Ljubljana, četrtek, 13. avgusta 1933 Prva izdaja Cena 10 din LETO XIV., ŠTEV. 190 SLOVENSKI Izdaja časopisno-zalozniško podjetje 5ZDL *iNa$ tisk.« / Uirektor: Rudi J an buba / Odgovorni urednik: Sergej Voinjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo; Ljubljana, roiuiičeva «lica 3, telefon 23-522 do 29-526 / Uprava: Ljubljana, Čopova Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, sa zunanje 21-S32 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Na tod ne bank»* 601-»T«-163 t Mesečna naročnina 200 din V pogleda mednarodnih vprašan) hcčsnto Imeti svojo popolno svobodo Odgovor predsednika republike maršala Tita na resna vprašanja o mednarodnem in notranjepolitičnem poiozafn Beograd, 12. avgusta (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je 18. avgusta sprejel na Brionih g. Singel-tona, dopisnika agencije Asociated Press in mu odgovoril na nekaj vprašanj. Vprašanje: »Predvsem bi hotel razčistiti nekatera vprašanja, ki še vedno motijo ljudi na zahodu. Prvič, če bi Sovjetska zveza zavzela miroljubno stališče z ozirom na rešitev mednarodnih težav, ali bi obstojala možnost, da bi se Jugoslavija vrnila na svoje stalšče iz leta 1948, to je na stališče tesnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo za reševanje svetovnih vprašanj?« Odgovor: »Čeprav je Sovjetska zveza spremenila svojo zunanjo politiko v smeri izboijšanja odnosov in pristojanja k sporazumnemu reševanju vseh mednarodnih vprašanj, se Jugoslavija nikakor ne more več vrniti na svoje nekdanje stališče, ki ga je imela pred 1948. Setom to je, da v vseh vprašanjih sodeluje s SZ, ne oziraje se aii je to v interesu naše države ali ne in aii je to v skladu s težnjami miroljubnih narodov aii ne. Ju- ko spopad samo zaostri, če bi se mešali v notranje zadeve teh držav. Vprašanje: Koliko je že storila pekinška vlada za prekinitev z Rusijo? Odgovor: To zavisi od tega, kakšno politiko bo vodila Sovjetska zveza proti Kitajski. Do popolnega razdora ne bo prišlo, lahko pa pride do tega, da bo Kitajska neodvisno odločala o usodi svoje države in da ne bo pod nikakršnim vplivom. Vprašanje: Ali ste kar koli slišali o čistki v Severni Koreji, o čistki funkcionarjev', ki so ipod vplivom Moskve? Odgovor: Bral sem, da gre tu za deset vodečih ljudi, med katerimi je tudi generalni sekretar Partiji. Sicer resnično ne vem, kakšen je osnovni vzrok te mere. Vprašanje: Kakšno mišljenje imate sedaj z ozirom na sprejem goslavija želi s SZ kakor z vse- Kitajske v Organizacijo združe-mi državami v svetu normalne nih narodov? odnose in razume se, da smatramo za pravilno in potrebno, da bodo ti odnosi v določenem smislu tudi dobri odnosi, da bi se normalni odnosi lažje razvijali. Mislim dobri, če bo mogoče, kakor imamo normalne in dobre odnese z zahodnimi državami in nič več, ker želimo obdržati svoj neodvisni položaj kot neodvisna država v vsem, posebno pa želimo obdržati pravico, imeti v pogledu mednarodnih vprašanj, svojo popolno svobodo. Vprašanje: Ali bi se Jugoslavija vrnila k informbiroju, če bi Sovjetska zveza postala bolj prijateljska? Odgovor: Ne. Vprašanje: Ali, po Vašem mišljenju, najnovejši razvoj dogodkov v Rusiji, vključujoč tudi oris‘ranitev Berije, dokazuje, da so se dogodile kakšne spremembe v imperialistični politiki Sovjetske zveze? Odgovor: Ne bi mogel dati tu drugega odgovora, kakor da rečem, da je vprašanje Berije popolnoma notranja stvar Sovjetske zveze, ne oziraje se, da imajo tudi neuspehi v zunanji politiki svoj odraz v notranjih dogodkih. V glavnem, to je notranja stvar Sovjetske zveze. Vprašanje: Ker tako obširno poznate ruske prilike in. tamkajšnje voditelje, kaj mislite, kdo je sedaj glavni v Sovjetski zvezi — Malenkov ali ruska vojska, ali morda oboje? Odgovor: Mi nismo spremenili Stališča, do tega, da bi biio potrebno sprejeti Kitajsko v Združene narode. To bi bilo konstruktivno, koristno in bi zmanjševalo možnost nekega samovoljnega koraka Kitajske, ker bi na ta način Kitajska vendarle prevzela odgovornost proti ostaiim državam. Vprašanje: Kakšno je Vaše mišljenje o perspektivi za korejsko mirovno konferenco? Odgovor: Mislim, da bo korejska mirovna konferenca, čeprav ne bo mogia v celoti rešiti vprašanja, v nekem smislu vendarle učvrstila to, kar je doslej doseženo — da tam ne bo več prišlo do spopadov. Vprašanje: Tri sovjetske satelitske države so se sporazumele, da bodo vzpostavile skupne mešane komisije z Jugoslavijo, da bi na ta način raziskale incidente na mejah. Ali mislite, da je ta korak, poleg tega, da je Rusija poslala sem ambasadorja, odločen znak volje in upanja za pomirjenje s strani Sovjetske zveze? Odgovor: Razumljivo je, da je to, da so tri države pristale na naš nekdanji predlog, vzpostaviti komisije, ki bodo razčiščevale in reševale spopade na mejah, rezultat spremembe v sovjetski zunanji politiki in njihove sugestije. Vendar ni treba temu pripisovati prevelikega pomena in tudi ne gre, da bi bili zaradi tega preveč optimi- nja sila silila sovjetske voditelje v vojno, da bi zaostrovali mednarodne odnose. Mislim, da so Stalinova smrt in dogodki, ki so it sledili, v dolo- Odgovor: Doslej ni nič storjenega, ni podvzet niti najmanjši korak ne z njihove in ne z naše strani. Vprašanje: Kaj bi lahko miro- krat dokazali to svoje prepričanje. V okviru Združenih na-dov ste tako sodelovanje razširili na vzajemne vojne mere z Grčijo in Turčijo. Kaj bi imeli proti tamu, da bi razširili takšno vojno sodelovanje — še vedno v okviru Združenih narodov, še na druge obrambne zveze, kakor je na primer Atlantski pakt? Odgovor: Mi smo še vedno proči in bomo ostali proti ustvarjanju blokov in pristopanju v Atlantski pakt, ker je to danes še manj potrebno, kot prej, ker bi to še vedno kvarilo naš specifični položaj, ki ga imamo in tudi ne bi ničesar doprinesli k učvrstitvi miru v svetu. Mi smo za regionalne sporazume, v kolike«- gre za interese dotičnih držav, če so take regionalne pogodbe v interesu miru v svetu, v skladu z Zdru-žemfimf narodi, in razume se, v okviru Združenih narodov. Mi s takim svojim stališčem ne mislimo zmanjševati naših obveznosti do članic Združenih narodov in do držav, ki se borijo za mir, proti agresiji. Nasprotno, smatramo, da je to najkoristnejši način našega sodelovanja z zahodnimi državami. Vprašanje: Jugoslavija smatra, da so določene pomanjkljivosti v tem, če bi direktno sodelovala v takšni obrambni zvezi, vendar ali ne mislite, da so prednosti, ki jih nudi vzajemno planiranje, skupna obramba, povečana standardizacija orožja in večja koordinacija med oboroženimi silami, večje od teh pomanjkljivosti? Odgovor: To pomeni, da bi se zdaj lahko pristopilo k bloku, kakor je to Atlantska zveza. Mi lahko tudi izven Atlantskega pakta koordinaramo v pogledu oboroževanja, standardizacijo orožja in drugega. Vprašanje: Kaj mislijo vaši vojni strokovnjaki o kakovosti in količini orožja, ki je bilo poslano Jugoslaviji? Ce to ni vojna tajna, kakšno orožje je Jugoslaviji sedaj najpotrebnejše? Ali ima Vaša država že zadostno število mehanikov, da bi vzdrževali motorizirano orožje? Odgovor: Mnenje nas vseh In vojnih strokovnjakov Je pozitivno, z ozirom na kakovost ameriške oborožitve. V pogledu količine so še nekatere pomanjkljivosti — malo prepočasi prihaja tisto, kar nam je bilo še najpotrebnejše, vendar gre. Sicer imamo dosti strokovnjakov, pri nas se ljudje zelo hitro prilagajajo in lahko obvladajo vse orožje, ki ga dobivamo. Kar pa se tiče vprašanja, kakšna vrsta oborožitve nam je sedaj najbolj potrebna, — mi novih vrst nismo zahtevali. Ne morem Vam reči, kaj bi sedaj konkretno potrebovali, ker je to vojna tajnost. Vprašanje: V zgodovini se zelo redko dogaja, da izražajo vojskovodje zadovoljstvo nad tem, da imajo zadosti vsega za vsako eventualnost. Ali menite, da ima Jugoslavija danes zadosti določenih trup in zadosti sodobnega orožja, da bi lahko preprečila invazijo neke sile, ali kombinacijo sil s strani Vzhoda, to je ali bi lahko zadosti dolgo vzdržali na mejah, dokler bi ne prišla pomoč z Zahoda? Odgovor: Mislim, da imamo zadosti za enega napadalca, da lahko zadržimo vsakega posameznega napadalca, če pa bi bili manjši, bi jih lahko zadržali tudi dvoje ali troje. Vprašanje: Zakaj Rusija leta 1948 ni poskušala vdreti v Jugoslavijo, po prekinitvi z In-formbirojem, v času, ko Vaša država ni imela zadosti sodobnega orožja, in ko ste bili prisiljeni opustiti del Vašega iz-gradbenega programa, da ste lahko zgradili vaše obrambne sile. Odgovor: Mislim, da je to bilo predvsem zaradi tega, ker bi bil sam vzrok takšne agresije v vsem svetu docela nerazumljiv. Spopad je nastal samo zaradi tega, ker Jugoslavija ni hotela izgubiti svoje neodvisnosti. Drugič pa je bilo Rusiji zelo dobro znano, da je Jugoslavija trda točka, ki je re bi bilo prav lahko obvladati. Tretjič bi to tudi lahko pripeljalo do mednarodnega spopada. To ne pomeni, da oni niso imeli zadostne sile, vendar predno bi to dosegli, bi nedvomno prišlo do večjega spopada. Vprašanje: Ameriške združene države so nedavno povabile Jugoslavijo, da bi prisostvovala na konferenci, na kateri bi obravnavali skupna vojna in obrambna vprašanja. Ali se bo Jugoslavija temu pozivu odzvala? Katera so glavna vprašanja, (Nadaljevanje na 2. strani) Kot smo že poročali, sta v soboto prispela v Celovec predsednik izvršilnega sveta LRS Miha Marinko in podpredsednik dr. Marijan Brecelj. Po toplem sprejemu pri deželnem glavarju Koroške g. Ferinandu Wedenigu sta popoldne obiskala slovenske in avstrijske otroke, ki preživljajo počitnice v mladinskem okrevališču »Sonnenheim der Kinderfreunde« v Sekiri ob Vrbskem jezeru. Prijetno presenečeni so jima mladi jugoslovanski in avstrijski državljani pripovedovali o brezbrižnih in veselih dnevih, ki jih preživljajo, pa tudi zapeli so v pozdrav gostom nekaj slovenskih in avstrijskih mladinskih pesmi. Ko je ena najmlajših pionirk v imenu vseh izročila tov. Mihi Marinku šopek rož, je na prostranem igrališču doma odjeknil njihov vsakdanji mladinski pozdrav: »Freundschaft!« Z glasnim; vzkliki so se otroci zahvalili tud; za darila, ki jim jih je poklonil predsednik Marinko. Med tridnevnim bivanjem so s; poleg velesejma in drugih zanimivost; ogledali gostje tu- di bodoči zadružni dom v Sekiri, ki ga bo Zveza slovenskih zadrug dogradila že v tem letu. Na poslovilnem srečanju gostov z deželnim glavarjem g. Wedenigom so v ponedeljek v Vrbi ob Vrbskem jezeru izmenjali misli o tesnejšem sodelovanju naših sosednih pokrajin. Ob tej priložnosti je tov. Miha Marinko opozoril na visoko gospodarsko in kulturno raven drugega koroškega velesejma. Na sliki predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Miha Marinko in koroški deželni glavar g. Ferdinand Wedenig Nezadovoljstvo tržaškega prebivalstva narašča P rota etna stavka se nadaljuje — Enourna stavka grafičnih delavcev Izložbe so še vedno zatemnjene Trst, 12. avgusta. (Od našega posebnega dopisnika). Na zborovanju uslužbencev ACEGAT, katerega se je udeležilo okoli 600 do 700 stavkujočih, so danes zjutraj sklenili, da bodo nadaljevali stavko, ker vodstvo ACEGAT ni sprejelo delavskih delovnih pogojev. Pogrjanja se danes nadaljujejo. V razgovoru z našim dopisnikom so delavci izjavili, da obsojajo zadržanje angleško-ameriške uprave v Trstu, ki je nastopila proti njihovim upravičenim zahtevam. Skoraj ves promet v okolici in mestu je paraliziran, čeprav je opaziti v prometu nekaj prL vatnih avtobusov, ki vozijo pod pritiskom delodajalcev in ob spremstvu civilne policije. Vsi napori oblasti, da ,bi preprečili stavko, so ostali brez uspeha. Večina prebivalstva pa mora v tej vročini hoditi peš. Tržačan; so upravičeno nezadovoljni in grajajo oblast, ker ni ugodila zahtevam uslužbencev Ace-gata. Poleg uslužbencev ACEGAT so danes ponoči stopil; v enourno ’ stavko tudi grafični delavci, da b; s tem podprli svoje zahteve po sklepanju novih in boljših “delovnih pogodb. Prav tako tudi tržaški trgovci in lastniki lokalov v znak protesta proti zvišanju davkov imajo še vedno ponoči zatemnjene izložbe in ne prižgo svetlobnih reklam. Ce se pr; vsem tem spomnimo še na demonstracije delavcev in številne druge proteste, vidimo, da se zaradi rastočih gospodarskih težav vedno bolj veča nezadovoljstvo vseh slojev od delavcev do trgovcev in obrtnikov. Vsi poskus; tržaškega iredentističnega vodstva, da bi obvladalo položaj, so brezuspešni. S- L. itašifansko letalo nad isigoslovamsbšisa ozemljem Beograd, 12. avgusta. Jugo-pres je zvedel, da je 4. avgusta ob 1.30. uri italijansko vojaško letalo kršilo jugoslovanski zračni prostor ter letelo nad obalnim pasom Bar—Ulcinj 15 km v globino nad jugoslovanskim ozemljem. Letalo je letelo 1000 m visoko in se je zadržalo nad jugoslovanskim ozemljem nad 5 minut. V tem času je letalo spu- Odgovcr: Ruski voditelji se stični. Vendar je to le pozitivna sedaj ponovno vračajo na Unijo stvar in bo po mojem mišljenju dajanja prednosti partiji, tako ublažila spopade. Za nas je to da ima ta giavno viogo. Sedaj pozitivno, ker se bo pritisk na se vračajo v glavnem na tisto, našo državo zmanjšal in bo to kar j« bilo nekdaj, in vodstveno omogočilo normalizacijo odno-vlogo dobiva Komunistična par- sov s temi državami. Upam, da tija. bo to prvi korak za normaliza- Vprašanje: Aii smatrate, da cijo odnosov s temi državami, razdor, do katerega je prišlo v in končno, nobena država ne Sovjetski zvez: ipo Stalinovi želi, da bi se na njenih mejah smrti, zmanjšuje ruski potencial stalno dogajaU spopadi. To je za vojno in da se tako zmanj- rezultat spremembe v zunanji suje verjetnost tretje svetovne politiki Sovjetske zveze ker, vojne, ali smatrate da bodo no- dokler Je Rusija vodila ostro tranji problemi prisilili sovjet- hladno vojno, so bili tudi ti spo-ske voditelje, da bodo podvzeli padi sestavni del te vojne, če-nove osvajalne podvige, da b; prav so padali mrtvi na mejah, tako povečali svoj osebni pre- Vprašanje: Ali so Rusija in stiž in da bi zedinili sovjetske druge satelitske države podvzele narode na vojne podvige? kakršen koli korak, da bi se Odgovor: Ne verjamem v vzpostavili ponovni trgovinski možnost, da bi neka notra- odnosi z Jugoslavijo? Slednjič bo zadoščeno pravici viničarjev Veliko zborovanje viničarjev iz mariborskega oko-lišnega, ptujskega in ljutomerskega okraja v Mariboru — Viničarji se zahvaljujejo maršalu Titu in ljudski oblasti, da so na tako revolucionaren način naredili konec trpljenju in izkoriščanju. Maribor, 12. avg. (po telefonu). Danes je bilo v Mariboru v veliki dvorani TD Partizan (Union) zborovanje, ki se ga je vršnega sveta LRS dr. Jože Potrč, sekretar mariborskega okoliškega okrajnega komiteja ZKS nju, o izkoriščanju, o svojem trpljenju in garanju. Več kot 50 mož in žena, starejših in mladih viničarjev in ofarjev je s svojimi življenjskimi izpovedmi pokazalo razmere v Slov. goricah, Halozah ter drugih vinorodnih predelih v teh treh okrajih. Njihovo življenje v zadnjem času samo priča, kako revolucionarno globoko sta zakon o zemljiškem skladu in zakon o viničarskih odnosih zarezala v vaško življenje v šta- okraju revolucionarno završalo, da pa je na terenu žal pre- stilo množico letakov v albanskem jeziku, ki pozivajo albansko ljudstvo na upor proti vladi sedanjega režima v Albaniji. Letaki nosijo podpis organizacije albanskih emigrantov v Italiji. Ko je letalo odvrglo letake, je zapustilo jugoslovanski zračni prostor in odletelo proti Italiju Zvedelo se je, da bo jugoslovanska vlada zaradi tega incidenta storila odgovarjajoče korake pri italijanski vladi. V jugoslovanski javnosti poudarjajo s tem v zvezi, da je ta najnovejša gesta italijanske vlade značilna za politiko Italije do Balkana. Medtem ko se itali- malo podrobnega političnega janska politika, posebno po dela in pojasnjevanja, ki je v atlantski deklaraciji balkanskih boju prot; izkoriščevalcem in držav o spoštovanju neodvisno-njihovim paco.lam ter grožnjam st; ;n teritorialne integritete, na nujno potrebno, da slednjič od- vse načine prizadeva, da bi dopremo oči slehernemu viničar- kazala nekakšne namere Jugo-ju, da b; videl pred seboj ja- slavije do Albanije, se uradna sno pot k človeškemu življe- Italija odkrito vmešava v notra-nju. V ljutomerskem okraju nje zadeve Albanije. Propagand-bo od 15. do 30. t. m. vrsta na kampanja Italije proti Jugo- Franc Simonič, sekretar ljuto- jerskih vinorodnih predelih. Ni- čenem smislu zmanjšali možnost ljubne države podvzele, da bi vojne in agresije s strani So- ohrabrile satelitske države za vjetske zveze. Oni zdaj v tem prekinitev s Sovjetsko zvezo? pogledu menjajo svojo politiko _ Odgovor: Prvič, ne bi smelo na zunanjem načrtu. Ne morem b’*1- nikakršnega vmešavanja v biti prerok, vendar se ni v no- notranje zadeve, v vprašanja teh benem primeru povečala vojna držav, ker mislim, da bo v teh nevarnost, temveč zmanjšala. državah samih vedno bolj pri. Vprašanie: Ali smatrate, da hf»a,a do «. bi miroljubne države morale ® "eodvjsnostjo ljudstva, podvzeti neke korake, kakor so drugič, zgodne sile lahko s svo to storile v Koreji, da bi pre- P^.lmm odnosom do dru- prečile Rusom razširitev njihove majhnih držav'stimulirajo imperialistične politike na dru- za neodvisnost v teh ge vzhodne države? r/ava , ^ Odgovor: Ne razumem, v kak- Vprašanje: Vi ste večkrat go-šn-T srrvslu. Koreja je drug vorih o potrebi okrepitve. kul. printor t-m ie W*a oborožena tu™h« ekonomskih odnosov agresija, dočim ie tu ni. Ce ni Jugoslavijo u prtfatelj- »borožene agresije, se zato lah- Am državami in ste t«* «8- udeležilo okoli 600 viničarjev iz merskega okrajnega komiteja koli še ni bilo tod tako ostrega Metod Gričar, član ptujskega političnega položaja. Spekulantski vinogradniški, kmečki in drugi' lastniki so se z vsemi silami vrgli v ofenzivo in z grožnjami, spletkami in rovarjenjem planili nad zgarane viničarje. Ta viničar: je povedal, kako so mu grozili, da mu požgo ko-čarijo nad glavo, drugemu zopet, da mu bodo vzel; zemljo, tretjemu so grozili, da mu požgo skromno žitno snopje. Marsikje pa se tem grožnjam prL družuje še Verski pritisk, češ viničarj; ne bodo dobili odveze, viničarji ne bodo prišli v nebesa in podobno. Pravilno so raznih krajev mariborskega okoliškega, ptujskega in ljutomerskega okraja. V pisani množici mož in žena, fantov in deklet ter starejših zgaranih viničarjev, je bilo čuti govorico iz Slovenskih goric, Haloz, Pohorja in Kozjaka. Zaveden, revolucionaren viničar iz Pesnice, je v svojem govoru ugotovil, da se od leta 1945 še ni zbralo tolikšno število viničarjev in ofarjev, kot tokrat. Nikoli prej bi si ne upalo toliko viničarjev na zborovanje, toda v zadnjih letih je med temi najbolj izkoriščanimi ljudmi na poti v socializem že do tolikšne mere zrasla zavest, da si javno upajo izpovedati svoje pravice, ne da bi se bali špekulantskih kmetov in drugih bogatinov, ki so prišli tudi danes v Maribor oprezovat, kateri izmed viničarjev so toliko korajžni, da so prihiteli v Maribor javno obtoževat krivce in izkoriščevalce ter pomagat uredit pravične odnose, ki jih določa nov viničarski zakon. Velikega zborovanja ao se udeležili tudi član izvršnega okrajnega komiteja prof. Mirko Bračič, kot gost pa je zborovanju prisostvoval član CK ZKS in sekretar slovenjegraškega okrajnega komiteja inž. Pavle Zavcar. Na zborovanju, ki ga je vodil tov. Franc' Simonič, je imel uvodoma daljši .govor predsednik republiške komisije za zemljiški sklad tov. Janez Hribar. V svojem izčrpnem govoru je podčrtal, da je novi zakon o viničarskih odnosih za mariborski okoliški, ptujski in ljutomerski okraj s političnega stališča najbolj revolucionarno dejanje po osvoboditvi. Sele nato, ko bo do podrobnosti izveden ta zakon, bo na tem področju odpravljeno najhuše izkoriščanje ter bo na stotine in stotine viničarjev in sploh ves viničarski rod svobodno zadihal v lepšo bodočnost. Nadalje je tov. Hribar govoril o zakonu o zemljiškem skladu in viničarskem zakonu ter izvajanju obeh zakonov. Preprosto in v mnogih prime-sveta LRS in predsednik repub- rih naravnost pretresljivo so zborov volivcev, na katerih bodo ljudje razčiščevali položaj, k; je nastal po novem viničarskem zakonu. Nadalje je ugotovil, da med lastniki vinogradov niso zgolj bogatejši kmetje, ampak tudi razni intelektualci, nameščenci In celo državni uslužbenci. T; preko svojih sorodnikov in drugih zvez ustvarjajo med ljudmi nepri-(Nadaljevanje na 2. strani) Delegacija FLRJ za VIII. zasedanje OZN Beograd, 12. avgusta. Po informacijah Jugopresa bo jugoslovansko delegacijo na VIII. mnogi revolucionarni viničarji rednem zasedanju Generalne na današnjem zborovanju sami preprosto ugotovili, da vsa ta skupščine OZN, ki bo zasedala v drugi polovici septembra, ofenziva^ izkoriščevalcev ne bo preol: Vidmar Rakar, Kržišnik in Matulo- vic «u m. (Nadaljevanje « 1. strani) jetno in sovražno razpoloženje ter s parolami zavajajo vinu Carje in jih celo ustrahujejo. Na okraju v Ljutomeru imajo na primer celo uslužbenca Franca Perkiča, ki ima hišo v Mariboru in hišo v Ljutomeru ter večji vinograd ter si na vse načine prizadeva, kako bi se izognil pravičnemu udaru zakona: »če se še tokrta izmažem, bom potlej vse prodal«. Ljudje pripovedujejo tudi o kaj čudnem odnosu sodnika Vrbnjaka iz Maribora, ki pravi tod, da ta zakon ne bo držal. Precej aktivni so tudi nekateri župniki, med drugim iz Miklavža in Jurija ob Ščavnici. V zadnjem času so pri teh dušnih pastirjih špekulantski vaški element; stalno na obiskih. Ne da se točno reči, kaj govore na teh obiskih, da se pa nedvoumno ugotoviti, kakšne sovražne parole potem širijo prav tisti, ki sedaj tako pogosto zahajajo v župnišča. Ce kdo govorj o božjem usmiljenju in milosti, zakaj bi pošteno ne povedal, da je tega usmiljenja res najbolj potreben zgaran in izkoriščan viničar? Tudi po občinah je še cela vrsta raznih »advokatov«, ki branijo vaško bogatijo pred revnimi viničarji. V mnogih primerih so takile »advokati« vaških bogatinov in špekulantov celo takj ljudje, ki sicer uživajo vse dobrine in pridobitve socializma. Tovariš dr. Jože Potrč pa je v svojem govoru med drugim poudaril, da je telic po viničar ski enotnosti in slogi v tem boju in pri izvajanju zakona o viničarskih odnosih popolnoma pravilen. Vsem tistim pa, ki z grožnjami in kritiko tolčejo Po viničarjih, je povedal, da bodo s tem škodovali izključno sami sebi. Koristil; pa bodo sebi edi* no tisti, k; sa bodp ravnali po zakonu. Povsod po svetu je v teku agrarna reforma, Jugoslavija je v tem med prvimi. Zaman je vsako pričakovanje, da b; se pri nas od tega kaj spre* menilo. Mi kot revolucionarji zrna g »jemo s svojimi socialnimi zakoni in smo v tej splošni svetovni borbi tudi med prvimi. Nekega govornika iz Kapele v ljutomerskem okraju, ki se je jei na svoj način potegovati za tako imenovane dobre bogate lastnike vinogradov, češ da si od ust utrgujejo za viničarje, so zbrani viničarji izzvižgaii in mu vzeli besedo. Med pritrjevanjem ja nato ob zaključku zopet povzel besedo tov. Hribar ter dejal, da piri izvajanju novih zakonov ne po’ trebujemo nobenih »advokatov«. Viničarji s° v svojem boju ne zbirajo sedaj zato, da bi ugotavljal; dobre ali pa špekulantske kmete in lastnike zemlje in vinogradov. Zbirajo pa se zato, da bodo po zakonu, za katerim stoj.i vse delovno ljudstvo, po* •magali končno likvidirat; fevdalne izkoriščevalske odnose mri gospodarji in viničarji. Pr; tem izvajanju zakona bi bilo napačno postavljat; sa proti kmetom na splošno in nespametno b; hllo tolči po dobrem delovnem kmetu. Udariti je treba po špekulantskih jn lakomnih lastnikih, k; skušaj., ovirati Izvajanje zakona in bi hoteli irnetj še nadalje v svojih izkoriščevalskih rokah res viničarski rod. Nato je tov. Hribar odgovoril na vrsto vprašanj, kd so mu. jih v Beograd, 12. avgusta. Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o tarifi davka na promet proizvodov. Po novi uredbi se zniža prometni davek na alkoholne pijače in slaščičarske izdelke ter na nekatere obrtne usluge. Po novi uredbi znaša prometni davek na vino namesto sedanjih 25 din, 15 dinarjev. Ta novi, nižji prometni davek velja za vino letošnje letine in to šele po končanem popisu vina letošnjega pridelka. Za vino iz pridelka prejšnjih let velja še naprej prometni davek v znesku 25 dinarjev . * Za žganje velja naslednje: za tiste količine žganja, ki so bile pridelane do dne, ko začne veljati nova tarifa, ostane v veljavi prejšnji prometni davek v znesku 200 din za liter, medtem ko se bo plačeval nižji prometni davek v znesku 120 dinarjev za 1 liter žganja za tiste količine, ki bodo pridelane po uveljavitvi nove tarife. Uredba predpisuje tudi nižji prometni davek na medicinska vina, šampanjec, razne likerje, rum, vodko, vysky in razna umetna žganja. Ker je bil pred nedavnim znižan prometni davek na razne Izdelke iz sladkorja, predpisuje nova uredba tudi nižji davek na promet za slaščičarske izdelke. Po dosedanji tarifi je bilo treba plačati na te izdelke 20 odstotkov prometnega davka, po novem pa znaša ta odstotek deset. Trgovska podjetja 9% debelo, ki bodo imela ti* zvezi z izvajanjem zakona o viničarskih odnosih postavljali vi* ničarji. Poudaril je tudi, da morajo biti do konca letošnjega septembra obdelan; vsi primeri, ki pridejo v poštev za izvajanje po zakonu o viničarskih od* norih. Treba je hitro delati — naroča tov. Hribar komisijam — da ljudje pn vaseh ne bodo brez potrebe nestrpno čakali in bi jih sovražniki begali jn vnašali zmedo. Tisti pa, ki širijo parole in grozijo, d» bodo požgali, posekati, ubijali in se kako drugače maščevali nad viničarji, n.aj si dobro zapomnijo, da ndh* če ne bo uše; zakoniti kazni im tudi ne gmotnemu povračilo škode, ki bi jo prizadejal. Vse to, kar prehaja sedaj v last delovnega ljudstva. So viničarji z roda v rod že zdavnaj odiplačaL s svojimi žulji. Ves teren .se mora dvigniti v ofenzivo proti vsem špekulantom in njihovim Jugoslovanski študentski tisk je dolga leta bil trd boj za priznanje v mednacodn; študentski javnosti. Mednarodna študentska Zveza, ki je organizacijo jugoslovanskih študentov na zapoved Informbiroja, nepošteno in neupravičeno izključila iz svojih vrst, je vsa leta napenjala vse sile, da jugoslovanski študentsk; tisk ne b; mogel prodreti in se uveljaviti poleg ostalega študentskega tiska v svetu. Toda kakor je uspelo Zvezi študentov Jugnslavije, da je uzpostavila dobre stike s številnim; študentskim; organizacijami drugih Univerz, tako je uspelo tudi to, da danes prejema veliko število študentskih klubov in čitalnic na najrazličnejših evropskih, pa tudi izvanevropskih univerzah jugoslovanske študentske liste in da se mnogi študenti preko naših študentskih listov medsebojno povezujejo. Glasilo ljubljanskih študentov »Tribuna« prejema 43 visokih šol in Univerz in mednarodni študentski informativni bilten Students Mirror stalno v vsaki številki prinaša izvlečke iz tega in drugih jugoslovanskih študentskih listov. List ljubljanskih študentov je najpogosteje citi-an in je iz inozemstva preje! že nekatera laskava priznanja. Zaradi takega usp=ha jugoslovanskega štud°ntsk=ga tiska med inozemskimi študenti, je letos Koordinacijski sekretarijat študentskih Nacionalnih Unij povabil na svetovno konferenco študentskega tiska vse Sarajevo, 12. avgusta. Na sestankih delovnih kolektivov, državnih ustanov in organizacij Socialistične zveze Sarajeva so tisoči državljanov ostro obsodili sovražno delovanje dela duhovnikov SaTajeva, posebno dela katoliških duhovnikov, ki so hoteli zakon o pravnem položaju verskih skupnosti izkoristit; zato, da bi zaostalejše prebivalce prisilili k izpovedovanju vere. V zadnjem času je del duhovništva stalno straho- sti dan, ko začne veljati nova tarifa, na zalogi slaščičarske izdelke, imajo pravico do odškodnine oziroma do povračila davka. Povračilo bodo prejela na zalogo bonbonov (raznih čokoladnih), želejev, keksov in mezg. Pravico do povračila bodo imela tudi podjetja, ki poslujejo z umetnim vinom, šampanjcem in umetnimi močnimi alkoholnimi pijačami. Nova tarifa določa tudi znižanje davka na promet za nekatere obrtne izdelke in obrtne usluge. Nova uredba začne veljati z dnem, ko bo objavljena v »Uradnem listu FLRJ«. Jugoslovanski izvozniki na solunskem sejmu Na letošnjem mednarodnem sejmu v Solunu pričakujejo največje povojno sodelovanje jugoslovanskih podjetij. Zlasti bo povečano tudi število udeležencev iz Ljudske republike Makedonije. Na prostoru 900 kvadratnih metrov bo razstavljalo svoje proizvode 46 jugoslovanskih podjetij. V glavnem bodo razstavili finalne proizvode strojne industrije, kemične, lesne pa tudi živilske. zaveznikom le podpornikom ter prišepetovalcem, ki še sedaj nočejo, da bi postal viničar enakopraven in svoboden človek. Za zaključek So viničarji ob burnem pritrjevanju in vzkll* kanju poslali maršalu Titu naslednje pismo: »Dragi maršal Tito! Viničarji iz okrajev Maribor okolica, Ptuj in Ljutomer, zbraui na zborovanju v Mariboru, Vam, dragi marša! Tito, pošiljamo tople per vdrave in se Vam zahvaljujemo, kakor tudi naši ljudski obtosti, da ste z zakonom o odpravi viničarskih, ofarskib in hub-rskih ter drugih izkorlšče* va'skih odnosov naredl’1 slednjič konec nošemu trpljenju in nam odprli lepšo bodočnost. Obljubljamo, da bodo pomagali pri Izvajanju zakona in z vsemi silami — saj smo vajeni delati — tudi pomaeali pri nadaljrjl graditvi socia'izma.i urednike jugoslovanskih študentskih glasil. Konferenca bo koncem septembra na Dunaju in bo obravnavala predvsem vprašanja, ki so v zvezi z vzdrževanjem in kvaliteto študentskih listov, vpliv študentskega tiska na neštubentsko javno mnenje ter izmenjavo informacij, dopisov in študentov novinarjev. Na konferenco je povabljenih okrog 250 urednikov vodečih študentskih glasil iz vseh držav in kolonij. SL B. Iz Finske se je vrnila delegacija invalidov Beograd, 12. avg. (Tanjug). Danes zjutraj se je vrnila v Beograd po štirinajstdnevnem bivanju v Finski delegacija Zveze vojnih invalidov in Zveze borcev, k; jo je vodil predsednik Vrhovnega sodišča FLRJ Josip Hrnčevič. Delegacija je bila prisrčno sprejeta od finskih vojnih invalidov ter je obiskala mnoge ustanove in zavode vojnih invalidov in borcev v Helsinkiju, Kaunijalu in Leperiju. Razstava jugoslovanskih fresk v Edinburgu Beograd, 12. avg. (Tanjug). Koncem tega meseca bo v Edinburgu odprta v okviru mednarodnega umetniškega festivala razstava jugoslovanskih fresk iz XII. do XV. stoletja. Koncem oktobra bo ista razstava v Londonu ter bo ob tej priliki razstavljenih okoli 30 novih kopij, ki še niso bile razstavljene nikj'er. va! prebivalstvo s pripovedovanjem o raznih čudežih in kaznovanju nevernikov. Tako je katoliški duhovnik Simič iz Sarajeva agitiral za »krščanski socializem«. Nezaželjeni posamezniki si niso smeli ogledati begove džamije, ki je redek zgodovinski spomenik preteklosti. Zaradi takega delovanja duhovščine so danes protestirali delavci podjetja »Tito« in člani sindikalnih podružnic mnogih državnih ustanov. Včeraj popoldne so bili protestni mitingi v sarajevskem podjetju »Tehnika«, tovarni preprog in drugih podjetjih. Zlonamerne izmišljotine, ki so jih širili nekateri duhovniki, so povzročile val protestov po vsej republiki. Organzirmt zločin v Škofji Loki Preteklo nedeljo so se okrog 22. ure peljali iz Kranja ptoti Škofji Lok; Franc Peternel, mesar iz Škofje Loke, Anton Krel in Jože Kuk, miličnik iz Kranja. Pri vasi Duh sta jih nenadoma napadla brata Janez in Ciril Cof, ki sta čakala nanje v zased; z odprtimi noži. Najpadalca sta zaklala mesarja Peternela jn hudo ranila miličnika Jožeta Kuka, ki je zdaj v ljubljanski bolnišnici. V torek popoldne se je velika množica Skofjeločanov udeležila pogreba umorjenega Peternela. Po pogrebu pa se je zbrala na Mestnem trgu in na zborovanju sprejpla resolucijo, s katero zahtevajo od Javnega tožilstva Slovenije, da morilca najstrožje kaznuje. Skofjeločani zahtevajo tudi naj bo razprava javna in sicer v kraju, kjer sta Janez in Ciril Cof izvršila ta gnusen zločin. BP JAVITE UDEL.EZBO Prometni odbor pri centralnem odboru za proslavo na Okroglici poziva vse okrajne štabe v Sloveniji, ki še niso javili števila udeležencev, da to sporočijo TAKOJ! Takoj naj vsi štabi sporočijo tudi svojo željo za uro odhoda posebnih vlakpv iz vstopne postaje in prav tako za Povratek iz železniške postaje Volčja draga. Odbor za promet pri centralnem odbora. n □ n □ □ □ li Ji :UULJi_KJUUUi AKO ŠE NISTE poravnali naročnine »Slovenskega poročevalca« za mesec avgust, storite to takoj, če želite izkoristiti nezgodno zavarovanje po pravilih DOZ. Uprava »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« □epi £bor Basoiiške 1st brigade Organizacije SZDL razpravljajo o načrtu volilnega zakona F mnogih kraji h omenjajo imena kandidatov za ljudske poslance Znižanje prometnega davka na alkoholne pijače in slaščičarske izdelke Naši študenti povabi feni na svetovno študentsko konferenco Protest zaradi sovražnega delovanja klera v Sarajevu Direndaj v Rimu To, kar se dogaja z italijansko vladno krizo, je vsekakor vredno pozornosti. Razgovori in konzultacije, napovedi in odpovedi, izjave in nasprotne izjave, zdaj vlada v desno, zdaj vlada v levo, pa spet koalicija centra s štirimi, tremi, avema in nazadnje z eno stranko, pogoji enih in zavračanja drugih, pozivi vseh in spet pozivi vsakega proti vsem — vse to je slej ko grej posledica političnega vzdušja, Sei so ga ustvarile zadnje parlamentarne volitve. Krščanskodemokratska stranka te še sedaj ne more znajti po udar-cu, ki ga je doživela; njeni voditelji tavajo kot v omotici: zaletavajo se iz ene skrajnosti v drugo in iščejo izhoda iz slepe ulice, v katero jih je zapeljala njihova osemletna politika. Vsi grandoma-nijski načrti in visokoleteče težnje so pokopani; Italija, ki jo je De G as peri koval v nebo in je za neštetimi zelenimi mizami razglašal njeno »moč«, »vlogo*, »vojaško silo*, »civilizacijo* in kdo ve še kaj, je danes razrvana slika zmede in političnih strasti: vsi hočejo imeti delež pri plenu, ki ga krščanski demokrati izgubljajo iz rok. Vatikan naglasa, da je bil vselej za »levičarsko vlado*, ki na; bi uredila »socialne razmere*, njegovi eksponenti v direkciji kr-ščanskodemokratske stranke pa dovolj jasno kažejo, da vidijo »rešitev* samih sebe in Italijo v desničarski vladi in v objemu z monarhisti in še dlje v desno — z neo-jašisti. Vatikanu ni do sporazumov niti ne z liberalci niti ne z republikanci, kaj šele s socialnimi demokrati: vse te skupine predstavljajo »brezverske elemente*, monarhisti in neo/ašisti pa bi bili lahko vzorni podporniki državne stavbe, ki bi slonela »na veri in redu*. Duh luterantskega konkor' data lebdi nad bedno Italijo. . . . Jasno je, da skuša moskovska agentura izkoristiti politično zmedo v Rimu in kolikor je mogoče zaplesti niti. 2e je kazalo, da bo Nenni s svojo stranko lahko konstruktivno pomagal pri reševanju politične krize. Njegovi pogoji za podporo vladi so bili razumni in splošno sprejemljivi; krščanski demokrati in mandatar Piccioni so bili v zadregi, kaj in kako naj zavrnejo to ponudbo, ki so jo podpisali saragatovci. Iz zadrege jih je potegnil Togliatti, ki je sicer z nezaupanjem gledal na Nennijevo prizadevanje m ga je tudi kritiziral, češ da hoče s svojim približevanjem vladi razbiti »enotnost delavskega gibanja*. Toda Togliatti je nenadoma spremenil kurz in »podprl* Nennija, s čimer mn je naredil »medvedjo uslugo*'-Nennijev predlog je postal predlog Togliattija in Piccioni ga je kot takega tudi zavrnil. Togliatti pa je ustregel tudi krščanskim demokratom, zlasti desnemu krilu, ki je imelo s tem v rokah »adut*, da »leva vlada* ni mogoča . . . Vendar je ob vsem tem direndaju v Rimu treba opozoriti še na eno važno stvar, ki igra nemara prvenstveno vlogo pri sedanji »dolgi krizi*. Ne gre pri tem ne za De Gasperija niti za njegovo »nadaljevanje zunanje politike*. Gre za težnjo nekaterih političnih krogov v Rimu, ki so zainteresirani pri politični krizi, pa čeprav bi se raztegnila v nedogled. Italijanski politiki, ki so se izkazali kot posebno nesposobni kar koli ukreniti v korist notranje ureditve socialnih in gospodarskih problemov. pa hočejo ohraniti svojo slavo »spretnih diplomatov*. Z diplomacijo bi si radi pomagali iz zagate in iz tujine čakajo na pomoč, ki naj bo v denarju in v moralni podpori. V Rimu na ta način izigravajo »svetovno javno mnenje*. Tisti krogi, ki so doslej uživali» radodarno pomoč iz inozemstva, zlasti iz ZDA, ne bi hoteli, da bi ta donosni vir nenadoma usahnil in bi tako ostali na cedilu. V Rimu se dobro zavedajo, da v Washmgtonu skeptično gledajo na politične razmere v Italiji in da so se tudi Američani že privadili »slavospevom*, s katerimi jih je italijanska diplomacija hotela pripraviti na korake, ki bi podprli politični režim in težnje rimskih politikov. Prav zato — in morda samo zato — umetno vzdržujejo »politično krizo* in strašijo z nevarnostjo levičarske vlade, češ da bi pomenila konec »demokracije*. se pravi stanja, v katerem se je dalo prijetno ribariti v kalnem. T o manevriranje postaja sedaj •— ko je Piccioni po poprejšnjem razglašanju, da je že vse uredil in tudi sestavil vlado, ki čaka samo še na zaprisego, in ko sta Gr oni hi in Merzagora še napovedovala razpravo o zaupnici v parlamentu — več kot očitno. Vse to ni namenjeno Italiji in njenim bolj ali manj politično apatičnim državljanom, pač pa tujini. Iz inozemstva čaka Rim na potrdilo, s katerim bo lahko naprej izvedel obrat na desno, pri čemer pa rabi za »utrditev vlade* zagotovilo o izdatni pomoči, ki naj jo dobi od zunaj: pomoč v dolarjih in odobritev programa, ki ga bo glede Svojih zunanjepolitičnih apetitov navedla nova vlada! Ali bo rimskim politikom uspela ta spletki »visokega nivoja*, je sedaj -vprašanje, zanimivo za vse, ki so spregledali namene italijanske diplomacije. — sie Piccioni noče sestaviti vlade Delo, ki ga je mattdator zvečer kon čal, so ponoči razbili desničarji v vladni stranki Doslej nad 60.000 obiskovalcev koroškega velesejma Rim, 12. avg. (AFP). — Tttšlio Piccioni Je danes obiska! predsednika italijanske republike Einaudija ter ga obvestil, da ne bo sestavil vlade. V političnih krogih so prepričani, da Piccioni noče sestaviti vlade zaradi težav, ki so nastopile v zadnjem trenuku in so v zvezi z odločitvijo, naj bi De Gasperi sodeloval v vladi. Ko je vsa javnost pričakovala objavo nove vlade, je At-tilio Piccioni, ko je prišel iz pisarne predsednika republike, namesto liste ministrov prebral novinarjem svojo izjavo, da je mandat za sestavo vlade vrnil. »Po zadnjih konsultacijah sem mislil«, je dejal Piccioni, »da bo mogoče sestaviti vlado, potem pa sem spoznal, da to ni mogoče«. Piccioni je sinoči izjavljal, da je končal svoje delo, in tudi De Gasperi je že odpotoval v Rim, da bi danes prisegel ko: zunanji minister nove vlade. Do preobrata je prišlo ponoči, povzročili pa so ga desničarji v krščanskodemo-kratski stranki, ki niso hoteli izgubiti dosedanjih pozicij v vladi. Uprli so se prizadevanju Piccionija, da bi uvedel v vlado nove ljudi namesto kompromitiranih predstavnikov desnice in katoliške akcije. Piccio- Pripravljanje odgovora Sovjetski zvezi London, 12. avgusta (Tanjug). V Londonu so bili med funkcionarji britanskega zunanjega ministrstva in ameriškega in francoskega veleposlaništva razgovori o skupnem odgovoru zahodnih velesil na zadnjo sovjetsko noto v Avstviji. Zvedelo se je, da bodo zahodne velesile avstrijsko vprašanje obravnavale kot vprašanje, kj je ločeno od ostalih evropskih problemov. To je bilo doslej tudi stališče britanske vlade. Smatrajo. da bo nota o Avstriji v kratkem odposlana sovjetski vladi, čeprav še ni znano, kakšna bo vsebina te note. Verjetno pa bodo zahodne velesile privolile v zahtevo Sovjetske zveze in umaknile predlog skrajšane mirovne pogodbe o Avstriji. Deblokiranje grške ladje Atene, 12. avg. (Tanjug). Po vesteh iz Rima so tam grški predstavniki, da bi rešili vprašanje deblokiranja grškega parnika »Agamemnon«, ki ga na račun reparacij Grčija ni hotela izročiti neki italijanski firmi. Grški list »Vima« piše, da je ta afera zelo ogorčila grško javnost. ni je imel obveznosti do drugih strank centra, zlasti pa do socialnih demokratov in se je naenkrat znašel pred alternativo, ali naj popusti desničarjem krščanske demokracije in izgubi pomoč socialistov ter s tem tudi parlamentarno večino, ali pa naj ugodi zahtevam socialnih demokratov ter pride tako v spor z desnico v lastni stranki, ki ima v rokah direkcijo stranke in močno pomoč Vatikana. Nobena od teh dveh rešitev ni dala možnosti za sestavo vlade, ki bi imela vso potrebno podporo, in zato je Piccioni vrnil mandat. Rim, 12. avg. (r) Ameriške agencije poročajo, da bo po Piccionijevem neuspehu dobil mandat za sestavo vlade verjetno De Gasperi. Ce se tudi De Gasperijeva akcija ponesreči, preostane samo še razpis novih volitev. Odkar so se 6. avgusta odprli razstavni prostori koroškega velesejma, si jih je v prvih štirih dneh ogledalo že okoli 60.000 obiskovalcev. Poleg udeležbe Zahodne Nemčije, Jugoslavije in Italije, ki dajejo sejmu mednarodni značaj, vabi gospodarske kroge srednje Evrope tudi skrbno pripravljeni vseavstrijski lesni sejem kot posebnost v okviru koroškega velesejma. Številni sodobni stroji ter naprave za transport in predelavo lesa, mnogi lesni polizdelki in izdelki, vse do najrazličnejših vezanih plošč, nudijo bogat ogled celo najbolj zahtevnim gozdarsko-lesnim strokovnjakom. Po obsežnosti in pestrosti Zanimivosti za gozdarske in lesne strokovnjake — Vzorna ureditev jugo-slovanskega paviljona Stavka v Franciji zajela tri milijone delovnih moči Delegacija socialističnih voslancev pri predseilniku vlade — Predlog za sklicanje izrednega zasedanja parlamenta Pariz, 12. avg. (UP) Francoska socialistična stranka je danes od predsednika francoske vlade Laniela zahtevala, naj preneha s svojimi ekonomskimi reformami, da bi se s tem končale stavke, ki ogrožajo položaj v državi. Delegacija socialističnih poslancev na čelu z Guy Molletom je obiska- ukrepih, ki jih je treba izvesti glede na stavke. Minister za pošto Pierre Ferry je bil danes dopoldne sprejet pej predsedniku vlade in mu je ob tej priložnosti razložil položaj v zvezi s stavko v PTT službi. Predlog za sklicanje izrednega zasedanja parlamenta, ki so ga sprožile sindikalne centrale, socialistična stranka in komu- zahtevajo izredno sklicanje parlamenta. Po ustavi je mogoče sklicati parlament samo, če to odobri predsednik republike. Sindikalna konfederacija »Force Ouvriere« je določila četrtek za dan splošne 25-urne stavke. Po zadnjih vesteh iz rudarskih bazenov se je stavkovni val danes znatno razširil. Na severu in v Calaisu- je stavka splošna. V mestu Garb so rudarji sklenili, da bodo začeli z neomejeno stavko. Na področju Metzja je direkcija pre- je nadalje dobro zastopana industrija kmetijskih strojev in naprav, ki priča o uspešnih naporih naše severne sosede v tej smeri. Podobno sliko nudijo razstavišča koroških podjetij za precizno mehaniko in prikazi elektrifikacije Koroške. Sicer pa so zlasti številni srednji in manjši prostori polni najrazličnejših proizvodov lahke industrije, med katerimi dominirajo predmeti za domačo, oziroma hišno uporabo. Pohištvo, ki je zelo okusno razstavljeno in tudi kvalitetno izdelano, se zdi za naše razmere nekoliko drago. Jugoslavijo zastopa petnajst podjetij iz LR Slovenije, ki razstavljajo kolektivno in samo predmete, ki so zajeti v teko imenovanem celovškem sporazumu, kakor sadje, zelenjavo, alkoholne pijače, usnjeno in lesno galanterijo in podobno. Jugoslovanski paviljon je urejen znatno boljše kot lani in sodi med najsolidneje urejene na sejmišču. V nedeljo 9. t. m. je bil v okviru celovškega velesejma »Jugoslovanski dan«. Tiskovne konference v jugoslovanskem paviljonu se je tega dne udeležilo okoli trideset domačih in tujih novinarjev. Tov. Stane Cunder, predsednik trgovinske zbornice LRS, je ob tej priložnosti odgovarjal na številna vprašanja novinarjev. Po tiskovni konferenci so se sestali predstavniki celovške in ljubljanske trgovinske zbornice ter izmenjali misli v prid intenzivnejši blagovni izmenjavi med Koroško in Slovenijo. V nedeljo sta obiskala velesejem tudi tov. Miha Marinko in tov. dr. Marijan Brecelj v spremstvu šefa urada za zvezo FLRJ v Celovcu. Sodeč po obsegu In ravni koroškega velesejma so se n.iegovi požrtvovalni organizatorji v resnici približali svojemu temeljnemu stremljenju, to je uvedbi vsakoletnega mednarodnega lesnega sejma v Celovcu. Izgred v Port Saidu Kairo, 12. avg. (UP). Velika množica Egipčanov je s tpalicami in kamenjem napadla danes britanske vojake, ki so bili na straži pri' severnem vhodu Port Saida. Napadalci so se umaknili, ko so britanski vojaki začeli streljati v zrak. Britanski vojaki so bili postavljeni na stražo, ker je bil sinoči tam neki britanski vojak ubit, drugi pa ranjen, medtem ko sta bila ranjena tudi dva Egipčana. Egiptovska vlada je danes pozvala prebivalce Port Saida, naj mirujejo. Egiptovski minister za zunanje zadeve Favzi je izjavil, da ta izgred ne bo vplival na bri-tansko-egiptovske razgovore za rešitev sueškega problema. Port Said, 12. avg. (r) Britanske vojaške oblast; so zaradi sinočnjega incidenta prepovedale vsem pripadnikom britanske vojske, ki niso v službi, vstop v mesto in pristanišče Port Said. Britansko uradno poročilo pravi o sinočnjem incidentu, da so štirje civilisti z avtomatskim orožjem streljali v hebet na dva britanska vojaka, k; sta bila na straži pri carinami v pristanišču. Glasilo egiptovske vojske poroča, da so našli truplo britanskega letalca, k; so ga pogrešali nad mesec dni. Hudi potresi v Grčiji la Laniela in mu izročila ultimate. V svoji zahtevi pravijo socialisti, da je treba takoj umakniti tisto točko Lanielove-ga progvama, ki govori o štednji, in da se sproži kampanjo za zvišanje plač vsemu francoskemu delavskemu razredu ter da se preneha z aretacijami uslužbencev, ki Se niso hoteli podrediti ukazu o delovni mobilizaciji. Brž po tem obisku je Laniel imel sestanek svojega ožjega kabineta, kjer so sklepali o nistična partija, dobiva vsak dan trdnejše temelje. Nacionalni biro Ljudskorepublikanske-ga gibanja bo imel zvečer sestanek, na katerem bo pregledal položaj, ki je nastal v Franciji zaradi stavk. Zvedelo se je, da so se nekatevi poslanci tega gibanja že pridružili socialistom in komunistom, ki Po volitvah v Kanadi Volit r'e brez bojama načela - Liberalna stranka je na vladi £e od leta 1935 in pri volitvah sije pridobila oblast še za pet let «o izidi parlamentarnih volitev v Kanadi 10 t. m. presenetili samo vodstvo konservativne stranke. Poleg liberalne in konservativne stranke sta v Kanadi še dve socialistični stranki, ki pa sta socialistični bolj po imenu kot pa po svojih programih, ker se od časa do časa zavzemata za manjše socialne in gospodarske reforme. Obe socialistični stranki imata svoje organizacije samo v nekaterih pokrajinah. Britanski laburistični stanki je nrecej • podobna socialistična stranka, ki se imenuje »Cooperative Commonwealth Federation« (CCF), druga socialistična stranka pa ima ime »Social Credit Party«, in je že v tem njenem imenu izraženo, da se posveča predvsem gospodarskim reformam. Prva socialistična stranka ima svoje^jrganizacije v zahodnih, druga pa v vzhodnih pokrajinah Kanade in je z načelnega stališča delavskega gibanja težko razumljivo, zakaj še ni prišlo do združitve teh dveh strank. Iz:d sedanjih parlamentarnih volitev je pokazal, da bi bila ta združitev zelo koristna, kajti prva socialistična stranka je dobila 23, druga pa 13 mandatov. Kominformovske organizacije v Kanadi ničesar ne pomenijo in tudi pri teh volitvah niso dobile nobenega mandata, čeprav so postavile 100 kondidatov. Pri prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 1949 je dobila liberalna stranka od 265 mest v parlamentu 181 mandatov, pri volitvah v ponedeljek pa 171 mandatov. Na ta način ima 77 poslancev več kot vse druge stranke skupaj. Konservativci, ki si lastijo naslov progresivne stranke, pa so imeli po prejšnjih volitvah 41 mandatov, medtem ko jih imajo sedaj 50. Obe socialistični stranki sta nekaj mandatov pridobili, ta- ko imenovana neodvisna stranka pa jih je obdržala še šest. Volilna kampanja v Kanadi je bila zelo m.irna. Konservativci so bili edini, ki so y svojem tisku in na shodih razvijali živahnejšo propagando, zahtevajoč predvsem znižanje davkov. Ta propaganda pa je našla v javnosti le majo odziva, ker so bili volivci prepričani, da se davki ne bi znižali, če bi se sploh moglo zgoditi, da bi konservativci izpodrinili liberalce. Pri opredelitvi za liberalce ali za konservativce so se volivci ravnali po svojih simpatijah do vaditeljev. Predsednik liberalne stranke in vlade, 71-letni Louis Laurent, je zelo popularen v vsej državi, medtem ko je voditelj konservativcev George Drew sicer zelo popularen v pokrajini Ontario, v nekaterih drugih pokrajinah pa le malo znan. Zaradi tega se pač ni dalo računati, da bi mogla tako imenovana progresivna konservativna stranka prevzeti oblast. — n- mogovnikov sklenila, da ustavi delo za 24 ur, ker ne more z železnico odvažati izkopanega premoga. Zaradi stavke železničarjev na tisoče turistov ne more zapustiti Pariza. Zato je začela obratovati izredna britanska in francoska letalska proga med Parizom in Londonom, ki ima zvezo tudi z jugom Fcancije. Pariz, 12. avg. (r) Zaradi splošne stavke je bil železniški promet v Francij; danes skoraj popolnoma ustavljen. Pariz je zapustilo samo nekaj vlakov na glavnih progah. Predmestni promet v Parizu je počival popolnoma. Ravno tako so stavkali uslužbenci podzemske železnice in avtobusov. Oblasti so vzdrževale zasilni promet z vojaškimi kamioni. Danes so stopili v stavko med drugim tud; pristaniški delavci v večini pristanišč in cariniki. Za jutri so napovedane stavke trgovskih in bančnih uslužbencev, kakor tudi osebja v bolnišnicah. Pričakujejo, da bo jutri stavkalo 3 milijone delavcev in uslužbencev. Atene, 12. avg. (r). Pri današnjem ponovnem potresu na otokih na Jonskem morju, je bil najbolj prizadet zopet otok Kefalonija. Popolnoma je razdejano glavno mesto otoka Ar-gostoli z 9000 prebivalci, kakor tudi bližnje mesto Iixuri. Število žrtev še ni znano, ker je več sto oseb še pod ruševinami razdejanih hiš. Na otoku Zante je razdejanih tri petine hiš. Na Itaki so največjo škodo povzročili visoki morski valovi. Z Malte je odplul nek; britanski rušilec, prinaša pomoč v hrani in sanitetnem materialu. Sicer spuščajo letala s padali Ameriški vojni minister odpotoval s Koreje Seul, 12. avg. (AFP). Danes je po devetdnevnem obisku zapustil Korejo minister ameriške vojske Robert Stevens. Pred svojim odhodom je izjavil, da bi morale vojaške sile Združenega poveljstva ostati v Koreji še nekaj let in to v večjem številu. Ameriški vojni minister, ki je prispel v Korejo 4. avgusta skupaj z zunanjim ministrom Dul-lesom, je obiskal vse ameriške divizije in večino južnokorejskih enot. pomoč prizadetemu prebivalst-vu. Potresi so se začeli že v soboto zvečer v severozahodnem delu Peloponeza in na južnih Jonskih otokih. Davišnji listi so pisali, da je po včerajšnjih popoldanskih potresnih sunkih samo na otoku Kefaloniji nad 400 mrtvih in več sto ranjenih. V od potresa poškodovanih krajih je že odšel minister za so- cialno skrbstvo, davi pa je tja odpotoval tudi minister za narodno obrambo. V ogrožene kraje so poslali vojake pehote in pionirske oddelke. Iz mnogih ogroženih krajev bodo morali izseliti vse prebivalce. Ameriška vlada je dala grški vladi na razpolago helikopterje, da spuščajo živež in oblačila prebivalcem, ki so brez doma. Polom italijanske iredentistične proslave v Gorici predser-nik kanadske vlade Louis St. Laureat Izidi parlamentarnih volitev v Kanadi niso nobeno presenečenje, kajti v tej deželi že desetietja ni pravega boja za politična načela in za oblast tekmujeta od ene petletne parlamentarne periode do druge pravzaprav samo dve stranki. Liberalna stranka je na oblasti že od leta 1935. Od sedanjih parlamentarnih volitev so precej pričakovali konservativci kot tekmeci liberalcev-, ker so menili, da se mora tudi v Kanadi po dolgih letih politična situacija spremeniti, kakor se je spremenila pri predsedniških voiitvah v ZDA. Te pričakovane spremembe pa ni bilo in zato lahko rečemo, da Nemiri v Ceylonu Colombo, 12. avg. (Reuter). Kakih 100 kim daleč od Colomba je bila danes podminirana proga. na cestah pa so bili tudi napadi na avtomobile, s katerimi so se vozili romarji. Trgovci v Colombu so začeli zapirati svoje trgovine, promet na cesti, ki vodi proti jugu, ipa je zaprt, ker so demonstranti posekali drevje ob cesti ter z debli cesto zabarikadirali. Kraji na jugu so ostali tudi brez poštne zveze. Ceylonska vlada je razglasila zaradi iggredox izredno stanje. Zamenjava korejskih ujetnikov Munsan, 12. avg. (UP). Združeno poveljstvo je danes objavilo, d hiti lahko. Amam 12. avg. (AFP) Iraški kralj Felsal je prispel na obisk v Jordanijo. Na letališču v Amen» ga je sprejel jordanski kralj Husein. Karači. 12. avg. (AFP) Na poziv 22 pakistanskih organizacij je prišlo v Karačiju do velikih demonstracij, s katerimi hočejo Pakistanci dokazati svojo jolidarnost s »kašmirskimi braü«. _ Tipična slovenska hiša na OsUvJu pri Gorici •-■ ■ -A -^vivMe. V Železarni Stare so znižali nezgode za 2?,67. ■ ■»■TO,-- .• ivjjpj!-«-* '■s ■ • ^ Uspeh pobude Državnega zavarovalnega zavoda in sodelovanja podjetja Te dni je bila v 2elezarni Store skromna svečanost brez kakršne kolj reklame in omejena le na ožji krog železarniške-ga kolektiva. Izplačane so bile frri nagrade tovarniškim mojstrom, ki so v prvem polletju letos dosegli v svojem delokrogu največje znižanje odstotka obratnih nezgod in s tem najvišji odstotek znižanja zaradi nezgod izgubljenih delovnih dni. To nagradno tekmovanje je razpisal republiški koordinacijski odbor za borbo proti obratnim nezgodam, v katerem So zastopani: Rep. inšpekcija dela, Rep. sanitarna inšpekcija, Rep. zveza sindikatov, Zaščitna služba Državnega zavarovalnega zavoda, direkcije za LRS in Zavod za socialno zavarovanje LRS. Prvo nagrado v znesku 15.600.— din sta si delila mojstra Krajšek Fr. in Kočar Sl., ki izmenoma vodita delo v cevni livarni. Izostanki od dela so bili znižani od 449 dni v letu 1952 na 135 dni v letu 1953, t j. za cca 70 «/,. Drugo nagrado 10.000.— din je dobil mojster valjarne Fridi Fr., ki je dosegel znižanje izpada delovnih dni za 84«/», tretja nagrada 5 600.— din pa je bila dodeljena mojstru martinarne, tov. Pust-ku Francu, ki je dosegel znižanje za 81 »/#- Pri dodeljevanju nagrad je bilo poleg odstotka znižanja nezgod upoštevano število delavcev, zaposlenih v obča tu ter nevarnost delovnih mest. Svečanosti so prisostvovali člani delavskega sveta, upravnega odbora, namestnik direktorja, člani uprave sindikalne podružnice in številni člani kolektiva. Predsednik tovarniške komisije za higijensko tehnično zaščito, tov. Mežek, je podal referat, v katerem je podčrtal prizadevanje vseh mojstrov, celotnega kolektiva, sindikalne podružnice in vodečih organov tovarniške administracije, ki je v relativno kratkem času želo pomemben uspeh, ki ga je ta naša železarna dosegla v borbi za znižanje števila obratnih nezgod. Saj je podjetju uspelo v prvem polletju tekočega leta znižati število izpadlih delovnih dnj proti prvemu polletju leta 1952 za 27.6 o/0. Tov. Mežek je na kratko povedal tudj zgodovino te borbe. Nato se je republiški inšpektor dela tov. Skitek v imenu koordinacijskega odbora zahvalil odgovornim organom podjetja, vsemu kolektivu in zlasti nagrajencem za požrtvovalno sodelovanje, za njim pa je govoril republiški sanitarni inšpektor dr. Lajevec. Po razdelitvi nagrad je na čestitke odgovoril predstavnik sindikalne podružnice in zagotovil, da kolektiv začete borbe ne bo opustil, temveč jo bo nadaljeval še z večjo vnemo v korist socializma in delovnega človeka, Svečanost je bila zaključena s tem, da sta bila navzočim prikazana dva zvočna preventivna filma in sicer o nezgodah zaradi električnega toka ter o čuvanju oči pred mehaničnimi in svetlobnimi poškodbami. Ko s tem poročilom dajemo priznanje zaslužnemu kolektivu Železarne v Štorah, je prav, da na kratko opišemo, kako je do tega uspeha prišlo. Sredi preteklega leta smo poročali o posvetovanju na katerem se je na inicijativo Državnega zavarovalnega zavoda (DOZ) obravnavalo vprašanje borbe proti nezgodam, zlasti proti obratnim nezgodam. Tedaj je bil ustanovljen republiški koordinacijski odbor, katerega člane smo že uvodoma omenili. DOZ je temu odboru stavil na razpolago tudi potrebna finančna sredstva, s katerimi je odbor pričel svo- jo aktivnost. Kot svojo nalogo Si je odbor zastavil propagando proti obratnim nezgodam ter praktično asanacijo enega ali dveh podjetij, da bi proučil in dognal prave prijeme za svoje bodoče delo. To podjetje je bila 2elezarna v Štorah. Na seji upravnega odbora 2elezarne v oktobru lanskega leta je koordinacijski odbor prikazal škodo na življenju in zdravju delavcev ter materialno škodo, ki jo trpi podjetje in naša skupnost zaradi nezgod. To je bil prvi korak, ki je bil storjen v tem podjetju s strani koordinacijskega odbora. Upravni odbor podjetja je z razumevanjem sprejel sugestije koordinacijskega odbora ter je ustanovil v podjetju komisijo za higiensko tehnično zaščito s podkomisijami v vsakem posameznem obratu. Nato je bil prirejen tečaj na katerem je Dr. Gabrijel Hrušovari sanitarni inšpektor iz Celja, sistematično predaval članom komisije O o higijensko tehnični zaščiti. Vsaka nezgoda, ki se je pripetila v podjetju v času trajanja tečaja je bila s poslušalci skrbno in vsestransko obravnavana. Vsa predavanja so dobro uspela, za kar gre priznanje tako predavatelju, kot poslušalcem. Medtem je uprava podjetja neumorno delala na dvigu delovne discipline ter na opremi delavcem s potrebnimi sredstvi osebne zaščite zlasti na eksponiranih delovnih mestih. Letos spomladi so vpeljali tekmovanje med obrati za znižanje števila obratnih nezgod. Mnogi delavci so bili kot zmagovalci deležni poučnih izletov s tovarniškimi avtobusi. Izvršena je bila psiho-tehnična analiza predvsem žerjavovodji in drugih delavcev, zlasti tistih, ki so bili zaposleni na nevarnih delovnih mestih. Končno je bilo vpeljano še tekmovanje med mojstri, o katerem smo pravkar poročali. To so na kratko sredstva, ki so se jih poslužili v Štorah In to je obenem uspeh, kj so ga IKA Pokažimo z dejanji, da tradicije NOV še niso zamrle V, krškem, okraju odkriti novi primeri izkoriščanja in bede partizanskih otrok dosegli. Izjave mnogih prosvetnih in javnih delavcev v krškem okraju, kakor na primer Branka Medveda, profesorja na tamkajšnji gimnaziji, da se namreč z otroki padlih borcev ravna vse preveč »z rokavicami, ko je vendar jasno, da od njih ne bo imela naša družba nikakšnib koristi«, so presenetile ne le vse člane Zveze borcev v Krškem, ampak tudj Glavni odbor ZB v Ljubljani, ki si že nad dobro leto prizadeva pritegniti k reševanju problema partizanskih otrok vso našo javnost, zlasti pa šolnike, zdravnike in druge prosvetne delavce. Nehuman odnos do vzgoje partizanskih otrok, ki je bila zlasti v krškem okraju že za časa vojne zanemarjena po krivdi Nemcev, ki so tamošnji kmetski živel izseljevali, zapirali in pošiljal; v taborišča, pa je naletel na zgražanje posebno zato, ker je Zvezna skupščina prav v času, ko je omenjeni pedagog v Krškem podal svojo izjavo, z zakonom o štipendijah poskrbela za boljšo bodočnost partizanske dece. Presenetljiva je ta izjava tudi zato, ker je krški okraj eden izmed redkih, ki do zdaj še ni poskrbel, da bi ugotovil vsaj točno število otrok padlih borcev v svojem območju. Med tem ko so v drugih okrajih v tej stvari že tolikanj napredovali, da na konkurze naših industrijskih in obrtnih šol v časopisju že odgovarjajo s prijavami partizanskih otrok za te šole, učenka Slavka Kovačič je letos vnovič zaostala, da bo lahko upraviteljici Lazorkovi še naprej pomivala posodo in nosila vodo. Ali otroci borcev, padlih tudi za srečnejšo prihodnost svojih otrok, res niso porabni za drugo, kot za hlapce in dekle, med temi ko se drugi nič bolj nadarjeni otroci ob ljubezni staršev in polni podpor; oblasti lahko v miru pripravljajo za bodoče poklice, vredne socialističnega človeka? Pa tudi razmere v krškem internatu opravičujejo trditev, izrečeno v začetku tega sestavka. Tam je še do zdaj ostalo nepojasnjeno, kam gre denar, ki ga Okrajni odbor ZB troši za vzdrževanje domov in internatov (580.000 din). Za vsakega otroka partizanskih staršev daje ta odbor po 4000 din, vendar kaže, da se ta denar ne troši zgolj za njihov dobrobit. Hrana v tem domu je nezadostna, vendar ne po krivdi kuharic, ker le-te v internatu ne vzdrže dolgo (tudi zaradi pičle hrane). Ce pa se dijaki v tem internatu pritožijo nad slabo hrano, jih upraviteljeva žena, tudi profesorica, zavrne: »Pojdite se domov nažret, potem pa pridite nazaj!« Tudi za vzgojo, oziroma za podporo otrokom pri učenju upravnik in njegova žena kaj malo skrbita. Sicer pa jima preostaja tudi malo časa, ker sta s pripravami za uk na gimnaziji prezaposlena in bi bilo treba tudi zato misliti na drugega, bolj vestnega se morajo odborniki ZB v Kr-— upravnika, ki bo v resnici la- Prlprava, ki nad varuj« oči pel dleiu škem še vedno boriti — z malone sovražno odklonilno mentaliteto prosvetnih delavcev, ki pripuščajo otroke k sprejemnim izpitom. In ne samo to: vsesplošen odnos mnogih prosvetnih delavcev v Krškem do otrok padlih borcev je brezvesten, v milem pomenu besede neplemenit in nevreden socialističnih vzgojiteljev. Kako bi se sicer mogli tolmačiti ravnanje učiteljice Lazorkove, ki 14-let-no hčer v Dachau umrlega Kovačiča, že vrsto let porablja za služkinjo, v strahu, da bi v gospodinjstvu ostala brez pomoči, Pa jo v vsakem razredu zadrži po dvakrat? Čudno in neverjetno se sliši, vendar je res: Čuvajmo se nalezljivih bolezni 4. avg. t. ]. jY »Slovenski poročevalec« priobčil pod gornjim naslovom članek, ki govori o epidemiji »meningitis serosa« (negnoj-no vnetje možganskih ovojnic) v celjski okolici. Pisec me naproša, da kot šef infekcijskega oddelka bolnišnice v Celju napišem nekaj o vzroku in preprečevanju te bolezni. Sporazumno z Epidemiološkim oddelkom C. H. Z. v Ljubljani dajem nekaj pojasnil. Meningitis serosa letos v Sloves ni ji ne nastopa prvič. Le na teritoriju, ki gravitira na celjsko bolnišnico, smo opazili v tem poletju to bolezen prvič. Predstojnik Infekcijske klinike v Ljublj. doc. dr. Bedjanič je zaznal večje število teh obolenj v letih 1947. do 1949 na Infekcijski kliniki v Ljubljani in poročal o istem na kongresu jugoslovanskih zdravnikov že v letu 1949 v Beogradu. Tovrstni bolniki polnijo ljubljansko infekcijsko kliniko vsako leto v poletnih mesecih v večjem ali manjšem števila. Večina bolnikov je v preteklih letih prišla iz Gorenjske. V celjski bolnišnici zdravimo tovrstne bolnike letos prvič in to večinoma iz zgornje Savinjske doline, iz okolice Gornjega Grada, Bočne in Mozirja. Gre za povsem nenevarno infekcijsko obolenje, ki se izraža s temperaturo, z močnim glavobolom, tu in tam z bruhanjem. Splošno počutje je zelo slabo, da morajo bolniki v posteljo. Obolenje se konča v 7 do 12 dneh brezizjemno ugodno, le neprijetni glavoboli se vlečejo včasih še več tednov. Večina bolnikov navaja pri izčrpnem izpraševanju, da je prebolela približno 10 dni pred tem obolenjem dva do tridnevno gripo, ki dostikrat ne prisili bolnike, da bi legli ali klicali zdravnika. To gripo je šteti kot prvi del bolezni, ki sledi in prisili bolnika, da kliče zdravnika. Obolenje preide brez posebnega zdravljenja. Bolezen se tudi ne širi od človeka do človeka, tako. da bi bolniki lahko ostali v domači negi in oskrbi podeželskih zdravnikov. Bolezenski znaki pa narekujejo vendar odpravo takega bolnika v bolnišnico, ker ima nekaj znatno težjih infekcijskih bolezni iste začetne bolezenske znake. Med mnogimi bolniki, poslanimi v bolnišnico zaradi suma na negnojno vnetje možganskih ovojnic, je bilo dognanih več trebušnih legarjev in drugih težjih bolezni. Utrditev diagnoze meningitis serosa, oziroma izključitev navedenih težjih infekcijskih bolezni. je mogoča le v bolnišnici, kjer se izvrše mnogotere preiskave, ki jih ni mogoče izvesti v podeželskih zdravstvenih centrih. Obolenje se pojavlja največ v poletnih mesecih, z največjim številom obolenj v juliju in avgustu. Bolniki so povečini gozdni delavci, izletniki in priložnostni nabiralci gozdnih sadežev. Upoštevajoč navedeno in še to, da se bolezen ne prenaša od človeka na človeka, govori, da je prenašalec nek insekt, ki je v poletnih mesecih v gozdu močno razširjen in pride lahko v intimen stik s človekom. Večina bolnikov navaja, da je imelo opraviti približno 14 dni pred pojavom prve bolezni s klopi. Bolniki navajajo, da so jih zbodli klopi v večjem ali manjšem številu. Ta način prenosa povzročitelja je najverjetnejši, dasi še ni zdravstveno dokazan. Znano je, da so klopi prenašalci povzročiteljev podobnih in še težjih bolezni na vzhodu in zahodu. Naši bolniki prihajajo večinoma iz okolice Gornjega grada, vendar jih je mnogo tudi jz bližnje okolice Celja. Teritorij, iz katerega izhajajo bolniki, ni torej strogo omejen. V predelih, iz katerih izhaja relativno največ bolnikov, je delalo in še dela nešteto gozdnih delavcev, te predele je prehodilo v teh mesecih nešteto domačinov in izletnikov, vendar je obolel le neznaten procent teh ljudi za to boleznijo. Ko združimo vsa ta dejstva: razprostranjenost teritorija, ki je ogrožen majhen odstotek bolnikov napram številu prebivalcev, ki so delal; in živeli v istih pogojih kakor oboleli, relativno lahko obolenje, vidimo, da bi bilo administrativno ukrepanje, ki bi prepovedalo delo in obisk v ogroženih krajih nemogoče, praktično neizvedljivo in nepotrebno in bi prineslo veliko gospodarsko škodo. Drži: izogibaj se klopov. V tem pa je tudi vsa obramba pred to nenevarno boleznijo. dr. Lešničar Janko hko skrbel za vzgojo in boljše napredovanje zaupanih mu otrok v šoli. Ce se spet poslužimo uvodoma omenjene izjave krškega pedagoga Medveda in si izposodimo njegove besede, da si namreč od otrok padlih borcev (takih, kakršni so zdaj, torej malone brez šol) naša družba ne more kaj obetati, mu moramo odgovoriti pritrdilno, vendar s pridržkom, da je Glavni odbor ZB to ugotovil že davno prej. Le s to razliko, da so se tovariši'na Glavnem odboru in lahko rečemo večina slovenske javnosti, še do časa zavedli tega perečega družbenega problema (katerega posledice bi se začele kazat j v bližnji prihodnosti) in ga začeli reševati, tovariš Medved pa v svoji ozkosrčnosti (ali pa morda celo namenoma) skupaj z drugimi ljudmi zaostale mentalitete pomaga to človekoljubno delo zavirati. Res je, otroci padlih borcev bi utegnili postati breme naši družbi, če se le-ta ne bo dovolj zgodaj pobrigala za njihovo bodočnost. Zato pa je treba iti dalj od golih ugotovitev, treba se je lotiti reševanja teh otrok pred temnimi silami zaostalosti, da. celo pred brezvestnostjo in kratkovidnostjo tistih staršev in rednikov, k; zaradi trenutnih korist; številne otroke zadržujejo na skopi zemlji (ki bo spričo napred- ka mehanizacije v kmetijstvu mogla preživeti vedno manj ljudi), namesto, da bi jim z obrtnim ali drugim šolanjem oskrbeli zanesljivejšo prihodnost. Veliko priložnosti, da bi pomagale takim otrokom in vplivale na njihove starše, pa so mnoge organizacije ZB, med njimi zlasti tista v krškem okraju, zamudile. Vendar okrajnega odbora ZB v Krškem tudi ta dejstva, poleg opetovanih nasvetov in opominov, ki so skoraj leto dni prihajal; z Glavnega odbora, niso opametovala. Ko so tamkajšnji člani okrajnega odbora slednjič le začeli (čeprav le poredkoma in le posamezni člani) na terenu preverjati dejstva, na katera jih je nenehno opozarjal Glavni odbor, pa so se začudili, ker jih je mati osmerih partizanskih otro-k, živečih v bedi in pomanjkanju, nagnala v srdu z vilami! Nekoč v prihodnosti prav tem odbornikom, kakor tudi vsej naši družbi, prav gotovo ne bo hvaležna za svojo usodo rejenka Jožefe Kirn, gostilničarke v Prekopi, občina Kostanjevica. To hčer padlih partizanskih staršev iz Dobrne je poleg drugih dveh partizanskih otrok sprejela za svojo omenjena krčmarica in jih vse tr; »usmiljena« žena porablja na svojem obsežnem posestvu za hlapce in pomočnike v gostilni. Gostilna, vrvenje v njej, zabava, glasba in ples, vse to je »siroto« iz Dobrne tako zamikalo, da je začela pešati z uspeh; v šoli in je v letošnjem razredu prve gimnazije padla. Poklicali so jo na odbor ZB v Krškem in jo vprašali, če bi se rada še šolala. Deklica je to ponudbo odbila, pri čemer io močno podpira tudi njena red-nica. Rada bi se pa šla učit za šiviljo in da bi ustregla tej trenutni nerazsodni želji nedoraslega otroka, ji je podjetna krčmarica obljubila šivalni stroj. Toda, samo obljubila, dokler se dekletova nenadna želja ne bo vtopila v vrtincih bučnega gostilniškega okolja! In da bj bili ti kontrasti ljudskih želja in namer popolni, moramo omeniti, da je preračunljivi krčmarici tega otroka izročil okrajni odbor ZB v Novem mestu na njeno izrecno željo, češ da ga potrebuje za pomoč na svojem posestvu in v gostilni! Ali ne zveni vse to kot moderna zgodba o trgovini s človeškim blagom? Našteti primeri bede, nemoralne in neprimerne vzgoje otrok padlih borcev v krškem okraju (ki jih je tamkaj po nepopolnih podatkih okrog 230, v resnic; pa mnogo več) silijo ne le bivše borce, temveč vso slovensko javnost, k razmišljanju: ali so padli borci s svojim junaškim vzgledom in s požrtvovalno borbo za lepšo prihodnost nas vseh, zlasti pa sedanjih in bodočih mladih generacij, zaslužili, da tako brezsrčno in nekulturno ravnamo z njihovi- mi otroki? Ali nam zgodovinska dolžnost in odgovornost pred socialistično družbo ter prihodnostjo ne nalagajo, da tem krivicam čim prej napravimo konec; da otrokom padlih borcev s šolanjem in vključevanjem v solidne poklice omogočimo prihodnost kakršno je naša družba zagotovila vsem drugim otrokom? Krški okraj bo moral v bo. doče ne samo v besedah, marveč tudi z dejanji dokazati, da tamkaj tradicije NOB niso zamrle, da je skrb za otroke padlih borcev prav takšna kot je drugod na Slovenskem. Sele tedaj pa bomo lahko mirno živeli z zavestjo, da smo za bodočnost naših otrok storil; vse, kar smo mogli in morali. Nande žužek Nemška študenta obtožujeta... Naše uredništvo je prejelo od dveh nemških študentov tehnične visoke šole v Dortmundu in pravne ter driavo-znanstvene fakultete hamburške univerze, ki sta na praksi v Kranju, naslednje pismo: Z ogorčenjem in iskrenim obžalovanjem smo nemški študenti, ki bivamo trenutno v Jugoslaviji, zvedeli o nekulturnem zadržanju skupine nemških študentov do spomenika v Begunjah. Danes v Nemčiji vemo koliko je pretrpelo evropsko ljudstvo n suženjstvu hitlerjevske vojske in v očigled naših tlačenih rojakov v Vzhodni Nemčiji znamo še posebno ceniti junaštva narodno osvobodilne borbe Jugoslavije. Zato ne moremo razumeti, kako so mogli tisti nemški študenti na tako gnusen način oskruniti spomenik posvečen vašim junakom. Prepričani smo, da bo to barbarsko dejanje dvignilo v Nemčiji val ogorčenja in izzvalo oster protest, ker Združena nemška mladina gleda s spoštovanjem na žrtve fašističnega nasilja. Mladina Nemčije obžaluje žalostno dediščino hitlerjevskega gospodstva. Zavedamo se, da nam v Jugoslaviji nudijo vedno roko prijateljstva, ki smo jo pripravljeni z veseljem sprejeti in tudi trdno obdržati. Tega dejstva ne more spremeniti nobena provokacija takih zelenih pobalinov. Za nas so žrtve, ki jih je zahtevala narodno osvobodilna borba v Jugoslaviji v neki meri podobne žrtvam sovjetskega terorja junija 1953 v Berlinu; zakaj ene kot druge so umrle za cilj, za čigar uresničenje vsi težimo: za svobodo vsega človeštva! Joachim Klaus Zeidler> univerza, Hamburg; Otto Grobe, tehnična visoka šola, Dortmund. Mladina, kmet)« žen« in «J»!avcl gradijo novo cestn na Polževo, kjer bo na znani turistični postojanki kmalu odprt nov dom. i Tam, kjer je doma otroška sreča... Sredi mesta, a vendar daleč od mestnega hrupa, se v zelenju skriva kraljestvo cicibanov — vrtec »Franceta Prešerna«. Že pred vhodom stojijo majhne, skrbno pokrite mizice in klopi v gosti senci, ki jo mečejo po dvorišču široke krošnje dreves. Tu mnogokrat posedajo in se igrajo malčki, medtem ko so njihove mamice v službi, dobro vedoč, da so svoje male prepustile varnim rokam. * Malce priprta vrata so izzivajoče vabila, naj vstopim. Vonj iz kuhinje je dajal domu malih prebivalcev pečat domačnosti, prav tak, kot ga imaš kdaj pozimi, ko se stiskaš k topli peči, od koder se širi prijeten vonj pečenih kostanjev. r'1" Tv -r stopnicami so /r. .... nc i ozdravili ljuoki mai: fotelji, ki predstavljajo čakalnico za novodošle goste. Levo in desno od »čakalnice« pa se vrstijo sobe, kjer se v slabem vremenu ali pozimi igrajo in učijo otroci. Vendar pa niso vsi skupaj, Kje neki! Saj bi najmlajši, tisti, ki so komaj odrasli pleničkam, ne mogli dohajati večjih otrok, kadar je treba oblikovati iz ilovice zajčka ali miško! Zato imajo najmlajši — od tretjega do četrtega leta — svojo sobo, sredinčki — od četrtega do petega leta — svojo, tisti pa, ki že vedo, koliko prstov imajo na rokah, so v tretji skupini. Vse sobe so okrašene z risbami. Omarice so polne ilovnatih figuric, ki so bile letos v juniju že razstavljene. V sobi sredinčkov sem sredi mnogih »kipcev« zapazila želvo, ki so jo iz ilovice skrbno zgnetli drobni Peterčkovi prsti. Upravnica se je od srca nasmejala: »Saj to ni želva, kokoška je!« Tedaj sena res zapazila dvoje puhastih peresc, ki jih je Peterčkova kokoška ljubosumno skrivala. Mamice, res ste lahko zadovoljne, da vaš ciciban raste % se razvija v vrtcu. Vse delo vzgojiteljev z njim se odvija po določenem učnem načrtu.' Zjutraj telovadba — skok v višino, .'kok v globino. Miha mnogokrat TTOtaga v Petelinjem boju. Tudi Anica, Peter in Marija so dobri telovadci. Na vsakodnevnem sprehodu spoznavajo malčki naravo. Po. znajo že čebelice, čmrlje, metulje, ločijo že brezo od lipe, simreko, jelko itd. Mnogo važnosti ipa polagajo vzgojiteljice na red in snago. Ojoj, to je hudo, če zjutraj pozabijo pozdraviti, se površno umijejo; zlasti Sine in Joško kaj rada pozabita na umazani nosek... V prijetnem delu, sprehodih in zabavi poteka življenje 80 malčkom v vrtcu »Franceta Prešerna« in v vrtcih na Poljanah, v Šiški, Mostah in drugod po Ljubljani. Vsakomesečni prispevki mamic za številne izdatke vrtca ne bi zadostovali. Tu pomaga še nekdo. Uganite — ljubljanski kršil-oi prosnetnfh predpisov! V nekaj metecih se iz 25-dinarske kazni naberejo težlfci tisočaki, ki po. msm rnordn prav njihovim otrokom do lepegio življenja v vrtcu ali otroških jaslih. * Zdaj pa še k najmlajšim v jasli na Resljevo cesto! Skozi velika, prostorna okna se vsiplje sonce na male, kuštrave glavice dojenčkov, ki jih, še vse tople in zaspane, previjajo otroške negovalke v' bele, suhe pleničke. Prstki debelušnih ročic mnogih med njimi se nagajivo igrajo z vsem, kar jim pride naproti. Dojenček čeblja, z njim pa se pogovarja negovalka, ki mu skoraj ves dan nadomešča mamico. Takih kričačev, za katere je treba dnevno oprati mnogo pleničk, jih neštetokrat previti, se z njimi poigrati itd., je 80, 36 pa je že večjih otrok. A tudi s temi ni malo dela. Nekateri med njimi so pravi plezalci, ki hočejo preplezati vse stole in mize, tako da jim morajo biti skrbne negovalke vedno za [petami. Otroke sem dobila pri igranju, le Andrejček je jedel — kakao. Zdravnik, ki jih vsak dan obišče, mu je predpisal strogo dieto — čaj brez sladkorja, prežganko, čokolado, kakao. Negovalke se vestoo držijo navodil- Aufej- ček pridno uboga. A čudno — nič ni boljše. Uganka je kmalu rešena — na sprehodu z očkom se je najedel lubenic. Mnogo je otrok, mnogo je mater. Skrbne in dobre jih prihajajo vsak dan iskat, vendar jih nekatere med njimi v preveliki ljubezni napačno hranijo, ne meneč se za nasvete sester. Do teh so včasih celo krivične: »To ni prav, ono ni prav!« pogosto godšmjajo. Kdaj ni bilo prav in katera od negovalk je zagrešila napako, pa ne povedo. Upravnica je huda: »Pravi vzgojni namen bomb dosegli samo tedaj, kadar bo vsaka mati nam zaupanih malčkov sodelovala vsak dan z nami. Ona bo pomagala nam, mi pa njej.« In res je tako. »Oh jasli! Tam se otroci nalezejo bolezni,« sem že slišala zatrjevati marsikatero mater. No, pa ima strah le prevelike oči. Letos sta tyla samo dva primera ošpic in en primer škrla. tinke. S pravočasno karanteno je bila nevarnost širjenja bolezni odstranjena. V jaslih je doma red, snaga in dobra hrana. Pomislite, poleg drugih dobrot se otroci še sedaj JAäJi das posladkajo z, borovni- cami, čeprav so zelo drage. Toda zdrav sadež so in prav nič nevaren otrokom v času poletnih drisk. Kaj ne, ni čudno, da je otrok v jaslih vedno več. Pred dvema letoma, ko so odprli novo zgrajene jasli, jih je bilo komaj 30. Se nekaj otroških negovalk manjka, pa bi lahko odprli še eno nadstropje, da bi bilo tako še več otrok deležnih njihove ljubezni in skrbi. Sredi čebljanja in srebrnega smeha otrok pa se vtihotapijo v jasli tudi skrbi. Ustavijo se spodaj v pritličju pri upravnici, saj v svetlih sobah, kjer se igrajo otroci, zanje ni prostora, Res_ ni lahko prevzeti odgovornosti za toliko drobcenih življenj, ki jih imaš v varstvu od jutra do poznih večernih ur. Dobro je to, da imajo jasli vso podporo v Svetu za zdravstvo pri MLO in pri Republiškem svetu, ki razume težave. Ta tudi gmotno podpre jasli, da se izravna razlika (za vsakega otroka porabijo namreč dnevno 200 dinarjev, mamice pa plačajo samo 100 din). S« nekaj lepih dni in suho, jesepska pobarvano listje se bo vsulo z dreves na dvorišče jasli. Otroci bodo razigrani stopicali po njem in se veselili njegovega šelestenja. Ko se -bodo pa vrnili lačni k mamici, bodo radi posedli v topli sobi. Za ogrev tako velikih prostorov pa je treba mnogo kurjave — pet vagonov premoga. Letos je drag, popusta pri »Kurivu« za jasli ni, otroci pa so tako radi na toplem,., * Sobota }e. Zvečer. Nikogatf več ni od otrok. Jutri, v nedeljo je dan, ko bodo doma pri mamici in šele v ponedeljek sq vrnejo. To je za jasli dan zračenja. Okna so na stežaj odprta, posteljnina je razstavljena na terasi, da se dodobra prezrači« Otroška negovalka Jela zamišljeno sedi pri oknu. Utrujena je. Otroci so bili to pot nenavadna kričavi in razigrani. Treba je bilo nenehno paziti, da se ne zgodi nesreča. Počasi vzame Jela torbico in prešteje denar. Se nekaj stotakov, do konca meseca je pa še mnogo dni. In spet bo plača. Pet tisoč devet sto dinarjev. »Za hrano, morda...« ne dokonča svojih misTJ otroška negovalka Jela in zaprA torbico, VlCk-i, P» Hrvatski in Sloveniji Petrovič - lunah dneva Zmagovalec IV. etape in najbolje plasiran v celotni dirki Jugoslavija I. je kot ekipa— četrta Miro' Grajzer J« član I. Jugoslovanske ekLp«; za zdaj kaž« za našo najboljšo petorico še vse najbolje, čeprav je trenutno na Petem mestu. Nova Gorica, 12. avg. (Od posebnega dopisnika). 58 dirkačev je odšlo dane* ob 9. zjutraj iz Kopra na 116 km dolgo etapo do Nove Gorice. 25 km te trase je vodilo preko cone .-1 STO. kjer je dirkače povsod sprejemalo številno prebivalstvo in jim na vmesnih ciljih v Ključu in na Opčinah delilo posebne nagrade. Tudi v Gorici se je na cilju zbralo več tisoč ljudi, ki so priredili vozačem, posebno pa zmagovalcu današnje etape, Jugoslovanu Petroviču, viharne ovacije Organizacija na tem delu proge je bila o oseh pogledih vzorna, kar je zasluga domačega kolesarskega kluba Železničarja in njegovega člana, podpredsednika KZS Devetaka. Karavana dirkačev je v prvem delu proge vozila bolj ali manj strnjena. Sele na vožnji proti Opčinam so re začele njihove vrste trgati, med prvimi pa sta pobegnila Petrovič in Reitz. od katerih pa je Petrovič le prvi spet prispel na jugoslovanska tla. Tik za njima sta vozila Grajzer in Bogovič. V ospredju kolone so bili še V anderlinden, Jcnnes, Della Santa in Metelko. Pri Senožečah sta Grajzer in Bogovič zaostala, v vod-*tvu pa sta se spoprijela za zmago Petrovič in Reitz, ki sta vozila dolge kilometre sama proti Gorici. Kljub temu, da sta se izmeniavala p vodstvu in je Petrovič uspeval predvsem v klanec. Nemec pa je bil nevarnejši pri vožnji navzdol, sta si drug drugemu tovariško pomagala in se medsebojno polivala z vodo. Cim boli sta se bližala cilju, tem ostrejša je Telovadni nastop v Dolskem Zadnjo nedeljo je bil v Dolskem telovadni nastop pionirjev in p:oork. mladincev in mladink ter članov in članic partizanskih društev Tabor. Narodni dom. Vič, Moravče in Dolsko. Največ zan marnja je vladalo s«_ veda za nastop vrhunske vrste slovenskih telovadcev s Tabora ?n :z Narodnega dccna s prvakom S’cv^nije Romanom Tomažičem na čeiu Najbolj uspelo vajo, ki je bila tudi najlepša točka sporeda in mednarodna vrednosti, le izvedel Tone Tomšič. Vs=> ostale točke so :zvaia,!e skw'ne ostalih tide_ V>ŽPnce*v, med nürni tudi domačinke s simboličnimi igrami v «•sroekrh nošah Obisk na prireditvi je bil zelo dober v=s dobiček ra bo šel za izgradnjo kulturnega doma v Dolskem, v katerem bo imelo telo-vcdn,-> društvo sodobno telovadnico. garderobo in kocalnica. Največ zaslug za izvedbo tega n a sto. T>a Vma brat nač etza znanega olimpijca Franc Janež. ... in v Velenja bila borba in tem hujši je bil tempo. Podobna je bila slika tudi v skupinah v ozadju. Tudi tamkaj so se dirkači stalno dohitevali, menjavali ali zaostajali in težko je bilo reči, kdo se bo prerinil na boljše mesto. Slovenci tudi na tej etapi niso imeli sreče. S hudimi okvarami je moral precej zaostati Polak, podobna usoda pa je zadela tudi Viđali ja. Pri Krombergu se je vodilna skupina nekoliko zgostila, toda že pri Ajševici sta bila spet Petrovič in Reitz sama v borbi za prvo mesto. Na prašni cesti sta o zadnjih kilometrih nastavila za sprint. Petrovič se je pognal z zadnjimi močmi in potisnil Reitza za dobrih 10 m na drugo mesto. Na cilj je prispelo vsega 45 vozačev, ostalih 15 pa je odstopilo med vožnjo, delno zaradi okvar na kolesih, delno pa zaradi utrujenosti in drugih telesnih nevšečnosti. VRSTNI RED NA CILJU je bil naslednji 1. Petrovič (J. I) 5:27,14, 2. Reitz (Z. N.) 5:27,19, 5. Vander-linden (Bel.) 5:20,11, 4. Jennes (Bel.) 5:20,27, 5 Della Santa (STO) 5:55,44, 6. Bogovič (Zgb.) 5:54,05, 7. Loy (Z. N ) 5:54,29, 8. Chapuis (Fr.) 5:54,51, 9. Ročič (J. I) 5:54,56, 22. Grajzer (J. I), 25. Brajnik (J. II), 28. Jelič (J. I), 5? Novak (Zgb.), 54. Curk (Mrb.) itd. V SKUPNI OCENI posameznikov je zdaj plasma tale: 1. Petrovič 15:40.25, 2. Jennes 15:45,22, 5. Reitz 15:45,24, 4. Van der Weyden 15:47,07, 5. Mussfeldt 15:48.26 itd. PO EKIPAH so zdaj razvrščeni udeleženci takole: 1. Belgija 4?:44J)1, 2. Zahodna Nemčija 47:45,52, 5. STO 47:47.46, 4. Jugoslavija I. 48:05,08, 5. Holandska 48:14,21, 6. Švica, 7 Srbija, 8. Jugoslavija II., 9. Francija, 10. Slovenija. Po III. etapi je med ekipami najbo-ijša Zahodna Nemčija; njen prvi vozač Mussfejdt (na sliki prvi od leve) j« najresnejši kan. didat za eno prvih mest. Tudi Reitz in Loy (drugi in tretji od level bosta imela precej besede... V. ETAPA Nova Gorica — Bled (126 km) Danes bodo dirkači nadaljevali pot proti cilju od Nove Gorice do tri v petek bo vodila katavann na hitri vožnji od Bleda do Ljubljane. Dirkači bodo startali ob 16.30, vozili mimo Lesc 10 minut kasne, j eg in - do Kranja nekako B da. Start ie določen ob 12.30 uri. na cilj pa bodo prišli približno okrog 17.45 ure. Mimo posameznih krajev po Primorski in Tolminskem bodo vozili nekako takole: mimo Kanala ob 13.05. mi. mo Kobarida ob 14.08, mimo Bovca ob 14.33. m mo Trente ob 18.18 na vrhu Vršiča pa je treba s prihodom najboljših računati okrog 16.15 ure. 15 minut kasneje bodo že v Kranjski gori okrog 17. ure na Jesenicah, pol ure nato na Lescah im nekaj pred 18. uro na cilju etape. VI. ETAPA Bled—-Ljubljana (55 km) VI. etapa, ki je na sporedu jri_ ob 17.10 uri nato pa mimo Medvod (17.30) dosegld Ljubljano nekaj pired 18. uro. £ u, **» bi So CQ_ So Joe So 2oo So ioo S3 Preteklo nedeljo je priredilo TVD Velenje letni telovadni nastop. Dopoldanski del je obsegal tekme v lahki atletiki, na kaierih je bilo do- S A H seženih nekaj lepih rezultatov: višina 155 cm (Pečnik I., Mozirje), daljina 522 cm (Zagorc, Velenje), krogla 12.84 m (Pečnik Fr., Mozirje), kopje 39.60 m (Pečnik Fr., Mozirje), 100 m 12.8 (Kmecl, Velenje). Od ekip je zasedla prvo mesto v okraju mladinska ekipa Velenja in prejela prehodni pokal. Naslov okrajnega prvaka v peteroboju je osvojil Franc rečnik iz Mozirja. Popoldne so nastopili telovadci v pestrem sporedu, ki je prikazal vztrajno delo velenjskega članstva v telovadnici. Ob koncu so člani izvedli še orientacijski tek za okrajno prvenstvo, v katerem so bili najboljši Kmecl, Končan in Cesar iz Velenja. Tisočglava množica, ki j« pozdravljala nastopajoče, je vlila mladim telovadcem novih sil in samozavesti za nadaljnje delo. P. Presenečenje na mladinskem prvenstva LRS V n., m. ln IV. kolu šahovske* ga mladinskega prvenstva LRS v Novem mestu smo že učakali prva presenečenja. V skupini A je v II. kolu Kac nepričakovano premagal m. kandidata Vošpomika. v skupini B pa je Novtxme-šča-n Sila premagal m kandidata Vavpetiča, ki je v naslednjem kolu izgubi! še z Rožičem iz Ma. rlbora. Presenetljivo sta se končala tudi dvoboja Tcmšič — Rožič n Perdan — Stupica, v kata. rih sta zmagala bela. Posamezni rezultati: Skupina A: II. kolo: Škerlj — Kučar remi Kac — Vošpernik 1:0 (!) Malešič — Gabrovšek remi, Studnlčka — Sicherl prekanjeno. Stefe — Guzel odloženo. Draksler prost. III. kolo: Sichsrl — Stecfe 1:0: Vošpernik Planinsko društvo Ljubljana-matica naznanja vs planincem žalostno vest, da je preminul naš dolgoletni sodelavec in planinski pisatelj Jsebbš«© PS B «a 1« car K zadnjemu počitku ga bomo spremili danes ob 16. uri z Žal. Vsi planinci ga bomo ohranili v častnem spominu. Planinsko društvo Ljubljana-matica — Malešič 1:0. Kučar — Kac 0:1 Draksler — Škerlj 1:0 Gabrovšek — Studnička 0:1. Guzel prost. IV. kolo: Gabrovšek — štefe 0:1 Sih-heri — Guzei prekinjeno. Kac — Draksler o.T. Malešič — Kučar 1:0 Studnička — Vošpernik 0:1, Škerlj prost. Stanj« po IV. kolu v skupini A: Draksler 3*, Vošpernik 3. Sichenl2 (2), Kac 2 Malešič. Gabrovšek 1 in pol. Guzel 1(2)* Stefe 1(1)*. Studnička 1<1) itd (• — prost.) Skupina B: n. kolo: Bolčina — Tomšič 0:1. Stupica — Medic 1:0. Plavček — Perdan 0:1, Crepinšek — Novak 1:0. Vavpetič — Baudek 1:0 Rožič — Sila 0:1. m. kolo: Medic — Bolčna 0:1. Tomšič — Rožič 1:0, Perdan — Stupica 1:0 (!). Novak — Plavčak 0:1. Sila — Vavpetič 1:0 (!) Baudek — Crepinšek 0:1. IV. kolo: Perdan — Bolčina 1:0. Medic — Tomšič 0:1. Vavpetič — Rožič 0:1 (J), Crepinšek — Sila 1:0. Plavčak : Baudek 1:0 Stupica — Novak prekinjeno. Stanje do IV. kolu v skupini B: Crepinšek 4. Perdan. Tomšič 3, Sila. Piavčak 2 in pol. Stupica 1 (1), Vavpetič 2. Rožič 2 itd. NK železničar je na zadnj< plenumu soglasna sprejel predlog, se preimenuje v ŽNK Ljubljana. Brusimo tehniško besedo Pozdravljam misel, da bi se naše tehniško besedje obrusilo o javnem razpravljanju, in sem prepričan, da bo kotiček o Slov. Poročevalcu lahko precej pomagal strokovni komisiji. Se važnejša se mi zdi druga naloga kotička. da bo objavljal pravilne izraze in to na takem mestu, kjer jih bodo vsi, ki jim ti izrazi manjkajo pri vsakdanji rabi, zlahka našli. Menim, da nas bo veliko z veseljem in s pridom bralo ta kotiček in morda tudi sodelovalo o njem. Ni dovolj, da primerne slovenske izraze yiznai-demos. stvorimo ali odkrijemo — če v>so v rabi, leže mrtvi in brez haska. Lind je se z besedjem neradi ukvarjajo in >izgubljajo čast z iskanjem, nekateri pa se v svoji konservativnosti naravnost branijo >novotarij< in se drže starih, navadno tujih spačenih izrazov. Zato ni dovolj niti, če jim besedo >damo na razpolagoe n. nr. v kaki rev*H. ki je po navadi š -švmu krogu težko dostopna. Treba je naše dobr» izraze aktivno nuditi v priročni obliki, pran propagirati, da ne re*em kar na jezik polagali. 7.a*o predlagam razen tega kotička še nek n obliko ki bi, misUm. uspešno up^linojjala naše tehnično besedje. ga privedla o iivlienie in navajala ljudi k rabi takega pravilnega in lepega besedja. Tzdaiale naj bi se preprosto tiskane tbem'‘Čne risbe ali nazorne slike predmetov ali skupin, n. pr. stružnica s pripadliočimi pripravami ali skupina čevljarskega orodja ali kolo (bicikel) z vsemi deli. Pri posameznih delih bi bile številke, v kotu pa po šteoilkah izrazi. V primerni velikosti, nalepljene na karton, bi se kot stenske slike obesile po obrtnih in industrijskih delavnicah ter po trgovinah tam, kjer se ti predmeti rabijo. Vsakdo, ki potrebuje izraz (n. pr. tudi kupec), bi ga imel pred očmi. C e bi se izdajale o enotnem sistemu formatov (ISA), bi te risbe, pomanjšane na knjižno stran, lahko sčasoma sestavile slovenski >Kaj je kajs, slikovni slovar, kakršni so po svetu običajni. Tak slovar je najlažja oblika, da najdeš kak izraz, in hi nam bil zelo potreben in koristen. Mnogi si ga zelo želimo. V sodelovanju s Tehniško sekcijo Terminološke komisije pri SAZU bi se teh izdaj morda lahko lotila Državna založba, morda med učili. Glede tehniškega besedja bi pa rad omenil predvsem dva predmeta, ki nanju kar naprej naletimo v domači rabi, a je z izrazom zanju prav hudo. Prvi je Schraubenzieher, ki se je zanj Se najbolj udomačil izraz izvijač. Ta beseda me hudo moti. Vijak se po mojem zavije. Če je deloma že zavit, se do kraja privije. Če ga jemljemo ven, sp odvije. Nisem va še slišal, da bi se vijak izvil. Izvije se jegulja iz rok in poredni Mihec iz zagate. Pa tudi če bi kdo rabil izraz izviti vijak, kadar ga odvHe in vzame ven — imam velel občutek, da bi moral zdaj dati izvijač iz rok in vzeti drugo orndie. namreč zavijač, da bi lahko zavil non vijak o luknin. V resnici pa to dela i iitim orodjem. Za ta nesrečni izvijač sem bral Se izraz zatičnik, ki sploh ne pride o poštev, ker kaže na drugo funkcijo (zatik). Slišal sem še izraz o i j a č -n i k , ki je po mojem mnenju pravilen in ustrezen. Vijačnik pomeni pripravo ali orodje, s katero se lotimo vijakov — pač zavijati ali odvijati. Drugi je Stoppelzieher, za katerega se, kolikor vem, še sploh noben izraz ni udomačil. Ker je zamašek popolnoma uveljavljen, bi bilo najbolj logično, da ga ven jemlje >odmašilo<. Ker pa je mašilo na slabem glasu, kompromitira še tega svojega sorodnika. Zatičnik, ki sem ga bral, bi bil bolj namenjen za zapiranje kot za odpiranje steklenic: ne glede na to, da pri steklenicah ni nikakršnega zatika. Dostikrat slišimo čepovlak ali čepovlek, ki je prav grozen. Čenrav govorimo o čepih bolj pri sodih in si mislimo predvsem lesen čep, kot pa pri steklenicah, kjer govorimo le o zamaških iz plute. sta najustreznejša glagola začepiti in odčepiti steklenico. pač lepša kot zamašiti in odmašiti. Sicer bi v zvezi s pomenom >maSiti< morda lahko pravilno čutili, da zamašiš steklenico v tisti dnevni rabi na hitro roko, ko potisneš vanjo zamašek do polovice ali pa jo zamašiš tudi kar s pavirjem ali podobno. Ko hočeš natakati, in od-mašiš. Nasvrotno na bi pomenilo začepiti či*fo tovarniško, z namenom, da se dalj časa hrani zavrta. Ko prid*1 čas, da se vsebina porabi, se steklenica odčepi. V ta namen služi odčepnik, ki je morda še najboljši izraz, čeprav ni kaj nrida uneliavlien in utegne zveneti okorno. Drvca nrivrava na je začenvik, s katerim zabijemo zamašek v steklenico. Ko sem omenil ta dva samostalnika s predložno pripono, ti ne morem Košarkarji bodo začeli xro=ODaac3nmrTXnDD V soboto ob 20. bo na novem košarkarskem igrišču na obnovljenem stadionu Železničarja v Šiški prva polfinalna košarkarska tekma med Lokomotivo iz Zagreba in ljubljanskim Železničarjem. V predtekmi bosta ob 19. nastopili d tekmah za prvenstvo Slovenije ženski košarkarski orsti ZSD Celja in domačega ASK. Šport v kratkem Izšla je 8. številka >Planinskega vestnika — prav tako v znamenju 60-letnice slovenskega planinstva. Uvodna beseda je posvečena b0-let-nemu jubileju nekdanje Savinjske podružnice SPD, pa tildi skoraj vsa ostala vsebina ie izbrana iz tega obsežnega torišča za planinstvo in turizem. Celjska planinska organizacija je ne samo ena najstarejših, temveč tudi ena najdejavnejših, saj je najmočnejši turistični podjetnik na svojem področja. Med vidnejšimi prispevki v tej številki je treba omeniti: dr. Srečko Brodar: O Potočki zijalki in njenem pomenu; dr. Angela Piskernik: Robanov kot in solčavska tisa; Drago Kralj: Narodni park Okrešelj iD lov v medvojni dobi; Ciril Debeljak: V zasneženih stenah Savinjskih Alp itd. Številki sta priloženi dve umetniški reprodukciji s poti na Kočno in Okrešelj s Planjavo Glasijo PZS izhaja dvanajstkrat na leto in stane letno din, plačljivih tudi v štirih obrokih. Američan Held j« v metu kopja v Pasadeni doseeel nov svetovni rekord z rezultatom 80,41 in izboljšal dosedanji rekord Finca Nikkanena z znamko 78.69 m iz leta 1958. fa ,(HETOYOM -rudn.Ki cin&a In svinca, Problštip, NR Makedonija sprejmejo: enega elektro- ali elek-trostrojnega Inženirja, enega gradbenega inženirja, enega tehnologa za flo- tacijo, enega tehnologa z daljšo prakso za nove izdelke in enega rudarskega inženirja za napredovanje proizvodnje. Plača po dogovoru. — Komfortno stanovanje zagotovljeno — Ponudbe pošljite na gornji naslov. V VSAKO družino KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE! H • • Kupimo: • 1. Pervibratorje premera 0 35—75 mm; ? 2. mešalce za beton s kapaciteto 100 do 2(501; • 3. rotacijske drobilce za kamen z visoko zmog- • ljivostjo; • 4. mline za kamen. • Vsi navedeni stroji morajo biti uporabni, a so lahko j na bencinski ali električni pogon. — Ponudbe s teh- • ničnim opisom pošljite na naslov: j Preduzeče za elektrifikaciju centra 1 , ELEKTROCEHTÄR“, j Sarajevo, Vase Misktaa 3 ••• ••• ••• • • ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• • ••••••■«•••••a« Tovarna težkih orodnih strojev D0TISKAN JE DRUŽBENO- GOSPODARSKI ADRESAR VOJVODINE 1958 Naročila pošljite na: Novinarsko založniško podjetje »DNEVNIK«, Novi Sad, J. Djordjeviča 2. — Tekoči račun 300-T-254, podr. NB Novi Sad. Cena posameznemu izvodu 1000 din. v i ; „BV© LOIA EUBAR •B jeklarnah, topilnicah, valjarnah, livarnah, emajlarnah, tovarnah strojev, tovarnah šamota, tovarnah magnezije, tovarnah keramike, tovarnah elektroporcelana, steklarnah, kemijski industriji. Količina proizvedenega plina. 2500 m3 na uro. • Potrošnja premoga 1250 kg na uro. i Prednosti: • Visoka stopnja gospodarskega učinka. • Uporaba slabega premoga (lignit). ? Rok dobave: Izdelava: 90 dni po podpisu pogodbe. • Montaža: 30 dni po dobavi. .•« *•«•#«•••••• ■•••*• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• •« iagcBeliale GENER ATORIE katerih plin izborno zamenjuje druga goriva v industrijskih pečeh vseh vrst: mali oglasi DOBER TESARSKI DELOVODJA, do možnosti z večletno prakso za službo v Ljubljani se sprejme Zglasiti se osebno dne 20. VIII. 1953 na posredovalnici za delo soba 13. Ljubljana. 13630-1 SAMOSTOJNEGA ELEKTRIČARJA (mojstre) za vodenje deiiav-nice sprejmemo. Stanovanje preskrbljeno. Elektro strojno podjetje Grosuplje. 13565-1 ZIDARJE IN DELAVCE sprejme Bevčar. Lepo dvorska 26. 13587-1 TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani išče sr-''•--'’-»n eg a korespon-denta z znanjem nemščne in francoščine ter nemške in slovenske stenografije nastop Pa dogovoru Ponudbe poslati pod »Tuji jeziki« v ogl odd. 13552-1 TRG. POMOČNICA z večletno prakso želi namestitve. Pod »Sposobna« na SP Celje. 13528-1 RESTAVRACIJA ISCE DOBRO KUHARICO, gospodinjo, ekonoma točajke. Pismene ponudba z življenjepisom v oglasni oddelek pod »Gostinstvo« 13216-1 TAKOJ SPREJMEMO! Ključavničarje. cementnima rj e. samostojnega železokrivca in delavce za_ betonersko cementni.na.rska dela. Tovarna gradbenih polizdelkov v Ljubljani Smartinska cesta 109-a 13536-1 »GRADIS HVC.I« GRADBIŠČE HIDROCENTRALE VUZENICA išče s takojšnim nastopom službe gradbene tehnike z odsluženim vojaškim rokom in železokrivce. Plača po tarifnem pravilniku, stanovanje za samce preskrb. Ijeno. 13609-1 PREKLICUJEM govorice o Majdi Kostanjšek. Godec Stefi. Trbovlje. 13611-11 SLUŽBO ISCEM za inkosanta, kurirja vratarja ali pomožnega skladiščnika. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd. 13603-1 TRGOVSKI POMOČNIK. 2ELEZ. NINAR želdm premenjati službo. Ponudbe poslati podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj pod »Sposoben«. -1 KLAVIR, dober, dunajske konstrukcije. prodam Vprašati v prodajalni časopisa poleg Emone na Titovi cesti. 13624-4 MOTORNO KOLO »Mülle« 98 ccm v dobrem stanju pr odem. Lem. bar Jože krojač. Preddvor pri Kranju. 1S622-4 NAMIZNI STROJ ZA REZANJE šunke in salame prodam. Poizve se v trgovini Titova 38. 13627-4 OSEBNI AVTO OPEL-OLYMPIA prodam. Ogled. Stožice 47, nasproti bencinskih črpalk. 13629-4 kaj, da ne bi ugovarjal izvajanjem prvega članka »Brusimo tehniško besedo< z dne 8. t. rn. glede izraza zakovica. Ta izraz je prav dober. Nikakor ni smatrati, da je napravljen iz glagola zakovičiti in da bi, po analogiji na lečiti lek in pičiti pik, moral biti od tega samostalnika zakovik. Koren je prej kot izvedeni glagol, iz lek in pik (pikati) je izveden glagol z omehčanjem k v č. Zakovičiti je kot govoričiti iterativen (ponavljalen) ne pa durativen (trajen, nedovršen) glagol. Izveden je iz besede zakovica in pomeni dva ali več delov z zakovicami skupaj pritrditi, torej ponavljati, vsako zakovico posebej zakovati. Popolnoma napačno kaže člankar, da kot iz glagola lečiti ne bi smeli napraviti samostalnika iztek (to je jasno!), temveč samo lek. — enako ne smemo iz zakovičiti napravili zakovice1 temveč samo kovico (Kakšna logikar). Upam in prepričan sem, da Tehniška sekcija Terminološke komisije ne bo tako slabo brusila naših tehniških izrazov, če ne bi prišla do čudnih rezultatov. Tudi od glagolov s predložnimi priponami imamo dobre in pravilne samostalnike: od lečiti je lek. od lomiti lom, od polomiti pa polom! Takšni so tudi prelom, presek, usffk. nagih (mislim. da ga razlikujemo od gib) itd. T.judie *o raznega kova in pri kovanju poznamo več nrsf kova Okujemo z okovom, podkujemo va s podkvijo, pač ne s podkvom. Bistvo >Niet-a< ie n tem, da se zakuje. in iz te funkcije je z živim in dobrim smislom za našo besedo iz pravega gl a tol a za-kovafi nanravlfen samvtslnik za Niet. Kakšen bi laht-n bil? Ok6v — zaköv. zakona: podkev — zAken. zakve? Tri iti (ve tri — temveč), trlica — zakovica. Ohr*-r\1n -irR nem poles druge e a služi tudi za pnmani-ševalnico. Zakovica prav majhna v primeri s predmetoma, ki ju s njo .(ne skujemo, tudi ne zakujemo, ampak na poseben način) skupaj pritrdimo, zakooičimo. Zato je ta izraz povsem pravilno stvorjen, funkciji ustrezen in lahko izgovorljiv, torej dober. Prav je, da se je uveljavil. Jaz bi prej pretresal pravilnost glagolov, ki jih je navedel člankar: skovičiti, odkovičiti, prikovičiti, raz-kovičiti. Menda so nastali bolj po napaki kot zakovičiti. >Odnetati< razumem, da ni yodzakovičiti<. Pa naj bo odkovičiti, če se je uveljavil, ušesa nam ne moti in asociacijo na zako-vičiti nam tudi ustvari. Toda če sem steklenico odmašil, še ni zamašek postal ne ndmašek in ne mašek. Enako zakovica ostane zakovica in ne more biti kovica. Smučarstvo je Dri nas zelo razširjeno in smučarske izraze veliko rabimo. T u je tehniški izraz, ki bi ga bilo treba popularizirati, to je smuško streme. Največ slišimo govoriti ybindunge*, posebno ponosni so tisti, ki imajo ykandaharce« z yzajlot. Tisti, ki hočejo lepo slovensko govoriti, predvsem tudi o športnih trgovinah, pa imajo yvezU in ykandaharvezU, ki imajo^ zmeraj yzajlo<. Mene te iz nemščine togo yprestavljenec vezi zmeraj jezijo, tako strašno je beseda brez slovenskega jezikovnega duha. Da o zajli niti ne govorim. Pa imamo tako lep, tako ustrezen in pristen domač izraz — streme, ki se da tudi lahko izgovoriti in porabiti v vseh zvezah in izvedenkah. Stremena imajo jermenčke, s katerimi se pritrdi čevelj, to so s t r e m e n i c e. Streme tipa Kandahar, pri nas ga izdehnelo pod značko Smuk, nima jermenčkov, ima va tudi stremenico, le da je jeklena Nobene yzailet ne potrebujemo, pa se lahko jasno in lepo izrazimo. Petno stremenico večkrat pritrdijo I« z nartno stremenico, čez prste pa drži prstna stremenica. Se eno besedo imam na srcuki sicer ni tehniška, je pa tako splošna, da menim, da spada v to javno besedno razpravo. To je otvoritev in otvarjanje. Ko je prof. Breznik za nekatere besede izjavil, da so srbohrvafskega izvora, jih ni imel namena pregnati iz slovenskega besedišča. Vendar pa so jih popadli in nastala je nanje prava hajka. Mislim, da iz ysrbobojstva< (menda od bati se, ne bojevati se), ki se prav na tem področju — kljub bratstvu in napačnemu jemanju nekaterih izrazov — vleče vse do današnjega, če ne kar do jutrišnjega dne. Koren tvor je pristno slovenski in zatvor-nica je stara naša kmečka beseda. Glaso! otvoriti je pri nas dobil samosvoj in jasno ovredeljen pomen, raz-ličen od odpreti — zakaj ga ne bi uporabljali? Pa še uveljavil se je že. — Če kdo priredi razstavo, odvra vrata, da si jo občinstvo ogleda. Razstava je odprta do večera, ko jo 7BVTO. in drugi dan jo spet od pro. Vse kai drugega ie otvoritev, slavnost, ki se je udeleže gostje itd., z otvoritvenim (mar odprtvenim ali odpirajočim?) govorom ali drusim nficialnim aktom. Lahko ie razstava že povoldne odprta, občinstvu dostopna. o tvorijo pa jo. Šele drugi dan s primerno slovesnostjo. Če otvoriti vaj za silo nadomestimo z odpreti, pa nimamo za otvoritev in otvoritven mheneča nadomestila. Tv so oh neki diskusiji odkrito priznali naborniki odmrtja, odnrifve in vodnhnih nemogočih tvorb Pa tudi če bi res bil to srhslri izraz — ali n» pametno, če so Srbi od nas prevzeli smuči, srn ličani« in vse smučarske izraze, ko nimaio svniih. da le ustrezajo duhu njihovega jezika? Dr. V. L. PRODAMO par konj tri vozove, poljsko orodje, kadi. 1 šupo. kuiti-ik 16 krat 3 m ogled od 16 do 18. ure na ekonomiji Mladinske knjige. Mala vas 16 (Ruski car) Ježica. 13581-4 MOTORNO KOLO »JLO«. 125 cm. registriran, s tovarniško novimi glavnimi deli prodam za 80.000 din. Rimska 13 levo. 13573-4 PRODAM: več varčnih garnitur, jeklenke za kisik 51. nov ziken stroj z večjo količino elektrod. Zaloška c. 22. 13331-4 MIZE. STOLE, PULTE POLICE, toč. mizo in 10 m gumi cevi ugodno prodam. — Mencinger. Srnairtinska 10. Ljubljana. 13558-4 ŠPORTNI VOZIČEK zimsko črno jopico in dva plašča za vitko postavo proda Kajfež Tržaška c 14 a. 13614-4 »OPEL« — KADET štiri=edežni v odličnem stanju se proda. Gostilna »Stari Mayer«, Kranj. 13606-4 JEDILNI SERVIS za čcr.o in belo kavo za 12 oseb »Rcvzental« prodam. Naslov v oglasnem oddelku 13602-4 ŠIVALNI STROJ KABINET in jedilni pribor v kaseti »Bemn-dorf« prodam Naslov v oglasnem oddelku. 13601-4 PRODAM eleganten. tsipe-ciran, globok, skoraj nov otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 136M-4 PRODAM 2 KAMIONA — DIESEL znamke »Orne Taurus«. 4 tone in »Ma.girus« 7 ton in Diesel motor »Marcedes« z menjalnikom. 120 HP, popolnoma uporaben. Informacije, hotel »Soča«. Liaič. KOPALNO BANJO, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe s ceno v ogl. odd nod »Za otroka«. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK kupim Ponudbe v o^sni oddelek pod »Takoj«. 13583-6 KNJIGO »SPOMIN IZ SIBIRIJE« kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Bolnik«. 13550-5 PEKI! Kupimo stroj za mašenje testa. Pcnudb« poslati na oel. odd pod »Zadrucar«. 13523-5 ENOSOBNO STANOVANJE na Prešernovi c. zemerriam za 1 ali dvosobno v Ro-žni dol. a*1! na Mirju. Ponudbe na oglasni odedelek pod »Takoj«. 13533-6 ISCEM SOBO. DTazno ali opremljeno za stalno ali za 3 mesece proti dobrem plačilu. Naslov v oglasnem oddelku. 13554-9 BREGAR. Sestanek danes fet/vtam. Vselj’vo. 13619-9 ŠIVILJA ISCE PRAZNO ali od-remljroo sobo Naslov v o?!as-n‘~m ,-vddelkii 13549-4 STANOVANJE (sobo. kabinet, kuhinja) zamenjam za 2 ločeni oralni zobi. Ponudbe na oglasni od. delek pod »Zlatorog« 13569-9 ZAMFNJAM LEPO ENOSOBNO stano car 'e ori Taboru za center ali Bežigrad. Ponudbe pod »Zamenjava« na oglasni oddelek 13512-9 IZGUBLJENO DENARNICO z dokumenti vrniti na :me Nagode, Srnja Gorica ll. Vrhnika. Denar ne1 si obdrži ra nagrado V SlSKI PRI PO«;TI sem izgubila denarnico z večjo vsoto d^ar-ja. osebno izkaznico itd. Najdite! ia prosim, da proti lepi nagradi vrne na naslov v izkaznici. 13584-10 ISCEM SOBO pre7nrv ali opremljeno za stalno ali za 3 mesece proti dobremu plačilu. Naslov v ogl. odd. 13554-9 VEC VARILNTH GARNITUR jeklenke za kisik 5 l, nov ziiken-stroj prndam. — LJublj.. Zalo* ška c 22. 13391-4 ZAZIDLJIVO PARCELO kupim. Ponudbo na oglasni oddelek r>od »Oneka«. 13567-7 ZIDARJE TN DELAVCE sprejmemo na delo. Gradbeno podjetle. LlubHena. Moste Zaloškr. c. Sla. * UMRLI Zapustila nas je draga tovarišica in vzorna učiteljica TILKA ZORČEV A. Ne bomo j« .pozabili. — Pogreb bo v p?tek, 14. t. m., ob 17 uri v L'-ubij am' Učiteljski zbor osrovn* gole Kranj: Društvo učiteljev kranjskega okraja. Dotroela je tovarišica TILKA Z.ORČEVA. učiteljica osnovne šel« v Kranju Učiteljstvo, učmee in učenko prosimo da poklonijo vzgl'idnl učiteljici tn—V> m-sel v pgtok ob 17 uri. Počivala * * v Ljubljani - Upraviteljstvo osnovne šole, Kranj. e. a’ 7 SlovensJei poročevalec rf štev. leo /13. avgusta 1953 Kje so vzroki za nazadovanje Dobove Uspehi mladine industrijske šole v Rušah Nesmiselno bi bilo z .ikati dejstva, ki jih je navedel pisec dopisa, ki je bil pod gornjim naslovom objavljen v »Slov. poročevalcu«. Z zanikanjem resnice bi zapadli v isto skrajnost, kot so zapadli komunisti iz Boštanja ob pisanju o razmerah pri njih. Zanikal bi edino to, da v Dobovj ni bilo nobenih uspehov na političnem in kulturnem področju. Navzlic mrtvilu, ki ga pisec članka omenja, je zrasel v Dobovi zadružni dom, je kmetijska zadruga napravila korak naprej v primeri s prejšnjimi leti, ko se je njena dejavnost omejevala izključno samo na trgovino, posebno na Mostecu in v Rigoncah pohvale vredno delo vaških odborov SZDL( ki skupaj s komunisti pogosto razpravljajo o svojih problemih. Tudi kulturne hrane ni manjkalo prebivalstvu Dobove v minuli zimi. KUD Sela in Dobova ter mladinska organizacija so postavili na oder tri igre: »Volkodlaki«, »Kralj na Betajnovi« in »Slaba vest«. Poleg teh iger je KUD Sela priredil skupno s KUD Krška vas in Brežice zelo uspeli vokalni koncert, bilo pa je tudi več uspelih proslav s krajšimi kulturnimi programi. Ene izmed teh se je udeležilo blizu 500 ljudi, tako da so morali stati na hodniku in zunaj na stopnicah. V Dobovi obstoja društvo »Partizan«, ki pa še ni pokazalo nobenih uspehov. To je res in tega ne morem zanikati. Dobova, z bogato fizkulturno tradicijo, bi lahko bila v tem pogledu prva v krškem okraju. Da pa ni, je temu kriva nezainteresiranost v prvi vrsti komunistov, ki bi morali dati vzgled ostalim. Krivda pa leži tudi na tistih, ki mislijo da brez njih ni nič mogoče in zaradi tega ne sodelujejo, temveč samo kritizirajo. To velja za ta-koimenovane »kulturnike« in »fizkulturnike«, ki jih v Dobovi ne manjka. Tako Kežmanu nihče ne odreka pravice, da ne bi smel sodelovati na kulturnem področju. On namreč trdi, da v Dobovi ni več pravega kulturnega življenja in če to njega boli, naj tudi on pomaga, da to čimprej vzniklo to življenje. Tudi Kovačič vidi zastoj na tem področju, toda tega ne to odpravil s svojo pasivnostjo, ki jo kaže do kulturne dejavnosti v Dobovi. Vsi, ki vidijo mrtvilo, naj ga pomagajo odpraviti. Kultura je last vsega delovnega ljudstva in osebne razprtije ne smejo biti vzrok njenemu mrtvilu... Zveza komunistov in Socialistična zveza v Dobovi nista odigrale tiste vloge, ki bi jo morale. Politično življenje res ni vgč tako živo kot je bilo prva povojna leta, navzlic temu. da živi v Dobovi več kot 50 komunistov. Le-ti so preveč odmaknjeni od političnega življenja in preveč zaprt; sami vase. To moramo vsi skupaj lepo priznati. Pri nas komunistih r.i tiste revolucionarnosti in politične razgledanosti, ki bi jo morali imeti, če bi hoteli biti pravi borci za socializem in če bj hoteli biti zares idejni usmerjevalci vseh ostalih delovnih ljudi. Preveč smo se ukvarjali z osebnimi razprtijami. življenje pa je šlo mimo nas. Bili so primeri, da so se sklicevale seje občinskega komiteja samo za to, da bi le-ta razpravlja! o tem ali onem, ki je bil trenutno brez službe. Na drugi strani pa nismo videli stvari, ki so se dogajale okoli nas. V mlinu v Rigoncah so kriminalni organ; odkrili razne malverzacije, v pletilnici niso bili pravi odnosi med direktorjem in delavskim svetom itd. Vse to je šlo mimo komunistov s i pa sc celo zagovarjali nekaki tere nepravilnosti, namesto da bi jih pomagai] odpravljati. Tudi iskrenosti ni bilo pri nekaterih komunistih. Nekdo ima na primer nekatere komuniste za pokvarjence, za ljudi s slabo preteklostjo, ki ne za služijo, da so v Zvezi komunistov. To pa samo za vogali in tako dolgo, dokler ni ugodeno osebnim željam. In recimo, da njegove izjave držijo?! Ali nimamo sodišča in končno ali nismo komunisti, da si to povemo iz oči v oči? To pomeni, da nismo odkriti in ker nismo, s tem škodujemo samim sebi. S takim; nepreverjenimi izjavami ustvarjamo pri ljudeh nezaupanje in nezdravo razpoloženje. To pa so tudi vzroki za nazadovanje v političnem pogledu. Komunisti smo mislili, da je d.ovolj, če obiskujemo sestanke, premalo pa smo čutili odgovornost; za izgradnjo socializma. Ta odgovornost bi nas morala vsak trenutek pognat; med ljudi, ki rabijo nekoga, ria bi jih politično usmerjal. To pa morajo biti komunisti, ljudje, ki so priljubljen; pvi ljudeh, pošteni in resnicoljubni, ne pa naši razredni sovražniki. Na sestankih smo preveč govorili in sklepali, premalo pa delali. In končno še nekaj odgovorov na članek Potočnika. Ni namreč res. da nimamo sporne-nika padlim borcem. Na zadružnem domu je lepa spominska plošča, ki spominja vsakogar izmed nas na borce, ki so dali prv; svoja življenja za našo svobodo. To pa je premalo. Prej ko slej bomo morali postaviti spomenik, ki bo opozorilo vsem nam. da je naša svoboda priborjena z dragoceno krvjo naših borcev. Žalostno je, ' Pod vodstvom kmetijskih strokovnjakov je začela letos okrajna zadnužna zveza v Novem mestu načrtno obnavljati vinograde in sadovnjake na zadružnih posestvih. Spomiadi so pod Trško goro zrigolali in uredili večji matičnjak za trte, ki je že poln cepljenk. Ta matičnjak bodo še letos za nekajkrat povečali. Pri bajnovškem gradu pod Trško goro čistijo in planirajo večji kompleks za moderen vinograd v izmeri 5 do 6 hektarjev. Ta prostor in površina enega hektarja za plantažni nasad breskev sta že zmerjena in pripravljena za rigolanje. Tik pod gradom velik buldožer čisti in puli grmovje in redko drevje na prostoru, kjer bosta sadovnjak in sadna drevesnica. Sedaj so se dokončno odločili, da bo stala nova moderna vinska klet prav na ruševinah bajnofškega gradu, tako da bo ru nastal polagoma velik vinogradni-ško-sadiarski center. Zadružno posestvo Trška gora bo imelo za svojo glavno panogo vzgojo dobrega trsnega in sadnega materiala. Za gradnjo kleti so odobreni načrti in kredit ter bodo z delom začeli še to jesen. Na zadružnem posestvu Brezovica pri Šentjerneju so letos zri-golali 11 hektarjev za nov sadovnjak. Tudi na zadružnem posestvu V Grižah pri Žalcu bodo odprli letno gledališče V soboio, 15. avgusta bodo v Grižah pri 7.al«u odprli preurejeno kino gledališče. V njem so bile storjene velike spremembe. Zgrajen je nov kameniti avditorij, ki bo jmel 1000 sedežev in okrog 1000 stojišč. Oder je prostoren in bo viden z vseh strani. Gradnjo so upravi omogočila bližnja podjetja. V kolikor še stroški niso plačani pa bosta gotovo pomagala OLO Celje-okolica in Zveza »Svobod«. Ob otvoritvi bodo uprizorili »Desetega brata«. S kolesi na Krn Naša goriška telovadna društva bodo priredila v nedeljo 16. avgusta izlet s kolesi na Krn. S tem hočejo njih dejavnost razširiti, kar je pohvale vredno. da tega še nimamo in to je naša krivda. Sindikalna podružnica v vozovno tehnični delavnici je delavna tudi v kulturnem pogledu. Uspela je organizirati tamburaški orkester in to iz ljudi, ki niso še nikoli igrali. Lahko pa bi imeli tudi »Svobodo«. Za tako društvo so dani vsi pogoji in morali bomo misliti o tem Mladnska organizacija obstoja v Selah, Mostecu in pletilnici. V Dobovi je ni tudi na papirju, ker ni zadosti mladine, lahko pa bi bila v ostalih vaseh, kjev te ne manjka. Tudi za to smo krivi komunisti, ker smo prepustili mladino samo sebi. Mislili smo, da je dolžnost kvečjemu mladih komunistov, da delajo z mladino, ostali komunisti pa te dolžnosti niso čutili. V prvi vrsti pa bo treba ustanoviti »Svobodo« in poživiti obstoječi »Partizan«. Vse te slabosti niso izbile na dan šele danes in nanje nas ni opozoril šele članek v »Slovenskem poročevalcu«. O njih smo razpravljali že nekajkrat. Na zadnji občinski konferenci ZK, smo tudi rekli, da bomo napravili prelomnico v svojem delu. Sprejeli smo vsebinsko dobre sklepe, ki jih pa nismo izvedli. O slabostih pa smo razpravljali še večkrat pozneje in je tudi ostalo pri besedah. Sele zadnja seja občinskega komiteja, na kateri so bili prisotni tudi sekretarji osnovnih organizacij, daje več upanja. Na tej seji so namreč sklenili, da bodo izključeni iz Zveze komunistov vsi, ki ne spadajo vanjo in ki samo zavirajo njeno delo. V kratkem bo sklicana občinska konferenca ZK, ki bo morala o vseh teh slabostih odločno spregovoriti. Šetinc Franc na Ruperč vrhu pri Birčni vasi so te dni končali z rigolanjem 8 hektarjev. Polovico tega bo vinograd, polovico pa bo zavzel sadovnjak. Ker je zrigolani svet na področjiu manjšega hribčka in zato precej visi, bosta vinograd in sadovnjak urejena v terasah. Na ta način bodo urejeni tudi vinogradi in sadovnjaki pod Trško goro, da bo možna strojna obdelava. Takoj ko bodo stroji opravili delo na seda-n:ih pripravljenih površinah, jih bodo premestili za Stari grad pri Otočcu, kjer sedaj sondirajo svet za nove vinogradniške in sadjerei-ske površine. Čeprav opravijo stroji glavna dela pri obnovi in rigolanju novih površin, je še vedno obilo drobnega dela, ki ga je treba opraviti z delovno silo. Tako imajo domačini v krajih, kjer sedaj rigolajo in urejajo nasade lepo možnost priložnostnega zaslužka. Na Bajnofu potrebujejo samo za pripravo prostora za vinsko klet najmanj 50 dobrih delavcev. Dunaj, 11. avg. (AFP). Sovjetski visoki komisar v Avstriji veleposlanik Ivan Ivanovič Iličev je poslal noto predsedniku avstrijske vlade Juliusu Raabu, v kateri mu sporoča, da bo od jutri naprej ukinjena poštna in telegralska cenzura v sovjetski coni Avstrije. Zahodni opazovalci komentirajo to enostranski odlok sovjetskih okupacijskih oblasti kot manever, ki naj prehiti zahodne velesile, ki tudi nameravajo ukiniti cenzuro. Doslej so sovjetski predstavniki v zavezniškem nadzorstvenem svetu ved- Učenci industrijske kemola-borantske šole v Rušah so z uspehom zaključili šolsko leto. Vendar pa ni šola edino, za kar se navdušujejo, temveč tudi mladinska organizacija. Tej posvečajo svoj prosti čas in ni čudno, če so dosegli že lepe uspehe v nasprotju z vaško mladino, ki tod zadovoljno dremlje. V šolskem letu skrbi mladinska organizacija za stalna vzgojna predavanja in razne nastope, s čimer skuša predvsem pridobiti vaško mladino. Vsi mladinci šole so vključeni v prosvetno društvo »Svobodo« no zavračali raapravo o ukinitvi poštne cenzure. Neredi v Perziji Teheran, 11. avg. (UP). Med referendumom je prišlo v notranjosti Perzije do treh incidentov v treh različnih pokrajinah, pri čemer je bilo 6 ljudi obitih, 36 pa ranjenih. Perzijski minister za zunanje zadeve Husein Fatemi je izjavil, da pričakuje dobre uspehe od bližnjih sovjetsko-perzijskih razgovorov. Razgovori se bodo začeli prihodnji teden. Perzijsko delegacijo bo vodil Husein Fatemi. in telovadno dvuštvo »Partizan« v Rušah, kjer se pridno udejstvujejo v raznih panogah. Doslej so ustanovili že svojo organizacijo Ljudske tehnike, poleg tega imajo še brodarsko in fotoamatersbo sekcijo. Uprava šole poseduje kinoprojektor, s pomočjo katerega v šolskem letu redno vrte strokovne filme. Tudi za V. kongres Ljudske mladine Slovenije se mladinci industrijske šole pridno pripravljajo in sicer za nastop, ki bo med zasedanjem kongresa od 10. do 12. oktobra. K. J. Trgovina med Slovenijo in Koroško Dunaj, 11. avg. (Tanjug). — Slovenska in koroška podjetja so sklenila pogodbe o izmenjavi blaga v vrednosti treh milijonov šilingov in čez 30 milijonov dinarjev z jugoslovanske strani. To je največji trgovski posel, ki je bil sklenjen na letošnjem Koroškem velesejmu v Celovcu. Slovenija bo prodajala v glavnem sadje in vino, Avstrija pa kmetijsko orodje in drugo, blago. Ta izmenjava bo potekala izven rednih trgovinskih pogodb med Jugoslavijo in Avstrijo. Začetek načrtne obnove • vinogradov in sadovnjakov v novomešFzvm oliAr sni ti laka naj bi bila por sad skrb za očuvanje a a šib pod rti j V četrtek 6. avgusta popoldne, po drugi izmeni delavcev, je upravnik podjetja »Mizama« v Trbovljah hotel preizkusiti pripravljenost gasilcev v primeru požara. Nenapovedano je dal za objekti sežgati večje količine raznih ^odpadkov. Cim se je Tudi v Lučah so dobili elektriko Te dni je o Lučah, majhni oasici pri Žalni na Dolenjskem zagorela električna luč. Lučani so si elektriko želeli že pred oojno, ta zamisel pa je zaradi nerazumevanja tedanjih režimoo ostala le pri želji. Letos pozimi pa so zatrdno sklenili, da hočejo do mlačve elektrificirati oas. Kmalu so pričeli $ zbiranjem denarja, kopati jame za drogove in drugo. Vaščani fo prispevali 700.000 din. kmetijska zadruga v Žalni 350.000 din, občinski ljudski odbor v Višnji gori pa 300.000 din. Denarja je bilo za prvo silo dovolj. Nabavili so kostanjev les za drogove in kmalu napeljali žico. Vsa strokovna dela je opravil DT.S, instalacije v hišah pa elektro strojno podjetje iz Grosuplja. Električno omrežje je dolgo skoraj 4 km in ima preko 150 Tlrogov. Čeprav so imeli vaščani več kot poldrugi milijon dinarjev in so ose instalacije po hišah sami plačali, je vendar elektrifikacijski odbor v veliki zadregi, ker mu manjka le 400.000 din. Upajo pa. da bodo tudi ta denar kmalu dobili. Pretekli leden so proslavili tudi drugi pomemben dogodek. Prvič se je^ v vasi oglasila mlatilnica. Vsi vaščani so že omlatili žito. Tako je bilo delo. ki so ga prej opravljali nekaj tednov, izvršeno v nekai dneh T. T. Prepih ni zdravilo za revmatizem Ko sem se letos mudil v Cateških Toplicah na zdravljenju, sem prijetno presenečen opazil več sprememb. Dozidali so zdraviliški dom, novo prostorno jedilnico in kuhinjo, uredili vrt itd. Gostje smo bili zelo zadovoljni tudi s postrežbo, osebjem in hrano, le eno nas je motilo, da za zdravljenje gostov ni dovolj preskrbljeno. Skozi okna in vrata v kopalne kabine namreč neprijetno piha na razgreto telo. Najtežje pa je, ko mora pacient po kopanju iz kabine po hodniku v prvo in drugo nadstropje skozi prepih. Ves preznojen zmoči posteljo in mora sušiti posteljno perilo, če hoče spati na suhem. Še bolj nerodno je ob deževnem vremenu. Morda ne bi bilo napak, če bi pristojni zdravstveni organi odobrili zidavo še enega prostora poleg kabine, kjer bi se vsak bolnik ohladil, dobro osušil in nato brez nevarnosti za poslabšanje bolezni odšel v svojo sobo. Le tako zavarovan bo vsak bolnik dosegel namen zdravljenja — da se bo s pomočjo zdravilne vode rešil revmatizma, ki se sicer s slabo ureditvijo zdraviliških prostorov še poveča. Giuliatti Ivan pojavil dim je bil takoj dan znak za alarm, ukinjen je bil električni tok in zavarovani stroji. Na telefonski klic »mizama gori« je prihitela prva desetina gasilcev, ki so takoj pričeli gasiti požar. Za njimi se je pojavil tudi motorizirani oddelek, sestavljen iz gasilk, mladincev in pionirjev. Ta oddelek ni pokazal samo svoje izvežbanosti pri gašenju, temveč tudi pri dajanju prve pomoči. Za vsak primer je poveljujoči odredil, da se pokliče tudi rudniško četo v bratsko pomoč. V rekordnem Času je prihitel na kraj požara tudi sektorski oddelek gasilcev, ki je pričel gasiti požar s peno in zavaroval stroje z minimaksi. Po tej nenapovedani vaji se je upravnik mizarne tov. Levec zahvalil gasilcem za njih pripravljenost in sposobnost ter obljubil, da bo mlado podjetje vsestransko podpiralo gasilstvo in da bo delovni kolektiv mizarne ustanovil mladinski gasilski oddelek, ki se bo vežbal pri gasilskem društvu Trbovlje-mesto. ßpdffe iwhilvi Dne 9. avgusta letos je praznovala Marica Bianchi, roj. Mohorčič, upokojena učiteljica v Ajdovščini, svojo 80-letnico. Jubilantka je bila rojena 1873. o Naklem pri Divači. Ko je leta 1893. maturirala na slovenskem učiteljišču v Gorici, je nastopila službo v Povirju pri Sežani, odkoder je prišla o Sturje na Vipavskem. Tu se je vsa posvetila mladini. Vzgojila je — lahko mirno trdimo — tri generacije o narodnem duhu, ne glede na nemirne čase in vojne vihre. Po njeni zaslugi so šolski otroci prirejali igre in nastopali na odru v slovenskem jeziku. Kljub oviram italijanskih oblasti so leta 1922 pod njenim vodstvom igrali »Kraljestvo palčkovc, »Kraljica palčkov« in >Peterčkove poslednje sanje*. Ljudje, ki jim je italijanski fašizem vsiljeval svojo kulturo, so dvorano napolnili do zadnjih kotičkov, želeč še in še slišati slovensko besedo. Prav zaradi svoje ljubezni do slovenskega jezika je bila Marica fašistom trn v peti. Premestili so jo o Italijo. Toda ker se ni hotela ločiti od domačih krajev, so jo upokojili. Po zadnji vojni je rade volje sprejela pouk na ajdovški šoli. Veseli in srečni so bili otroci in njihovi starši, ko se je po dolgih letih znova oglasila v Šoli slovenska beseda. Marica je poučevala vse do ponovne upokojitve leta 1948. Vsi njeni nekdanji učenci in prijatelji ji kličemo: >Na mnoga leta!* K. M. Iz Braslovč Telovadno društvo »Partizan« je priredilo v nedeljo 9. avgusta telovadni nastop. Vse nastopajoče skupine so z dobro izvežbanimi vajami presenetile številne goste. Tudi orodna telovadba je dosegla len uspeh. Pri nastopu so sodelovala tudi sosedna društva iz Polzele, Gomilskega in Prebolda. Zadafe vesti včerajšnje druge izdaje Sovfefska nota Avstriji Odprava poštne censure Dnevne vesti ODKRITJE SPOMIN S KIH PLOŠČ pokojnemu tov. Jožeta Pogačniku bo v nedeljo 16. avgusta in sicer ob 3. uri zjutraj na kraju nesreče na Mlinarici in ob 13. uri istega dne na Domu pri Križkih jezerih. Vabimo vsa planinska društva, zlasti pa gornjesavska, da na ta dan organizirajo skupinske izlete na ta kraj in s čim večjo udeležbo počaste spomin pokojnega Jožeta, našega nepozabnega sodelavca. — PZS. KOLEDAR CetTtek. 13. avgusta: L'jana. Petek, 14. avgusta: Demurij. 13. VIII. 1912. — Umrl francoski skladatelj Jules Massenet. 14. VIII. 1887. — Rojen angleški pisatelj John Galsworthy 14. VIII. 1941. — Podpisana At- lantska listina 14. VIII. 1945. — Popolna kapitu-iacija Japonske in s tem konec druge svetovne vojne. Zahvaljujem se upravi BSBo-venskega poročevalca« za izplačilo zavarovanja ob smrtni nezgodi mojega moža, KRAMAR ANTONA. Toplo priporočam vsakemu, da je naročnik tega lista. Kramar Marija. 5812-d Iskreno se zahvaljujem dr. Vid_ mar ju in ostalim zdravnikom ter strežnemu osebju vojne bolnice v Ljubljani za trud in veliko oožr_ tvovalnost. kar je pomagalo k mojemu Donolnemu zdravju po težkih poškodbah na glavj ob priliki prometne nesreče Vodenik Jan ez. Polsti ik. 5804-d Plam.iaisko društvo Ljubljana matica je preuredilo bivšo karavlo pri Savici v Planinsko zavetišče z 20 ležišči. Zavetišče je delno oskrbovano Izšel je II. del knjige »NAS LOV«. Predmaročnikl in novi naročniki jo dobe v Lovski zvezi LRS. Ljubljana. Trdinova 8. Pred-naročnikom iz oddaljenejših krajev jo bomo poslali po pošti. — Lovska zveza LRS 5807-d Ne iok. ne stok ne pomaga, ko so molji že uničili obleko Zato boste ob pravem času obleko za_ varovali z na i zanosi ivejšim sredstvom MOTOX. V nedeljo 16. avgusta ob 15. — velika Toimbbfla v Dravljah. Stecii-c«. ščurke, bolhe, kakor tudi rastlinski mrčes zanesljivo uniči TOXIT prašek. Prodajajo vse drogerije v Ljubljani. 5547_u Desetdnevno potovanje po Jadranu Vam bo nadomestilo neiz_ koriščen dopust. Dubrovnik. Solit. Šibenik slapovi Krke izlet v Cavtat in na Lokrum. Odhod iz Ljubljane 7 IX. Cene s sindikalnim popustom. Prijave in informacije pri PUTNIKU v Ljubljani. Otok Rab vabi! Udeležite se oet_ dnevnega izleta s PUTNIKOM". Znižane cene. sindikalni popust, udobna potovanje Prijave in informacije pri PUTNIKU v Ljubljani. PUTNIK LJUBLJANA. V nedeljo izlet z motornim vlakom v Opatijo. Prijave v poslovalnici Ljubljana Krema »POUR VOUS« varuje kožo. Za sončenje im nego kože uporabljajte le to. 5660-d RADIO Dnevni spored za četrtek. dne 13. avgusta 1953 6.30—6.40 poročila; 7.00—7.05 Radijski koledar; 12.00 Mali koncert lahke glasbe; 12.30 poročila; 13.00 Oddaja za žene; 13.10 Nekaj opernih fantazij in prediger; 13.50 Športno predavanje; 14.00 Koroška v narodni pesmi; 14.40 Koncert saksofonista Srečka Dražila, pri klavirju Dana Hubadova; 15.00 poročila; 18.00 Pol ure pri naših zborih; 18.30 Iz bojev naših narodov — M. Merčun: Iz bojev ljubljanske brigade;. 18.40 Igra godba na pihala Ljubljanske garnizije pod vodstvom kapetana Jožete Bruna; 20.00 Operetna in lahka glasba; 20.30 Domače aktualnosti; 20.40 Antonin Dvorak: Slovanski plesi; 22.00 poročila; 22.15 Plesna glasba — Sodelujeta Ljubljanski plesni sekstet in plesni orkester Radia Ljubljana. ZAHVALE Ob prerani smrti enojega nepozabnega moža SODNIKARJA JA. KOBA se zahvaljujem vsem za izkazano sožalje. Posebno zahvalo sem dolžna zdravniku dr. Pancetu za osebno prizadevenje. olajšati bolečine v neozdravljivi bolezni. častiti duhovščini za tolažilne besede, nadalje Deveem sosedom, sorodnikom in znancem ki so darovali vence in spremili pokojnika na zadnji poti. 2ene Marija. 5803-2 VREME Napoved za četrtek 13. avgusta 1953. Lepo pretežno jasno vreme. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči od 10 do 14 stopinj. podnevi od 26 do 30 stopinj »UNION«: angleški film »Mreža«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. »SLOGA«: angieški film »Izobčenec z otokov’«. Tednik Predstavi ob 18 in 20 »TRIGLAV«; ital. film »Volk z gore sila«. Tednik Predstavi ob 18 in 20. »SISKA«: premiera amer. filma »Pet prstov«. Teda k. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v vse-h štiiih kinematografih od 17 dalje L. KINO »BEŽIGRAD«: anzkški film »Izobčenec z otokov« Tednik. Predstava ob 20-30 L. KINO »TIVOLI«: angleški film »Mreža«. Tednik. P'edstava ob 20.30 Prodaia vstopnic v letnih kinematografih eno uro pred pričetkom. LETNI KINO DOM LM: premiera angl. filma »PET PRSTOV« ob 20. V petek isti spored. Prodaja vstopnic od 19. dalje. LITOSTROJ: ameriški film »CARRIE« brez tednika ob 20. 14. VIII. ital. film »LJUBEZEN IN STRUP« in tednik ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. CEI.JE UNION: ameriški barvni film »RUDNIKI KRALJA SALOMONA«. CELJE LETNI IN DOM: avstrijski film »NIKI«. BLED: francoski film »PREPOVEDANE IGRE«. KAMNIK: italijanski film »SRCE«. VEVČE: nemški film »USTRELJEN OB ZORI«. DOMŽALE: ameriški film »BEGUNEC«. NOVO MESTO »KRKA«: nemški film »MAMLJIVA NEVARNOST«. 14. VIII. franc, glasbeni film »PARIZ POJE«. Predstave ob 18.15 in 20.15. ROGAŠKA SLATINA: Italijan, barvni film »BAGDADSKA ROZA«. 14. VIII. avstrijski film »EVA PODEDUJE RAJ«. ŽALEC: Zaprto! KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni film »KONEC SVETA« s tednikom »OSAMLJENI OTOK« ob 16.18 in 20.30. V petek isti spored. KRANJ »PARTIZAN«: amer. barvni film »KONEC SVETA« s tednikom. V petek isti spored. UMRLI 11. avgusta J!? umri profe-sor JANKO MLAKAR, naš dobri sodelavec. Pogreb bo v četrtek 13. evgusta ob 16. uri. Šentpetrska duhovščina v Ljubljani. 5806-o Končana j« bridka življenjska pot HELENE JUSTIN jpJ. Pehani. K počitku jn- bceno spremili 13. t. m. ob 15.30 iz Janezove mrliške vežice na Zalah. — Sorodniki. 5809-O Za vedno na« J? zapustil naš ljubljeni mož. skrbni ata. brat in stric ALOJZIJ MAČEK, strojevodja. Pogreb bo v petek 14. avgusta ob 17. uri iz hiše žalosti Sv. Duh 43 na pokopališče v Stari Loki. — Žalujoči: žertg Olga. otroci: Irena. Emil Vlado. Ivica. Lojzek, Tončka Igor. sestra Ančka por. Vehovec ter ostalo sorodstvo. 11. VTII. je umrl v 80 letu starosti gospod zlatomašnik JANKO MLAKAR, profesor v p., pionir slovenskega plen-ir-4-"' — Anica Grum pokojnikova gospodinja. Vse prezgodaj nas je zapustila zvesta žena in skrbna mamica TILKA ZOREC roj. Čukova, učiteljica v Kranju. Do groba jo bomo spremili z 2al. Nikolajeva vežica. v Petek 14. avgusta ob 17. uri popoldne. — Žalujoči: mož Črtomir, otroka Jesenka in Mar. tinek. sestri Vida in Irena brata France in Ivan. druga mati Tilka. Čukova star ter rodbine Cuk, Pihlar, Pucelj Richter in Zorec. Nenadoma je prem inul v 69 letu siarosti dobri očka PETER LEP AR. kapeilnik m-ngeške godbe. Pogreb bo v četrtek popoldan ntb 16. uri izpred Godbenega doma v Mengšu. SRICH MARIA REMARQUE ZMAGE“' Šeherezada je bila polna ljudi. Joan je sedela za mizo s peščico ljudi. Pri priči je ugledala Ravica. On se je ustavil pri vratih. Lokal je plaval v dimu in muziki. Dejala je nekaj ljudem za mizo in naglo prišla k njemu. »Ravic —.« »Imaš še kaj opraviti tu?« .»Zakaj?« »Rad bi te vzel s seboj.« »Pa saj sd rekel —.« »To je prešlo. Imaš še kaj opraviti tukaj?« »Ne. Samo onim tam moram povedati, da grem.« »Napravi hitro — zunaj čakam v taksiju.« »Da.« Obstala je. »Ravic —.« Ozrl se je vanjo. »Si zaradi mene prišel sem?« je vprašala. Obotavljal se je za sekundo. »Da,« je rekel potem tiho v dihajoči obraz, ki se mu je ponujal. »Da. Joan. Zaradi tebe. Samo zaradi tebe.« Napravila je naglo kretnjo. »Pojdiva,« je rekla nato. »Kar pojdiva. Kaj naju brigajo še ti ljudje tam.« Taksi je vozil vzdolž ulice de Liege. »Kaj je bilo, Ravic?« »Nič.« »Bala sem se.« »Pozabi. Nič ni bilo.« • jan -e je ozrla vanj. »Mislila sem, da ne prideš nikdar več.« Nagnil se je čeznjo. Čutil je, kako trepeta. »Joan,« je rekel. »Ne misli na nič in ničesar ne vprašuj. Vidiš te luči svetilk in tisoče pisanih izveskov tam zunaj? umirajočem času živimo in to mesto vse trepeta od življenja. Iztrgani smo od vsega in imamo samo še svoja srca. Bil sem v neki mesečni pokrajini in sem se vrnil, in ti si tu in ti si življenje. Nič ne vprašuj. Več skrivnosti je v tvojih laseh kakor v tisoč vprašanjih. Tu, pred nama je noč, nekaj uric in neka večnost, preden bo jutro zabobnelo na okno. Da se ljudje ljubijo, to je vse; čudež in najsamoumevnejša stvar na svetu, to sem občutil danes, ko se je noč stalila v cvetoč grm in je veter zadišal po gozdnih jagodah, in brez ljubezni je človek samo mrlič na dopustu, nič drugega kakor nekaj datumov in neko slučajno ime, in prav tako lahko umre —.« Luč cestnih svetilk je preletavala okno taksija, kakor preletavajo krožeči žarometi morskega svetilnika temo Indijske kabine. Joanine oči so bile v bledem obrazu izmenoma zelo prozorne in zelo črne. »Midva ne bova umrla,« je rekla šepetaje v Ra vicovem objemu. »Ne. Midva ne. Pač pa čas. Prekleti čas. Le-ta umira vedno. Midva živiva. Midva živiva vedno. Ko se prebudiš, je pomlad, in ko zaspiš, je jesen, in tisočkrat vmes je zima in poletje, in če se dovolj ljubiva, sva večna in nerazrušljiva, kakor utrip srca in dež in veter; in to je mnogo. Midva, ljubica sladka, zmagujeva v dnevih in izgubljava v letih, a kdo se bo menil za to in koga to briga? Lra je življenje. Trenutek najbližji večnosti, tvoje oči se leskečejo, zvezdni prah kaplja skozi neskončnost, bogovi se starajo, tvoja usta pa so mlada, med nama trepeče uganka, Ti in Jaz, vabilo in odgovor, iz večerov, iz mrakov, iz ekstaz vseh ljubečih, stisnjeno iz najdaljnejših krikov požara strasti v zlati vihar, vso neskončno pot od amebe do Rute in Estere in Helene in Aspazi je, do modrih madon v kapelicah ob poti, od plazilcev in živali do tebe in mene —.« Ležala je v njegovem objemu, negibno, z bledim obrazom in tako vsa predana, da je bila videti malone odsotna — in on se je sklanjal čeznjo in ji govoril in govoril — in bilo mu je spočetka, kakor da mu gleda nekdo čez ramena, neka senca, in da brez glasu, z nedoločnim smehljajem z njim vred govori, in sklonil se je globlje in čutil, kako mu prihaja naproti, in še je bilo tu in potem ne več. XIII. »Škandal,« je rekla ženska s smaragdi, ki je sedela nasproti Kate Hegström. »Krasen škandal! Ves Pariz se smeje temu. Si že kdaj slišala, da je Louis homoseksualec? Zatrdno ne. Nihče od nas ni vedel tega; imenitno je znal zakrinkati. Lina de Ne\v-bourg je veljala za njegovo oficialno metreso — in zdaj si predstavljaj. Pred tednom dni se ti vrne iz Rima, tri dni prej, kakor je rekel, in gre zvečer na stanovanje tistega Nickyja, ga hoče presenetiti, in koga najde tam?« »Svojo ženo,« je rekel Ravic. Ženska s smaragdi se je ozrla proti njemu. Ta hip je bila, kakor bi pravkar slišala, da je njen mož bankrotiral. »Poznate že to zgodl»o?« je vprašala. »Ne. A mora biti tako.« »Tega ne razumem.« Iritirano se je zastrmela v Ravica. »Bilo je vendar skrajno neverjetno.« Kate Hegström se je nasmehnila. »Doktor Ravic ima neko teorijo, Daisy. Imenuje jo sistematiko naključja. Po nji je naj-neverjetnejša stvar malone vedno najbolj logična.« »Interesantno.« Daisy se je vljudno, a docela nezainteresirano nasmehnila. »Nič ne bi prišlo na dan,« je nadaljevala, »če ne bi bil Louis uprizoril strahovite scene. Bil je ves iz sebe. Zdaj stanuje v Crillonu. Ločiti se hoče. Vsak čaka vzrokov.« Polna pričakovanja se je naslonila na svojem naslanjaču. »Kaj praviš na to«?