259. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. novembra. XVII. leto, 1884. 1 Uhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele xa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za viie leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne peti t-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veakrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p ravni št. v o je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Delegacije. Na Dunaj i, 8. novembra. Ogerske delegacije odbor za vojsko rešil je predvčeranjem izvenredno potrebščino vkupne stoječe vojsk.«. V tej priliki se je kazalo, da &e prevejt denarja raztaka za trdojave, češ, da je poglavitna stvar le dobra vojska; zlasti sedaj, ko ni tako hitro pričakovati vojne, bi se lahko take potrebščine odložile in obdavkovanci bolj prizanašali. Tudi se je hotelo vedeti, kako da se pri stavljanji trdnjav na pr. v K rakovem ne izhaja z denarjem, ki je po proračunu potreben in dovoljen. Vojniski minister je odgovarjal, da tega ne zakrivila vojskina uprava, nego izven redni dogodki. Vsote tega proračuna pa je odbor vse potrdil. Predsinočnjim zboroval je avstrijske delegacije odbor proračunski in poročevalec o ordinariji vojne, grof Falkenhayn vprašal je vojinskega ministra 1. o razlogih in osnovah preustrojbe top-ničarstva; 2. o reformi zdravniškega častništva; 3. o razhodkih za boljše konje; 4. zakaj se je 300 000 gld. za poprave pri stavbah preložilo iz ekstraordi« narija v ordinarij? 5. Zakaj se pri pristojbinah za za oskrbo zahteva 654.443 gld. več, negoli se je vlani dovolilo? Vojinski minister odgovarjal je k 1., da bode preustrojb» ta topničarstvo napravila močnejše in gibčniše, da je zlasti pri konjik h veliko nedostatkov, ki bo v vojni tembolje kažejo, če konji-kom ni na strani dobro topničarstvo; v črteži preustrojbe je poskrbljeno tudi za to, da se bode sklicevanje hitro vi šilo; k 2., da se [ni tako dovršilo glede zdravniškega naraščaja v vojakih, kakor se je mislilo, da se bodo po novem vojinskem zakonu, zaradi česar se je bilo razpustila Josipova akademija; vojaških zdravnikov je jelo primanjkovati in zato so se razpisale ustanove, podpiralo se je jedno-letne ladovoljniko, a vse to nema vspeha, kakor tudi to ne kaj posebnega, če bi se založilo gojišče; malo bi se tudi doseglo s tem, če bi se zdravnikom obljubilo večjih plač in časti; jedini zdatni pomoček bi bil, da se znova založi razpuščena Josipova akademija, katera bi vzgojevala vrl, vojaško navdshnen naraščaj zdravnikov, iu zato je že vso stvar preiskal, osnoval in predložil obema vladama; k 3., da jeza službo topničarstva mnogih in dobrih konj velepo treba, da pa je dosedaj dovoljevana premija za konjski nabor, za prosto nakupovanje konj najmenj LISTEK Živ pokopan. (Spisal Edgar A, Poc prosto posl. J. Lipnik.) (Dalje.) Te sanje so uplivale tudi na one ure, ko sem bil probujen. Moji živci so bili popolnem onemogli in jaz sem bil v neprestanem strahu. NeBera si upal niti jahati, niti boditi, ali kar koli početi, da bi moral z doma. Naposled se nesem nikdar oddaljil od osob, ki so znale, kakšno bolezen imam, da bi, v BluČaji novega napada ne bil pokopan, dokler se ni spoznalo iBtinito stanje. Niti na skrbljivost in zvestobo svojih najboljših prijateljev nesem veroval. Bal sem se, da bi v slučaji jako dolgo trajajočega napada utegnili misliti, da je takrat z menoj res pri konci, da ne bodem več oživel. Nič ni pomagalo, da so me Bkušali pomiriti z najslovesnejemi obljubami. Morali so mi svečano prisezati, da me nikakor ne puste zagrebsti, dokler ni gnjiloba tako močno na- polovica premajhni; k 4. in 5. v istem zmislu, kakor je že bilo poročano iz zbora ogerske delegacije. V specijalni debati, ki se je včeraj po drugem konci generalne debate vršiti začela, Be je delegat Haus-ner pritoževal, da se je razpustila kadetska šola v Levovu. Ministrov odgovor mu tega ni opravičil. Proračun se je točko za točko brez posebnih opo-menj potrjeval. Odbor ogerske delegacije zavnanje stvari imel je včeraj svojo sejo. Poročevalec dr. M Falk vpraša vnanjega ministra: Kaki so naši odnošaji s sosednjimi državami? Ali so se ti odnošaji kaj pre-menili po troc^rskem shodu v Skjerneviškem? AH so naši odnošaji z Itumuuijo letos kaj boljši? Ali misli turška vlada storiti, kar je za orijentalske železnice storiti dolžna po Conference a quatre in kaj se je v tej stvari pisalo zadnji čas? Ker je Grška jako važno tržišče za avRtro-ogerski izvoz, pa je nedavno Nemtfja trgovinsko pogodbo napravila z Grško, zakaj vnanja vlada ne poskrbi, da se trgovska pogodba sklene tudi mej nami in mej Grško? Kaj misli vlada ukreniti, da bode avstro-ogerski Lloyd dovrševal svoje naloge trgovinske, zaradi katerih mu država daje tolike podpore? Na kateri stopinji so trgovinske politične negocijacije b Turčijo in ali se dožene ugodna pogodba za tarife s to državo? —•■ Vnanji minister grof Kaluokv je na to najprvo razodeval naše vnanje razmere. Odkril nam jih je take, kakor jih vidimo po razodetji njegovem v odboru avstrijske delegacije. Podstava naše vnanje politike je prijateljstvo z nemškim cesarstvom, razmerje, katero je mož za mir, katero je povsodi pripoznano in ceujeno. Po Berolinskem dogovoru so bili duhovi v Rusiji razburjeni in sovražni vsemu, kar je piišlo iz z;.hodne Evrope. Še vlani bile so stvari nevarno napete zavoljo javnega mnenja, četudi so razmere mej vladarji in vladami bile pravilne in prijazne. Konečno pa je zmagalo stališče, da mir in stanovitnost položaja koristita Rusiji in drugim državam, in nazori bo se ujemali v tem oziru, da je treba sporazumljenje, katero je tudi v resnici dozorelo na trocarskem shodu v SUjernevicab. Tu so trije avtoriteti določili politiko miru in složno jo hočejo ohranjevati na podstavi pravnih razmer. Tako tudi ni prijateljstvo naše letos nič manjše za druge države kakor lani. Za Srbijo napredujočo je to obče znano, a tudi v Rumuoiji se Bkrbuo zatira rovanje stranke, katero je proti nam umerjeno, in upati smemo, da predovala, da bi moje truplo ne moglo vtč ostati nad zemljo. In vender se kljubu vsemu temu nesem znebil smrtnega strahu iu bil sem obupan, kakor prej. Skrbel sem za mnogo varnostnih naredeb. Mej drugim sem rodbinsko rakev tako prenaredil, da bo se vrata od znotraj z največo lahkoto odpirala. Najmanjši pritisk na dolg vod (hebel), moleč daleč v rakev, zadostoval je, da so se portalua vrata na stežaj odprla. Skrbljeno je bilo za dovolj vzduha in svetlobe in miza za jedi in pijače stala je tik krste, pripravljene za moje truplo. Ta krsta bila je topla, z blazinami prevlečena in imela je zapornico, kakor pri vratih v prodajalnicah. Najmanjše gibanje trupla pritisnilo je na prirejena jeklena peresa, da so pokrov vrgla proč. Razen tega bil je pod streho rakve velik zvonec in vrvica bila je napeljana skozi luknjo v pokrovu krste, da bi se ovila okolu roke mojega trupla. A kaj pomaga naj veča previdnost človeku, kadar se ima spolniti njega osoda! Vsa ta dobro premišljena sredstva neso bila dovolj, da bi me rešila brezkončne strahote, biti živ pokopan. se tudi tukaj stvari obrnejo na občo zadovoljnost — K dotičnim vprašanjem odgovarjal je grof Kal-noky, da se ni niti ruska niti nemška vlada obrnila do njega za razjasnilo glede znanega pasusa v ogerski adresi; da ne more praviti, ali je zaveza naša z Nemčijo odbojna, ali je sklenena za vse slučaje; da je sporazumljenje trocarsko načelno; da je Črna Gora popustila svojo politiko in se zadnji čas približala Avstriji, podpirajoč jo pri uredbi okupacijskih razmer; da sporazumljenje trocarsko v njegovi stanovitosti podpirajo uplivi moralni, iz trocarskega prijateljstva izhajajoči, da vesti o razmerah v Albaniji nemajo iznemir-Ijivega pomena. Glede orijentalskih železnic je minister i/javi!, da je Avstrija storila svojo dolžnost, dogradivši železnico Pešta-Zemlin, tako tudi Srbija deloma z železnico Beli Grad-Niš, deloma pa je še v kratkem dopolni; Bolgarijo zadeva le majhna proga in ker ima dobro voljo, ni dvojbe, da o pravem času dovrši dolžnost; Turčija pa je počasua, spor, ki ga ima z •železu 11'1 k o družbo, je ne opravičuje, vlada bode vse porabila, da Turčijo prižene do pravočasnega dode-lanja železničuib prog. Za trgovinsko pogodbo z Grško storila se bodo vsa pota, tako tuli, da se odpravijo nedostatki pri Llovdu. Trgovinska pogodba s Turčijo se izteče 1890. leta, carinski tarif pa je prenehal ktos, in dokler se ne obnovi, gledala bode vlada, da se dovršuje pogodba, namreč, da se naš uvoz v Turčiji obliig^ z 8 °/0-no carino „ad valo-rem". — Ogerske delegacije pomorski odbor je včeraj pričel posvete o proračunu pomorskem in nadaljuje je danes zvečer. Pudadmirai pl. Sterneck predložil je načrt o pueustrojbi pomorstva. V denašnji seji proračunskega odbora v delegaciji avstrijski teče razgovor o zadnjih poglavjih vojskinega ordinarija in o carinskem proračunu. Potem pa se pride v posvete o pomorskem proračunu. Kakor je razvidno, gre delo v delegacijah hitro od rok. Drugi teden prično se že obča zborovanja delegacij. V 18. dan t. m. utegnejo se delegacije raziti. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. novembra. „Pokrok" priobčil jo statistične podatke, koliko učencev na nemških srednjih šolah na Ce- Nastopila je doba, da me je — kakor ža več . krat — jela zapuščati popolna nezavednost in da se mi je začelo mračno iu določeno jasuiti o mojem žitji. Polagoma, po polževo bližalo se je jutro mojega duševnega dneva. Bil sem omamljen, brez mislij in top sem prenašal kakor svinec težki pritisk na moje truplo in mojega duba. Nesem imel niti strahu, niti groze, ne upanja, ničesar nesem mislil, a tudi gibal se nesem. Potem čez dolgo časa zvenenje v ušesih; po še daljšem odmoru občutek na rokah in nogah, kakor bi mravlje spreletavale; zatem na videz večna doba prijetnega, izredno ugodnega počitka, mej katerim sem dobil občutek, da se zopet probudim. Zopet sem potem na kratko zapal v nič; a kmalu in hitro začel se zavedati. Naposled utrip-nil sem z jednim očesom, takoj potem pa me je bliskoma pievzela taka smrtna groza, brez gotovega uzroka, da je vsa kri šinila k srcu, da bi slednje moralo razpočiti. Ia sedaj prvi istiniti napor, da bi mislil. Za njim pa prvi poskus, spomniti se, kaj se je z manoj zgodilo- Zdaj nekoliko uspeha, ki se je pa hitro izgubil. Potem povrnil se mi je spomin v 59 •krm se uči češčine, kot neobl gatnega predmeta. Iz teh podatkov se razvidi, da povprek 42 odstotkov učencev obiskuje češki pouk. O i l<-ta 1881 do 1884 ie število učencev, ki a* ufte fieš^ine narastlo od 2729 na 3236 ali od 34 6 % na 42 1 %,, tedaj za 7°/0. To kaže, da tudi mej Nemcu vedno bolj prodira prepričanje, d>» je češčina potrebna. Grof Clam Martmičevega predlog*, da se eeščina proglasi obligatnim predmetom, ted«| oe bode posebno teško izvesti, ker nemško prebivalstvo »amo prihaja do prepričanja, da je to potrebno, kar predlog zahteva. Petic>jo Krakovske trgovske zbornice na ga-llskl deželni zbor za podržavljenje severne železnice odstopil |e di' »'lm odbor namestništvu, kazoč na izjavo vlade v deželnem zboru, da hoče varovati v železniških zadevah deželne km isti. Viiaiijc e, Iz K m a se poroča, da mi -I pritrditi nje-govej zahtevi, da bi prestavil 16 iz mej 20 predsednikov v i -* 11 h sodišč. Nov volilni zakon za francoski senat bode težko za časa stopil v veljavo, da bi se mogle letos v januvarji že na njega podlagi vršiti nove volitve. Sem t je namreč sklenil, da bode devetletne senatorje volil sam. Tako bode sedaj ta predloga zopet romala v zbornico poslancev. Tam bode sprememba seuatova našla bude nasprotnike in uueti se utegnejo ostre in dolge d-bate. Kazni poslanci pridi bodo zopet z novimi predlogi m dostavki; tako se bode zavlekla stvar tako dolgo, da se bodo prihodnje volitve morale najbrž vrniti še po starem volilnem redu. Prve dni so nemški socijalni demokrati pri--dobili pri ožjih volitvah 4 maudate, tako da imajo BedHJ že zagotovljenih 14 sedežev v državnem zboru, Oficijozui listi ptija/no pijejo za socialiste in priporočajo, naj s« jim pri volitvah daje prednost pred privrženci svobodomiselne stranke. Posebno prijazno piše za de'avce Bismarckov organ „Nordd. Allg Ztg.B, poudarjajoč, da je za nje treba državne podpore, kajti .-;mii se ne morejo uspfšno bonti z veliko si'o kapital'zma. Kdor kliče danes delavcem : Pomagajte Bi sami, pravi omenjeni list, ta jim ponuja kamen mesto kruha. Potem odgovarja delavcem, da ne bi pri ožjih volitvah nikjer glasovali za kandidate svobodomiselne stranke, kajti to bi se reklo poljubovati roko, ki jim je usekala najhujše rane. Da v vladnih krogih za delavce vejemibjSi veter, kaže tudi to-le: Nedavuo je v Berolinu nek policijski uradnik razpustil zbor Berolinskega delavskega društva, pri katerem so se posvetovali o ožjih volitvah. Društvo Be zaradi tega ni nikamor pritožilo, a drugi dan dobi predsednik društva pismo od policijskega predsednika, v katerem so izjavlja obžalovanje, da je dotični uradnik z napačnim razlaganjem zakona razpustil društvo in da se bode on trudil, to po urad nem potu popraviti. To je res nekaj redkega, da je policija tako hitro dala zadoščenje, ker je jeden njenih uradnikov rušil pravo zborovanja. Sodi se, da je vlada zato prijazna socijalistom, ker namerava baš z njih pomočjo prodreti z raznimi svojimi predlogami. Nemški kancelar bole neki osobno otvoril afriško konferenco. Poslovne seje bode baje potem v Bisrnarckovej paUći. Konferenca se boda bavila pred vsem s trgovsko svobod* po Uongu, o zadevah ob Nigiu se bode pa le toliko razgovarjalo, kolikor se tiče svobodne plovbe po mejnarodnih rekab. .lit«loška spodnja zbornica vsprejela je v drugem branji volilno reformo. — Gladstone je v zbornici izjavil, da vlada ne bode brez dovoljenja parlamenta prevzela nikakih finančnih zavez zastran Egipta. Francija zadela je vzhodnjej Aziji na mnogo večje težave, nego je pričakovala. Sedaj so se sicer zopet zaćela'pogajanja mej l<>»ai<*i|o in 14.it ajt-iii, a ne ve se, bodo li imela kaj uspeha. Francozi so že toliko odjenjali, da ne zahtevajo nobene vojne odškodnine. Zato pa morajo Kitajci popolnem iz- toliko, da Bem vsaj deloma mogel pojmiti o svojem stanj'. Čutil sem da se ne probujam iz navadnega spanja. Še le sedaj prišlo mi je na um, da sem bil kataleptičen. In sedaj obšla me je, kakor potop-ljenca na valovih morja kruta nevarnost — misel na grob, ki je zavzela vse moje misli. Nekoliko minut po tej misli obležal sem mirno, ne da bi se ganil. Zakaj? Nesem mogel zbrati toliko poguma, da bi se ganil. Nesem si upal, premakniti se, da se ne bi prepričul o svojej osodi — in vender bilo je nekaj v mojem srci, kar mi je šepetalo — gotovo; zgodilo se je! Obup — kakeršnega bi ne prouzročila nobeua druga uesreča ua svetu — samo ta obup nagibal je na me, po dolgej strasnej neodločnosti odpreti svoje teske oči. Pogledam. Vse temno — popolnem temno. Znal sem, da je moj napad pri kraji. Znal sem, da je kriza moje bolezni že davno minula. Znal sem, da sem pri polnej zavednosti in vender — bila je tema, grobna tema, najbolj črna noč, v katero ne prodcre niti najmanjši žarek, noč, ki traja večno. (Konec prih.) prazniti Tonkiog, Francozi zasedejo otok Formoza in ga izpraznijo Še le, kadar francoske čete zasedejo Laog-Son, Cao-Bang in Lao Koi in je zajamčeno da se bode strogo izvela Tientsioska pogodba. Francoskemu poslaniku Patenotru poslale so se instrukcije v tem smislu. Ko bi Kitaj ne botel vsprejeti teh ! predlogo/, smatralo so bode to, da hoče vojno, za j katero se na Francoskem že pripravljajo. V tonkin Akt j komisiji francoske zbornice dali so ministri razu meti, da bodo zi htevali 40 milijonov frankov kredita, ko se bi spor s Kitajem ne poravnal. Sedaj je pa ta komisija vladi dovolila 17 milijonov kredita. Pa tudi Kitajci se neki pripravljajo na boj. R^uter-jev Office prinaša iz Tientsina brzojavko od 6. novembra, da YUooan8ki guverner zbira čete v Tunkij-skej provinciji, da bode poveljnika južnih provinciji, Tao-Tsung-Tanga podpiral. Kakor javljalo najnovejša poročila iz Novega Jorka, jo skoraj gotovo, da bode Cieveland izvoljen predsednikom severno-amerlšklh Ziedinjemh držav. Volilni boj bil je letos nenavadno oster, obe stranki sti bili skoro jednako močo*. Zato ae je izid nag'bal sedaj na jedno, sedaj na drugo stran, in je prihajalo po brzojavu toliko nasprotnih poročil V nekaterih južnih državah prišlo je tudi pri volitvah do izgredov in krvavega boja. Dopisi. Iz Zagreba 9. nov. 11 -.v. dop.] Slavnost, katera se je vršila 8. in 9 novembra v našem kraljevem stolnem mestu, bila je tako veličastna, da ne služi le v največjo čast slavljencu, ampak vsemu na; odu hrvatskemu, ki je pokazal, da zna dostojno ceniti in da z vsem srcem ve uvaževati neumrljive zasluge zvezde Jugoslovanov, Strossmujerja. Zagreb in hrvatski narod priredil je svojemu ljubljencu ovaci)o, da si je veličastneje iu srčneje ue moremo misliti. V soboto na dan prihoda okinčale so se hiše z mnogimi narodnimi zastavami. 7. \ ob 9. uri zbirala so se društva z godbami ter korakala na kolodvor. Ko se je proti 11. uri bližal vlak, zasvirale so godbe in neprenehljivi živioklici so pozdravljali visocega gosta. Nagovoril ga je podžupan g. Crna-dak, ker je župan zbolel. Potem Be je premikal slavnostni sprevod v mesto, v prvem vozu Stross-majer z g. podžupauom, za njim pa v več ko 50 kočijah odlično meščanstvo in potem društva Sokol, vatrogasci, pevska društva, dijaki in obrtnijske zadruge. Na VBem potu skozi Ilico, na Jelačičevem trgu, do palače bar. Vraničanija na Zrinjskem trgu, kjer je bil prevzvifieni gost imovite Vranićanijeve rodbine, stal je narod in navdušeno pozdravljal Stross-majerja. Ob 12. uri bil je vsprcjem deputacij domaČih, potem iz raznih hrvatskih mest in slovenskih zastopnikov. Ljubljanska deputacija izročila je po jeder-uatem nagovoru g. Ljubljanskega podžupana V. P e-t r i Č i č - a krasno diplomo častnega meščanstva, Stross-majer se je s solzami v očeh zahvalil za veliko čast in ljubav, katero mu Sloveuc* skazujejo. Rizveselil se je, videti stare mu znance dra. Mošeta, dr. Vožnja ka, katerega je srčno objel, dr. Zarnika, Hribarja in druge. Ob 5Va uri je bila slovesna predstava v gledišči. Igrala se je opera Nikola Zriujski. Gledališče je bilo prenapolnjeno odličnega občinstva. Slovenski zastopniki bo po prijr.znosti g. Cruadaka imeli ložo v prvi vrsti. Pri ustopu Strossmajerja, razume se, zjjgrmeli so slava- in živioklici. Po končani predstavi, ko smo stopili na ulice, prikazal se nam je kraaen prizor: Vse hiše razsvetljene, po ulicah pa se je prirejala baklada z več ko tisoč bakljanosci. Hiteli smo na Zrinjski trg, na katerem se je zbiralo na tisoče naroda pred Vrani-čauijevo palačo. Z balkona palače bil je čaroben razgled, ko se bližala baklada in se v obširnem krogu postavila pred palačo in akademijo. V sredo stopili so pevci ter skazali v treh zborih svojo ne navadno izvežbauost v petji. Strossmajer in k Vrani caniju povabljeni gostje, mej nj;mi tudi slovenski zastopniki so stali na balkonu. Strossmajer se je po drugem pevskem zboru v ginljivih besedah zahvalil pevcem, bakljenoscem in zbranemu narodu. (Datfe prih.) Z Notranjskega 8. novembra. [Izv. dop.] Parturiunt montes, nascetur — ja kaj neki se bo rodilo? Tako sta se vprašala dva slovenska uradnika nekega lepega jesenskega dne 1. 1884. Povod temu vprašanju je bilo to, da sta podpisala neko izjavo, s katero je bila želja 'izražena, da naj bi najnovejši slovenski dnevnik pisal z navadnim peresom, ne pa z loparjem, kakor je to storil za časa notranjske volitve, ker se taka pisava nikakor ne str in j i, z „elegantnim rapirjera". Ta podpisa pa sta bila „crimen laesae majestatis". Podtikalo se je uradnikoma, da sta proti vladi ščuvala in da sta hotela sedanje ministerstvo prekucniti pod hladne zemlje krilo. Pričelo se je disciplinarno iztraživanje. Disciplinarne oblasti so morale delati temeljito, vestno in natančno. Temu je porok že dolgost časa, ki je pretekel mej podpisom oziroma objavljenjem podpisa in mej končanjem stvari; celih 10 tednov je trebalo, da se stvar konča. Ne vemo, ali je temeljitost preiskave uporabljala toli časa; ali pa se je stvar samo zaradi tega tako raztegovala, da bi si omenjena uradnika skusila polno mero prijetnosti tistega položaja, o katerem veljajo besede „kangen und bangen ia schwebeuder Peio". Strokovnjaki v preiskovalnih zadevah nam zagotavljajo, da se da najzaozlanejša preiskava zaradi najčrnejšega hudodelstva v tem času razozljati in končati. Mi tudi ne vemo, kako sta se zagovarjala in opravičevala dotična uradnika. Izid disciplinarnega postopanja nam ni znan. Disciplinarni senat je ukrenil, da podpis izjave ni niti hudodelstvo veleizdaje, niti kak drug zločin ; disciplinarni senat je bil neki le mnenja, da je prosta protičednost, če s tem izrazom prav prevajamo nemško „ordnungs\vidrigkiittt, ako uradniki trdovratno odrekujejo potreben respekt Šukljejevi pi-Bovi, to ie tisti pisavi, o katerej z ozirom na tiskovno svobodo tukaj ne smemo koostatovati, da je morala že dvakrat v subjektivnem postopanji pred c. kr. mestno delegirano okrajno Bodnijo v Ljub-ijaui kapitulovati. Da se nas loti zbadljivost, lahko nekoji gospodi, ki prerada riše „grau in schwarzu rečemo: ufjesessen; no tega ne storimo; vender pa ne moremo zamolčati, da so se nekateri, ne baS popolnem abotoi ljudje z ozirom na celo af6ro ne-hoto spomnili izreka, da od vzvišenega do smešnega čestokrat ni več, nego samo — jeden korak. Će še dodamo to, da neki ondi govori, da pristojna disciplinarna oblast ni proprio motu pričela disciplinarnega iztraživanja, nego iz koniventnosti proti na-načelniku druge oblasti, ki z onima uradnikoma nema nič opraviti — je vse rečeno, kar zanima javnost. Notranjski pohajkovalec. Iz Goric«? 6. novembra. [Izv. dop.] (Raznoterosti.) Zadnja „Soča" prinesla je vest, da je dr. Flapp vender-le imenovan Poreško-Puljskim .-ki i'..m Dii je imenovanje se tako dolgo odlašalo, je gotovo uzrok politika, da se ljudstvo nekoliko uteši. Kdor zna, pa zna! A isterski Slovani ga gotovo vsied tega ne bodo nič bolj želeli, ker njih želja se ni uvaževala, vsi napori so bili zastonj. Kdo bi se ne učil katerega jezika, ko bi vedel, da bo škofom imenovan? Dr. Flapp, kakor se govori, u5i se hrvaščine, a kak uspeh bo imelo njegovo Še ne polletno učenje, prepričali se bodo isterski Hrvatje v kratkem. Lah in naš jezik, to ne gre kar tako hitro skupaj — tem manje, ker smo skoro prepričani, da se ga novi škof ni iz ljubezni učil. Diuga novica, katero je „Soča" prinesla, je, da se g. Povše odpovedal vodstvu kmetijske Šole in to neki radi zdravja. Naše obžalovanje izražamo prvič nad omenjenim gospodom, ako njegovo zdravje ni najboljše, drugič pa nad kmetijsko šolo, katera ž njim izgubi izvrstnega vodjo; veselo upanje pa nas navdaja, da se bode g. Povšetu ljubo zdravja v kratkem zboljšalo, ker ne bode obtežen s poukom, ter da bode vse svoje moči posvetil napredku in zboljšanju Goriških narodnih teženj. Ako je morda g. Povše že tudi iz tega namena se odpovedal šolstvu, bi bilo za nas veselo upanje, kajti važni načrti za zboljšanje blagostanja našega naroda se ravno zdaj na Goriškem kujejo. Deželni poslanec g. Kocijančič Bprožil je izvrstno misel o založnici v Gorici; v zadnjej „Sočia pa je neki dopisnik z naših hribov razpravljal to zadevo ter predlagal, da bi se take založnice ustanovile tudi na kmetih. Izvrstne ideje; škoda da bi zaBpale, kakor je pri nas Slovencih v obče navada. Oni, koji sprožijo koristne misli, večkrat nemajo sredstev, tudi ne pravega upliva, lahko tudi ne prikladnega kraja, kjer bivajo, da bi dejansko Bkušali kaj doseči. V primernem Času naj se povabijo v Gorico naši rodoljubi ter naj se vendar jedenkrat prične z dejansko izvršitvijo. Naravno bi to bila naloga našega političnega društva „Sloge", a ista „v miru počiva" in na Vernih duš dan položil naj bi se tudi njej venec na grob. Odkar so minule deželno-zborske volitve, spi naša društvo spanje pravičnega; resnična je tedaj trditev, da se iz spanja zbudi samo pred volitvami. Kako živahno je bilo njeno delovanje takrat, spominjal se bode vsakdo. Da bi bile volitve vsako leto dvakrat, bi bilo delovanje njeno, kot tako, izvrstno. Za danes bodi kratko rečeno: manjka nam pravega vod telja, vsega druzega imamo na Goriškem za izgledno, uspešno delovanie v dovoljni me i. M. Iz Črnomlja 7. nov. [Izv. dop ] Osupneni smo Čitali Wawreczkov odgovor na dopis „od Se-miča". Sicer ne znamo, je li bil oni pisatelj osobno na Maverlu, a kar je bilo v njegovem dopisu, znal je v Črnomlji vsak človek. Na porodni večer Mavri-skega „Schulvereina" sedelo je več gostov v neki krčmi, ko se prismejata zornih lic gg. Wawrec/ka in Fink, tako, kakor velimo mi, nekoliko nakičena. Jela sta pripovedovati, da je Metliški zastopuik nemških vitezov tudi kum (član) novi „gruppi", da se je tamošnji plemenitaš izpričal, ker ni mogel priti, da bode imel Maverlski učitelj zgubo, ker je pivo 1 e po dvajset novcev liter točil itd. Teh Vaših izrekov, čestita gospoda, pač ne moreta požreti, sve-dokov imamo dovolj in konci nak čenobt tudi ni bila tolika! Kar se tiče zborovanja, je mogoče, da se jo v šolskem poslopji pričelo, prLBihorjevi materi pa se dokaj hrupno končavalo in Celo preMo, to ve prav dobro nek spremljevalec gg. ustanov-nikov. Zastave na šolskem poslopji ^videli smo dobro, katera je ravno večja bila, nema dosti v sebi, a na Mt-vrl nemška zastava sploh ne Bpadn. Mi imamo svojo deželno zastavo, a ta gospodi preseda. Prihodnjo nedeljo otvori se narodna Čitalnica v Dobličah pod Maverlom. Priprostemu narodu bode donašala gotovo koristi, čitali bodejo domačini gospodarske pa tudi take liste, ki jih pouče, kdo je kmetov prijatelj, kdo ne. Radovedni smo, ako pridejo k otvorjenju tudi Maverlski „sčhulvereinovci" ! Morda pride kaka Kočevska moadle, — uu, vabimo vas uavdušeni vitezi I Domače stvari. — (Nadvojvoda Karol L u d o v i k) prišel je včeraj v spremstvu g. generala Mingazzi-ja di Modigliaono v Ljubljano, da si ogleda priprave društva Rudečega križa, patrijotičnega deželnega društva gospej in gospodov za slučaj vojne, v pomoč ranjenih in bolnih vojakov. Nastanil Be je v hotelu „pri Slouuu. Zjutraj ob 9. uri b.l je pri sv: maši v nunski cerkvi, katero je služil general-Vikar stolui korar dr. Pa u ker. Cerkev je bila polna občinstva. Dopoludne je nadvojvoda vzprejel v dvo rani deželne vlade, deželnega glavarja grofa T h u r n a, predsedništvo patrijotičnega pomočnega društva na Čelu predsednico g. Celestino Schiffer, patrijotično pomožno društvo gospodov namreč predsednika c. kr. vladnega svetnika dra. viteza Stdekela in njega namestnika barona Pa b co t i n i - J u r i š k o vi č a, predsednika veteranov g. J. Mihaliča in stotnika veteranov gosp. Cik-a, učitelje veteranov stalnega zdravnika dr. Stavo, dr. Hauser-ja in poročnika Babšek-a. Popoludne si je ogledal zalogo patrijotičnega društva gospej in gospodov zaranjeue vojake, v pritličnih prostorih „deželne hiše", pottm pa je Šel v pokrito topmčarsko konjušnico, kjer je bila skušnja transportne kolone Ljubljanskih veteranov. Tu so pričakovali nadvojvodo predsednik patrijotičnega pomočnega društva dr. vitez Stdckl in odborniki mej njimi cesarski svetnik g. Murni k, g. dr. J. Stare, cesarski svetnik g. Mahr, baron P a skoti ni, dvorni bvetnik g. grof Chorinskv, predsednik Ljubljanskega veteranskega društva gosp. M i hal i č itd. Koloni veteranov poveljeval je gosp. stotnik Hiibschmann. V konjušnico so pripeljali tri društvene vozove. Veteranski koloni ae je dal nalog, da si predstavlja proBtor v konjušnici kot bojišče in v tem smislu po instrukciji prične svoje vaje. Nalogo to so veterani izgledno izvršili. Takoj so sestavili veliki šotor, v njim priredili vse priprave za ranjence, na katerej so zdravniki obveza-vali ranjence, prostor za postelje ranjencev itd. Ne-kpteri člani kolone predstavljali bo ranjene na bojišči. Tu so veterani obvezavali jeduemu glavo, drugemu roko, tretjemu nogo in ga naložili na zato pripravljene nosilnice. Kaj pazljivo in mirno se ra • njene vojake spravili v vozove, po dva ležeča, po-štiri sedeče. Ravno tako bo iste z največjo pazljivostjo raz voze nosili v poljsko bolnico. Potem so se veterani izpraševali, kako ravnati z bolniki, kako z ranjenci te ali druge vrste, ki so ranjeni na nogah, na glavi, na rokah itd. Na vsa vprašanja so veterani jako točno odgovarjali. Nadvojvoda bil je o izvrstnem uspehu preskušnje presenečen in ponavljaje izraževal je posamičnim vete- ranom, kakor tudi vsi koloni svojo popolno zadovoljno^. Posebno milostno in prijizuo občeval je nadvojvoda s predsednikom veteranov gosp. Miha-ličem. Proti vojaškim dostojanstvenikom ekselenci FML. baronu R ■in'iinderju in drugim je opazil nadvojvoda, da so jako lepi ljudje v tej koloui. Skoro vsakega veterana je nagovoril in ga povpraševal, kje je doma, kako obrt ima in kako se mu godi. Naposled je kolona defilovala in nadvojvoda izrazil kooečno še jedenkrat vsem veteranom svoje gorko priznanje. Potem se je odpeljal k shrambam vozov Rudečega križa na Ljubljanskem polji in tudi ondu bil z uredbo in napravo popolnem zadovoljen. Zvečer ob 5. uri je bil obed pri „Slonu". Danes po-popoludne odpelje se nadvojvoda Ludovik v Trst in od tm pa v Pulj, kjer si bode ogledal tamošnjo kolono veteranov. — (Beseda v Čitalnici) včeraj zvečer pričela se je s krasnim Ipavčevim zborom Kdo je mar?u Zbor bil je krepak, ubran, saj so sodelovali odlični pevci gg. Razinger, Puci ha r in dr., a vender opažal se je nedostatek, v tem namreč, da je b lo število pevcev prepičlo. Izvrstno obnesel se je mešani zbor, kakor v Vilharjevi „Domovini" tako tudi in še bolj v recitativu ir. Lortzingove „Uodine". Gospa A. Svetekova je razen solo-speva v „Undini" pela Ipavčevo „Pomlad" in Abtovo „Ne zabi me" tako, da bi kmalu zopet želeli jednacega už'tka. Gospod Sochor, učitelj pri „Glasbeni Matici", pokazal je v dveh točkah svojo izredno izvežbauost na goslih, in bil kakor vse točke z živahno pohvalo odlikovan. — H koncu besede predstavljala se je burka „Gluh mora biti", tako gladko in vrlo, da je pregnala vse naše predsodke o tacih predstavah na čitalniškem odru. Gospića Milohnojeva, gg. Jeločnik, Pelun in Bizjak igrali so tako izborno, da je bil vspeh popoln iu da se je vsakdo moral smijati. Za take predstave smo vsekdar odkritosrčno hvaležni. — (Gosp. E. Kramarja,) potovalnega učitelja za Primorsko, odposlalo je poljedelsko ministerstvo kot ministerijalnega poročevalca h kongresu avstrijskih s ad i e rejcev, ki bode od 15. do 17. t. m. v Gradci. — („Verfluehtea Luder!" J čuli smo včeraj, ne ko smo šli mimo takozvane „Pihlarjeve šnops'trije", nego raz odra Ljubljanskega, nemškega gledališča. In „nemško" občinstvo Ljubljansko je to mirno poslušalo. „Sebule der Bildttng" ??? — (Draga pozabljivost.) Neki gospod pozabil je včeruj na stranišči v kazini svojo srebrno remtoir-uro, vredno 18 gld. Ko je pomanjkanje ure zapazil in prišel jo iskat, je že več ni bilo. Kdo si jo je prisvoji!, se ne ve. — (Tatvine.) Revni ženi ukral je danes dopoludne neznani tat na mestnem trgu listnico s 5 gld. — V Janeza Škofi komtoarista stanovanje v Poljskih ulicah zlezel je skozi okno včeraj zvečer neznan tat iu mu ukral dve srebrni uri, jedna vredna 12 gld., druga 8 gld. — (Eksplozija.) Pretekli petek popoludne zletele so p.i sv. Lenartu pod Ljubljano stope za smodnik (PulvermUhle) v zrak. Na sv. Petra pred-mestiji čula se je eksplozija kakor strel s kanonom. Te stope so sedaj že v drugifi šle v zrak. Prvokrat je b.l usmrteu neki delavec, katerega je na kosce raztrgalo, sedaj pa ni bil nihče poškodovan. — tlz Metlike) so nam piše v 7. dan t. m. — Jesen je jako lepa, poti popravljeni in suhi, vinski kujici pa prav redki; in vender je letošnja kaplja dobra, tudi dalnjih kupcev vredna. Pridite Gorenjci, vun damo stari nameček! — (Sadjerejsko društvo za Spodnji Štujor.) Po prizadevanji Č. g. župnika M, Len-dovšek-a se je sklical izredoi občni zbor tega društva v Makole (Slov. Bistriški okraj) dne 9. t. m. v ta namen, da se spodbujajo tamošnji posestniki k sadjereji. Kot zastopnik društva je prišel k zborovanju g. deželni poslanec Mih. Vodnjak iz Celja, tajnik društva g. Jarc in učitelj g. Grah iz Šentjurja, g. Nerat iz Maribora, g. Miha Vizjak, znani sadjerejec iz Teharja itd. Za zborovanje so bili sprva naprošeni prostori v gostilni g. Georg-a, ker se je pa mnogo poslušalcev zbralo, je dovolil načelnik krajnega šolskega sveta gosp. Conradi, da se zboruje v lepih šolskih prostorih. Nabralo se je okolu 300 poslušalcev, večinoma posestniki iz domače in Bosednjih far. Sprva predstavi č. g. župnik Lendov-šek došle goste iz Celja in Maribora, potem prevzame g. M. Vošnjak predsedništvo ter pozdravi v imenu I sadjerejskega društva občinstvo; v daljšem go- voru razpravlja gospod Vošnjak sedanje stanje naših kmetov, omeni kuge, katera nam preti v obliki trtne uši, slabo ceno žita in vina, zategadelj se morajo naši kmetje poprijeti novih pridelkov; v ta namen priporoča govornik v prvi vrsti sadjerojo, ker ta najmanj stroškov pouzroči in pri dobrih legah naše domovine dober uspeh obeta itd. Potem poprime besedo g. Miha Vizjak ter prav popularno dokaže važnost in korist sadjeruje ter spodbuja poslušalce, naj se vendar tej stroki v večji meri, kakor do zdaj, udajo. Izvrstno je še govoril g. Grah iz Šentjurja o tem, kako se ravna, če bo pripravljajo sadnji vrti itd. Nadejati se je, da bode to zborovanje velikega uspeha in da dobijo kmetje tamošnjih krajev veselje do sadjereje, te važne stroke bodočnosti! Pnpoznati se mora zopet marljivo postopanje narodne stranke na Spodnjem Štajerji na gospodarskem polji! — (Razpisano) je mesto okrajnega tajnika na Štajerskem (X. razred). Prošnje do 8. decembra t. 1. predpisanim službenim potom na c. kr. naraest-niško predsedstvo v Gradci. Razpisani ste dalje učiteljski službi: Na jednorazrednici v Podbrezji. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 30. t. m. na okr. šolski svet v Kr.mji. — Na jednorazrednici pri av. Gregorji. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 1. decembra t. I. oa okr. šolski svet v Kočevji. Telegrami „Slovenskomu Narodu11: Pariz 10. novembra. Od včeraj opo-ludne do 11. ure po noči 138 ljudij za kolero zbolelo, 51 izmej njih umrlo. V Montre-uil-u jih je 10 za kolero zbolelo. London 10. novembra. V premogovih jamah v Hochin pri Fredegaru eksplozija, ko je bilo petnajst delavcev v jami. Misli se, da so vsi poginili. Štiri mertve že našli. Rim 9. novembra. Poročila dohajajoča „Propagandi" o misijonarjih v Kitaji, opisujejo položaj kot jako žalosten. Francoski misijonarji se ne morejo vzdržati. London 9. novembra. „The Observer" poroča: Lord Northbrook predlaga, da se posodi Egiptu osem milijonov, da se odpravijo zakladi za poplačilo, znižaj o o bresti sueških delnic, da se stroški okupacije deloma Angliji nalože in da se omenjenemu posojilu prizna prednost pred drugimi, izimši domensko posojilo. Kazne vesti. * (Ženska — profesor.) Laški naučni minister je imenoval gospodkino Julijo Cavallari, katera je v Bologni b slavnim uspehom napravila doktorski izpit iz filologije, profesorjem latinskega in grškega jezika na akademičnej dekliškej šoli „Fua Fusinnte" v Rimu. To je prvo imenovanje, vsled kojega se je stolica za pouk klasičnih jezikov: grškega in latiti-skegp na višjem izobraževalnem zavodu podelila in zaupala — ženski. * („Blaku — pasji junak.) Ruski veliki knez Vladimir ima velikanskega psa po imenu „Blaku. Tega psa imel je pred dvema letoma reven učitelj v B jaricu. Ko je nekega dne mej hudo nevihto ladija z 18. možmi trčila ob skalo in se ponesrečila, dobil je „Blnk" od svojega gospodarja nalog, prenesti skozi peneče valove rešilno vrv obupa-jočim nesrečnikom. Težavno delo se je posrečilo in pasji junu k je /a si nI na daleč okrog. Njemu na čast so napravili svečano pojedino, za katero so se glusila vabila: „Blak se usojafvabiti svoje prijatelje, Bijariške pse, k svečanostnemu kosilu." Mej pojedino so mestni sovetniki obesili častno zavratnco velikemu pasjemu junaku na vrat. Potem je veliki knez Vladimir kupil slavljenca „Blaka" za veliko vsoto. Poslano. *) Mestni odbor Ljubljanski zavrgel je v svoji zadnji seji prošnjo 2* pekovskih mojstrov Ljubljanskih, da se prodaja kruha na Mestnem trgu odpravi. Gospod puroče-valec policijskega odseka je naglašal, da je v Ljuldjaui 27" pekovskih inoJBtrov. Kateri jo tako srečen, da je osemindvajseti, zanj bode gotovo magistrat davke plačeval, kajti 28 pekov je sedaj v Ljubljani, hvalu Bogu ali Žalibog, kakor kdo hoče! Gospod porofievalec jo trdil, da se i v Trstu, Gorici in na Reki kruh ravna tako prodaja, kakor v Ljubljani. Želel bi bil pač, da bi se bil gospod poročevaloc o ortno-šajih mest, katera jo navel, v tej zadevi bolj natančno poučil, predno je to trdil, kajti i meni so razmere dobro znane, povedal bi pa lahko vse kaj druzega, kar bi se z omenjeno trditvijo nikakor no vjemalo. Ako so je trdilo, da pošilja 22 pekovskih mojstrov kruh na mestni trg na prodaj, jo to res, a ravno tako resnično je, da je 22 pekovskih mojstrov prosilo, da so prodaja kruha na Mestnem trgu odpravi iu da jih je bilo od vseh pekovskih mojstrov Ljubljanskih samo Sest proti temu. In 22 pekov, in morda še kateri več, bodo kruh pošiljali pred rotovž mi prodaj, dokler bo ta neokusna, za zdravjo škodljiva in promet na Mestnem trgu nepotrebno ovirajoča prodaja no odpravi, kar se bode gotovo zgoditi moralo. *) Uredništvo za spise pod to rubriko ni odgovorno. \ Trdilo se je tudi, da, ako se odpravi prodaja kruha, ae bod« kruh podražil. Jaz in z mano pač velika večina pekovskih mojstrov in občinstva pa je druzega mnenja. Za prodajo kruha na Mestnem trgu treba vzdriavati mnogo ljudi j. žensk in moških katerim se dajo odstotki od prodanega kruha, zatorej je kruh, ki se na Me tnem trgu prodaja, slabši in dražji, nego da bi se prodajal doma. Zna-t)i t i se pa pekom za stroške, kater * imajo pri prodaji kruha na Mestnem trgu, odpusti novi, v deželnem zboru kranjskem na predlog gospoda S u kije-j a akleneni davek, za katerega je i gospod poročevalec glasoval, dasi je v mestnega zbora zadnji seji glasoval tudi za predlog vrlega mestnega odbornika g. IIribar-ja, naj se proti novi postavi prote-»tuje I Janez Zo-grsir. (721>) pekovski mojster, v imenu več druzih. NI ono. t l uj c i: dne 9. novembra. Fabiani, Friedmann, lioamann, Lobi Pri z Dunaja. }'n Tfnllol : Schvvara iz Ljubljane. — Zimmer, Re-niseh t Dunaja. — lirami iz Zagreba. — Cberg z Dunaja. — Mohorčič z Vidma. Meteorologijo poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 8. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 744 44 mm. 745-30 on. 748-15««. 1+ 0 8° C + 40° C -f- 3-4" C brezv. brezv. brezv. megla megla obl. 1' 1 mm. megle. 9. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 748 27 on. 747-27 on. 746-90 mm. -f 12 "C + 4 4" C + 34" C Drezv. brezv. brezv. megla megla megla 0 10 ram. megle. I I I Srednja temperatura obeh dni j jo znašala + 3*2° in + 30°, za 2-7° in 20° pod normalom. dne 10. novembra t. I. [Izvirno telegrarlčno poročilo.) Srebrna tenta . . .... Zlata rerta ... ......103 B°/o marčna renta........ Akcije narodne banke...... Kreditne akcije...... Srebro............ Napol.............. C. kr. cekini........ , . Nemške marke...... 4°/0 državne »rečke iz I. 1854 250 gld. Državne srećke iz 1. 1864. 100 gld. 4'/o avstr. zlata renta, davka prosta. . „ papirna renta 5°/0..... ■r< , štajerske zemljišč, od ✓ez. ublig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*/i7# zlati zast. Usti . Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srećke......100 gld. Budolfove srečke .... 10 „ Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 „ Trainmway-društ. velj. 170 gld. a. v. 81 gld. 20 k: 82 _ 35 — 103 B 70 96 40 ■ 868 ■ — ■ 290 80 n 122 * 65 n — * — n 9 > 71 n f. 78 ■ 59 i 95 n 125 * 25 n 173 * 50 k 103 • 55 n 123 05 n 93 60 M 89 » 35 n 104 50 n 115 n 70 n 122 n 50 n 109 „ 10 n 105 n 25 n 178 n 25 - 18 n 25 105 n — 213 | — Kovačija na zelo pripravnem kraju, tik močno rabljene okrajne ceste, odda se s 6. februvarjeiu i**sr> pod ugodnimi pogoji za več let v na|enm izurjenemu kovaču, kateri se more izkazati tudi s koncesijo za podkovanje konj. Ponudbe vsprejema in pojasnila daje Janko Vilo-Vič, oskrbnik v Turjaku, posta Velike Lašče. (727—1) V najem t. m hudi glavobol in s. m ter tja m padajoča me nir/lica, sami nasledki za|»retja in želodčnega katarja, ponehali so hvala Bogu popolnem, ko sem uži vm hi Vasi- kri ristilut« k ugljici«. f;iko, d.i ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti. Zahvaljevaje se Vam vnovič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še jeden zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kngljic. Pozdravljajo Vas, sem najudanejša (701—2) Lucija Mi...... Vsak zavoj kri čistilnih kugljic lekarne Trnkoezy mora radi pristnosti na zavitku imeti naslednji nadpis. K. k. priv. Blitreiiigiigi-Pillei I Rolle 1 II. S kr. Versendet wird nur eino Rolle. C. kr. priv. kri čistilne kroglice v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatlj iini 1 gld. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Diese ansgezeichneten Blutreinigungs-Pil-len Miml eeht und stoti; friseh zu haben in der Einhorn-Apotheke defl Jul. v. Trnk6czy in Laibach, Kathhausplat? Nr. 4. Jede Rolle muss der Echthoit wegen nebige eigen-hiindige Unterschrift tragen: Za jc.M'iiKko In zimsko sezono priporoča najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča tvrdka za sukno MORITZ BUM-a v Brnu (ustanovljena v letu 1822): Volneno blago, Brnski izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter. B1hk<> za /imske suknje v vseh barvah in vsacega dela. po gld. 2.50, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter. Na ) nove j su podkludt* za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 8 meter. Elegantno blago za hlače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter. Pravi angleMki popotni plaldt, 3'/, metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilne in vojaško obleke, livreje, cerkve, bilardo in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in draga društva. Uzorci zastonj in franko. Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači. Pošiljatve nad 10 gld. vrednosti poštnine proste. Karto z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom kroju »k i in mojstrom. — \ .. iinul no blago za obleko, normalne postel jske in potniške odeje, sistema dr. Ouatnra Jifcger-ja v s t u t lun rt n. v bogatoj izbori. 1543—12) K- da sem Usojam se r.lav. občinstvu in posebno gg. potovalcem prijazno naznauiti, gostilno „pri južnem kolodvoru". nazaj kupila in v isti posebno sobe za potnike, kakor tudi prostore zu restavracijo pripravno in elegantno ponoviti pustila ter vabim slavno občinstvo, da me mnogobrojno obišče. Sobe se računijo jako ceno. V restavraciji gostilne se toči izvrstno Koslerjevo carsko pivo in prava bizelJNka viua, dobi se zajutrek, kosilo in večerja, vse okusno pripravljeno in ceno. Za mnogobrojni obisk se priporoča b spoštovanjem (728-1) Jožefa Peiless, posestnica gostilne. Dr. Schmidt-ovi uspešni prilejki zakurja očesa uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečino in zanesljivo delujoče Bredstvo v popolno odstranitev kurjih očes. Uspeh teh dr. Sebmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opeto/anej rabi teh prilepkov so odpravi vsako kurje oko brez vsako operacije. Cena škatljici s 16 prilepki in z roženim dletcem za izdiranje kurjih očes 23 kr. a. v. TDt- Belir-ov živčni ekstrakt izdeluje so po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischiiidt, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnenju, oslablje-nju in polucijam. Na dalje so dr. liohr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otrpnelosti mišic, trganju v členkih in mišicu!), nervoznomu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr.liehr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena steklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v. NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittncr-jevo izdelke in Bamo one za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „JuliuB'liittners'8 Apotheke in Gloggnitztt, in vsake drugo podobno izdelke kot nevredno zavrniti. (461—7) Glavna razpošiljalna zaloga: Ciloggnitz9 Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Ilittner-ja. Ur. Sclimidl-ove prilepke zu kurja oeesa in dr. Bebr-ov živčni ekstrakt prodajata v Ljubijaui lekarnarja: J. Nvoboilu in J. pl. Trnkoczy. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivau Železnikar Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 1 060843 33