu trdim? Kar trdi »Gorenjec«, me ne briga. Jaz sem z navedenimi besedami njegovo trditev zavrnil. Naočnike na oči in berite natančneje! Gospod dopisnik bi dalje rad zvedel, kdo je pisal one članke v »Gorenjca«. Verjemite mi, jaz tudi! In že poskušal sem, pa saj veste uredniki morajo biti gluhi za taka vprašanja in jaz sem od nekod dobil pismo, ki mi kaže, da imen ne bom zvedel, če sem bil tudi hud. Potrudite se k meni, pa ga prebereva skupaj. Bova morala že drugače začeti, da dopisnika poizveva. Pišite mi tudi, da nisem preje oporekal temu, kar je bilo v 3. št. Gorenjca. Zadnjič sem Vam že v »Narodu« povedal, če ate ga brali, da nisem bral teh dopisov, če pa nočete verjeti, Vam ne morem pomagati. Sicer pa tudi tega storiti ne bi bil mogel, kajti kaj mene briga, kaj piše »Gorenjec«! Briga naj se tisti, katerega se tiče. In tisti se je pobrigal in tudi meni dal priliko, da sem storil za svojo oaebo svojo dolžnost. Kar se pa tiče »prerokov«, bi jih pa, gospod dopisnik, lahko v žep utaknil, kajti naše ljudstvo pač dobro samo ve, da še ni čulo od moje strani slabega proroko-vanja, pač pa se pohujšuje nad marsikako rečjo, od katere je moja oseba daleč proč. — Še nekaj bi Vam, gospod dopisnik, rad povedal. Svoj čas so pevke v Smledniku večkrat napravile kak izlet, in kakor čujem, celo izvan fare in ne k dobrodelnim veselicam. Gospod župnik je bil pameten mož in je vedel, da hudega ni, pa jim je take zabave privoščil, ali pa se ni brigal, da bi zato zvedel (le vprašajte sedanje pevke). Kaj je bilo tedaj vzrok, da se je gospod ravno pri tej veselici tako zavzel za to? Sam gospod župnik gotovo ne, pač pa nekdo drugi, kateremu do drugega sploh ni, kakor da bi spodkopal iz zgolj sovraštva moje stališče. In zastavil je ta mož — imena še ne imenujem za sedaj, — prav pri korenini — pri šolskih otrokih, — da uniči pri teh najprvo spoštovanje do mene, samo otroci — vidijo Andrej Rape, nadučitelj. {LaT Dalje v prilogi. ~JtM Priloga »Slovenskemu Narodu" St 59, dn6 12. marca 1902. Izpred sodišča. Blamiran dr. Lampe. »Sloven Sev izdajatelj dr. Evgen Lampe je strasten »popravkar«. Možice k misli, da s popravki spravi resnico iz sveta. Ko bi »popravkia imeli le količkaj vrednosti, bi tudi mi poskrbeli, da bi dobival »Slovenec« vsak dan svoj popravek, ali »popravljenje« je postalo že tako smešno, da se nam zdi škoda časa in truda. Dr. Lampe pa ima pravo strast za »popravljenje« in svet bi kar strmel, ko bi vedel, koliko Lampe-tovih popravkov je že padlo v naš — koš. Volja, bombardirati liste s popravki je pri dr. Lampetu uprav velikanska, toda zrno žnosti, sestavljati pravilne popravke, te nima možiček. Dr. Lampe si pač še ni Jasa vzel, da bi preštudiral § 19. tisk. zakona, sicer bi vedel, da sme popravljati le »d o godbe«, da pa ni nihče opravičen popravljati kritik, zasmehovanj, šal itd. ter da popravek ne sme biti p o 1 e m i k a. Če bi mi na pr. rekli, da je dr. Lampe neumen, nas ne more prisilili, da bi priobčili popravek »ni res, da sem jaz neumen, res pa je, da sem napravil doktorat teologije« Lampe pa misli, da sme kovati tudi take popravke in nam jih je poslal celo gromado. Luči sveta seveda niso zagledali. No, sčasoma se dr. Lampe ie izučj. Skušnja bo tudi njega izmodro-vala. Danes je že imel priliko, dobiti nekoliko vpogleda v skrivnosti § 19. tisk. zakona. Poslal je bil »Gorenjcu« popravek, v katerem je z ozirom na Lam-petovo obsodbo v zadnjem porotnem zasedanju rekel, »ni res, da sem jaz čast kradel, res pa je, da še nisem nikomur časti kradel.« »Gorenjec« se je pač po-norčeval iz tega popravka in dr. Lampeta neusmiljeno osmešil, pa ni priobčil popravka po predpisu zakona. Dr. Lampe je Tsled tega tožil odgovornega urednika »Gorenjca« g. Eržena, in se je o njegovi tožbi danes vršila obravnava. Seveda je dr. Lampe pogorel. Tožba njegova je bila odbita, g. Eržen je bil oproščen, ker je bil opravičen popravek odbiti, dr. Lampe pa bo trpel stroške. To je že skušnja, glede katere mislimo, da bo dr. Lampeta nekoliko spametovala in ga pri vedla do spoznanja, da popravki niso za šalo. Priporočamo dr. Lampetu, naj preštudira kak komentar tiskovnega zakona in pa mnogoštevilne razsodbe dunajskih sodišč glede popravkov po § 19 tisk. zak. Tako utegne uvideti, da ima § 19 tisk. zak. prav določne meje in se bo vpri-hodnje znal varovati tacih blamaž, kakršno je doživel danes. Kdor hoče zajahati § 19 tisk. zak., mora vendar poznati njegovo naturo, sicer leži kaj hitro v — jarku. Torej, dr. Lampe, »pamet nucaj in čevlje šparaj.« Gospod deželnosodni svetnik Hauf-fen je predsedoval včeraj med drugimi tudi sledečim obravnavam: 1. Iz Škofje Loke. Na obtožni klopi sedi leta 1864. rojeni bajtar in voznik Janez Završnik, po domače »To-mažkov« iz Škofje Loke, predkaznovan, oženjen in oče petih otrok. Dne 19. prosinca 1.1. je prišel v Miklavčičevo gostilno ie pijan in zahteval smodke. Ivana Mi-klavčič mu jih prinese. Toženec se prične ž njo »pričkati«, ker »mu je rekla, da je uržah, ker so se tepli«. Končno je toženec pričel upiti in vzel nož, razbijal in suval z njim po mizi in upil: »Meni je vse glih, če danes vse pokoljem .... Po cejsti ne boš mimo moje hiše hodila . . .« Ker so Ivana Miklavčič, njen mož in otroci pobegnili, je še pristavil: »Zdaj pa ni no-bnega hudiča, bi ga precej zrezal!« Ivana Miklavčič je pa tudi znana po svojem urnem jezičku. Med obravnavo se izve tudi, da je drug dan toženec prišel k Miklav-čičevim in dejal: »Ustav, Johana, da ne bu slo naprej«. Jezna Johana pa je dejala: »Kar je zapisano, je zapisano in zapisano ostane«. In res, zapisano je ostalo. Sodni dvor je toženca Završnika radi javne nasilnosti obsodil na štiri tedne težke ječe s postom vsak teden. Oprostil pa ga e od obtožbe, da je nagovarjal h krivemu pričevanju. 2. „Amba", klofuta in pobot- je bilo zanj dobro to vprašanje potrditi. No, sodni dvor mu vzlic temu ni verjel in popolnoma oprostil tega fanatika resnice. 3 Pastirček Janezek. L. 1887. je prišel na naš svet sedanji pastirček Janezek Štular, ki spada v občino Cerklje. Ta pastirček je velik prijatelj muzike. Orgeljce — oh, to mu je vse! A or-geljce so draga stvar in pastirji, kakor Janezek, nimajo dosti drobiža. Janezek si je znal pomagati. Vedel je, da ima gospodar France Bromberger, posestnik v Po-ženku, v zaprtem predalu bankovce. Dne 9. svečana je odprl predal in vzel iz njega tri bankovce po 20 K. In naravnost jo je popihal v Cerklje in si kupil zaželjene orgeljce. Ostali denar pa je dal doma v »škrinjo« pod materino krilo; iskali so, a našli ga niso, in potem je dejal, da ga je izgubil. France Bromberger ga je precej prijel in ker je Janezek hajprve tajil, je dejal k hlapcu: »Prinesi tisti »šrauf« noter, ga bomo prišraufali, če ne bode povedal«. Tega »šraufa« se pa Janezek ni zbal, pač pa se je zbal stražnikov in po vedal vse. Pri včerajšnji obravnavi pa je zopet tajil, da je vzel 3 desetake in pravil, da je le radi tega takrat pripoznal krivdo, ker so ga »šraufali«. Obravnava se je preložila. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. marca — Osebna vest. Ravnatelj na goriški državni realki je postal profesor Gassner iz Solnograda. — Spletsko „Jedinstvo" se je tudi oglasilo glede postopanja naprednih poslancev pri dispozicijskem fondu, in sicer na način, ki bi ga ne bili pričakovali. »Jedinstvo« velja v obče kot glasilo dalmatinske narodne stranke, da ni »Jedinstvo« zadovoljno z naprednimi poslanci, je njegova pravica, katere mu ne kratimo, saj mi tudi nismo zadovoljni s hrvatskimi strankami iz Dalmacije in še z marsičem drugim ne. Tudi da se je »Jedinstvo« pridružilo tistim, ki bi radi glasovanje naprednih poslancev pri dispozicijskem fondu fruktificirali, nas absolutno nič ne moti. Ali sredstvo, s katerim nastopa »Jedinstvo«, je tako, da moramo proti njemu protestirati in označiti postopanje »Jedinstva« kot varanje javnega mnenja v Dalmaciji. »Jedinstvo« piše: »Proti vladi glasovali su, baš glede dis-pozicionog fonda, svi slavenski poslanici, čak i Poljaki, a zanju jedini liberali Slovenci.« Tako debelo neresnico je zleglo »Jedinstvo«. Istina pa je, da proti vladi niso glasovali »svi slavenski poslanici kakor trdi »Jedinstvo« in tudi Polj a k i n e, "pač pa so češki veleposestniki in Poljaki glasovali za vlado) mnogo drugih slovanskih poslancev pa ni glasovalo. Namesto flagratnega pa-čenja resnice naj bi bilo »Jedinstvo« svojim čitateljem rajše povedalo, da sta izmed vseh hrvatskih poslancev samo Biankini in Spinčić glaso vala p r o t i d i s p o z i c i j s k e m u f o n d u med tem, ko o drugih hrvatskih poslancih ni bilo ne duha ne sluha-»Jedinstvu« se kaj čudno poda, če kot glasilo hrvatske narodne stranke dalmatinske na jedni strani obsoja napredne slovenske poslance, ker so glasovali za dispozicijski fond, na drugi strani pa popolnoma zamolči, da se ne jeden poslanec hrvatske narodne stranke dalmatinske ni upal glasovati proti dispozicij-skemu fondu, ampak so jo vsi od prvega do zadnjega popihali. Na jedni strani politično deklamirati o dolžnostih slovenskih naprednih poslancev, na drugi strani pa prikrivati resnieo, ki bi naposled Dalmatince vendar nekoliko zanimalo, se nam ne zdi ravno kavalirsko. — Volitev občinskega starešinstva na Vrhniki. Dne 11. marca so bili v občinsko starešinstvo na Vrhniki izvoljeni sledeči gospodje: Gabriel J e -1 o v š e k soglasno županom, za svetovalce pa gg.: Josip Lenarčič s 34 glasovi, Karol Maver s 29, Josip Bricelj s 28, Ivan Gruden s 28, Jakob Kovač s 27, Franc Kočevar s 24, Karol Kotnik s 24, Anton Komotar s 23 in Peter L e n a s i z 19 glasovi. — Izid te volitve je prav posebno zadoščenje za gospoda župana Gebrijela J e 1 o v š k a. Klerikalci so bili izdali parolo, da je za Vrhniko velezasluinega g. župana odstraniti. Računali so trdno, da se jim to posreči, a ta račun se jim ni posrečil. Poraženi so bili pri obč. voiitvab in novi odbor je zopet soglasno izvolil gosp. Jelo vika županom. Častitamo g. županu Jelovšk u na tem izrazu zaupanja njegovih soob-čanov. — Repertoir slovenskega gledališča. V četrtek se ponavlja Fin-žgarjeva včeraj najlepše uspela narodna igra ■ petjem »Divji lovec«. — V soboto se poje zadnjič v sezoni Rossinijeva velika opera »Teli«, kije najlepša operna točka letošnje potekujoče sezone. Na to predstavo opozarjamo zlasti rodo ljube izven Ljubljane. — Abonement na sedeže za 70 predstav konča z 8 2., oziroma s 8 3. predstavo. Tisti abonentje namreč, ki so pričeli s prvo (nepar) predstavo, imajo zadnjo predstavo v četrtek, dne 13. marca, oni pa, ki so pričeli z drugo (par) predstavo, imajo zadnjo predstavo v soboto, dne 15. marca t. 1- — Slovensko gledališče. F. S. Fin ž ga r je ubral s svojim prvencem stopinje za dramatičnimi pisatelji, katerih reprezentant je Ludvik Anzengruber, ki črpajo iz tistega neusahljivega vira, iz tistega svežega studenca — iz življenja priprostoga naroda. Ta smer je imela pri nas na odru dozdaj edina uspeh, kojega na-zivljajo Nemci »durchschlagend«. Z igrami, vršečimi se v višjih krogih, nimamo sreče. Razun Cankarjevega »Jakoba Rude« in De telovega »Učenjaka«, ni še nobeno dramatično delo te vrste doseglo več kot takozvani »Achtungserfolg« Radi tega pa seveda ne smemo še sklepati, da je narodna igra za vedno edino prava pot naših dramatičnih pisateljev; kajti to je neomajno, da stoji igra v višjih sferah tudi v resnici višje. — Po dolgem času smo doživeli včeraj zopet predstavo, pri katere oceni nam ni treba olepšavati ali prikrivati Finžgar je srečno nastopil s svojim dramatičnim prvencem na slovenskem odru. Igra »Divji 1 o v e c« se bo izvestno držala na odru stalno, — kar je pri nas redka stvar. Da ima skoro vse napake prvenca i kar se tiče tehnike in izpeljave, je umevno. Da jo bo treba malo popraviti, opiliti, to smo čutili takoj. Kakor večina pravih narodnih iger, tudi njena vred nost ne obstaja tako v umetniški sestavi in dispoziciji, kakor v pristno narodnem duhu, ki veje iz govorice priprostih kmetov in izvrstno pogojenega dialoga; realistični kolorit, ki obdaja sliko grčavega ljudstva prirode, moč pristno narodovega izraza, — to je namreč, kar daje Finžgar-jevi igri učinek in tudi — vrednost. — V tem genreju se je produciralo na polju dramatične literature mnogo, mnogo, in Finžgarjeva igra mi je vzbujala vse polno reminiscenc, da, celo na domače dramatizacije. Tisti dobri, simpatični duh, naprimer kot je »Krjavelj« v »Desetem bratu«, nastopa tudi tu v Tončku s hudičem v želodcu ter drži pokoncu celo igro. Brez take figure si marsikdo že ne more predstavljati narodne igre, a srečamo jo le prevečkrat in diši že po — šabloni. Okoli nje se le preveč koncertrira celo dejanje in stopa v ospredje, kar pa uspehu take igre ni na kvar. V podrobnosti se danes ne spuščam, tudi ne v glasbene točke in njih izvajanje. Samo to naj danes še pripomnim: Prvo dejanje je že brez poprave lepo in efektno ter ima veliko vsebine. Med I. in III. dejanjem opažamo prevelik skok v razvoju dejstev, tretje je veleefektno, dasi ne povse psihologično utemeljeno, četrto pa potrebuje izvestno radikalne predelave. Celoten efekt pa kakor rečeno, je tak, da moremo g. Fin-žgarju samo častitati. Na svidenje pri reprizi! — Igralo se je v obče dobro, nekateri igralci so se celo eminetno postavili za igro, drugi so zopet vegetirali ter se zanesli na svojo rutino, med temi je bil g. Verovšek. Mož si zna pomagati, to je velikega pomena; sam se izvrstno »izmaže«, doseže velik »uspeh smeha«, da, včasih celo predstavo reši, a drugi so pri tem reveži. To je senčnata stran takega rutiniranega igralca, ki ne zna zadostno svoje uloge. Sicer smo bili z izvrstno karakteristiko Tončka, kojega je igral prav po »Krjavelsko«,jako zadovoljni. G. Dobrovolnv seje tudi za to izvirno igro očividno potrudil in svojemu trudu primerno, naravnost krasno'igral. G. Dragu t i n o v i ć naa je včeraj presenetil. Prekosil je samega sebe; v tretjem dejanju je igral umetniško. Vrla stebra naie drame g. Deyl in gdč. Rti okova sta rešila svoji ulogi po stari navadi izborno. G. Deyl je prejel venec. V manjših ulogah so bili g. Danilova, g. Lovšin in g. Nučič vsi na svojem mestu ter pripomogli bistveno do lepega uspeha. Gledališče je bilo razprodano. Došlo je dokaj občinstva, ki ga navadno nikdar ni k predstavam, zato pa je bilo sinoči uprav demonstrativno navdušeno ter je ploskalo viharno. J o s. Oblak. — CXXVIII. odborova seja „Slovenske Matice" bo v četrtek dne 20. sušca t. 1. ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Potrditev zapisnika o CVII. odborovi seji. 3.) Poročilo knjižnega odseka. 4.) Poročilo tajnikove 5.) Evon-tualia. — Umrl je na svojem posestvu v Smihelu pri Novem mestu dež. stavbni svetnik g. Fran W i t s c h 1. Bil je zaslužen uradnik in blag mož. Lahka mu zemljica. — Občinski odbor na Bledu je v svoji seji z dne 2. marca 1902 zopet v drugič večino enajstih glasov sklenil, da se nova cerkev ne dovoli zidati na občinske davke. Vzroki so naslednji: 1. Po tem načrtu so stroški za gradnjo nove cerkve veliko prenizko proračunjeni in gotovo je, da bi nova cerkev še enkrat toliko veljala. 2. Občina ima že sedaj 50 odstotkov občinskih doklad in občani so že sedaj čez davek vedno pritožujejo. Ako se nova cerkev ne more zidati brez občinskih doklad, potem naj se pa sedanja cerkev popravi. V tem smislu se glasi tudi naša pritožba, dočim se iz prižnice naglasa venomer, da smo mi proti cerkvi, kar je nesramna laž in nič drugega, kakor nas namenoma napačno sumničiti pred občani. 3. Zakaj bi se nova cerkev morala ravno sedaj zidati, ko se bo vsled gradnje železnice podražilo vse, tako da bi občani imeli le še več stroškov. — Toliko dragim občanom na znanje, da se bode večina občinskih odbornikov pritožila do zadnje instance. Za občinski odbor: I. Peternel, župan. — Rahločuten tat. Iz šolskega poslopja pri Sv. Andražu v Leskovcu je nekdo ukradel toplomer. Župnik je s prižnice opominjal neznanega tatu, naj toplomer nazaj prinese. Župnikove besede so menda tatu pretresle srce, kajti naslednjega dne je prinesel toplomer nazaj, samo — živo srebro si je bil pridržal! — Obesil se je v blaznici Anton Šmajdek iz Toplic na Dolenjskem. Stari mož bi bil moral blaznico zapustiti zaradi pomanjkanja prostorov in ker ni bil čisto nič nevaren. Ko je prišel danes obč. sluga ponj, da ga spremi v domačo občino, se je starček pred njim skril in se obesil. — Izvenredno zasedanje štajerskega dež. zbora se skliče takoj po Veliki noči v zadevi 14 milijonskega posojila mesta Gradca. Namestnik grof Clary je prišel včeraj zaradi tega na Dunaj. — Iz Rajhenburga se nam piše: Pred nekaj časa so zlorabili naši »preča-stiti« prižnico s sledečim naznanilom: »Ljubi kristjani, pridite prihodnji četrtek, vsi, ki ste bolni, v Unšuldovo gostilno. Tja bode prišel čudotvorni zdravnik dr. Jan-kovič iz Kozjega Vas zdravit. Pa tudi Vi, ki ste zdravi, pridite tja. Kajti dr. Janko-vič pri vsakem človeku za dve leti naprej spozna, če bo koga zadela kaka bolezen«. In res. Omenjeni dan se je mnogo ljudi zbralo pri Unšuldu in Jankovič jim je stavil diagnozo. Koliko mu je to neslo, nam žalibog ni znano. Ali smo res še v srednjem veku ? — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca februvarija zglasili so v Ljubljani obrt, oziroma so dobili koncesijo: Dragotin Hribar, Gradišče št. 9, tiskarski obrt; Fran Dolenc, Marijin trg št. 2, trgovino z manufakturnim in drobnim blagom; Josip Gregorin, Šelenburgove ulice št. 6, krojaški obrt; Minibek & Herzmann, Zaloška cesta št. 14, trgovino s kavinimi surogati; Fran Vodišek, Dunajska cesta št. 52, izdelovanje ročnih harmonik; Primož Tschinkel, Zatiške ulice št. 1, trgovino s šivalnimi stroji in popravljanje istih; Ivan Semrajc, Martinova cesta št. 14, trgovino z mešanim blagom; Josip \Veiss, Hrenove ulice št. 7, krojaški obrt; Roza Till, Kongresni trg št. 14, stroj za brzotisek; Anton Otorepeo, Krakovske ulice št. 6, pleskarski obrt; Ante Birin, Zalokarjeve ulice št. 3, trgovino z vinom; Fran Kraško vic, svetega Jakoba nabrežje št. 21, krojaški obrt; Ivan Štrus, Martinova cesta št. 23, trgovino z deželnimi pridelki; Anton Benedičič, Vegove ulice št. 15, sedlarski obrt; Lorenc Mikuč, Rimska cesta št. 5, prodajo drv; Marija Prekuh, sv. Jakoba nabrežje št. 19, prodajo kovčekov; Terezija Skubic, Poga-čarjev trg, branjarijo. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Karol Czernv, Čevljarske ulice štev. 3, ključarski obrt; Josip Peters, Dunajska cesta št. 7, prepro-garski obrt; Roza Till, Kongresni trg številka 14, ročno tiskarno; Marija Kreutzer, Marije Terezije cesta štev. 8, branjarijo; Josip Usnik, Jeranove ulice št. 3, trgovino z zeljem; Terezija Železnikar, pred škofijo št. 2, kramarijo. — Brzovlak iz Trsta je imel danes dopoldne približno jedno uro zamude, ker se je bil pokvaril stroj. — Konj splasil se je včeraj po-poludne na Bleivveisovi cesti hlapcu Jak. Pušarnu in dirjal v Hilšarjeve ulice, kjer ga je ujel neki policijski stražnik. Hlapec je padel z voza, a se je neznatno poškodoval. — Izgubila je na poti po Poljanski cesti do sejmišča posestnikova hči M. P. iz Loke pri Mengšu rujavo staro denarnico s svoto 22 kron. * Najnovejše novice. 20 mi lijonov frankov škode je povzročil predvčeranjem veliki požar v Parizu. Zgorelo je 10 velikih trgovin. — Dve nuni sta zginili iz samostana Pieve di Lonigo v Italiji, in sicer prednica in grofica Gradenigo, ki je prenesla po moževi smrti ogromno svoje premoženje v samostan. — Vsled potresa v Kavkazu je 12.000 ljudij v najhujši bedi. Aristokratje v političnih službah. Zalostno-smešno kritiko o delovanju nekaterih političnih uradnikov je podal nedavno v državnem zboru poslanec Daszvnski. Iz njegovih izv ajanj vidimo, da nekaterim voditeljem političnih uradov ni nič bolj neljubega, kakor poučna predavanja in gledališčne predstave. V Novem Sandecu je prepovedal okrajni glavar predavanje o Kopernikovem sistem in je zahteval rokopis za dokaz, da se suče zemlja okoli solne a. V Vuciču je prepovedal okrajni glavar predavanje o kroženju vode, ravno ista usoda je zadela v Podgorcah napovedano predavanje o fonografu. — V nekem mestu blizu Broda je bilo napovedano predavanje o premičnicah in zvezdnih utrinkih. Predavanje pa je bilo prepovedano s sklicevanjem na tri epedimije: kolera, legar in koze, dasi ni nihče nič vedel o teh boleznih. Dva dni pozneje pa se je smel istotam brez zadržka vršiti velik ljudski semenj .Glede gledališke cenzure je zahteval Daszvnski, naj bi se poročevalce vendar malo izprašalo tudi o njihovi inteligenci. Tako je cenzura v Krakovu brez usmiljenja ostrigla slovečo dramo »Gostija«. Besedo »rusko« in besedo »kosa« ni smel igralec izgovoriti. Duhovnik se ni smel v igri prikazati v duhovski obleki, temuč v navadni civilni. Neki Kozlowski je spisal igro »Diana« iz dobe poljske ustaje. V njej se nahaja prizor, kako se neki dvorjanik Potočki dobrika vaški lepotici. To je sedanjega deželnega maršala, strogega birokrata Potockega tako razburilo, da je zapovedal celi prizor črtati. Neki drug okrajni glavar je prepovedal javno zborovanje, ker so se vršile v istem času — majnikove pobožnosti. Se par podobnih slučajev o birokratični bistroumnosti je navedel govornik. Ali je pa tem čuda, da je posl. Schumeier o jed-nem teh junakov zaklical, da ga je »napa-žiti, ker je za naravoslovni muzej«? * Humanitarna dedsčina. Po dveletnem procesu je prisodilo dunajsko civilno sodišče volilo pokojnega ministrskega uradnika J. Floissa v znesku 400.000 K štajerskemu deželnemu odboru za ustanovitev naravnih zdravilišč. * Hudič zopet ujet. »Libaner Lloyd« piše: Pretekle dni je hotelo mnogoštevilno ljudstvo vdreti v zapor in videti hudiča, kojega je vestna policija zopet enkrat ujela. Pokazal se je peklenski vladar, seveda z repom in rogovi, pri neki vdovi, katera je prejšnji dan prodala svojo kravo in dobila 80 rubljev. Zahteval je denar, ker ga je pa žena že imela v blagajni, je obljubila prestrašena, da mu ga da drugi dan. Hudič je priSel zopet — in našel premijo. Ne vemo, li je to vse resnično, a v Libanu govore tako. * Drama v drami. Pri slavnostni predstavi v Nantesu v proslavo V. Hugota so igrali dramo »Hernani«. Igralec Jean Dulac, ki je igral z največjim uspehom Ruya Gomeza, se je koncem igre zabodel. Igralec pa se je po nesreči malone zares zabodel, kajti porinil si je bodalo le par cm nad srcem v prsi. Odnesli io ga smrtnonevarno ranjenega domov. * Ljubezen in zakon pri Arabcih. Mladi Areb, če se hoče oženiti, štedi z denarjem, da si more kupiti pri svojem prihodnjem tastu nevesto. Ženin mešetari z očetom za nevesto katere pa še videl ni. Oče hvali njene vrline, da več skupi, ženin pa isto znižuje in črni, da mu ni treba preveč plačati. Slednjič se domenita in Arab si odpelje ženo na dom. Delati mora vse, jesti pa ne sme z možem, temveč na strani in le to, kar možu ostane. Če je pridna, marljiva in množi možu pre moženje, lahko učaka za plačilo, da si mož pripelje še eno ženo. Društva. — Društvo zdravnikov na Kranjskem ima 15. t. m. ob 1 aG uri zvečer v deželni bolnici redno mesečno zborovanje. Po seji zborujejo vsi zbornično-obvezni člani pri »Štruklju« v Kolodvorskih ulicah o volilnih zadevah. — Občni zbor društva Slavec** se je vršil ob dobri udeležbi v nedeljo dne 9. t. m. v društvenih prostorih v Nar. domu. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: predsednikom Ivan Dražil, podpredsednikom Valentin Kopitar, tajnikom Albin Debevc, blagajnikom Ivan Flesch, odbornikom: Eduard Stuchlv, Avgust Lebar, Ivan Vehar, Rudolf Miculinič in Hinko Tevš, revizorjem pa Karol Klobučar in Josip Gross. Pred sednik se v svojem poročilu v prvi vrsti spominja umrlih rednih in podpornih članov. Vznak sožalja vstanejo vdeleženci raz sedežev. Nadalje se izreče iskrena zahvala dnevnikom: »Slov. Narodu« »Slovencu« in »Laibacherici« za blagohotno objavljenje društvenih vesti v minolem letu ter na to obširno popisuje predsednik društveno delovanje v tem letu. Kakor je posneti iz tajnikovega poročila, je društvo v minolom letu dobro uspevalo. Razven svojih običajnih vrtnih veselic, priredilo je isto tudi veliko izredno vrtno veselico v »Nar. domu« na korist nesrečnim pogorelcem. Pri le-tej se je pokazal »Slavec« v svoji pravi luči, to je bila prireditev, na katero je društvo lahko ponosno; seveda se moramo pri tem hvaležno spominjati častitih narodnih dam, katere so k tej prireditvi največ pripomogle. Čast jim. Istotako je bila tudi letošnja maska-rada tako okusno aranžirana, da je bila jedna najlepših društvenih maskarad. Začaran gozd ostal nam bode še dolgo v spominu. Po blagajnikovem poročilu ima »Slavec« 50 rednih, 20 ustanovnih, 9 častnih in 240 podpornih članov. Skupni promet iz 1. 1901 je znašal K 9095 03 in sicer dohodkov K 466005, trosko v pa K 4424 98 preostaja prebitka K 235 07. Inventar je cenjen na K541170, društveno premoženje v gotovini pa znaša K 117036. Če se primerja to svoto z ono lanskega leta po K 89021, se vidi, da društvo tudi v finan-cijalnem oziru ni zaostalo. Veselo lahko »Slavec« pričakuje svojo 201etnico, katera je skoraj pred durmi; ponosno bode lahko gledal v svet na dan tega velikega društvenega praznika. Posebno vesel bode pa odbor, ker v svesti si bode, da je pripomogel društvu do take stopinje; pozabil bode vse žrtve in ves trud in z novimi močmi se bode lahko oklenil društva še tesneje, ko doslej. Pa po vsej pravici, saj predseduje le temu mož delaven in vztrajen in ki vodi »Slavca« po pravih potih. Predsednik g. Dražil praznuje letos 10 letnico, odkar je na čelu omenjenega društva. Komur je društveno življenje znano, vedel bode koliko grenkih ur je imel v teh 10 letih in koliko truda. Danes je »Slaveča na višji stopinji in v boljših gmot nih razmerah kakor bi pa bil drugače. To je zasluga g. Dražila. Čast mu! — Telovadno društvo .Sokol' v Postojini naznanja, da se je moral dne 16. t. m. nameravani koncert vsled nepričakovanih ovir preložiti na 23. t. m. Književnost — Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko. Ročna izdaja, 4. zvezek, drugi natis. Izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, natisnil in založil A. Klein & C o m p. 1902. Zvezek obsega določila o deželni ustavi in o deželnem zastopu, to je: deželni red in spremeneni deželni vo lil ni red, zakon o nedotakljivosti in neodgovornosti poslancev, zakona o izgubi po* slanskega mandata, določila o dnevščini in potnini poslancev, cesarski sklep o de-želnozborskih predlogah, zakon o razglašanji deželnih zakonov in naredeb in o polnovernosti obeh deželnih jezikov, opravilni red deželnega zbora, opravilno navodilo deželnemu odboru in določila o grbu in o deželnih barvah vojvodstva kranjskega. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 12. marca. Poslanska zbornica je danes zopet doživela prav izdaten škandal. Na predlog dr. Ferjančiča kot načelnika ju-stičnega odseka je zbornica takoj vzela v pretres zakon o pristojbinskih olajšavah pri novem dunajskem posojilu Govorili so Vogler, Schuhmaier, Wrabetz in Lueger. Prišlo je mej nemškimi strankami do prepira, ki se je spremenil v pravi škandal. Letele so najizdatnejše psovke kakor „lump" — „slepar" — „goljufu itd. Konec je bil, da je prezident poklical podžupana Strohbacha, Schuhmeierja in Gessmanna k redu. Potem je prišel na vrsto bud-getni provizorij za meseca april in maj. Doslej sta govorila češki soci-jalec Choc in češki agrarec Steiner. Prihodnja seja bo jutri. Budimpešta 12. marca. Domobranski minister baron Fejervary hoče odstopiti, češ, da ne more sedeti v istem kabinetu z novim trgovinskim ministrom Horanszkim, ker se ne strinja z njegovimi političnimi in državnoprav-nimi nazori. Berolin 12. marca. V Wrze-šenu je bilo aretiranih več Poljakov. Oficijozno se naznanja, da so ta aretiranja v zvezi z \vrzešenskim znanim šolskim škandalom. London 12. marca Časopisje se bavi še vedno z Methuenovim porazom. Obsoja se vojna uprava, sicer pa se listi tolažijo, da poraz ne bo imel nasledkov, ker Buri ša nobene zmage niso izkoristili. London 12. marca. Kralj je poklical vojnega ministra Brodricha k sebi in imel ž njim jako dolgo posvetovanje zastran položaja v Afriki. London 12. marca Iz Afrike došla najnovejša poročila javljajo, da je stanje lorda Methuena postalo jako nevarno. London 12. marca. Oficiozno se razglaša, da Angleži ne bodo zamenjali burskega vodjo Kruitzingerja za lorda Methuena. Novi York 12. marca. Pruski princ Henrik je zapustil Ameriko in se vkrcal v Evropo. Zadnja beseda gg. Jakobu Mesar, Janezu Legat, Lavrencu Baloh, Janezu Pšenica in Jožefu Vovku na Jesenicah ter Antonu Kerzisniku, županu na Dreznici — glede na »Odgovor« v štev. 42 »Slovenca« z dne 20. februvarja 1902. Pričakoval sem na svoje »Odprto pismo« po pravici od Vas tak javni odgovor, ki bo dal priliko, pred sodiščem dokazati resnico. No, Vi ste se tej priliki s svojim »Odgovoroma previdno izognili, pač pa v istem zopet sumničite moje postopanje glede voženj pri zgradbi železnice. Tudi jaz sem sedaj z Vami na jasnem in zategadelj je moja zadnja javna beseda v tej zadevi sledeča : Vsakogar, kdor se je drznil doslej ali bi se še drznil odslej trditi, da je katerikoli moj pogovor s komurkoli ali katerakoli moja informacija kriva, da je tvrdka Gross & Bischoff poklicala k nam židovskega voznega podjetnika ali pa, da sem jas na katerikoli način oškodoval domačine le za en vinar zaslužka, imenujem in bom imenoval lažnika in obreko-valca. In sedaj pred sodišče, kdor ima pogum! Gg. Jakoba Vovka in Jožefa Pikona sem izpustil iz naslova te izjave, ker sta, kakor sta mi zatrdila, njuni imeni prišli brez njune vednosti v Vaš »Odgovor« v »Slovenca.« Na Jesenicah, 8. marcija 1902. Alojzij Schrey, _ posestnik. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo od govorno le toliko, kolikor določa zakon. (692) Narodovo zdravilo, latto se sme imenovat bolesti utesujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 100. Po postnem povztji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLli, c. in kr. dvorni zalagatelj na ĐTJNAJI, Tachlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (12—4) Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Mslonsine ustna k zobna vofla katera utrdi dleano in odstranjuje neprijetno Napo l#. UMt. 1 steltlenlea z navodom 1 14. Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici. = Edina /.ulitku. ———- Zaloga vseh preizkušenih zdravil, mede c. mil, m^dicinalnih vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgicnlh obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (519—2; Dež. lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Resljeva cesta št, 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubil. mostu. Mjteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 ta. Srednji zračni tlak 7S6-0 mm. S I a £ j Cas opa-* zovanja Stanje barometra v mm. Tempera-1 tura v °C. Vetrovi Nebo 11 IS 11.1 9. zvečer 7324 09 si. azahod jasno g 12. j 7. zjutraj 732 5 -45 brezvetr. jasno a , | 2. popol. 732S 99 m. sever del. oblač o Srednja včerajšnja temperatura 16°, nor-male: 2 8°. Dunajska borza dne" 12. marca 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . 10165 Skupni državni dolg v srebru .... 101 40 Avstrijska zlata renta....... 12090 Avstrijska kronska renta 4% .... M) 30 Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'10 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 65 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1637 — Kreditne delnice......... 69-150 London vista.......... 24» 10 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 277-,, 20 mark............ 23 45 20 frankov........... 1909 ItalijansKi bankovci........ 93 55 C. kr. cekini........... 1133 ± Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem prijateljem in dobrim znancem prežalostno vest o smrti preblagega soproga in najboljšega očeta, blagorodnega gospoda Frana Witschl dež. stavbnega svetnika, odlikovanega z zlatim križcem s krono ki je po kratki bolezni danes ob pol 5. uri popoldne, previđen s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Telesni ostanki dragega ranjcega se bodo v četrtek, 13. marca ob 5. uri po-poludne iz biše žalosti v Srebrničah prenesli na mirodvor sv. Mihaela k večnemu počitku. St. zadušne maše se bodo darovale v župni cerkvi sv. Mihaela. Nepozabneaa pokojnika priporočamo v blag spomin. Srebrniče, dne 11. marca 1892. (601) Rodbina Wrtschl. Zahvala. Za nebrojne dokaze prisrčnega sočutja ob bolezni in smrti naše preljub-ljene, nepozabne matere, gospe Leopoldine Muliey udove po c. kr. okr. sodniku in posestnice za neštevilne krasne vence kakor tudi za mnogobrojno častilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo, zlasti sah valj. i jemo kar najbolje slavno prostovoljno gasilno društvo na Vrhniki za njegovo udeležbo pri pogrebu. Vrhnika, dne 11. marca 1902. (600) Globoko žalujoči ostali. Dobro izurjena šivilja me sprejme takoj. (592-3) Karlovska cesta št 15. Svarilo. Opozarjava svoje cenjene odjemalce, da Edvard Pogačnik Junior ni opravičen za naju sklepati kupčije, tem manj pa sprejemati denar. (599) Ivan Jax «fc sin trgovca s šivalnimi stroji v Ljubljani. Fotograf!« L. Krema. Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti. laloibr: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi". Največja zaloga navadnih do najfinejših otroških vozičkov In navadne do najfinejše M. Pakič I_0Tat>lja,23.su Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem. i Josip Reich ^ «1 likanje sukna, barvarija in t < kemična spiralnica na par £ \ Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 > d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k J dela. L * Postreiba toAna. — Oana nlaka. Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero. VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj 8e vzorec vposlati. Ljubljana, Stari trg Tt. 28 •r, »rg«ifee z iletnlno Ima ■rebralaev In z vsemi optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. i«»0. Srebrna cilinder rem. ara od gld a*—. Ceniki zastonj in franko. Koroški rimski vrelec najfinejša planinske kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (13-10) Dobiva se v večjih gpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Rejnik, IJunlJnn«, Pred eUoflJo št. *«. Avgust Repič, sodar LJubljana, Kollzejake ulloe štev. 16 ] (■v Ttnov« zao.) 11 ^ izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne l* VST «»ocle> pa najnižjih cenah. Enpnje ln prodaja staro vinsko posodo. Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najprlprostojšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za o oklade b pečnicami ali h-a.h1*mi Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naroČila se hitro izvrSe. s— t mmmmmmammmmmmmmmmmmmm Ses. fcr. assjfžjs^s -g^ t\lm% železnici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod is Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž Ob 12. uri 24 m po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno faz Seizthal v Aussce. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na i) u nuj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 na zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztha! v Solnograd, Inomost. Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ud f>l m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Seizthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-ReiS ing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunuj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in 11. razreda.) — Progi i Išfovo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 in zjutraj, ob 1. ari 5 m popoludue, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga b Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Soinograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri lb m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra. Pariza, Geneve, Curiha, Bregeaea, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Me horja, Pontabla. — Ob 4. uri 4* m popoludnf osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaia, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pon-tabia, — Ob b. eri 51 m zvečer osobni vlak z Du-i:a>a, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — P?og3 •* Ncvega meeta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri b"2 m popoindne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod is Ljibljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 rc zjutraj ob 2. uri 5 m popoindne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. ii Kamnika Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 na zjutraj, ob 11. uri 6 dopoludne, ob b. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in tamo v oktobru. (1) I Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626—30) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. m \} „Jfarcdni tisami" je c/e/ n prcslauc pre al .2 «* »« «a£oh>-Sho> o.S - g ■ o > « d S •o rt ^3 *3 2 S ******** *************** 25 ta vi trg štev. 21. Pekar ij a in slaščičarna Jakob Zalaznik Prodaja moke in raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja. Stavi trg štov. 32. i 4 i * • i * * • * a * v a * E a 8 a * • a h Sukneno blago za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča 10 R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5. Proda se ali v najem odda hiša s posestvom na glavnem trgu v Radovljici — pod jako ugodnimi pogoji- = V hisi je gostilna, mesarija in peka-rija. — NasloT pove upravništvo »SIot. Naroda«. (674-3) Svojo bogato zalogo vsakovrstnih najnovejših priporočam slavnemu občinstvu ---— po nizki coni. --------- Stare, obrabljene vozove jemljem v račun t«r sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni. 597-1 zalogra, i^o. tvornica vozov ir Šiški pri Ljubljani. Najlepše likano perilo ^^^■fi^^ 00 doseže, ako ae vporablja ^ ^ svetovno znani američauski bBBB briljantni škrob na lesk ^ W Fritz Schulz jun., Act-Ges., Heb (Eger) in Lipsko lahko in gotovo z vsakim likalnim žalezom. Zlati svetinji: Pariz Le pristen z varstveno znamko „Cilobua". i (584—1) 1900, Dunaj 1902. V radeCkastih zavojih a 100 gramov vsebine se dobiva povsod. Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani priporoCa svojo bogato zalogo raznovrstnih mUstlh in vrtnili semen po najnižji ceni ter jamči za njih kaljivOSt. (586— 2) Mizarji, pozor! Na prodaj je (548- 3) moderni stroj za obdelovanje le^a ki je ob jednem žaga na jermen, okrožna pila in stružnica popolnoma v dobrem stanu in po ceni. Vprašanja na naslov: A. Stupnik, Zdenskavas, Videm - Dobrepolje. Dve mesečni sobi z opravo se Addasti (546-t) v Spodnji Šiški hiš. štev. 120. poštenih starišev, z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejmeta v dobre trgovske hiše, eden v Ljubljani, drugi na deželi. Ponudbe sprejme upravništvo »Slov. Naroda«. (415—22) Dva brata xn.la.cLa. Iia. dcbro eituirana iščeta znanja z olikanima gospicama v svrho ženitve. Premoženje nepotrebno. Pisma a priloženo sliko in adreso (molčečnost zajamčena) do 17. t. m. pod naslovom: „17 sreča'1 poste re-stante, Ljubljana. (578-2) ^■aw đm Svetovno znana Puch-kolesa 2$k Edini zastopnik za Kranjsko: ErilSf fHpGlIp trgovec s kolesi Ljubljana (568"2) T m*|aški * w o- Trnovske m 12 Prodaja hiše v ]\fovem mestu. Zaradi familijarnih razmer prodam svojo dvonadstropno hišo in veliki vrt. V hiši so prostorne, obokane kleti pod zemljo. V pritličju je stara gostilna; krčmarska obrt na moje ime. Hišo deli od velikih, obokanih konjskih hlevov in ledenice prostorno dvorišče, Nad hlevi in ledenico se lahko zida cela vrsta sob za tujce. Ta stavba bila je pred leti pivovarna. Velik vrt nasproti hiše je najlepše stavišče mesta; za gostilniški vrt, velik salon in kegljišče dovolj prostora. Vse to leži v neposredni bližini okrožnega sodišča, okrajne sodnije, glavarstva, pošte in davkarije; blizu je sejmišče. Hiša in druga poslopja so v dobrem stavbenem stanju. Pogoji plačila povoljni. Polovica kupa lahko ostane intabulirana proti 41/a%- jtiarija Rozina Skabrne v Novem mestu. <573~2> k Letovišče iaverca". Vljudno naznanjam, da sem prevzela od g. Hurola liriirr-tu, posestnika in vinskega trgovca na liiiverel, njegovo gostilno istotam. Čestitim gostom bodem postregla z dobro pljaeo ter obuHtilml in cenenimi! jedili. — f.loMovlr Je na riizpolngo. O Veliki .....i prične voziti nas* o«iaMLii3xxs g. Lenčeta Iz EJultlJane na Laverco vHuko nedeljo fin praznik oh 1 ierl popolndne od električne poKtnj« „Vojaško Htrelliee", ter se bode vračal, kadar se oglasi pola voz izletnikov. Za obilen obisk se toplo priporoCam z velespoStovanjem □^Escrljsi G-ertscliei (534—3) KOHtllnlrarka. Založena 1847. -NI aloiena 1847. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 10 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. i -5h -m -m ■m •m -m -m w w w w w m w w w w W w W w w w m P m m m w m w w m w w w m H Amerikancu!" je geslo v Ljubljani za domačine in tujce. To je namreč dne 1. marca t. I. otvorjena nova trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4. Tam bode v zalogi raznovrstno blago za dame, svilnato, platneno in pletilno blago ter blago za moške obleke v dosedaj neprekosni izberi in ceni. Nihče naj ne zamudi ogledati si ob pr ozorncst pa zlasti obuja (487—5) velikanska zaloga preprog kojih bogata izber in čudovito nizke cene nad-kriljujejo vse, kar se je kedaj videlo. 4 Jrrlaiatelj in odgovorni nrednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 51 96 5