Poštnina plačana v gotovini Leto LXVm., št. 212 Ljubljana, četrtek 19* septembra 1935 Ceira Din 1.- ■ znaja vsak dao popoldne, izvzemSi aedelje tu praznike. — lnseratl do 30 petit rrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji Inseratl petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNI&TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica stev. 5 Telefon: 3122. 3123, 3124. 3125 In 3138 Podružni ee: MARIBOR Strossmayerjeva 80. — NOVO MESTO. I^bl)aaaka e, telefon' St- 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St_ 66, podružnica uprave: Kocenova ali ca 2. telefon §t- 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun prt postnem čekovnem zavodu v LJubljani St. 10.351. MEDNARODNA VLADA ZA ABESINIJO? Poslednja Saza pogajanj za mirno likvidacijo italijansko ■ abesin- skega spora ženeva, 19. septembra, č. Včeraj dopoldne je odbor petih končno formuliral besedilo SVoJOl predlogov za mirno poravnavo ital* jansko-abesiiiske^a »pora. Predsednik MadariaSa je predloge izročil baronu Alois-iju in Havariatu ter generalnemu tajniku Društva narodov. Predloga <-»bseg-ajr> šest tipkanih strani. Kakor utrjujejo Poučeni krogi, je rndi v odboru r*rtih zmagala angleška te&a Vn je moral l>aval opustit] vse posredovalne poskuse. Podajanja zaradi abeslneke afere eo s tetn stopila v poslednjo fazo- Čeprav fce niisao znane &e nobene bistvene nodrobnost.i, veHdar govnre v l.rogrib Društva narodov, da predvidevajo predlogi odbora petih nekako me!narodno v"a- do v A bes i ni ji, *i b» prerei okrnila «=nvf-renos-t Abesinije, venJar ra f mar iue-ri ugrodila italijansk'm pre^ »gom Kolektivna vl^da D-iš1, j narodov b: obstojala iz ene^a gene-ra.negj !ip-a'>PiKa in več okrajnih d pravnikov. Vprašanja te_ rrtorialnih ;~.orem*>m sestav^ uprav« in naroinosti upravnikov so pridržani direktnim pogajanjem. Načrt določa r,b enem tud' finančno in Ko?iWiir^'J Poni>č Abe-<=inijl. Rim nepopustljiv Rim, 19. septembra, g. V polittcmh krofih pričakujejo, da to ministrski svet, ki Se bo sestal v soboto 21 t. m., odklonil predloge žen^vsk^sra odbora petih. Tsti dan bo najbrže izvršen pred dnevi najavljeni fašistični generalni apel. Včeraj je odplulo iz Neaplja 3000 mož za Vzhodno Afriko, v Genovi pa je bilo vkrra-nih l.VO mož divizije Assietta. Italijanska pomorska baza na otoku Lerosu Atene, 19. septembra- B. Listi poročajo, da so Italijani na otoku Lerosu zgradili močno pomorsko bazo za svoje vojno bro* dovje Tudi bi žnji otoVi so utrjeni, tako da bodo lahko dolgo kljubovali morebrtmm napadom sovražnega brodovja. Utrdbe so v zadnjem č^su naglo izpopolnjujejo in večajo. Znižanje prejemkov lavnih nameščencev tfrcfba o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev se začne izvajati 1. oktobra zevanje. To velja tudi v primeru njunega ločenega življenja ali ločitve zakona. A_ko žena, ki je državna . banovinska, občinska ali zasebna nameščenka, oziroma vpokojenka, živi ločeno od moža državnega nameščenca, se ima rodbinska dokla la za otroka izplačati ženi, ga ona vzdržuje. Rodbinske doklade za otroke ne pripadajo: a) kadar je otrok izpolnil 16. leto, b) kadar je otrok v javni ali zasebni službi in ima več ko 150 Din na mesec, ali mu pa delodajalec daje brezplačno oskrbo brez plačila, c) kadar je otrok spravljen v civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, kjer ima brezplačno oskrbo, d) kadar otrok, bodisi od domačih ali inozemskih ustanov dobiva podporo ali pokojnino ali kaj podobnega več ko 150 Din na mesec, e) kadar ima otrok od lastnega imetja, premičnega ali nepremičnega, dohodke večje od 200 Din na mesec, f) kadar dobiva otrok po smrti drugega roditelja rodbinsko pokojnino aLi invalidno podporo večjo od 250 Din na mesec. Beograd, 19. septembra, p. Snoči je bila objavljena uredba ministrskega sveta o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev. Glavne d 'ločbe uredb so: Osebne doklade :>t. remen jena je uredba o draginjskih do-kiadah od 12. marca 1932. m so določene nove dravinjske doklade v mesečnih zneskih: predsednik vlade 4.000 Din, minisiri in bani 3.000 Diru uradniki državne uprave in prnmeiiih ustanov (prva šiei ika znači položajno skupino in srypnjo, naslednje tri številke draginjske doklade za prvi. drugi m tretji draginjski ra/red): III — 1 lil — 2 IV. — 1 IV — 2 V — VI — vn — VIII. IX m X Hn 100, a 0. Hn 230. 0. 0. Hn 340, 100, 0. )in 460, 220, 120. )m 520, 280, 1S0. t>m 580, 340, 240. Dte 640, 400. 290. Dm 680, 440, 340. Oficirji in odg»va rja joči čini pri mornarici: brigadni general I brigadni general II polkovnik podpol kov nik major kapetan I kapetan II Din 100. 0, 0. Din 220. 0. 0. Din 340, 100, 0. Din 460, 220, 120. D:n 530. 2S0. ISO. Din 580, 340. 240. Din 640, 400. 290. poročnik in podporočnik Din 680. 140, 340. Zvaničniki civilnega reda: D n 6C0, 4. Služitelji civilnega reda Din 520, 430, 410-Služitelji prometnih ustanov D n 520, 420. 390. Poročena državna r.ame^enka nima pravice do t *ebnih doklad. To pa ne v^ lja kadar staBUtJeta mož in žpna v razvh krajih kadar je žena zakonito loč-cna ali živi ločeno od moža zaradi zakonski! razprtij. Rodbinske doklade Rodbinske doklade pripadajo Za vsakega otroka, rojenega v zakonitem reku aH pozaRonjpnega, in znašajo: a) Po 110 Dan na me'sect če ima nameščenec do tri otrQke; b) po 120 Din na mesec, če ima Eđmeš^enec več ko tri otroke. Za podjetnike v vojaki in mornarici ostan^lo Tudi nadalje v veljavi dosedanje določbe Ako sta mož in žena. državna nameščenca ali je eden i^med zakoncev državni nameščenec, drugi pa banovinski, občinski ali zasebni nameščenec ali upokojenec, rodbinska doklada za otroka ne pripada ne možu. ne ženi. Ce živita ločeno zaradi zagonskih razprtij ali ločitve zakona, pripadam rodbinske doklade za otroka tistemu zakoncu državnemu nameščencu, ki otroka vzdržuje. Ako je mati državna nameščenka. oče p.-, zasebnega poklica, mati mm.. pravice do rodbinske doklade za otroka, izvzemši Čc je oče siromašen in nesposoben za 7""1'.: Za sprejemanje rodbinskih doklad z« otroka mora nameščenec predložit'; pristojni blagajni prijavo v obliki navadne vloge isn v njej tole iz,aviti. da: a) žena ni državna, samoupravna ne zasebna uslužbenka ne vpokojenka, b) otrok ni zaposlen e 9 jayn: ne v zasebni službi, c) otrok ni spravljen ne v civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, d) otrok ne prejema ne od nobene domače ne tuje ustanove podpore ne pokojnine ne daril, e) otrok nima lastnega premionfsn ne nepremičnega imetja, f) otrok ne uživa rodbinske loklade ne invalidne podpore. Doklade za orožnike in graničarje narednik vodnik T. narednik vodnik II. narednik vodnik III. norednik pori narednik kaplar s>ta m i orožnik Rodbnske doklade za ženo iz ČL 83 pr-vesa odstavka o orožnikih od 3. novembra 10:>1 se ukinejo, rodbinske doklade z; vea-ke^a zakonskega ali pozakon,ene izvršeine spremembe tudi o uredbi O de-kJadah državnim upokojencem Z dne 14. marca 1932. Ako sta mož in žena osebna vpokojenca ali je eden izmed obeh osebni vpokojonec, drugi pa državni, banovinski, občinski ali zasebni nameščenec oziroma vpokojenec, ne pripada rodbinska doklada za otroka ne možu, ne ženit Ce živita ločeno radi zakonskih razprtij, ali v ločenem zakonu pripada rodbinska doklad^ za otreka so-progn. državnemu vpokojencu. ki prehranjuje otroka. <5e je mati osebna vpokojenka. oee pa -osebne profesije, mati nima pra,,*;'"rt 1o rodbinske dokLa.25 let^. To veJJa tudi za oSe-be, naštete v čl. 11. Kot omožene ne veljajo vdove in žene, ki Sr Ve ločeno od m<>ža radi zakon>s.kih razprtij. Glede rodbiiLske doklade za otroke veljajo analogne določbe Kakor za aktivne nameščence. Rodbinska doklada pripada za vsakega -»troKii^ lojenega v AaKc-unem braku ajl pozakoiijenega, in znaša: a) 110 Din me. c dr> tri otrokef M 12o r>m mesečno če frna vpokoj&nec ir0 3 otroke. Oebna in rodbinska doklada ne priparla-v pokoj enoem. ki imajo od posestva dli osebnega dela mesečni dohodek, ki preseda v T. dragini?kem razredu 3000 Din. v II. raz. 2.000 r»n in v »ITI. raz. 1.000 Din. Pripravniki in dnevničarji Plače uradniških pripravnikov v prvem diaginjskem razredu za 4%, v drugem dra-ginj^kem razreduza 5% in v tretjem draginj skem razredu za 6%. Poleg plače pripada uradniškim pripravnikom tudi rodbinska doklada zn. otroke, pod pogoji, ki veljajo za ostale državne uslužbence. Te določbe ne veljajo za poročene žene, katerim se izplačujejo zmanjšane plače na podlagi rešitve ministrskega sveta št. 14.301/1 od 11. aprila 1934 leta. Ce pa preneha na tej osnovi razlika v izplačrlu zmanjšane plače, veJjajo tudi zanje določbe 1. odstavka. Pogodbenim uradnikom, honorar, uslužbencem in dnevničarjem, se znižajo mesečne brutro nagrade, in sicer: a) za 8%, 6e znašajo nad 4.000 mesečno, b) za 7%, nagrade presegajo 5.000 Drn mesečno, c) za 6%, če nagrade presegajo 2.000 Din mesečno, d) za 5%, če nagrade presegajo 1.300 Din mesečno, e) za 4%, če nagrade presegajo 900 Din mesečno. Specialne doklade v denarju, stalni honorarji in nagrade, kakor tudi tantieme, ki se na kakršnikoli osnovi izplačujejo drž. uslužbencem in vpokojencem poleg njihovih rodnih prejemkov se znižajo za 20% To ne velja za tiste posebne doklade, ki so namenjene pokritju materialnih potreb, kakor n. pr. doklade za vzdrževanje avtomobila, doklade za obleko, za slugo, za konje in podobno < ★ V vseh določbah, ki govore o osebnih in rodbinjskih dragi.njskih dokladah, je treba besedo »draginjske« črtati. Pooblašča se minister financ, da objavi poenostavljeno izdanje uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev št. 10.990/1 iz 1932 leta, uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev št. 11.330/1 od 1923 leta pod naslovom »Uredba osebnih in draginjskih dokladah državnih uslužbencev« in »1'redba o osebnih in 4od-bins/kih dokladah državnih vpokojencev«. Glede ureditve prejemkov banovinskih in občinskih uslužbencev in vpokojencev. kukor tudi uslužbencev direkcij rečne plovbe, državnih posestev Bel je in Topolovac in državne tovarne za sladkor na lukarici bodo izdali pristojni ministri in bani v svojem delokrocru potrebne Mredbe tako. da pripadajo znižani prejemki od 1 oktobre: 1035 Ta uredba dobi obvezno nioo z dnem r„«.-_rla.-itve v ^bižbrnih novinah^ in :o v ■•■••iti ad l. ćk!c! r: Mtissolini odklanja ženevske predloge n€ t>o v nobenem primera umakiila svoje vo|slce Iz vzhodne Afrike London, 19. septembra. AA. Današnji «Daily Mail> pri občuje izjavo predsednika italijanske vlade Mussolini njegovemu posebnemu rx>ročevalcii Wardu Pricu. Poročevalec je opozoril Mussoli-nija na trditve listov, češ. da smatra I tali i a prediog-e petčlanskega odbora za nezadostne in za slabše, kakor so bili predlogi, ki jih je prediložila italijanski vladi konferenca treh v Parizu. Na to vprašaji je je Mussolini odgovoril: Načrt petčlanskega odbora ni samo nesprejemljiv, nego je v resnici sn^ešen-Kaže. da me ima odlx>r Društva narodov za nava,1nejE:a zbiralea. puščave. Mussolini je nadaljeval: Šele kasneje bom dobi! podrobno poročilo iz Ženeve, če pa so točna poročila posameznih časopisnih agencij o teb predlogih, tedaj jih ne bi moj^el drugače razumeti, kakor, da pomenijo ironijo. Vse kaže. da hočejo italijanski potrebi po razširjanju ustreči z odstopom puščave v Danakiln in kamenitega sveta v Ogadenu. V 5?vojem nadaHnem razgovoru je Mussolini izjavil, da so mu Francozi nedavno odstopili 110.000 kvadratnih milj Sahare, kjer stanuje samo 62 ljudi, ki so jih šele po daljšem iskanju našli v neki zapuščeni dolini, kjer se slučajno nahaja nekaj vode. Pokrajina Danakil, je dejal Mussolini, je izsušeno dno nekdanjega morske- ga zafiva. V dolžini 200 milj je. nam pesek, kjer ne poganja niti ena blfka. V teh krajih ne more živeti niti naj-premitivnejši Abe«inec. O Ogadeno je Mu.*««»Hiti izjavil, da je kamenita puščava. Peščena še krWrko nekaj kori»tL Oele n bi poprave v itatijanski severni Afriki «o s vodnim namakanjem že pret\-orjeni v aemljo ca naselitev, kaj pa naj počnemo s poŠfm-vo, kjer je samo kamenje in kjer ne more ničesar rasti T Glede načrta mednarodne upi a ve frn OTOžniŠtrva Je Mu«*ofliii izjavil, da v n^m ne računajo s sodelovanjem Italije. Kaže. kakor da nam predlagajo, naj se vrnemo domov s svojimi 200.000 vojaki iz Afrike. S tem naj dokažemo da smo jih poslati v vzhodno Afriko *n mo na izlet. Tega ne bomo t nobenem plim ■ storili. Mussolini je nato izjavil da bi aa moral odbor sveta Društva rmrodtov posvetiti bistvu abesinskega v^prafenjH. Upoštevati bi moral predvsean, da pravega abesirvskega naroda m, pač pa je tam pleme Amharov, ki je z orožjem v roki zasužnilo ostale narode v Abe&dni-ji. Ta ljudstva bodo bolje živela pod italijansko oblastjo. Sicer pa bo Italija tu di vladajočemu plemenu samemu mog-1;! nuditi mnogo boljše pogoje ca inrije i nje m mu utreti pot k remftni prrmi- I rljenosti. Tehrana pasivnih krajev Sestanek narodnih poslancev vladne večine — Poročila ministrov o ukrepih za prehrano pasivnih krajev Beograd, 19. septembra, p. V dvora-ni finančnega odbora Narodne skupščine so se včeraj ob 18. sestali narodni po> ;inci vladne večine. Sestanek je bil sklican na pobudo namestnika nrnistra za socialno politiko Kom ne nov i da, ki je poročal o n3-* črtih vlade za prehrano pasivn h krajev in izjavil, da se bo vprašanje skušalo urediti na tri načine: I. z javnimi del'. 2. s podporo v blagu in 3. z zn'žanjem tirif za prevoz hr.ne, najprej koruze, potem pa še pšenice in krme. Prometni minster dr. Spaho je poročat, da se bo znižala železn;ška tarifa za prevoz žita v korist pa-sivnih in onrih krajev, ki so oddaljeni nad 500 km od žit>rjdnih pokrajin. Nadalje je naštel proge, lci se bodo gra-dile, da se omogoči ljudem v pa* sivnih krajih primeren zaslužek. Med temi v dravsk: banovini ni nobene. Po finančnem zakonu je poblaščen, da najame 300 milijonov D'n posojila pri I>HB, od česar se bo 200 milijonov porab:lo za mezde, 100 milijonov pa za nabavo mater jala. Končno je še sporočil, da se bo d-elav. em, ki se vračajo s sezonskega dela po železnici domov, dovolila najbrže brezplačna ali pa 75°/o znižana voznrn*. Min:ster za gradbe Bobić je poročal o javnih delih, ki se sedaj gradijo. V gradnja so javna dela /a skupni znesek 220 I Povečanje izvoza ovc na Francosko Beograd. 19. septembra. AA. Razen povečanega kontingenta za uvoz jabolk te Jugoslavije je francoska vlada akleniAa povečati s 1- oktobrom tudi kontingent ovc, ki se uvažajo iz Jugoslavije na Francosko. Dosedanjih 5° 0 se poveča na 36% uvoznega kontingenta iz Jugoslavije. Italijansko vojno posojilo Rim, 19. septembra. w. Ministrski svet je včeraj sprejel zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da sme za Enansiranje obrambe italijane'kib kolonij v Vzhodni Af r^k i razpisati 5°/o rent no Posojilo, ki b0 sedaj m v bodočnosti prosto vsakega davka in se bo podpisovalo 96 lir za 100 lir nominale. Letnik j 3I7t% rente more,'') novo po«ojilo Po-dpi^atd z SO liTam)! za lo • lir n<>mina;le. ako vplačajo takoj v goto vini 15 lir. Podpisnikom novega PoSoJ-L. se bodo dovolile velike olajšave. Termin za začetek podpisovanj^ jn kJončni 'ter rrywi bo^ta določna k^eireje. Dalje je ministrski svet sklenil oferepe. ki se tičejo poslovnega davka, pridobnine in transportov blaga na avt.vnob t h in s železnicah. T^dnji ukrepi bo ctfaogoCi li vladi zvišati dohor*man jV>v. lo kredutev. Skušal bo izposlove*! 300 mM -jonov Din ^ zgraditev mednaaodn« ce ste Subobica — Beograd — Ntt — On brod. -Napovedal je tudi vodje reforme v svojem resoru. Kmetijski ronjster .Stankovic >e ^ede na govorice, da se bo zaradd soa» pn rBS cena krmi poudaril, da je vi&da zabranila izvoz krme rz države *n da « zaradi tet' a povišanja cen ni treba bs*i. Vato se je razvila debata, v katero je poleg drugih posegel tudi narodni posla nec dr. Lovrenč< ki je poudarjal potrebo, da se radi dravska banovma r*te)e med pasivne kraje. Zahteve lesnih trgovcev Beograd, 19. septembra, p. Narodna p*, d^nec dr. Ivan Ixrvrenoič je r*er«»i orja§ kal man srtra za sume m radnike m mu predložil zahteve naafh lesnih trgovcev, sprejete na zborovanju Z^gbc rrgovsbih združenj 15. tjm, v Ljutomeru. DobJ yc zagotov*o. da se bodo z MQs v kratkem prieJa po^aja»nja m da so potrebne odredbe se pripra^Hjcne. Težave t Vean rrgo^n-rri z Italijo so nastale, ker m naša država rri priključila tako zr*ncmu rimskemu spo-razunro. ki je M sklonjen med Ita^o. Avstrijo m Madžarsko lani 17. rrrsrc* 900 milijonov za javna dela v Franciji Paria, 19. septembra- AA. Včeraj ae Je Pod predsedstvom ministra aa defto FZo« sarda sestal oarednj dra^vni o^or z«l javna dela in končno odobtrtl veHko partij«) javnih del v »kupn, vrednosti 900 mal>v nov frankov, ki se bodo takoj saoeaa. fJr. pa-ad T^em za ia^>oPotedA)ev CraiKaurikega cestnega omretja, zlasti mednarodne^, značaja. r^Qe bodo raa*!.rtli in moderni zbrali nekatere prtataniake naprav« t Le Havni in raanlira» re*o fesro- V na*r*ii so tudi pogozdovaJna doka in gradnja nekaterih gSavnib poslopij xa veHko Pari-Sko raiRtavo leta 1937. Pri teh mm. bodo zaposleni raaen stroko^n*i rtrtavr^t tf*3i mnogi nek v^Ufic i ran* dntoarji. n:ecejšnj: merj ?r,:žpt' prora^rttsV i fleficito ter bodo tudi nii-drili možnjv. ^<_-i staviti izenačen proračunski nacrt za pr; Sorzna poročila. LjuMjanaka borza Deviae z všteto premijo Ajnstordajii —2&84^»; — Berhn 1756.0G—17^9^6: — p>rase|j 74054—746 31 Curth 1424.32—14tt.2«; — London M€ 12_ 31«.18; — Ncrw Tork 4S5«.S1_ «»4.63; Parrz —MM ; Pra«a 181.4«— 182.58 — Tust SS7.48—305.76. A\'*>ti*>9ki SMlnp v priv.itnam ringsi — kK)zem»ke borze Čarih, 1». septembra: B«)erad 7, Piriz CO.r^-j, Lomlon 15.«, Ne^ Tork 308.5, Brn seli ">'2-0ri5. Milan 25.16. Madrid 42.075, Amal rdam 506.50 BerHn Dn»«i 7.35, rragu 12.75, Varitova 57.9», Stran 2 »SLOVENSKI N A ROD«, Četrtek, 1». aeptemfcra Stev 212 Pred letošnjo trgatvijo vinski pridelek v kakovosti Maribor, 18. septembra Pozna je bila letošnja pomlad. Prve dni Aja nas >e zadela pozne pozeba, ki je v mnogih viDOgradnih krajih napravila na mladih, nežnih trsnih poganjkih mnoizo Škode. Sledilo je suho poletje, ki je bilo za razvoj vioake trte dokaj ugodno. Tako ae je škoda, povsrocena po majski pozeb:. znatno zmanjšala. Vinogradi eo se popravil, bolj, nego smo prvotno mosli pričakovat. Vinograd nikovemu obupu ie sledilo upanje na vsaj srednjo vinsko letino. Zalostnejše so razmere tam, kjer je toča poškodovala vinograde. V boju zoper trsne škodljivce m bofezni, je vtnogTadrifk letos popolnoma uspel. Ob lepem vremenu je tre naelo od-crctol, škoda, povzročena po ero7/lnemmikH-tu, je bila neznatne. Peronospori in oidiju vreme ni bilo posebno naklonjeno. Z ve^rt-n;m škropljenjem in žvepljanjem ob pravem času se jih je vinogradnik uspešno ubranil. Skoda povzročena po kiseljaku (dmcra generacija grozdnega sukaca) je majhna, ker za širjenje gnilobe zaradi suhega vremena dosedaj niso bili dani pogoji. V krajih, kjer pozeba ni b:la občutna, to Fo vifije lege. Je stanje vinogradov povsem zadovoljivo, drugod pa, t, j. v srednjih in nižjih legah, pa je vwnj zadovoljivo. V splošnem danes lahko rečemo, da bo letošnji vinski pridelek količinsko in kakovostno povprečen. Izredno lopo iti trajno suho" vreme, b: moglo kakovost pridelka izdaitno dvigniti. Ker starih vinskih zalog ni, upajmo na boljše cene vinskega mošta in vina, nego zadnja leta. To pa velia le za primer, če se s trgatvijo ne prenaglimo in se bomo tudi v tehničnem pogledu potrudiri. do bo kakovost pridelka kar najboljša. Važno je tudi. da se ne prenaglimo s prodajo m o? ta za vsako ceno, ki nam jo bodo nudili nakupovalci vinskega mošta. Časopisje je že v začetku septembra poročalo, da obiskujejo Haloze m Slovenske sorlee nakn-povalci vinskega mošta, ki rrndfjo zanj 75 par, do 1,- I>in za liter. To dejstvo je napotilo Vinarsko podruftmSeo v Ptuju, da je skti-eala za 7. t. m. sestanek vmogra(krikov, na katerem so določili mmrrnatae cene za vinski most, kakor sledi: 1. ) Vinski mošt od vehlko rdeerh vrM (belina, ranfol. lipo všečna in sorodne vrste) z do 14% *n 5.- rmpTej. 2. ) Wešane vrste s t4 do 16* sladkorja od 3.- Din naprej. 3> Mešane vrste s "M? do 18* sladkorja, od Din 3.50 naprej. 4. ) Mešane vrste i 18% sladkorja in več. Od Wn 4.- naprej 5. ) Sortirane kvaiftetne vrste z 20r e>lad-k rja m več, od Din 5.- naprej za liter. Istočasno je Vinarska podružnica v Ptu-jn poslala vlocro na vinarsko društvo vMa-nbrirn, v kameri zanteva intervencijo, da Sloveniji bo po količini in povprečen banska uprava v Ljubljani z uredbo določi navedene minimalne cene na vinski mošt Vinarsko društvo se je ae uresničenje te upravičene zahteve zavzelo pri banak i upravi in je povrh še predlagalo, da »e e lično, kot za kontrolo prodaje hmelja, tudi za kontrolo prodaje vinskega moka m vina določijo tržni komisarji. Cene pod Din 3.-za liter mosta bi prav za prav ne smelo bitu Člani Vinarske podružnice v Ljutomeru ee bodo sestali dne 29 t. m., da se pogovore o kupčiji z vinskim moštom in o cenah za mošt .n vino. Vse ostale vinarske podružnice širom dravske banovine vabimo, da sklice jo sestanke svojih članov z istim namenom. Bog ua;n je letos naklonil ponekod še precej bogato vinsko letino, pa kaj nam vinogradnikom to pomaga, če jo moramo ta-korekoč darovati posameznikom, ki se z njo obogate, vinogradnik pa z izkup čkom ne more kriti niti pridelovalnih stroškov. Za plačilo davkov in drugih javnih dajatev za obleko m obutev za sebe in svoje, za prehrano in nadaljno obratovanje pa mu ne ostane nic. Toda kaj takega noben objektiven človek ne more želeti. Zato je pokret vinogradnikov za dosego primernih rex\ za vinski mošt in vino popolnoma ipravičen. V nobeni banovini naše države ne bo rekordne trgatve. Kjer ni pozeba decimirala pridelka, je neugodno vplivala na množino pridelka dolgotrajna suša. Smemo torej reči, da ves letošnji vinski prdelek lahko potrošimo med letom sami. ker nadproduken-je ne bo, tudi sramotno nizke cene za vinski most nikakor niso upravičene. Naj vsak vinogradnik to pove na kupova kem mošta, ki s posebnim naglasom govore o bogati rimski letini. Konono še par besed na naslov naših vinskih trgovcev in gostilničarjev, ki dajejo prednost tujemu vinskemu mostu irn vinu in ga dobavljajo k nam iz drugih krajev, akoravno žive v bližini, če ne sredi vinskih goric. Ponovno jim kličemo v spomin, da so zbiratelji zadnjih naših par in naš kapital, kolikor ga je že med nami, odnašajo ■ dru-cre kraje. Naš kmet. obrtnik in trsrovec pa pri tem propada dalje, ker je denarja za naročila in nakup med nami vedno manj. Pa rudi naš konzument naj se zaveda, da je njegova sveta dolžnost trositi proizvode, ki mu jih nudi narava neposredno v njegom bližini, ne p* a da doje prednost tufim proizvodom, predvsem tujemu vinu. Ko s: bomo o teh dejstvih popolnoma r»n jasnem in si Hh bomo vzeli k srcu. šele takrat si bo lahko opomogel naš vinotrradnfk in z njim vred vsak naš pridobitni človek. Vinarsko društvo za dravskoa banovino v Maribora. Trošarine na električno strujo Referat glavnega tajnika Zveze industrajcev ing. M« Sukljeta na občnem zboru Zveze elektrotehničnih podjetij Racionaliziranje obratovanje kalorične centrale je Pod takimi poboji ttazorno. Dosedaj smo navedb" zgorj ekonomske momente. Moreta so še pomembnejši so_ eiarrd momenti, ki so po držarvrnd "trošarini na električno stražo bistveno ogroženi. Že teta 1902 smo opozocrttTL, ko!i*ke važnosti je mtenzivna razsvetljava tovaarriaskiih. delavnic in tovarniških chrarišč. Takrat smo zantevali, da se naj v obrtnih in industrijskih obratih Unii poraba struje za razsvetljavo računa kot poraba, za pogon. Na žalost nismo uspeli s bo pametno in poJLno upraAročeoo zafrtevo. — Spocrirjeino v rudnikih ae je uvajal električna pogon ■več iz aigurnostnlh nego te etoortomakui razlogov. Uvedba e^ktrmčaiega, obrata v rudnikih, je pa mogoča samo tam, kjer je cena eftefctriciie struje primerno rrizka. Pri talci rtizdci ceni eJekjfcrdfce pa pomeni fiksna trošarina zeko visdko podražitev eflektrične struje bor znatno povišanje jprodujkcijakih. stroškov. Ek^ktrifukacija naših rudreficov se — največ iz razlogov sigurnosti — postopoma, provana, in so na porimer neScateri rudniki TTOoveyske pa-emogokopoe družbe Se vedno urejeni na manj sigurni parni pogon. Uvedba državne trošarine m njena poostritev z banovinsko in z norlna obcinslomi trošarinami je zavirala daljno elektrifikacijo, ki bi se nemudoma nadaljevala, čim odpade obremitev električne struje po državni in samoupravnih trošarinah. H koncu naj še opo^riano, da je etefte-trična razsvetljar/a že itaik obremenjena z visoko trošarino na električne žarnice, tako da dejansko ni uvideti, čemu ae na razsvetljavo nalaga dvojno obdavčenje. Na podlagi teh razlogov smo meseca julija t 1. v spomenici na gospoda ministra financ predlagali. da ae državna tjx£arina na efteflctjrično atnijo po tofiki 7a čl. 72 Zakona o državni trošarini v celoti ukine. — Ako Di ae ta predlog ne urvažil. predlagamo alterna-tivno, da se ukine vsaj drž, trošarina na električno strujo za pogon (točka 7-a—t). — Za skrajni primer prexfla^amo: a) da se prača na edefetrično strujo za razsvetljavo obrtnih in mćustrijskiih delanraac in dvorišč ista nižrja stopnja trošarine, ki velja za pogonsko strujo; b) da se elelctrič- ROMAN Sida Sitakoua ni transport t rudniških industrijah bodi od trošarine t smtafct točke 4 CL 106 a tinflarlimlu ga jp i mtšŠtm; e) da ae električna atruja, u.porabljeoa za produkcijo lesovine ki celuloze, osvobodi od drž. trošarine analogno točki 5 9. 105-a trosacao-skega pravilnika. Banovinska trošarina Uredba o banovinskih trosarinati m dtoe 29. marca 1935 zabranjuje banovinam nalaganje trošarine na električno strujo, kar tera služi kot pogonsko sredstvo. Trn uredba je tem važnejša, ker ustreza nače. lu, da ae pogonska sredstva in sirovine nm obrtno-indus.tr i jsko produkcijo ne smejo obremenjevati a posebnimi daveč mami. Dosledno istemu načelu bi ae morala zabraniti banovinska trošarina na električno strujo za razsvetljavo o^rtno-JBMiustrij-skah delavnic in dvorišč, ker obdavčenje razsvetljave istotako povečava produkcijske stroške, neglede na že preje povdar-jane razloge sigurnosti obratovanja, ki zahtevajo čim intenzivnejšo razsvetljavo tovarniških objektov. Tudi pri tej priliki moramo omeniti, da je električna razsvetljava itak obremenjena s trošarino na žarnice (sijalice) in je ponovno obdavčenje te razsvetljave b trošarino na električno strujo protivno načelu, da se eden in isti predmet ne sme dvakrat obdavčiti * Zato smo v preje omenjeni spomenici predlagali, da se Uredba o banovinskih trošarinah izpopolni v tem smislu, da se banovinam zabrani nalaganje trošarine na vso električno energijo. — Ako se ta predlog ne bi u v azil. predlagamo alternativno, da se Uredba izpopolni v tem smislu, da je zabranjena trošarina tudi na električno strujo za raasvetijavo obrtno-industrijskih delavnic in dvorišč, ter za razsvetljavo rudnikov in rudniških naprav. Občinska trošarina na električno stroj0 V slednjem času se množijo slučaji, da uvajajo občine občinsko trošarino na električno strujo za razsvetljavo in tudi za pogon. Kr. banska uprava dravske banovine je bila pred dvema letoma izjavila da občinam ne bo odobravala trošarino na električno strujo. Navzlic temu je ista banska uprava že v več primerih tako trošarino odobrila, češ da to zahtevajo oziri na neugodno finančno stanje dotičnih občin. Na ta način ostane intencija Kr. vlade, iaražena v Uredbi o banovinskih trošarinah, brez koristnega učinka. Ako se občinam dovoli nalaganje trošarine na električno strujo, imamo — poleg že preje navedenih posledic — še ta opasni efekt, da se z občinsko trošarino ustvari občutna razlika v produkcijskih pogojih in s tem v konkurenčni zmožnosti poedinih podjetij. V naši ponovno omenjeni spomenici smo predlagali, da se s posebno uredbo kr. vlade zabrani občinam (ati splošno sa-moAipravmm telesom) nalaganje trošarine na električno struja ne glede na način njene uporabe. V podkrepitev naffh predlogov ae še sklicujemo na resolucijo Združenja etek-trotehničndh obrti dravske banovine v Ljubljani z dDe 19. junija 1936. Nadalje spominjamo na predlog, katerega Jb povodom razprave o predlogu Zakona o budžetskih dvanajstinah v Finacoem odboru Narodne skupščine predložila konferenca trgovsko-mdustrijskth komor v c4-rjo, da ae obetoam zabrani natag^erje trošarine ali drogaćne davščine na premog, električno energijo in nafto, ki služijo kot pogonsko sredstvo oairoana kot sSrovane v proizvodni, pri Čemer smo mnenja, da je glede električne energije raaŠtrAi zabrano nalaganja trošarine v ^rr**^" naših predlogov pod II. in m. Iz Maribora — Samo Se danes hrani gledališka blagajna lanskim abonentom dosedanje sedeže. Kdor torej še reflektira na lanski sedež, naj to takoj javi pri gledališki bla-gajni, ker se bodo jutri začela mesta oddajati novim interesentom. Gledališki abonma sprejema blagajna do nedelje, 22. t m. opoktne. Na razpolago so še lepi sedeži in ae manjšim družbam priporoča zlasti abonma v loži. Za uradnike se dobe kani sedež: od mesei-j mh Din 14.- navzgor. Napram lanskemu je letošnji abonma še posebno priporočljiv, i ker prejmejo letos vsi abonentje gostovanje Sovražniki naših zob to najnevarnejši, če lahko neopazno vršijo svoje razdiralno delo, podobno kakor miljonska armada gnilobnih bakterij. Ce postanejo poškodbe vidne, je že prepozno. Bolje je se temu pravočasno izogniti, s tem da redno čistimo zobe z zobno pasto Chlorodont, ki navzlic svoji izredni čistilni moči, ne načenja občutljive zobne skienine. Tubo Din. 8.— Jugoslovanski proizvod ljnbljanske opere, in sieer opero »Seviljski brtveec z odličnim basistom Betettoni v partiji don Basitia. — Za >Brate Karamaiovec i£če gledali£Če statiste, ki se naj javijo drevi pri vaji. — Zadnje dejanje Markucijevega procesa: Vderaj dopoHne je bila obnovitvena razprava v procesu 44 letne Ane Markucijeve, žene nedavno oproščenega Ivana Markucija Ana je bila leta 1936. obsojena zaradi soudeležbe pri umoru v BenediSkem gozdu na B leta robije. Pri včerajšnji razpravi pa je bila tudi An* oproščena. Zastopal jo je mariborski advokat e. dr. Danilo Komavli. — Mlada iena in strop... Vfieraj zjotraj se je v Studencih zattfnipila 23-letna delav-. feve žena Rozalija F. Ko ni bilo njenega moža doma. je isiprla večjo količino ocetne kisKne, ter se v mukah zgrudila. Toda k sreči so njeno dejanje ljudje kmalu odkrili in pofcrieali so na pomoč reševalce, kri so o"bupanfeo prepeljali v tukajšnjo bolnico. Poljaki na nebotičniku Ljubljana, 19. septembra Kakor vsi inozerruaiki gosti, ki j&h je bilo letos v Ljubljani mnogo, ao tudi poljski gospodarstveniki včeraj obiskali nebotičnik m njegova elitna zabavišča. Vsi so biM seveda navdušeni nad leprm razgledom in tudi opremo tega aašega iepega lokala. V baru je bil zanje pripravljen posebno skrbno izbran program, ki je majhne prostore napolnil do zadnjega kotička Ze v prvih urah je zavladalo najbolje razpoloženje, ki ima zanj gotovo mnogo zastag popularni in odlični jazz dno Efcta, mlada simpatična Splirtčanka in njen tov^a-S Zagrebčan, ki sta bala neutrudna kakor vsako noč in ki sta ponovno pokazala svojo visoko glasbeno nadarjenost. S svojimi živahnimi plesi sta vzbucffla mnogo zanimanja tudi Kaitlen m Gora, prav tako pa se je obnepel duo Paul in Nera, ki ata nam pokazala nekaj res posrečenai p' nin a&raikarj. Splošno pozornost in skn$«t!(je Po' a-kov, kakor tudi Ljubljančanov. je za »roja res odlične plese žela mlada m Jrp; a Erry Vera, ki je nastopila tudi v poljsl, n narodnem kostnmn. Njen nastop je m n gostom najbolj ugajal in bi bao prav, a ha uprava kavarne tudi za bodoče — po-skrbekt. da bd bflo na prograoreu vedno tudi nekaj lepih, plesov stovanskth narodov, ne pa le izumetničen m včasin že skoraj dolgočasen artistični ples. Laskajo priznanje ta. živahen aplavz, ki ga je za nagrado prejefta talentirana Brry Vena, je te potrdil to željo. Poljaki gostje so ae v prav prrjetnem razpoloženja zabavati do pozne ure ta ponovno izražati svoje simpatije do Ljubljane in naših krajev. Iz Celja —e Medžupne sokolske tekme v odbojki aa dravsko banovino bodo v nedeljo 23. t m, V Cei ju. Borba za prvaka dravske bar*o-vkie v od bojici bo gotovo zek> živahna io »-naonapa. —e V prid ssepemn celjskemu skladatelja Edvarda Interbergerja priredi celjska želez-nicarska godba v nedeljo 22. t m. ob 1L dopokine dobrodelnd koncert v mestnem parku. Na sporedu so tudi skladbe g. loter-bergerja. —0 Kolesarska dirka. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 22. L m. dirko za kluhovo prvenstvo za L 1935-36 na progi Celje—Groblje "Celje—Fran-kalovo—Celje (60 km). Start bo ob K na Krekovi cesti pred Gtezijo, eiij pa okrog 16. pred gostimo Svetel na Mariborski cesti. —c Odprte planinske koce. V Savnjskrh planinah ostanejo vse planinske koče odprte ki oskrbovane še ves september. Kocbekov dom na Korosici ©e zapre 1, oktobra. Frischauiov dom na Gkrešlja bo oskrbovan »Ne bojte se me, gospa l« je vzkliknil razburjeno »Nočem vas zaustavljati m vznemirjati na vaši poti ki srečal sem vas Čisto po naJcrjočin. Ko pa sva po tolikih mesecih prvič zopet skupaj in na samem, mi dovohHe samo nekaj kratkih vprašanj. Najprej: zakaj ste takrat tako naglo pobegnili od mene, da vam nisem mogel povedati tistega, kar vam sicer res ne bi bil smel a bi bflo docela spremenilo vaše mnenje o meni? Potem: zakaj ste me tako ranili v .Bristohf v Mariboru? In naposled: zakaj niste prebrali mojega pisma?« »Ne vprašujte,« ie dejala trdo. »Vi se Se po vsem tistem upate ustaviti me m nagovorfcr? Pustfte me io oxfldrte dalje!* »Odgovorite mi vsaj na eno teh vprašanj.« »Med nama ni nobenih v^>ra£affrj ki odgovorov reč. gospod dr. Frangež.« »Pač. gospa, vsaj eoo vprašanje in en odgovor. Ubih ste najmo rjobezen in zato imam pravico...€ »MofpMej« )e krHcnfla skorai divje In ga DrtAfciHa sredi starvka. »TJbtli ste jo v!.« »Prav to >e zmote, Katero bi vam rad pojasnil. Sedaj ste poročeni, *riimirfra žena ste drugega, zato me ne vežejo nobene dolžnosti več in lahko govorim.« »Kaj neki bi mogii še govoriti? Vase pravbHce me ne zanimajo. Ne trakte časa — mogel bi naju kdo videti...« »Povedal bi vam rad tisto, kar sem vam hote! povedati že takrat, ko ste tako divje pobegnili od mene in kar sem vam napisal v pismu, ki ga niste pročitali.« Nosim ga še vedno s seboj. Tn je. Segel je v žep in potegnil iz njega zavrnjeno pismo, ki je bilo še vedno zalepljeno, prav kakor mu ga je pošta vrnila.« Ako nočete že poslušati mojih besed, potem ga vzemite, saj je itak vaše. namenjeno samo vam in nikomur drusremu na svetu.« »Ohranite si ga.« »Mi torej nočete izpolniti niti te edine zadi^ in Tantčuic? ^ov^dala mi je razločno, kaj misliš g meni. Dobro vem. da je med nama sedaj vse končano m ne moreš več s poti. po kateri stopaš, dasi si morda sama prav tako kakor jaz prepričana, da ne more voditi t srečo, m vendar čntfm po s>-nočnem srečanj« neutešliivo potrebo povedati Ti. da nisem tak. kakršnega si me predstavljaš. Prepričana si. da Te nikoli nisem resnično Tjnbtl m sem ljubezen do Tebe )e hfinil. da bi postal tvoj mož in s tem bodoči gospodar na Silanovfni. Okoliščine, v katerih sva se razšla. Ti res dajejo popolno pravico soditi me tako. Toda za vsem se skriva nekaj, česar ne veš. pa lahko v enem samem hipu izpriča, da se motiš. Sida! Veže me sicer moška obljuba in ne bi smel govoriti, vsaj sedaj še ne. Ali pa, saj si itak že zaročena? Toda trpljenje, ki si mi ga povzročila s sinoč-nim nastopom, je preveliko. To trpljenje me sili k izpovedi. Ta izpoved je, da sem Te resnično ljubil, morda veliko bolj. kakor sem sam vedel, in Te ljubim tudi še vedno, dasi poizkušam vse. da bi tc ljubezen zatrl. Nisem Te ljubil zaradi Tvojega prejšnjega bogastva m polom Silanovine me je morda navdal prej z veseljem, kakor z žalostjo, ker sem se zavedal, da so z njim odstranjene ovire, ki bi se lahko postavile med nam. Vdahnil mi je prepričanje, da bi se se-^aj lahko nemoteno nom*;^ PaOe prifaodojg. J do 1. oktobru stalno, v oktobru pa samo ob sobotah in nedeljah. Planinska postojanka v Logarski doKni je oskrbovana polet! in pozimi. Vse leto sta oskrbovani rudi Mozir-ska in Celjska koča. —c V Celjski bolnici je umrla v sredo 35 letna p-v^stnira Antonija Bovhova n VeraČ pri Bučah v Kor/JKiTiskem okraju. Koledar. Danes; Četrtek, 19. septembra Katoličani-Januari j, Vitodrag Dunasnje priredit\ t Kino Matira: Sanghaj - New Vork -Pans Kino Ideal: Kralja valčka --- Kino Sloea: Fraskita Pomočniški ibor zdruienja trgovrev Obeni zbor ob 19 v mali dvorani Trgovskega doma. Dežurne Jek&rne Danes: Mr. Rakareič. Sv. Jakoba trg q Kamor, Miklošičeva cesta '20 in GartinJ Moete - Zaloška resta. OPERA septembra četrtek Travi^t^. i«ven. Oiotmko znižane cene od 30 I>tn navzrfcol. 22. septembra nedelja ob 30. Hfrm^no-ve prr.povedstuje M al ta* Rw H^&n Stavka v celjski cinkarni eferje, us. *aja—t— ^»aaaii avet Cinkarne d d v Orja ob )e poavetovai v soboto in nedelo o dfeto«. sfrth zatobevah. Naknadno doznavaano o poevertovaoju de siooefce; Zastopniki dev. iwvsbvn so opr^r^eennaft .- -v* rj* • sabtev? po povišanji mead « tam, da so mmJaEd m*-nimami m ne sadodcajo kritje potreb. T^rarvna svet Je na serji v aoboto ki nede. IJo v pristnosti zastopnikov mimafcr aa Strme ta rudnike g$r. tni. Zahrad-rafcfca in in± Gorjkovica ugotovil, da Je de. lsvstvo stopijo v stavteo, rje da bt bOo P*ej odpovedalo de w0$mmm InoaafcKptto pogodbo s dne 9P> Jtirrja 198S. v kateri Jb predvidena enomesečna odpoved, rjgotrv vm. Jb datje na podlagi mednega sezna ma, da Je od skupnega au*&uflca v avgn atu v znesteu 316.578.43 Dta prt TAtt 6/S storjenih sTrjtov odpedrt na enega delavca povprečni mesečni znt&užtik EKn. aTJ 42,70 Dtn. na AIht. Prod stavnika. države gg. inž. Zai*radnJk ki m± Gojkovttć, sta ugotovOa da niti ena industrija v okolici ne plačuje tako vA. «*an mead Posebej se Je povdarJaJo, dr>. ima debkvstAo dir'ktvrTve fte r0 tet tate place In kljun boljSS konjurđeturi ni pri-Sk> prerj z aantevo povišanja plac. ternvec zahteva to danes, ko oostoji zaradi zrrifia trja indeksa ž^vrjHnJakfh potrebSCta apioa. na tendenca redukcij mezd tn pase. Na drugi strarJi se Je n^obovOo, da Je bDo podjetje zaradi padanja cene etnfca prV ruouuuo recJocirarti otanart na mtadarHrm *n zaradi nerarjtatbfmoeitl podjeitje ne plačuje že V) let nfleake dVrklonde. Glede na veta ta dejstva Je lrj>r progladenje stavke za-poeOedtco uktartev orjstoječe koMtotrvne pogodbe. Ta. odSočltev upravnega sveta Je rk-ki sporočena zastopnikom tukajšnjega pododbora rudarske zadruge II. skupin« ■ ki g. Leskodku. tajniku Serveza metainfh radnika, v ponedeljek 16. t. m. oi> 17. O. Leskosek Je prečrtal tajavo upravnega sveta ^branetne de*arv^bv«i, g. Vodoprvc* pa Je pozvefl detavstvo na^j samo odloča. r>etavstvo se Je soglasno tzJavOo za stavko fen tsAoo aaanaaa od tc, t m. Zloba ali otročarije LjaMjana, TO. lajaaaaal Vcerojčnja beograjska >Porftika< piroorn-)e pod naeđovom >WromaAni dijaki v Ljubljani prerode vsako teto svoj v«Wki sejem artar* knfic »članek o našem dijaškem aej-rmi, ki rmi >e priložena hKi"' fljfka. T^opisnPc >Polttfke« |e srnotrail za potrebno obre^oi-fi f»e na prav noofcnsen ki nedostojen načVi na# velesejem, kl >e i© opetovano dofaazal ja dostojno fn iispeSno pred^av?}« naso državo in njeno prkadevanje po pospodarsir osaniosvojitvi ne samo na znotraj, temveč tudi na zunaj. Menda je prespal vse one ve-Kfce uspehe rjubl faaflHJfpi vedeaekna, ki so Hh priznali ki ocenili na najmeroda inejftfh rnostrh, kafti dro$rače m ne rnorerno nrisrttl. da bi bil zapi«al o te.j naSi največji (Toapo-darsk' u^to novi tako omaV>vain te^e. obenem pa smešne n\ orroc'je besede. — LfoMjaarid iesenski veleaejeni — niše dopisnic ifMIJfctt — se vr« iktocaMio ka-kor ta f**i<*m Icn^. Toda ?daj n.i n« i»tem mri od daleč toliko kuncev, kakor ki. — To fenomenfrlrto prirnoriai'o ;a*5kec« #ej-me z našim veTesetrnorn M nrku >Politike« njegovo drthovi-tofrt otročka naivnofit. i© to opnavi^tvo, ?e pa t:ci za tem zloba, bo treba na njo pri-merno odgovoriti, ker rram ne more M vaeen«. kako se orrsujp in predstavlja Ifairr l;j:Tv«k:; veleeejem onim. ki bi ^ ut©enffi ''"^j-»j»ti na podlagi tega Sanka v >Poli0- Štev. 212 DNEVNE VESTI — Kraljica Marija v Dubrovniku. Včeraj Popoldne je priapele iz Budve v Ehibrov. nik kraljica Marija z rumu neko kraljico Marijo in špansko princeso Beatrioo. Pripeljale so se z avtomobili m prebivalstvo jfla je n^vduiSeno Pozdravljalo. Proti večeru so ae vrnile v Budvo. _ Dr. Vaja Marinkovic umrl. Včeraj popoldne * je umrl v Beogradu bivši ministrski predsednik in zunanji minister dr. Voja Marinkovic, eden naših največjih po* lirikov in državnikov. Na povratku iz Di* čibare, kjer je bil na počitnicah in zdravljenju, se je v vlaku prehladi 1 in tako s* je njegova bolezen srca in jeter Se poslabšala. £e prejšnji teden je bik) njegovo stanje kritično Zadnje dni »e je pa počutil Se dokaj dobro, da je lahko sprejemei prijatelje m zdravniki 90 mislili, da je nevarnost minila. Se včeraj po obedu je bil pri njem njegov brat Mihajlo. -Po nje govem odhodu je pa bolniku naenkrat postalo slabo, onesvestil se je in kmalu je v naročju svoje soproge izdihnil. Pokopan bo v petek popoldne na državne stroške Njegova <-mrt pomeni težko izgubo za vso državo Kot politik m državnik je zarezal pokojni Efloboko brazdo v prve korake naše mlade države, pa tudi inozemstvo ga je vieoko cenilo kot moža izrednih sposobnosti. Večna slava njegovemu spominu! — Za nova ravnateljstva SUZOR-a »n okro±nlh uradov. Med delodajalo in delavci vlada veliko zanimanje za imenovanje novega ravnatelja SUZOR-a ln okrožnih uradov. Gre aa to, da g« eiedrajič odstrani birojuat^/em 1* deviškega zavarovanja-Da bi imenovanje odgovarjalo koliko-* toliko dejanakeonin razpoloženju pretežne večine -savarovancev. $je pokrenjena akcija veeb zainteresiranih krogov Za skupno espomeijco ministru socialne politike. No. Vo ravnate 1 Jf*tv0 bi imelo naloso ,>rlpraviti vae potirebno za svobodne volitve v de lavsko zavarovanje, da bi slednjič pri sla v polni*- meri drv rzraza volje delavcev in delooajalcev. — Naš generalni konsul Cvjetiša zapušča Češkoslovaško. Jugoslovenski generalni kon zul v Bratislavi Franjo Cvjetiša je bil imenovan za poslanika v republiki Cile. le kot študent je navezal ozke stike s pre zidentom Masarykom v Pragi, kjer je študiral filozofijo. Njegovi stiki z Bratislavo datirajo iz leta 19*24, ko je deloval tam prvič kot generalni konzul. Po diplomatski službi v Pragi, Hamburgu in Budimpešti je prišel lani zopet v Bratislavo, kjer je bil obnovljen naš kon^ilat. _ Pomorska *a»stava ^Kag . ad nn«, ki jo je priredila v okviru letošnjega ljubljanskega velesejma Jadranska straža, bo zopet odprta v pe^ek, soboto in nedeljo, 21. in 22. t.m. Tako bo omogočeno, da si bodo to razstavo ogledah' tudi oni, ki to med velesejmom niso mogli. Na to opozarjamo zlasti ravnateljstva naših srednjih in drugih sol. Pri skupnem ot-isku dijažtva je vstopnina Din 1.— aa osebo, za ostalo občinstvo pa je EHn 5.— za osebo. _ Odmev razstave Jadranske straže v inozemstvu. Ka&o veliko pozornost Je vzbudila raze tava Jevdtramake etraie na ljubljanskem veieeejmn.^ dokazuje tudti odmev v inoaseinstvu. Tako je priobčila današnja grafika ^agBspostt z^nimov članek pod naslovom ylnteres Jugoslavije na Jadranu« izpod pereea nekega IjB, v Jra-terem oanemja cilje JS in po. va-£rv>^t nade pomorske obale za gospodarstvo, Poudaa*_ JaJoč, do v zaiftnjili let* ne* pomorski promet razvoeoQ»vo naprodRije. — Abitanjenti lt dr*, gimnazije t i-*jnb" ljani letn'ka 1908 09 bodo proslavi H 24. t. m. v Ljubljani obletnico mature. Vabimo vse a išoice, ki so obiskovali x nami v šoLskih letih 1901. do 1900 navedeni zavod, da ae tega prvega sestanka in abi-turijejjtskie proslave zanesljiv udeleže. Zbirališče v soboto 21. t. m. ob 19.30 v kolodvorski restavraciji v LjaMjani. Nihče naj ne izostane! Na veselo svidenje i — Za pripravljalni odbor: dr. Jakob Hodžar, odvetnik. Ivo Sobic, magist ratni direktor, dr. Alojzij VeršiČ, odvetnik, Janko Vranjek, postajenaceinit, dr. Stane Vrhovec, zobozdravnik, vsi v Celju. — Zlato v Dunavu. Na fieSkoaiovaškem delu Dtmava eo p^ek-us^i. te dni z najmodernejšimi pripornocki izpirati is duiiav-sBohemc. Nemška kritika pi&e o njem zelo pohvalno, tn pravi, da pričakuje še mooSo od njegov* bodo čai gostovanj. — I>esetletniea hrvatskega planinskega društva >RunolisU. V nedeljo proslavi eno najagilnejših hrvatskih planinskih društev -RunolisU 10 letnico obstoja in uspešnega dela. ki se je najlepše pokazalo v zgraditvi krasnega planinskega doma na Zagrebački gori. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Rogaški Slatini. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 32, v Beogradu 29, v Sarajevu in Splitu 26, v Rogaški Slatini 20, v Ljubljani 18, v Mariboru 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani Too, temperatura je znašala 12.8. — Najstarejša Zagr^bčanka umrla. Včeraj zjutraj je umrla najstarejša Zagrepčanka Antonija Turner. stara 102 leti. Rojena je bila v Karlovcu kot zdravnikova hci in tudi njen prvi mož je bil zdravnik. Ko je praznovala svoj zadnji rojstni dan, je dejala, da bi rada živela še 150 let. Do smrti se je oočutila dobro. V torek zvečer se je še napila mleka, potem je pa legla in zaspala, a prebudila se ni več. — Sneg v planinah. Zima se je začela letos o^'ašati pri na6 zelo zgodaj- Najprej je močno I>ao tle- Iežno tople obleke in obutve za zimo, za kar VSo je namenjen Čisti dobiček t© tombole Mestno po?lavarstvo. —$j Iz°braževalnJ in učni tečaji Trgovskega društva < MERhl K» v Ljubljani. Trgovsko društvo «MERKURi> priredi po-čenši z oktobrom večerne izobraževalne t^fistje ob delavnikih v ča<&u od IS. do 21. ure. Predvideni so tečaji za računstvo, sftovenerko ^eaiograrijo ter začetni in na_ o^jevaitai tečaj za laSčino in nemSčino. rUučomski tečaj bo združen z razlago najvažnejših gospodarskih vprašanj, kakor carine, valutnih vprašanj. kJJringov. Prijave v društveni pisarni. Trgovski dom, pritličje, od 8. do 2. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem intereseotofin na razpolago —Ij Se vedno; 23 svežih štajerskih jajc za 14 Din. Podružnica L#6wy. Odprto od 8. do 12 in od 5. do 6. ure. V. R. Gardin-om pridejo v Ljubljano!!! Iz Trbovelj — P rad otvoritvijo hotela >ANA« na Sv. Planini: Te dni bodo končana zadnja deka na dovršitvi novega hotela »Ana« na Sv. Planini nad Trbovljami, v soboto bo uradna kolavdacija nov« stavbe v nedeljo bo pa slovesna otvoritev. Kraena atavba bo v resnici ponoe Zaeavcev, zlasti pa ljubiteljev na&h lepifc planin^ katerih armada se z leta v leto množi! Pričakovati je, da «e bodo slovesne otvoritve novega pdaniskega hotela udeležili prijatelji aa- sevfckhh planl.n od bMzu in daleč v takem števUru, ka&ršnega sv. Planina d^^j Se ni videla. Je pa nova stavbe tudd poeob-nost svoie vrste, ki bo privlačna za fee tako zakrknjene zagovornike niiavskega samevanj«. Novi hotel je zgradil tukaSn}: stavbenik g. Bo*ič po osnutkih Prve pro-<*uktivne zadruge tesarskih mojstrov v Ljubljani. — Tombol« gaailske dete Klek je bila v nedeljo rekordno obiekan*. Ves prostrana prostor pred galskom domom Je bjl natrpan sreče željnih^ od katerih so mnogi prišli celo Iz oddaljenega Hrastnika, nekateri pa tudi h Zagorja, kakor je to akoro prt "waakl tomboli, ki jih prirejajo trboveljska društva. To je Zopet doka«, da se ljudje ne plašijo dolge poti, ne vremena, ki je bilo v nedeljo slučajno lepo, aanao da zadostijo svoji žeiQi po dobitku m sreči v igri. Gasilska četa Klek je imela dovoljenih le 5000 srečk, vendar je pa tom* bolo tako spretno organIzirajla, da «o bil' vsi zadovoljivi. Delavska go**rba na pihala je priredila pred tombole na prireditve- j nem prostoru koncert, kar j« priredrtev in •e povrsdignilo. Ljudje •© v lepi pJananarki otcoKci aa nekaj uric rea pozabili na v*e, na krizo, na aajaato dolino in na vsakdanje trpljenje^ ko Pa je nazna-acl ga»ilakl rog konec tombole, ae je poaju go«aa vračalo t množice eposnanje da jih more osrečiti le delo in pridnost Wt-nlh rok. — Sokolaki nastop: V nedeljo je imel tukajšnji: Sokol svoj rodni letnJ nastop. Nastopili «o vsi oddelki od deoe do telovadcev. Vsi oddelki so Pokazali vsestranski napredek na vseh poljih telovadbe, kar je pripisati vztrajnemu, doslednemu M požrtvovalnemu delti sokolskih vaditeljev v telovadnici in na vežbaliaču. Oddelki *o nastopatli z sooeicrv-anjsm trboveljske so. koteke Sodbe, ki je mnogo pripomogla, d« »o sokolski telovadci izvajali pos#me-*a» točke z izredno eleganco, eksaktnostjo tn strumoio&tJo- Številno občinetvo je prirejalo sokolskim telovadcem navdušene ova. cije. iz Litije Previdnost pri vežbanju. Poročali rimo že o nesreči, ki se je pnpet/Ja na Bori-škem travniku na Grbinu, kjer je zadobil mali Kiffnerjev Janezek poškodbo na nogi s kopjem. Za nezgodo se je Zanimala oblast, ki je ugotovila, da je bilo kopje privatna last nekega grbi nekega dečka. Da bi ©e take nesreče ne ponavljale je obla. e t veno prepovedano metati kopje^ disk m kroglo na obljudenih krajih. Mladini seveda tudi n! dovoljeno metati teh orodij nrikjer, če ni poleg starejšega voditelja, ki je za vsako morebitno poekodoo odgovoren. — Osebna vest Sodni oiieijal g. Andrej zebre je na lastno prošnjo premeščen k 6 reškemu «s0gišču v Škof jo Loko. Na novem službenem mestu mu želimo ob^o sreče- — r>re-ložena dva jubileja. Pvesko društvo »Lipa«, ki je med najstarejšimi društvi v Za-savju in je leto« v 50. letu, }e preložilo proslavo petdesetletnice na pri_ hodnje leto. Svečano proslavo 30-letn:ce obstoja litijske SPD so preložili tudi naši planinci^ ki so sicer nameravali proslav'ti sv0j jubilej že 15. t. m. na Sv gori. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor — Telef. 27-30 Dane? zadnji dan žrebanja aa brezplačni radioaparat in nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19« U in 211/4 uri Olasba: Fr. Lehar. Jarmila Novotna F R A S K I T A Najnovejši zvočni tednik in lep do-{onilni spored. JUTRI premiera filma po oderski opereti POLJSKA KRI Oskarja Nedbaia .Ani Andra. Sveti- slav Petrovič. Han§ Mos^r in drujji Dobro je mi*lil — Kaj porečeš na Lo? Sosed mi je vr-?el kamen v oko, ko igral klavir. — Tepco neumni saj te je vendar po_ tem ^e bolje eK§al ig"rati. V tramvaju — Zakaj se pa nočeš peljati v zadnjem vozu? — Ker bom v r>redaaje«m prej pa tud* ribolov m prekomarako trgoirtoo voWe. Zakaj je razirna krema „Ii A TOJ A*4 edinstvena, na svetu buate, zvedeli iz odgovorov, ki jih objavimo tekon prihodnjih tednov. Črne srajce Japonci so dobri Lngovci in priznati jim je treba, da se znajo vsemu pnda©ocftti. Potom komisijonairjev prodajajo adaj v Egiptu ogromne množine ornih arajc eaia-keg*a \-zorca kakor so fadfcsti£ne. Te araj-ce so pa tako poceni da ae !jn*rv kar tr-I>. Abbot je pa imel menda srečo pn ; ^ ^ ^ prodejajo po tri Iftre tem. da je izbral za proučevanje 23>letni oiklus, s katerim je po njegovem mnenju v zvezi vse mogoče na naši zemlji od poplav reke Nila do neviht in strel. Poleg tega je neprestano izpopoVnjeva*l svoje instrumente in opazovanja ter združeval to z novima statističnimi metodami. Slednjrč se mu je posrečilo vaižno odkritje. Dr. Abbot je pa zelo kritičen napram sebi in noče, da bi prišli njegovi izsledki v javnost, dokler se sam ne bo prepričal, da je točno vse, kar je dognal. Skozi več let bo opazoval vreme, če se bo res ujemalo z njegovimi napovedmi. Tako so njegove napovedi za letošnje in prihodnje leto se zapečatene v zavodu in bodo prečitaoe šele naknadno pred pričami, da jih bodo lete primerjale z zbranimi vremenskimi podatki za obe leti. f b tega, kako je izpadla primerjava njegovih napovedi z vremenom v lanskem letu pa že lahko sklepamo, da je dT. Abbot res odkril način napovedovanja vremena za več let vnaprej. Za lanako leto je na/poved»l vreme za 66 različnih mest. Na teh so potem sproti beležili vreme in ko je dr. Abbot zdaj s svojiimi znanstvenimi prijatelji primerjal napovedi z izsledki, je dognal, da so se napovedi v Zl% sijajno obnesle, v 42 dobro, v 17 indiferentno m v 14 Slabo. V se mu je torej posreČTilo napovedati vreme zanesl jivo, v 31 % pa. adobo. Počakata bomo morali, kaj nam pri-neso pr&odinja. leta. de se bo ta način na- Poleg tega so pa se akraeeoe a peArtJattc-nimi napisi, kakor cVrva ed Duce», cA noi rAbyastnhv> itd. Te srajc--■ ki jih izdelujejo na Japon-sjkem, gredo v Egiptu med ItaJrJaneArJmi priseljenci zelo dobro v ptnomet. Japonci jih skušajo zidaj spraviti tnxtl v Brltrejo, kjer bi kaj kmalu tapodrasifte ttaJIjejv^ko blago, saj so neprimerno cenejfte. Srrvlrvo in orožje Arje«rtacem, črne srajce Italija nom — kdo bi se mogel rrvorrrftl o trgovskem talenta Japoncev? Pojasnjena tatvina Akofja Tjoka. 19. ne^iembra. Litijskemu dentistu GUviču je bil prej šnji teden ukraden °a Trati iz avtomobila na dvorišču gostilne pri Anzefeu nad 6.000 Din vreden fotografski ar»ana*. Včeraj popoldne so se igrali blizu kolodvori otroci na crniajni. Učenka *V. razreda me šrnn?ke Sole Metka Zakotnikova se je naenkrat zapletla z noejo v jermen, sklonila se je in potegnila lrpod praproti torbico s fotografskim aparatom. Obvo^tila je domaČe, ti so pa sporočili na Trak), da n |> ukradeni fotografski aparat naftel. Dekliri je bila takoj izplačana nagra«da fiOO Dro Orožniki so včeraj do pozne noR zašle dovaii tato in aretimli dva domačina, ki tatvino siror zanikata, toda vse govori pro ti njima m tako se bosta morata vdati. Zdaj sedita v preiskovalnem mporti. Spominjajte se CMD' PRODAM Beseda 50 par. davek a- Otn NajmanjSi znesek 8 Din ZOPET SMO CENEJŠI. Prima športni suknjiči Din 95-. Trenchouth Din 420 — Specialna izbira pump. modne hlače, perilo itd. Pre«k©r Sv. Petra 17. 4./L. rvrdka A. A E. SKABERNE Ljubljana - javlja la jemlje do preklica v račun zopet HRANTJLNK tLNJ12IGE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne nranlmlce. Ljudske posojilnice itd MALI I OGLASI »SLOV NARODU IMAJO SIGUREN USPEHI MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri orade, lubin, lignje, švolje, cipli, trii je itd., dobro pripravljene na gradeli, in druga pripravljena jedila. Vina prvovrstna, specialno viško opolo. Cenjenim gostom, se priporoča GAJEV HRAM — L}vb jaaski dvor 2729 M. CEPIČ. Mertni pogrebni lavod Umrl nam je danes nenadoma nas nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod KARL SCHLEHAfV* inšpektor monopolske oprave v pokoja. Pogreb bo v petek, dne 20. septembra 1935 ob 4. uri popoldne iz hiie žalosti, Florjanska ulica 27, na pokopališče k Sv. Kriiu. LJUBLJANA — ULLE, dne 19. sept 19S5. i:LLA SCHLEHAN, roj. NEUHAUSEB soproga, HILDA, HEBTA, por. BENEd, FKIDA, hčerke, in oatak Kako sem se t 60. letu resilo Kob ...IN KAKO SE MI JE POSREČILO, DA IZGLEDAM 2t LET MLAJŠA »Dosegla sem starost 60 let, torej starost, ko žena največkrat ne stremi već aa teta, da bi bda privlačna. Vendar mod a tfota radovednosti hotela preirkuarta na »votem raz oranem in ostarelem obratu delovanja krem« Tokalon. hraniva aa koto. Premislit« moje presenečenje, ko 10 mi h po **ome-sccnem uporabljanja kreme —BaB govoriti; »Vi se pomUiuteteU Te opazke 10 me 000* gumile, da sem vztrajala to po petih -eih 9* je trvriilo čudo, da mi sdaj ki me vidi, pravi, da irgledam kot največ 40 do 45 leti. Moija polt is nežna, pc-sjetno rožna, a frt* to ae vee gubile, komaj je nafti sied ea nfani* To |e eodovitol Ko bi toro| hotelo rab H a ti kremo T oka Ion, ne bi bilo vec stark«. Pripomba: Dama, ki nam k j I *° P*" smo, na« f* proeaa, naj n^eoeđa imen« na objavimo. Vsakdo pa lahko vedi men keatni rokopis. Krema Tokaion, bracivo aa koto« vsebuje nenavadne branflne seetavio«, ki ea naiskrbnefa m nafpaxlfrrefe pripre 1 Iju*u la ki so po zatrdila aa^ooljafc obhodno potrebne kofL da tost m čvrstost ki da ostane svetle m najmanje gobice. OporabHa4to ton. oran ivo ea kožo, rosne ba_ čer preden greete spat, kreme Toksion beit barve ps zjutraj hi čer dan. Codili aa boste, kake se Vam koza po%*arl|a m mbel)iaafe kane fte po ei" QQ »SLOVENSKI NARO D«.Četrtek, 19. septembra 1936 212 LJUBLJANSKI OBČINSKI SVET Inkorporacija okoliških obetu — Reforma tramvajskih voznih cen Važne personalne izpremembe Ljubljana, 19. septembra. Na včerajšnji seji ljubljanekega mestnega sveta je župan dir. Ravnihar *poro_ čil, da je prejel od dvorne pisarne zahvalo * za udanostno brzojavko, Nj. Vel. kralju Petru II. v Imenu mestne občine ljubljanske ob priliki njegovega rojstnega dne. Obenem 6e je župan zahvalil vsem. ki so sodelovali pri proslavi rojstnega dne Nj. Ve!, kralja, zlasti pa akcijskemu od boru z u.m meščanstva Nadalje je počastil spomin Pokojnega deželnega glavarja kranjskega Franca Sukljeta, ki je bil ljubljanski častni meščan, pokojnega veleindustrijca Dragotma Hnoarja, pobor-»ita domače industrije in gospodarstva, ter pred krepkim umrlih mestnih na s-ta v _ Ijencev Alojzija Slanovca, Stepišnika in gasilca KuneJa. — Mestna občina ljubljanska je pokala svoje zastopstvo k proslav, luo-ieurce rojstva pesilika Simona Jenka meseca avgusta v Mavčičah letos pa t^umo praznovali tudi loO-letnico rojstva Davorina Jenka, skladatelja naše državne braine in >Naprej zastave slave«. Na prošnjo --aebene Mat-tee ljubljanske, bo mestna občina postavala spominski erteber v Kolodvorski uuwii pred hišo, kjer je Davorin Jenko zatisnil svoje oči. Deia za dograditev osnovne šole v be„ žrgrajskem "Kraju so v polnem teku. Potrebno po^jilo zanjo je že odobreno o.l finančnega min istr.« t v a. Pa tudi Suzor je jiaprošen, da ga pravočasno nakaže. &a-to n: sedaj nobene ovire več za dograd -tev potrebnega šolskesra Poslopja. Inkorporacija okolice Zaupan je končno omenil in korporacijo okoluškib občin k me^tu. To je važfn dogodek v razvoju Ljubljane mesta. In korporacijsko vprašanje je rešeno posrečeno, ker se ni povzročila nobena sida obstoječim razmeram /, inkorporacijo je me stno prebivalstvo naraslo za 19.135 duS, tako da šteje \'elika Ljubljana sedaj 83.768 prebivalcev. Izdana so potrebna navodila magistratnim uradom da pripravijo vse potrebno za sestavo sakupnega proračuna za prihodnje leto. Nore ljubljanske someščane pozdravlja župan v imenu ljubljanskega meščanstva najpri-srčneje Naj bi združila vse ena misel, da bi Ljubljana po pravici nosila naslov tretje prestolnice Jugoslavije ter kulturnega in gospodarnega središča Slovencev. Finančne zadeve Za finančni odbor je poročal njegov načelnik Ivan Tavčar. Mestni svet je zavrnil razne prošnje za odpis predpisanih oavkov in odobril prodajo oZ'ro^a zamenjavo nekaterih občmskTii parcel. Državna uprava bo tlakovala Gojzovo in Aškerčevo cesto v širini 6 metrov, ostanek 2 m pa mora tlakovati mestna ob - »ia na svoje stroške, ki bodo znašali 90.000 Din in ki se imajo pokriti iz proračunske rezerve. Rans>ka uprava jp evo j čas kupila od akademskega kiparja DoVnarja Mojzesov kip za 70.000 Din. Kipar Dolinar je prejel na ta račun 45.000 Din, sedaj pa je ponudil kip mestni občani v last za 13.000 Din. da bi ga postavila na enem izmed javnih prostorov v Ljubljani, če bi na to pi* slala banska uprava. Mestni svet je sklenil ta kip odkuipiti za omenjeno vsoto ako ue bo banska uprava ugovarjala. Za tem so bili dovoljen/, nekateri krediti iz proračunske rezerve. Za regulacijo sveto-kriškega okraja prevzame mestna občina od Luckman0vih dedičev zemljišče v iz_ mer: 18.084 m2 sveta za katerega bo plačala 1S2.4-30 Din v gotovini ter odstopila mesitno hišo v Prekmurski ulici št. fi v vrednosti 360.0O0 Din s p.« Padajočim zemljiščem v izmeri 1.200 m5. Vse prenosne takse ima plačati mestna rabe ina. Debata o tramvajski tarifi Preosednik maloželežniške družbe dr. Fettich je poročal o predlogu za reformo tramvajske tarife. Proti dosedanji tarifi se je pojavil odpor, ker je bila zgrajena na sistemu prestopanja. Zato ni drugega izhoda, kakor vrnitev k aLstemu pasovne tarife. Po novi reformi bo znašala najnižja cena za 3 pasove 1.50 Din. najvišja preko 6 pasov pa 3.50 Din. Za kratko vožnjo, na razdaljo 4 postajališč, se uvaja ne glede na pasove cena l Din. Določene pa so tudi druge znatne olajšave. Zjutraj ko tramvajski vozovi niso napolnjeni, se uvaja razen tega enotna cena 1 Din za vsako vožnjo, kar bo zlasti prišlo prav delavstvu. Gospodinje, ki hodijo na trg bodo dobile povratno karto za 1 Din v času od 8. do 11. dopoldne, alko pokažejo prejšnji vozni listek. Mesečni vozni listki za progo do 4 pasov bodo ne glede na število voženj veljali po 60 Din na mesec, preko 4 pasov 90 Dm, za veo progo pa 120 Din na mesec. Dijaški vozni listki bodo veljali ne glede na število voženj po 30 Din na mesec. Nočno doplačilo l Din se bo plačevalo v poletnem času od 22. ure dalje, v zimskem času pa od 21. ure. Kdor pa se hoče izogniti temu nočnemu doplačilu. lahko doplača k mesečnemu voznemu listku 10 Din na mesec. Dokler ne bo rekonstruirana dolenjska proga, bo vožnja po njej veljala do magistrata 1 Din ne glede na dolžino. V debati je mesti*, svetnik Rebek predlagal naj bi se uvedle stalne vozne karte za 6 voženj, 6 katerimi bi bila šesta vožnja brezplačna, llazen tega naj bi Ma-loželezniška družba stopila tudi v sblk s Poštno direkcijo, da bi se uvedli na tram_ vajsk:h vozovih nabiralniki ra pisma Mest svetnik Podgoršek je izrazil že* Uo. naj bi se glede na odrejeno "% znižanje plač državnim in sammpra\m USUŽbencem ne znižale že itak nizke pla če tramvajskih uslužbencev. V debati je m. s S^unig odobraval z-premembo tarife glede mesečnih kart, ki pomeni na eni strani pocenitev na drug-stT£i i pa ola;,>anjc vsega poslovanja z me» sečnimi kartami. Pozdravlja tudi uvedbo jutranjih vo7nih l'^tkov in povratnih kart /a gospodinje, nikakor pa se ne more strinjati z zopetno uvedbo pasovne tari-fe pri ob čajnih enkratnih voznih 1istk!h. S pasovno tarfo smo imeli že pred leti slabe izkušnje, nove vozne :ene. k' uredo navzgor od 130 do 5.50 Din pa pomen jo nasproti dosedanji tarifi še očitno podražitev, ker stane že pri št rih delnih progah vozna cena 2 Din, pri petih delnih progah pa že 2.50 Din. V bodoče bi mor^l potil k, ki se vozi n pr. z dolenjskega kolodvora v Šiško ali pa z Viča do Sv. Petra, p'nčati za običajni vozni listek 2.50 D n. Ce se bo pa peljal od Viča do dolenjske m tnice ali do Vojne bolnice ali od remize do Viča. bi vozna cena znašala celo 3 Din za enkratno vožnjo. Taka ureditev tarife bi pomenila prav občutno podražitev, ki b; znašala n. pr. v relaciji remiza — Vič kar 100° o Sistem pasovne tarife povzroča mnogo dela tudi sprevodnikom, ki morajo na vsakega potn ka pa* žiti, kje vstopi in izstopi. Najboljša b: bila uvedba enotne tarife 1.50 Din,ker razdalje niso tako velike, da ne bi bila možna. Zagrebški tramvaj je kljub enotni tarifi 1.50 Din ed no aktivno tramvajsko podjetje v naši državi ki iz čist'h dohodkov stalno lahko še povečuje omrežje. Roja^en. da b uvedSa enotne tarife 1.50 Din povzročila >h"ufno zmanjšanje, ni upravičena, ker bi se število potnikov gotovn povečalo Današnja frekvenca na ljubljanskem tramvaju je prav zara-di previsoke t&r fe zelo slaba. Splošna gospodarska kriza vpliva na frekvenco le deloma, l.am je zn&Šala frekvenca na ljubljanskem tramvaju le 4,840.000 potnikov nasproti 0. 790.000 potnikov v 1. 1932. S primerno počen tvijo vozne cene se bo dala frekvenca gotovo povišati vsaj na višino 1. 1°32. torej za 2 milijona potn kov. V prvem povojnem letu 1919, ko so bile vozne cene na ljubljanskem tramvaju raz= meroma zelo nizke, smo imel; na tramvaju 5,730.000 potnikov, torej več nego se-dajV čeprav je medtem mesto po številu prebivalstva znatno naraslo in se je tudi omrežje tramvaja povečalo od 5 na 14.5 kilometra. V zadnjem vojnem letu 1918 smo imeli na ljubljanskem tramvaju celo 6.1 m lijona potnikov. Ce zaradi izrednih razmer izločimo 1. 19IS in vzamemo za podlago primerjave leto 1919, vidimo, da je v tem letu prišlo v Ljubljani na 1 km zgrajene proge 1,120.000 potnik rv, lani pa na 1 km zgrajene proge le V>0.000 potokov. To k^že, kolike možnosti so še dane za povečanje števila potnikov na ljubljanskem tramvaju in kako važna je v tem pogledu tarifa. Res je sicer, da bi bilo potrebno, pr uvedbi enotne taiife 1.50 Din. če hočemo doseči enake dohodke kakor doslej, da se število potnikov poveča za kakih 300.000, tako povečanje ne bi b lo dosegljivo, saj smo imeli 1. 1932 za skoro 2 milijona več potnikov nego lani. Ce pa se že ne moremo odločit za uvedbo enotne tarife, uvedimo tarifo, ki predstavlja nekak prehod k enotn: tarifi. Zato naj znaša do 5 delnih prog vozna cena enotna 1_50 Dn, tako, da bi za vse relacije vsaj v mestu samem veljala normalna enotna tarifa, do 7 delu h prog naj bi znašala tarifa 2 Din, do 9 delnih prog pa 2.50 Din Vozne cene 2 Din in 2.50 Din bi predvsem veljale v relaciji proti 5t. Vklu.kjeT je počen tev najbolj potrebna, ker je sedanja vozna cena 3 odnosno 3.50 Din na tej progi oč:tno pretirana, saj je za 10OV© višja nego vozna cena po železnici. M. s. Žemljic je pr poročal, da bi se zo= pet uvedli bloki voznih listkov po 1 Din samo za tri pasove. M. s. Kosem se je izjavil proti predlogom m. s. Seun ga ter je nagovarjal predloge upravnega odbora Maloželežniške družbe. M. s. Cepuder je izraz'1 obžalovanje, ker niso imeli mestni svetniki pril ko, da bi se mogli že pred sejo ne^r.iega sveta bavit: s predlogi Maložele/nške družbe. Gotova skupina članov mestnega sveta se je v tem pogledu pokazala nek MCgzjafno. V mestnem svetu ob>tiia nekak *i»in? gospodarsko—soc;a'ni klub. o katerem se zdi. da mu nekateri č'ani mestnega sveta niso dobrodošli Kar se tiče tramvajske tarife same se ie uprava M*l »železniške družbe '•edaj pr lagodila masi?, rla je b:la dosedanja tarifa potresena in pr?dl.iga sama zpremembe. Pri tem »p »zarja na zgled državnih železnic, kjer zmanjšanje VOzntne za 3S odstotkov ni prav nič škodovalo i.i samo prineslo povečan *e Frekvence Soglaša s predlogi m. s Seuniga glede mesečnih kart, m sli pa. da ;e *>u stem pasov, kakor ga predlaga ref. nt, absolutno predrag. Naprav 1 naj b se vsa i poizkus « pocenitvi ;o Za predloge referenta kot celoto ne more glasovati, pač pa bi glasoval za poedinostt. Upošteva naj se t ud' da bodo tramvajski sprevodu ki z uvedbo novega s'stema ogromno obremenjeni. M. s. Ivan Tavčar je iz:av;l. da je dr. Cepudru dobro znano, da obstoja od zadnje seje mestnega sveta delovni klub ljubljanskih mestnih sveto kov. V njem 6ta nad dve treti'n.i članov mestnega sveta Delovni klub se ie informiral ^lede predlogov f:n*>uenega odseka ter zavzel svoje stališče toda dr Ccpoder pač ne more zahtevat . da bi ga morali vabiti na seje klub:«, čegar član ni. Dr. Cepuder bi lahko osnoval svoj klub ki bi lahko na svojih sejaf, razpravljal o vprašanjih, ki so na dnevnem redu sej mestnega sveta Lahko b' se ki formiral o zadevi tudi pri vodstvu Mnloželežniiške družbe. Kar se tiče tramvajske tarife, se eksperimenti ne smejo delati, ker bi samo povšali primam kljaj. Upoštevati se morajo *ačuni tramvajske družbe in zato naj mestni svet glasuje ^a predloge upravnega odbor Ma-lože'e/n;*ke družbe. M s Pičman je predlagal, naj se zsde-va za sedaj odstavi z dnevnega red« n ponovno prouči. M. s dr. Cepuder ie odgovoril m. s. Tavčarju, da je bil delovni klub osnovan brez vednosti ljudi, ki so tudi člav mestnega sveta. Ta klub se je formiral, ko so se i7premenile politične razmere. Oč -tek m s. Tavčarja, da opozicija ne skrbi za zmanjšanje primanjkljaja MaHželežni* ške družbe, zavrača ter ponovno opozarja na prmer znižanja voznine na državnih železnicah. Seun'g je glede na pripombo g. Tavčarja, da bi se vsakdo la-hko informiral v pisar-nini Maloželežniške družbe, kakšna bo nova tarifa, poudaril, da bi Maloželezniška družba pač dala lahko na razpolago predlog nove tarife vsem obč nskim svetnikom vsaj en dan pred sejo mestnega sveta. Glede na trditev g. Kosma, da je nova tarifa pravična, ugotavlja, da je nova tarifa najdražja baš za delavstvo in ubožne sloje, ki so primorani stanovati na periferija. Predsednik Maloželežniške družbe dr. Fettich je v svojem odgovoru na razne pripombe izjav:!, da bo predlog g. Rebeka za uvedba voznih listkov vsaj za 6 voženj upoštevaj. Gre samo za določitev primerne tehnične oblike, nakar bo predložen ob* črnskemu svetu. Kar se tiče želje g. Pod-borška. naj bi se plače rramvajsk h uslužbencev ne znižale, zagotavlja, da glede na že obstoječe nizke plače na kaj takega nihče ne misli v ostalem pa je tramvajska družba za sedaj delniška družba in je tu? di država ne more k temu prisil ti. S predlogi g. Seuniga se ne strinja, ker bi bilo absolutno nemogoče vzdrževati ravnotežje v tramvajskem proračunu. Tudi v Beogradu imajo tar fo do 3 Din. Ta tarifa se je v Beogradu obnesla, v kolikor pa je nižja, je treba vedeti, da so razmere v Bes ogradu čisto drugačne kakor v Ljubljani. Pocenitev tarife ne b; pomenila zboljšanja, ker se je tudi pr: državnih železnicah pokazalo, da se je kljub povečani frekvenci zaradi znižanja voznic za 28 odstotkov zmanjšal inkasn za 5°V Pocenitev na 2-50 E>in ba pomen'la skok v temo. Zato predloge g. Seuniga odklanja, kakor tudi predloge dr. Cepudra. da naj bi se glasovalo le o poposameznih točk3*. Pri glasovani' bil predlog Pičmana naj se zadeva v _odi n na novo prouči, odklonjen proti 5 glasovom. Prav tako so bili odklonjeni predlogi Seuniga proti 5 glasovom. Končno je bil predlog upravnega odbora Maloželežniške družbe sprejet z vsemi glasovi proti 5. Na predlog predsednika uprSvnega odbora Maloželežniške družbe dT. Fetticha je mestni svet nadalje sklenil glede na prekarno stanje te družbe CKigoditi pla-č;la anuitete za leto 1934. tri dva-najstme leta 1035 m za 1. 135—36. Tlakovanje tramvaja do št. Vida Izven dnevnega reda je mestni svet še obravnaval tlakovanje tramvajske proge do st. Vida. Maloželezniška družba je prevzela svoj čas pogoj, da bo. ko se bo modernizirala državna cesta Ljubljana— Kranj, prilagodila cestišče tramvaja novi cesti. Po zadnjih računih bi veljalo to delo okroglo 775 000 Din. Maloželezniška družba je pripravljena, prevzeti to breme, vendar ni v stanju zaradi finančnih težav nositi teh tro&kov na enkrat. Zato se je v BeogTadu dosegel sporazum. da bo stroške za tlakovanje plačala država, mestna občina pa prevzame garancijo, da bodo stroški odplačali v polletnih ohrro-kih po 100.000 Din znOnši z l«*tom 1936. PrrdJog je bil odobren. Gradbene zadeve Nato j? poročal v imenu tehničnega od. bora načetoik inž. Pavlin. Na njegov predlog je mest. svet odobril spremembo načina za zidave pri zgradbi šolske poliklinike rešil več zaprošenih parcelacij, ter slednjič sklenil opustiti in zatvoriti ulico Zagato« ki teče iz Igriške ulice paralelno z Erjavčevo cesto. Na dnevnem redu je bila še točka o sklepanju glođe opustitve pokopališča pri Sv. Krištofu, ker pa zadeva ni še popolnoma rao&sčeoa je mestni svet odložil sklepanje o tem vprašanju. Personalne zadeve Nato je načelnik personalno-pravnc-a odbora dT. Subic poročal o raznih prošnjah za zagotovitev m sprejem v domovinsko zvezo. Mestnsi svet je tuda vzel na znanje imenovanje članov disciplinskega sodišča L stopnje, kakor jih je naznanila banska uprava, in je odobril pokojninski pravilnik za nameščence Mestne hranilnice ljubljanske. Končno je na predlog personal no*praVnega odbora mestni svet interpretiral § 21 službenega reda in § S mestne službene pragma t ke za mestne delavce ljubljanske, ki Hm pripada d^pusit. Samostojni predlogi in vprašanja Po izčrpanju iW\nega reda je predsednik dT. Ravnihar prečita] več samostojnih predlogov in jih odkazal prstojnim ođbo rom, med drugim dr. Klepca in Rupnika za ureditev cest v vzhodnem delu mesta do Ambroževega trga in do Domobranske ceste, m, s. Čotarja za definitivno nastavitev uslužbencev mestne cestne /elezn ce, ki so uslužbeni nestalno že čez 4 leta, in podžupana prof. Jarca glede kmetijske službe v mestu Ljubljani, ki zahteva naj se v proračun za 1. 1936—37 vneseta postavk: za mestnega agronoma in mestnega veterinarja, ter za olajšanje poslovanja pismonoš s tem, da bi h šn-i posestniki uvedli v pritličjih h"š skrinjice za pisma posameznim strankam. Prav tako naj se pismono-šem dovoli v službi cenejš: prevoz s tramvajem. Anton Adamič je vložil samostojni predlog za zvezo med gornjim in spodnjim delom Korvtkove ulice, nadalje o pravkar objavljeni redukcij plač državnih in samoupravnih nameščencev za T^/o. Ljubljana je po pretežni večini uradn ško mesto in bo ta redukcija zato pomenila ogromno oškodovanje tudi ljubljanskih trgovcev in obrtnikov ter v6e kmečke okolice, ki ji1 ' je državni nameščenec glavni odjemalec. Končno je predsednik prečkal ae tri vprašanja podžtipaiia Jarca in scer o na* pravi mednarodnih prometnih znakov v Ljubljani, o čemer je meatfni svet svoj čs« že sklepal, nadalje zaradi letalskega prometa z Ljubljano, za katerega žrtvuje vsako leto 192.000 Din. več kakor katerokoli drugo mesto, ki jnm je zgTad la drža va letališča. Tretje vprašanje podžupana se tiče terjatev ljubljanskih obrtnikov proti društvu »Trgovska akademij*«, ki še niso plačane. Predsednik dr. Ravnihar jc odgovoril na vsa tri vprašanja. Sredstva za mednarodne prometne znake v višini 18.000 Din so že zagotovljena. Gleoje letalskega prometa bo stopil v stik s pristojnimi čmiteljn in bo skušal doseoi izpolnitev želja interpe-lanta. O odgovoru na tretje vprašanje poročamo posebej. Tajna seja Javni sejn je sledila tajna seja mestnega sveta, na kateri so se obravnavale razne personalne zadeve. Med drugim je bilo sklenjeno, da se namesto pokojnega Loj zeta Slanovca postavi kot vodja kulturne^ ga odseka dr. Rudolf Mole, profesor mestne realne gimnazije. Nadalje je bilo sklenjeno, da se zopet pokliče na aktivno sdtzi-bovanje ravnatelj Mestne hranAioce dr Fran Ćerne m da se zaradi bolezjii upokoia kontroior Mestne hranilnice g Zor k o Pre-/oa-ec. Po položenih predpisanih ixpQtrh je bila priznana stalnost uradnikom dr. Onoš-1 ju. Branimim Petrovči«ču m prof. Andn Kuljnšu. Profesorju ženske realne giiunajaje dr. Janku Pretnarju se podaljša dopust sa šolsko leto I43B/3& Profesoricam ženske realne gimnazije Pruntkovi Kseniji ki dr. Rlinčcvi se odpove shzžba zaradi redukcije prvega razreda ženske reainc gmrnarrle. Novosti v sovjetskem šolstvu Sovjtsur % rndad&ni je prineslo novo šolsko leto več novosti, čajih glavni namen je uirdiLi dJMaptfcao v šali m učiteljevo avtoriteto. Prosrve*Cm korataarijat naglasa v avojih novih naj^edbali atrogo pot*u*par nje pri izpitih in rafl^oredjjtev unukov tako. da bi dobili dojaki čim srrso izobrazbo, ne da bi bili preoblečeni a šolskimi nalogam i in oVrf&nostjm, ki se izmiikajo Lz okvira učne osnove. Radedt opozarja v kritiki novih vladnih naredb organe komunistične stranke, naj se varujejo v«tv ga, kar bi utegnilo omejoti učiteljevo avtoriteto v šoli. Svetuje jam, naj ae v primerili konfliktov med šoltako mladino in učiteljskimi zbori zavzemajo za učiteJje, čeprav pravica ni izključno n^ njihovi sLrani. Učiteljeva avtoriteta mana ustaiti nedotaknjena. Prianeri, ko je mogel duševno dorasli učenec zdonacnorno nadlegovati z neslanimi vprašanji učiftelja, ki je. bil duševno nekoliko zaostal. morajo enkrat za vselej prenehati. V šoli mora. zavladati najstrožja disciplino, učiiteflj mora biti nedotakljiv. Je pa vprašanje, kako se bo nova metodta obnesla tam. kjer so postavili za vzor sovjet^k«1 čednosti učenčska, ki je ovaxttl starše ah učitelja, da niso dovoJj vneti komTini.sti Druera saniraftva novost v Ru«iji je enotna obleka Ka šolako mladino. Otroci do petega razreda ljudske šale bodo mo rali nopiti uruforrno. a kratkimi Wa<\ajrri. od potega razreda p.i dolge hlaee Tudh deklice ione enotne obleke. Poedini ttpn šol dobe uniforme različne barve. Za t*pi-stilmo mdustrijo bo pa pomenila Solstea uniforma tipizacijo In tor^i veWko olaji sanje izdelave. Kđarj dor»r urtenn nrrt forme, v orBoilcu ni pm odano Najtao-z, j> fte pro\-eč živo v apomina ne?^dovorjVrfcvo moskovskih starcev, ki so v imčetlm Gotskega l^tn za.main iskali eevlje ir* najnnjV nejšo obleko za svoje otroke. Res je Učitelj. Kater«, /obe dobi čHovek no%> prej? I čenee: Mlečne. — Katere pa nazadnje^ — I met ne. Nadebudna hči — Draga hči sporočit: ti moram, da n nam s svojim odhodom z doma močno škodovala. Odkar te ni več doma, so aa preselili od nas vsi podnajemniki — Tvoj* mati. Uhogliiv de skrajnosti Francoski kra»\j Ludvik XIV, je nekoč dejal svojim dvorjanom: Kralji imajo sroojo moč no milosti boži. Če vam zap»vom sko-črti v vodo. morate brez oklevanja ubogat u Vojvoda de Vuriae je takoj vrttal in «»top* k vratom. — Kam pa f — ga je vprašal kral, — Grom ae učit plaroafti. Uod Feochrwanger: 33 Zid Suss Roman Siiss se mu je v duhu posmehoval. Kako strahopeten je ! Vedno tri se samo skrival, čemu torej moč, če je ne pokažemo ? Ti bedesti, zastareli predsodki ! Le nikar opozoriti nase kristjanov. Vedno naj bi se tiščal v senci. Naravnost na svetlo se rx»tavim in pogledam vsakemu v ocL Z velikim sijajem se je napotil v Frankfurt. Posetil je svojo mater, da bi se ji pokazal v vsem razkošju. Ta krasna stara dama — po nji je imel svoja bela lica in velike, žive oči _ je živela v prijetnem blagostanju prazno življenje. Ah, kako burni so bili prej njeni dnevi. Z iskrimi konji se je vozila igTalka Michaela po vsej Nemčiji m vsa pota so bila polna moških, pustolovščin, hrepenenja, zmagoslavja, bolesti in nemira. Zdaj je dajala svojemu življenju samo zunanji videz bujnosti, po cele ure se je ukvarjala s svojim telesom, vzdrževala obsežno, živahno korespondenco in posegala v življenje neštetih svojih znancerv. Suss je stopil pred njo v vsem razkošju in stara dama je z 1 največjim užitkom pasla na njem svoje oči. V pisane pene njegove zgovornosti je naenkrat posegel rabbi Gabriel. Siiss je brž spregovoril s sladkim zmagoslavjem o ženskah, ki so se gnetle po njegovih sobah in Michaela ga je željno poslušala. Naenkrat je pa široko, mrko starčevo obličje strlo te svetle raznolike slike kakor orjaški hlod. Da, vedel je, da je novi vojvoda že zapustil Dunaj in da kmalu prispe. Siiss bo najbrž na poti k njemu. Govoril je s tako hlad-iiirn, trudnim posmehom, da so se zdeli vsi Siiss ovi uspehi neznatni in dvomljivi Potem je vprašal mimogrede, kdaj pride Siiss kemčno v Hirsau, češ, da bi ga otrok rad videl. Ker se je Suss izmotava!, ni več silil vanj, samo gube na čelu so se mu še bolj poglobile. Pogled mu je uhajal z matere na sina, s sina na mater. Kmalu je odšel. Le s trudom je zbral Suss svoj po vseh kotih razmetani ponos in blesk. Počasi in nekam plaho se je znova zavil v svoje razkošje ter se začel previdno norčevati iz starca. Toda mati mu ni več pritrjevala in njegov odhod še daleč ni bil tako blesteč m zadovoljen, kakor prihod. Odpeljal se je hitro v Regensburg/ Vojvoda ga je sprejel bučno, v dobri volji. Remchingen rdeč kakor potonika pod belo lasuljo, ga je napadel s kosmatimi dovtipi. Ni mogel trpeti Židov, a ta mu je bil dvojno zopern s svojim pretirano uglajenim, vljudnim vedenjem. Tudi stari Thurn—Taxis se je držal rezervirano; Zidov ni mogel pozabiti, da je bil takrat v Monbijou onemogočil njegov bledožolti suknjič s svojim ble-dožoltim salonom. Zelo dobrohotno in prijazno ga je sprejela vojvodinja. Milostno mu je pomolila v poljub majhno, mesnato, lepo negovano ročico, d očim si je z drugo ceremoaiielno pridržavala zgornje gube krila, kakor so velevali običaji. Oh, kakšne temne brezbožne misli so jo nemara prešinile, ko ji je poljubil roko in kako modno je bil oblečen, od pete do glave. Zanimivo je bilo imeti pri sebi takega Žida, ki je bil kakor najelegantnejši gospod iz Versaillesa in ki je prikrival svoje hudobno židovsko srce, gotovo polno zlobe in strupa, pod tako krasnim rjavim suknjičem. Pozneje, ko sta ostala sama, ga je vprašal vojvoda, kako je kaj z razpoloženjem v deželi Suss je takoj uganil, koliko je vojvodi ležeče na njegovi sodbi. Takoj je postal iz njega trgovec, stvaren, osredotočen, oprezno vohajoč. Prebrisani fmančnik je sedel napetih živcev v nestrpnem pričakovanju. Spravil je iz vojvode več, nego vojvoda iz njega, in svoje odgovore je znal tako spretno zasukati, da je z njimi samo potrdil načela Karla Aleksandra, Le-ta ga je nenadoma potrepljal po rami. S tem svojim magom me torej le ni naplahtal, vražji Žid. Siiss se je zdrznil in odgovoril proti svoji navadi oklevajoče, plaho in prisiljeno, da so ga kabalistična prorokovanja tudi nekaj veljala. Ni torej čuda, da so zanesljiva in točna, Vojvoda ga je pogledal po strani in nekam slabe volje je odgovoril, da je rabbi vendar prorokova! slab konec. Če je njegovo prorokovan je tako zanesljivo, zakaj mu Siiss služi in posoja denar ? Na to je Siiss po kratkem premisleku odgovoril, da leži to, kar smatra rabbi za dobro in zlo, nekje drugje, a ljudem, ki imajo zmisel za resničnost, kakor on in Njegova Svetlost se ni treba razburjati zaradi takih metafizičnih stvari. Naenkrat je obmolknil, sapo mu je zaprlo, glava mu je klecnila na stran. Bilo mu je, kakor da mu nekdo gleda čez glavo, človek z njegovim lastnim obrazom, toda povsem meglen, izgubljajoč se v mraku. Tudi vojvoda je molčal. Vse stvari okrog njega so bile izgubile svojo barvo. 2id je izginil pred njim. Videl je samo sebe, kako pleše čuden, omotičast ples; pred njim je stal strahotni magus, rabbi Gabriel, držeč s:a za eno roko, za drugo roko ga je držal Siiss. Iz tega privida ga je zdramil Siis«, Napeljal je pogovor drugam. Vojvoda je govoril zelo zaničljivo in ogorčeno o svojem bratu princu Henriku Friedrichrj in o njegovih spletkah z deželnimi stanovi. Na to je Siiss navezal previoV no se je norčeval iz mirnega boječega zarotnika, pripovedoval je o njegovi ljubici, o tihem duševno omejenem bitju. Vojvoda je poslušal z zanimanjem, to ga je spravilo v dobro voljo, toda svoje škodoželjnosti ni prikrival. Pasja noga! Mirni Henrik je gotovo suh grižljaj za to dekle, on je kakor suha pečenka brez omake. Smejal se je, da se je kar za trebuh držal in oči so se mu iskrile, kakor da odseva iz njih nov naklep. 2id gotovo pozna to dekle, naj jo opiše. Žid jo je previdno in st rokovnjaško opisal, to hčerko malega podeželskega plemiča, mirno, veliko, težko, njeno toplo, mirno mladost. Vojvoda je poslušal škodoželjno, bil je zadovoljen. 2idove besede je kar požiral. Njegov naklep je bil očividno dozorel. Dober poznavalec je žid, se je zasmejal. Razume se na krščansko meso, cigan grdi. — fia »Karo im i* — vaa v L/^nNjMj ■