.'.^v. «66 Trot, v soboto 15. junija «912 to6?5) - IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodp.jojo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakamah v Trstu ia okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu ir.d. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CE.NE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4> stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti j* moiF NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na ročbe br^z dopošlane naročnine, se uprava ne ozira Itroenini m nedeljsko liitgj* ^EDINOSTI" itnna : 1» o«lo loto Kron 5*30, so pol loto Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, og'ase in reklamacijeje pošiljati na opravo li-ta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gatatti 2f> (Narodni do *). Izdajatelj in odgov mi urednik ŠTEFAN GODfSA. La>tnfe konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna . (kuost*. vpisana zadrnga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Pottno-hranllnKnl ra*un Stev. 841-652. TELFFOM JI 11-57 Rusinska obstrukcija končana. Popolna zmaga Rusinov. - Vladna kapitulacija. DUNAJ 14. (Izv.) Vse partementarno živčevje ra/.burjajoča rusinska obstrukcija, ki je skoro poldrugi dan trajala v brambnem odseku, je bila danes ob 7. zvečer kon čana. — Rusinom je prinesla popolno zmago. M ilošte/ilni, a odločni klub ru slnskih p jslancev ie priboril in izvoje val rusinske mu narodu toli zaželjeno uni verzo. Zaradi brambne predloge je bila vlada v velikih šsripcih. Celi dan se je pogajala z rusinskimi poslanci in Poljaki, da bi se obstrukcija na kak način odpravila. Tekom pogajanj so nastali momenti, ki so jasno kazati, da padejo vsa pogajanja v vodo, zlasti ker Poljaki niso hotel* kar tako zlepa kapitulirati. Rubini so razumeli dano situacijo prav dobro izkoristiti. NUo se ustrašili niti vladnega županja z razpustom zbornice niti § 14. Na ta ripfin so zmagali s svojimi na-rodnokulturnimi zahtevami. Jutri bo brambna predloga v odseku rešena, v torek na pride pred zbornični plenum. Iz i?.proti parlamentu kazala tako bojevito. Med koncesijami, ki so jih vlada in Poljaki dovdil) Rusinom, je tudi zmanjšanje čakai ie dobe od 10 let na 6 glede gradnje univerze. Dalje jim je indirektno obljubljeno oz rom. Po tej cf cijeloi izjavi je v dvorani za vrelu pru/O življenje. Ministii in poslarci so davili proti dvorani, da čujejo veselo vest. Takoj nato je podal naučni minister Hussarek izjavo, ki Ru^iiiom garantira izpolnitev njih narodnih zahtev O neniti je potrebno, da Rusini še niso dtf nitivno vezaii na današnji kompromis med njimi ter vlado in Poljaki. Rjsini morajo vsehino današnjega kompromisa naznaniti iu*»nskernu „nan dnemu svetu", kar pa ima le formalen značaj, ker brez-dvomno bo narod-ii svet odobril ta kompromis. Poslanec — zdravnik dr. Schubert ga je odvedel v zdiavniško sobo ia preiskal ter kostatiral, da ima hudo mrzlic o Pri natančnejši preiskavi pa so sledmič zdravniki konstatirali, da ima B;cynsky 140 udarcev žiie na minuto. Nasvetovali so mu, da naj ostane v postelji, ker ima razširjenje pluč. Brambni odsek. — 36 ur trajajoča seja. DUNAJ 14. (Ob 8 zjutraj.) Seja brambnega odseka je trajala celo noč. Rusinski poslanec dr. Baczynsky, ki je pričel sinoči ob poli 11 govoriti, deloma nemški, deloma ru:inski, govori sedaj danes ob 8 zutraj še vedno. Ob 5 zjutraj in ob poli 8 si je izprosil od predsednika deset minutno pav*of ki mu je bila dovoljena. Dvorana bi\ mbnega odseka je skoro popolnoma prazna. — D> mobranski minister pl. Gtcrgi je skoro celo noč prisostvoval seji. Predsednik Pagačnik vodi sejo od včeraj 10 dopoldne z malimi odmori, od 12 ponoči pa nepretrgoma dalje. Posl. dr. Baczynsky je tekom svojega govora izdavil, da bo govorii do 10 dopoldne. DUNAJ 14. (Ob 11.30). Poslanec dr. Baczynsky še vedno govori. Danes ob poli 12 dopoldne je dr. Baczynsky končal svoj obstrukcijonistični govor. Govoril je celih 13 ur. Seja brambnega odseka traja še vedno. Sedaj govori češki narodnosocijalni posl. Fresl. DUNAJ 14. Ob 12. (Izv.) Kakor smo že danes zjutraj javili v listu, je sinoči ob, pol 11. pričel dr. Baczynsky govoriti in je končal danes dopoldne ob 1140. —j Dosegel je s svojim govorom rekord. Baczynsky bi bil še nadalje govoril, ali navzoči zdravniki so mu izjavili, da bi bilo to za njegovo zdravje jako nevarno. DUNAJ 14. Z ozirom na izjavo, ki jo je pedal naučni minister Hussarek glede rusinskega vseučilišča, je v brambnem odseku izjavil dr. Levlcky, da Rusinski klub izpreminja svojo taktiko. — Naslednji rusinski govornik se je nato odrekel besedi nakar je predsednik Pogačnik zaključil 36 ur trajajočo sejo. Prihodnja seja jutri. Justični odsek. DUNAJ 14. Justični odsek je sprejel vojaški kazenskopravni red za skupno a;-mado in domobranstvo. dobrohotnega posredovalca in Je prišel z načrtom volilne reforme, ki naj bi mu pritrdila tudi opozicija in dopustila rešitev brambenih predlog. Ali ta načrt je bil le karikatura volilne reforme, je bil suha negacija principa slošne in enake volilne pravice. Opozicija ga je odklonila in pogajanja so se razbila. Položaj je postal velekritičen — napet do skrajnosti. Priti je moralo do katastrofalnih dogodkov. In — prišlo je. Boju na vladni strani je stopil na čelo sedaj žalostno prosluli grof Tisza. V ta namen se je dal izvoliti od korumpirane veČine predsednikom zbornice. Vodil je akcijo proti opoziciji po pravilu: ali ukloni se, ali te z ornim I stransko so uradniki tukajšnjega davčnega urada postopali ob tej priliki, navajamo sledeči slučaj. Reklamacije, predle žene okrajnemu glavarstvu, se pošiljajo tudi davkariji, da ta vpiše v dotični rubriki davek dotič-nika, da potem okrajno glavarstvo na podlagi teh podatkov rešuje reklamacije. Kakor znano, imajo občinsko voMno pravico oni, ki plačujejo nsjmanje 20 kron davka. Nu. kakih 14 oseb hrvatske stranke je dobilo na svoje reklamacije od politične oblasti odgovor, da se jih ne more vpijati v volilni imenik, ker ne plačujejo 20 kron 'avka. Dotičniki so se kar začudili — in to tembolj, ker jih je med njimi tudi takih, ki Ogrski ministrski svet. BUDIMPEŠTA 14. (Izv.) Današnji ministrski svet je trajal od 11 dopoldne do 3 popoldne in se je posvetoval o jutršnji seji magnatske zbornice. Politični krogi pričakujejo, da bo magnatska zbornica sprejela brambne zakone v takšni obliki, v kakoršni jih je odobrila in sklenila poslanska zbornica. Računajo, da bo proti gla^vvalo k večjemu 42 članov zbornice. Bethmann Ho1!weg obišče Dunaj. BEROLIN 14. (Izv.) V diplomatičnih krogih zatrjujejo, da nemški minister za vnanje stvari Bethmann Hillweg v kratkem vrne obisk grtfu Berchtoldu na Dunaju. Sestanek dveh vladarjev v Baltiškem morju. PETROGRAD 14 V tekočem polletju se sestaneta ruski car Nikolaj in nemški cesar Viljem v baltiških vodah. Po zatrdilih ruskega ministra Sasanova nasproti francoskemu poslaniku bo imel sestanek popolnoma zaseben značaj. Zopetno zapretje Dardanel. DUNAJ 14. (Izv.) „N. F. Presse« do-nasa iz diplomatičnih krogov vest, da bo Italija v najkrajšem času zasedla otok Chios. Ć«m se to zgodi, ni izključeno, da bo Turčija zopet zaprla Dardanele. Veliko neurje v Italiji. MILAN 14. (Izv.) V Pizi in okolici je danes ponoči nastala grozna nevihta, ki je povzročila na poslopjih in na polju ogromtio škodo, katero cenijo na prilično eden mi-Ijon lir. Grozna eksplozija v hotelu. KRAKOV 14. (Izv.) Neka v hotelu „Nadvorna* uslužbena dekla je šla z odprto svetiljko v klet, kjer se je tudi nahajal lastnik hotela sam. Z lučjo pa je prišla preblizu sodu, v katerem se je nahajala večja množina gazolina. Plin se je užgal in nastala je eksplozija, spremljana s strašno detonacijo. Hotelir in dekla sta bfla smrtno ! nevarno poškodovana In sta kmalu umrla. • Močno poškodovano pa je bilo tudi celo hote'sko poslopje. Tiszino nasilje - udarec ugledu monarhije! Hud, trdovraten je bil boj na Odrskem j radi brambene reforme. Kakor so na Dunaju j zahteval: neizprosno, tako so v Budimpešti • odklanjali neteprosno. Borba se je kompli-iclrala še bolj, ko je opozicija Justhove sku-; pine napravila junktim med brambeno in i volilno reformo in Je slednjič zahtevala za ! volilno reformo prednost pred bram-I beno reformo. Opoziciji so bile v veliko jmoraino in materijalno zaslombo simpatije širokih, od priveligiranih kast dušenih mas in pa propaganda socljalne-demokracije za splošno in enako volilno pravico. B?-j se je vojeval na obeh straneh z nenavadno žilavostjo — vojaški nabori pa morajo čakati. Nastopati so začeli mešetarji, ki naj bi dovedli do kakega kompromisa med vlado, oziroma parlamentarno večino, in opozicijo. Posebno je sedanji ogrski ministrski predsednik Lukacs nastopil v pozi In zlomil jo je. Kako in s kakimi sredstvi,|plačujejo celo po 200 K in več davka!! " " ............Po posredovanju strank na politični oblasti je bilo slednjič ugotovljeno, da imajo volilno pravico in bili so seveda tud! vpisani v volilno listo. Vzrok gornji krivični rešitvi je bil davčni urad, ker je neresnično \< formiral politično oblast, češ, da dotičniki ne plačujejo zadostno davka. Sedaj nastaja vprašanje: ali je davčni urad namenoma storil to? In to ravno bi si morali domnevati vspričo dejstva, da se je rečena pomota zgodila le pri slovanskih volicih! Ako pa ni bilo namenoma, potem moramo sklepati logično, da je na davčnem uradu strašanski nered. Naj pa je že resnično eno aH drugo: davčnemu uradu ne služi v čast. Na dotični izjavi davčnega urada sta bila podpisana uradnika Cattaiin in Ton ich. Na ta slučaj opozarjamo posebno gospoda okrajnega glavarja grofa Schonfelda in pa finančnega svetnika Birimiša z nujno prošnjo, da napravita red v davčnem ur;«du v Puli. Sploh se tam veliko preveč — politizira. Za danes le toliko. Ako ne bi pomagalo, pridemo z drugo muziko. Mestni svet tržaški (Seja dne 14. Junija.) Za raznarodovalnice se še najde denar. Župan dr. V a 1 e r i o je otvori! sejo z običajno zamudo Šele ob 7 45. Zapisnik zadnje seje se je prečital in odobril brez prigovora. — Župan je nato prečital zahvalo avijatika W!dmerja za poklonjen dar. — Svet. S t a d l e r vprašuje, kako da se uradnikom še ni izplačala d^aginjska podpora, ki jo je sklenil mestni svet. Župan je odgovoril, da se podpora ne more izolačati, dokler ni odobren proračun. — Svet. M r a c h interpe-ira župana, za!;aj namestništvo zavlačuje potrditev imenovanja voditelja ra 11V.I1I ilUOIIlUj VVUUUI i^UUMI MW BMVSV I « r y • hvaležen Tiszl na dovršenem nasilju — pa < italijanski šoli v Skednju. Zupan je cd-naj je bil efekt še tako zaželjen —, ako se j govoril, da se informira o vzrokih in potem uglobijo tam gori v razmišljanje: do kakih j odgovori v eni prihodnjih sej. — Nato je zaključkov more prihajati evroaska javnost \ mestni svet po kratki debati odobril sklepni glede konzistence in moralne sestave kon-j račun mestne plinarne za leto 1910; ta ra-stitucijelne države, ki svojim velikim ćun izkazuje čisti dobičeK v znesku ni treba pripovedovati, ker smo bili oči vidci vsi. Za drago, za najdražjo ceno: z žrtvovanjem parlamentarnega principa in ustavnega življenja. Brambeaa reforma na razvalinah ustavne svobode! Ogrsko-hrvat^kl parlament je torel brambeno reformo spravil pod streho. Na Dunaju so se oddahnili. Saj vedo, da na avstrijski strani ni resne nevarnosti proti rešitvi te srčne,stvari Dunaja. Će imamo pred očmi le efekt Hszove akcije — „sprejetje* brambene reforme v ogrsko-hrvatskem parlamentu — moramo priznavati, da imajo na Dunaju vse vzroke za največe zadovoljstvo. Toda v to šumečo kupo zadovoljstva padajo kaplje pelina, cb razmišljanju o sredstvih, s katerimi je bil dosežen ta efekt, in pa o posledicah, ki morejo navstati vs!ed dejstva, da se je le s takimi sredstvi mogel doseči zaželjeni vspeh. Ko Je Tisza dovrši sveje delo krvnika nad opozicijo, in Je po provinciji ostalo prilično mirno, je triurcfiraio vladno Časopisje in tolmačilo to tišino v smislu, da dežela odobruje tudi način borbe proti opoziciji. Dežela pa ni bila zadovoljna, marveč le zastrašena po nenavadnosti načina in sredstev v tej borbi. Ogrska javnost je bila kakor v omami. Ali po malo dneh molka in tišine se je začelo gibati po deželi, reakcija se pojavlja v hudih oblikah, veliki župani se odpovedujejo, ker nočejo služiti takemu režimu, in celo znano dinastični magnati in bivši ministri se oglašajo se svojimi pomisleki proti načinu kakor so bile sprejete brambene predloge. No, tudi če v notranjem „dežela ogrske krone" ne bi bilo zlih posledic po Tiszi-nem nasilju, vendar Dunaj ne more biti potrebščinam ne more več zadoščati drugače, nego s pomočjo izrednih in K 616 573 74. — Kot peta točka dnevnega reda je bila: Predložitev sklepnega računa takih sredstev, ki jih ustava ne dovo- ^ leto 1910. (S tem računom smo se že .. . . * Ko.,tli .T In nnnioriomn Aif)trllt> ljuje I Konstitucijonelna država, ki ne more več konstitucljonelno živeti, ki ne more na bavili v „Edinosti" in opozarjamo čitatelje tozadevno na „Edinost" od 7. t. m.) Svet. Puecher je izjavil, da b do svoji temeljni podlagi zadovoljevati svojim j socijalisti glasovali proti predloženemu cb-potrebam, ki je torej nekako obviseia — v j računu. Poudarja, da ne gre, da se obračune zraku. Do takih zaključkov sili veliko javnost, j predlaga mestnemu svetu tako pozno^ v način kakor je grof Tisza „rešil* brambeno, odobrenje, ker bi se jih moralo predložiti reformo. t tako, da bi bilo na podlagi sklepnih računov Škoda, provzročena na ugledu, jejprošlega leta možno napraviti proračun za hujša, nego bi bila škoda v slučaju, da bi i prihodnje leto. On ni mnenja poročevalca bili za letos še po starem nabirali no-: finančne komisije, da bi se dalo štediti pri vince. Plačano časopisje pa prepeva slavo; Izdatkih, pač pa treba gledati, da se dobi Tisze, ki da Je poklonii monarhiji velik • nove vire dohodkov. Priporoča, naj se š'u-dar.... 1 dira razloge, vsled katerih so se zmanjšali Ali če kje, velja tu Vergilovo svarilo: j dohodki najemninskega krajcarja; on mifli, Tirneo Danaos et dona ferentes ! Bojte se j da je to posledica vedno večjega draženja Danajcev tudi tedaj, kadar prinašajo da- stanovanj, kar ima za posledico, da ljudje rove 1 Tisza je p inesel Dunaju — res stanujejo v vedno manjših in st/ibših stanovanjih, ki dajo mani davka. Ćudi se tudi, da so se zmanjšali dohodki iz davka na vžitnino. Govornik kritikuje, da se dela, danajski dar! Izsilil je brambeno re-f'. rmo in — zadal udarec ugledu in dobremu imenu monarhije ! Dunaj! Boj se betjarov Tiszinega kova ravno tedaj, ko prinašajo — darove 1! Nadomestna deželnozborska volitev v Poli. Pula 14. junija. Z včerajšnjim dnem fe c. kr. okrajno glavarstvo rešilo vse reklamacije, uložene ki se stavljajo v izredni proračun, ne izvršujejo, dasi so že odobrena posojila za to. — Svet. dr. W11 f a n imenom Slovencev izjavlja, da, ker so slovenski zastopniki glasovali proti proračunu, bodo glasovali tudi proti sklepnemu računu, ker se razmere med tem niso spremenile. Ne morejo glasovati za potrditev, ker se tudi iz obračuna razvidi, da se zanemarja en del cbčinar|ev. Govornik kritikuje, da se tudi stvari, ki j:h sklene mestni svet In ki se stavijo tudi v proti volilnim listam za predstoječo nado-mestno deželnozborsko volitev za III. okraj i proračun, ne izvršujejo, ako so iste v korist puljski. Rezultat je ta, da je 118 oseb iz okolice. Obžaluje, da kažejo sklepni računi volilnega imenika izbrisanih, a 379 na novo vpisanih. Potemtakem je bilo v listi, sestavljeni po občini, od 596 volilcev le 99 pravilno vpisanih. Imenik je torej sedaj blizu pravilno popravljen, da ne more biti prigovorov. Nekaj rekurzov leži sicer še na na-mestnistvu v rešitev, a tudi to bo izvršeno v par dneh Še bolj nego proračuni, kako se slovenski del občinarjev dosledno zanemarja. Zato bodo Slovenci glasovali proti. — Svetovalec A r c h se nadeja, da se dohodki iz hišno-najeraninskega davka za leto 1911 zopet povišajo, ker so dobili posestniki novozgrajenih hiš predpise za več let. Znižanje dohodkov iz vžitnine vina tolmači govornik Da bo pa javnost vedela, kako pri-' s tem, da se v mestu fabricira veliko vina. Stran II „EDINOST14 št. 166 V Trstu, dne 15. junija 1912. To dokazuje dejstvo, da se je dohodek od vžitnine špirita povišal za celih 50%. Ta znesek se po govornikovem mnenju ni ln-kasiral za davek špirita, ki se je porabil za žganje in likerje, temveč Iz davka na špirit, ki se je porabil za fabrlkacljo vina. Glede očitanja dr. Wiifana, da se zanemarja okolico, pravi govornik, da se mesto ravnotako zanemarja, ker je za okoli 4,000.000 K že sklenjenih, a še ne izvršenih del. — Večina je nato sklepni račun odobrila In dala mestni računariji absolutorij. Za popravo mestne ubožnice in po-boljševalnice se Je dovolil znesek 190.000 K. Mestni odbor predlaga, da se izvrši sklep glede zgradbe zabavišča v Rojanu. Dokler proračun ne bo potrjen, naj se začasno vzame v to proračun jena svota 80000 iz fonda za zgradbo nekega paviljona pri mestni bolnišnici. Svet. dr. W i 1 f a n pravi, da je v proračunu za leto 1912 stavljena tudi neka svota za zgradbo slovenske šole v Gropadi. Vprašal je asesorja dr. Pano v kakem stadiju se nahaja to vprašanje in je doznal, da se že kupuje zemljišče. Će je pa to zem ljiŠče tudi že kupljeno, ne ve, zdi mu se pa, da bi bil mogel mestni svet skleniti izvšitev omenjenega sklepa. Mestni svet pa to ni storil, pač pa hoče skleniti da se zgradi v Rojanu zabavišče, ki ima namen raznaro-dovati slovenske otroke v Rojanu. Da je to res, dokazuje, da je v slovenski šoli 136 otrok več nego v italijanski. Poleg tega obiskuje tudi, italijansko šolo veliko slovenskih otrok. Če že misli večina, da so zabavišča bolj potrebna nego Šole, naj se zgradi v Rojanu slovensko zabavišče (hrup), ker italijanskih je že dovolj v mestu. Svet. dr. M r a c h pravi, da je dr. Wil-fan rekel, da bo glasoval proti sklepnemu računu za leto 1910, ker se zanemarja okolica, sedaj pa, ko se hoče zgraditi zabavišče, ki bo v korist okolici, je dr. Wilfan tudi proti! Govornik pravi, da ne bo nihče branil slovenskim otrokom vstopa v to zabavišče, ki bo namenjeno za vso tamošnjo okrožje. Dokazuje, da je bolj potrebno zabavišče v Rojanu, nego šola v Grapadi ! Govornik očita okoličanskim zastopnikom, da delajo proti interesu svojih volilcev. Svet. dr. W i 1 f a n odločno protestira proti dr. Mrachovi izjavi, da okoličanski zastopniki delajo proti interesom svojih volilcev in da ne bi smeli govoriti tudi v stvareh, ki zadevajo mesto. Oni imajo v smislu mestnega štatuta pravico govoiiti navnotako o stvareh, ki zadevajo mesto, kakor mestni zastopniki o stvareh, ki se tičejo okolice. Ćasi, ko so okoličanski volilci volili kandidate „Concordie" so minuli za vedno. Slovenski zastopniki se zavedajo, da imajo za seboj ne-le slovenske okoiičanske volilce, temuč tudi slovenske volilce v mestu. Svet. Nardio: Importat! Svet. dr. W i 1 f a n : Spoštovani tovariš naj bi si preje ogledal svoje tovariše, ki so importirani, predao ponavlja to frazo, ki jo |e izrekel že pred tremi leti. Vi nimate prav nikake pravice govoriti o „importatih" 1 Če vprašam kakega italijanskega mestnega funk-cijonarja od kje da je, mi odgovori, da iz Miij, Kopra, Tridenta itd., če pa to vprašam kakega onih rudečih slovenskih mestnih uslužbencev mi odgovori, da od S/. M. Magd., iz Skednja, Sv. Križa, Opčln itd. (Nemir.) Postavka je bila seveda sprejeta. Glasovali so zanjo z velikim navdušenjem tudi socijalisti. Potem ko so bile rešene še nekatere manj važne točke dnevnega reda, je župan ob 9 30 zaključil javno sejo, na kar se je začela tajna seja. Domače vesti. Slovenski trgovci, pozor! Sklicevaje se na poziv govornika Baibija na protestnem shodu proti slovenski poroti v Trstu, naj tržaški trgovci na debelo odpustijo vse slovenske uradnike in druge uslužbence, poživljam vse tiste slovenske trgovce v da-gih slovenskih trgovinah, ki imajo to napako, da dopisujejo tržaškim trgovcem italijanski ali nemški, naj vendar enkrat opuste to napako in naj dopisujejo odslej le slovenski! To bo najprlmerneji odgovor na besrjilo tistega — Balbija. Pa da vidimo pok m, kako bodo izhajali brez slovenskih uradnikov! I Večkrat že mi je bila prilika, da sem govoril s potnikom tovarišem, Italijanom In Zidom, ki potuje izključno po slovenski zemlji, la ta mi je na vprašanje, kako da govori s stranko, odgovoril: »Parlo per ščavo soltanto, quando si tratta dl fare r affar, poi mando lul (trgovca) con tutto il suo negozio in malcra." (Govorim slovensko le tedaj, ko gre za to, da napravim kupčijo; potem pa pošiljam k vragu njega In njegovo trgovino). Tako Vas zaničujejo in proklinjajo tisti italijanski potniki. Ko pa prihaja zastopnik kake slovanske tvrdke, mu navadno odgovarjate na kratko: ne potrebujemo nič 1 Ako bi si pa vi slovenski trgovci, posebno v Primorju in na Kranjskem, vzeli za izgled Hrvate, Cehe, Madjare, ako bi naročali pri slovanskih tvrdkah ter dopisovali le v svojem jeziku, ne bi^ bili za svoj dragi' deloma gozdna pot ob krasnih pestrih go*d denar še zaničevani. A, kar je posebno: nih robovih, koder seje razširjal žlahten važno: prisilili bi tudi one laške tvrdke, ki še nimajo slovenskih uradnikov, da bi jih sprejeli. vonj cvetja, ki obdaja te vrhove. D i ven, raz-sežen razgled na vrhu je navezal družbo na daljni odmor, dokler ni zadonel klic na Obračam se tudi do vsega slovenskega odhod. Po kratki poti je dospela planika časopisja brez razlike političnega mišljenja, četa v Repnič, kjer se je še pomnožila in na] pouči slovenske trgovce, kaj zahteva od se razvila ona pristna neprisiljena zabava, n|ih narodna dolžnost, ki Jo morejo vršiti ki združuje vsikdar planince na Izletih. V . . .i . __« a.___— . J _i:U __2~«omu fr? nnHr QPH to nnHnroHcoHni^ (T tem laglje, ker ne zahteva od njih nobene žrtve. Pouče naj te malomarne trgovce, da tudi italijanski trgovec je — trgovec, ki bo raje plačeval slovenskega uradnika, nego pa da bi se odrekel slovenskim odjemalcem 1 Trgovski potnik. Redni občni zbor „Dramatičnega društva" bo nocoj ob 8. uri in pol v gledališki dvorani „Narodnega doma". Minula sezona je bila jasen dokaz, kako naše občinstvo zna bolj in bolj ceniti veliko važnost gledališča za kulturni napredek naroda. Razvoj in napredek našega gledališča je merilo za naš splošni narodni napredek. Zato smo uverjeni, da se snidejo nocoj prijatelji in podpiratelji te naše kulturne institucije, da čujejo zares zanimiva poročila o razvoju gledališča v minoli sezoni in pa načrte za bodočnost. Na predvečeru pomembne slavnosti! Na divnem prostoru, kateremu ni jednakega daleč na okoli, se bo vršila jutri reoka in pomembna slavnost: tridesetletnica tržaškega „Sokola* in II. zlet „Tržaške Sokolske župe". Trideset let! Teških bojev je bilo prestati našemu Sokolu tekom tolikih let in bil bi gotovo izkrvavel, ako bi mu ne bila stala ob strani sicer mala ali hrabra četa. — Tako je bilo. In danes? Iz prvotnega malega „Sokola" je nastala vrsta sokolskih društev, nastala je samostojna „Tržaška Sokolska Župa" — Sokol je razprostrl svoja krila čez vse tržaško ozemlje! In jutri nastopijo na Opčinah številni naši junaki pod svojim praporom, da pokažejo širni javnosti napredek Sokolstva zadnjih let ob sinji Adriji ter da obenem primerno proslave svoj tridesetletni jubilej. Sokoli od vseh strani lepe domovine naše prihite jutri na Opčine, da stisnejo bratski roke svojim bratom tu ob Adriji. A prihiti tja od vseh strani tudi številno občinstvo in prijatelji, ki znami čutijo in se našega napredka veselijo. Tebe pa, tržaški in okoličanski Slovenec, veže narodna dolžnost, da pohitiš jutri na to velepomembno slavnost in da pozdraviš sokolske junake! Prihiti tja, da pozdraviš mile brate, došle k tebi v obiske! In ko boš zri na lastne oči uspehe tridesetletnega dela razvoja, širilo se ti bo srce ve- imenu trž. podr. SPD je podpredsednik g Hočevar v vznešenih besedah pozdravil mnu goŠtevilne člane in dame, povdarjajoč zlasti napredek pri letošnjih društvenih izletih Človek, ki je od rojstva do smrti navezan na divno prirodo, naj |o spoznava, ljubi, saj se nahaja v njej vsega, kar mu oživlja moč in teši tudi njega bolest. S željo, da bi planince vsikdar združevala ljubav do prirode in slovenske zemlje, je zaključil pozdrav, ki mu je sledil navdušen odziv. Toda večer je! je kmalu razprostirati svoja krila ra zemljo in milo petje slavcev je odmevalo vedno glasneje iz zelenega gaja ter nas spremljalo na poti, ki nas je vodila proti domu. Želja vseh pa je bila, da bi podružnica tudi v bodoče združevala svoje člane na teh res prijetnih, neprisiljenih, veselih izletih. Slovenski vodnik po Pragi izide v založbi dr. Gregra in sina okoii 20 t. m. Opozarjamo že sedaj na to vse slovenske udeležnce na sokolskem zletu Na zdar! Vsem CM podružnicam in družbenim prijateljem ! Družba sv. Cirila in Metoda je sestavila ravnokar bilanco za leto 1911. Družbenih dohodkov je bilo brez volil in orehodnih zneskov leta 1911 K 179.973 85, in leta 1910 K 225 86559, druž beni dohodki zmanjšali so se torej za K 45 891-74. Družbini stroški naraščajo od dne do dne, prispevki pa se zmanjšujejo, Irajti skoraj vsaki mesec pokaže se zdaten primanjkljaj. Družbino vodstvo prosi vse podružnice, da vse do seda| nabrane in neposlane zneske, bodisi članarine, darove, prispevke iz nabiralnikov itd. dopošljejo vodstveni blagajni. Tudi prijatelji družbe naj se spomnijo naše šolske družbe, ter nai po svojih močeh dopošljejo kak dar. Vsak znesek bode dobro došel. Slovenske restavracije in gostilne na jutršnji sokolski slavnosti na Op-činab bo spoznati po razo^eŠenib narodnih trobojnicab! Nar* dno občinstvo in Sokoli naj to vpo*te*ajo! Tramvajski listki po znižani ceni v predprodaji! Opozarjamo vse one, ki se udeleže nedeljske sokolske slavnosti, da so tramvajski listki openske električne železnice od danes naprej po znižani ceni v predprodaji pri vratarici Narodnega doma. Cena za selia in duša ti bo vsklikala: Minuli so za > ?or in nazaj znaša 1 krono 10 vinarjev » _ _ . ■ / _J_____ X - -v 4 W Cm • 1 trCAMA Wli vselej časi, ko se je glasil nam nasproti Amen! Naš razvoj in napredek kažeta, da je bodočnost naša! Regnikoli v Trstu. Pišejo nam: Turška vlada je začela prav energično izganjati Italijane iz svoje države. Da-si je v vsej Turčiji le okoli 50 000 italijanskih podanikov, je vendar ta ukrep turške vlade za Italijo zelo neprijeten. Nu, sedaj pa pomislimo, da je samo v Trstu 45 000 regnfko-iov, torej skoro toliko, kolikor v vsej Turčiji, in da ti ljudje dajajo kontingent za dve tretjini vseh zločinov, ki se dogajajo v v našem mestu. Kaj bi bilo, ko bi začela tudi Avstrija enkrat posnemati — Turčijo ? ! Ce je imela toliko poguma, da je izgnala pisatelja Sighelija, zakaj ne bi izgnala mnoge druge, ki so i državi i družbi gotovo bolj nevarni nego Sigheli!! Mesar, ki sovraži Slovence! Prejeli smo: V ulici Istria Št. 10 ima svojo mesnico mesar Jak. Ziliotto- Mož postaja silno rabi-jaten, kadar ima posla s slovenskimi ženskami. Na vsako najrahlejo pripombo glede kvalitete mesa začenja metati okoli sebe s ščavami! Jeza in razburjanje sta škodljiva zdravju tudi kakega Ziliotto. Slovenci bi zato storili menda le dobro delo usmiljenja. (drugače po sedanjem tarifu 1 krono 80 nar je v.) Samoobsebi umevno, da vdobi tak listek le oni, ki si ob enem kupi tudi vstopnico na sokolsko slavnost. Vstopnica stane 60 vinarjev. Vodstvo NDO opozarja slovensko delavstvo, pDsebno pa člane, da se udeleže sokolske slavnosti, ki se bo vršila jutri na Opčinah. Izlet v Gorico. .Narodna delavska organizacija* priredi dne 14. julija izlet s po sebnim vlakom v Gorico. Izlet se bo vršii z godbo in društveno zastavo. V Gorici bo svirala godba po mestu. Vršil se bo tudi velik manifestacijski shod. Popoludne bo velika ljudska veselica. Pri obhodu do mestu in na veselici bo svirala godba NDO. Natančen spored objavimo. Opozarjamo na ta dan vsa narodna društva. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se blagovoli zglasiti v uradu NDO ul. sv. Frsn-čiška št. 2 in sicer od 10 — 12 dopoludne, ali cd 4—8 zvečer. Sedeži fn stojišča na tribune in vstopnice na jutršnjo sokolsko slavnost na Opčinah se vdobe pri vratarici Narodnega doma! Naj si jih vsakdo pravočasno pri- ako bi moža ne nadlegovali in razburjali skrbi!i gospoda Ziliotto. | NAROCBE za oglase naslovite Izletnikom na sokolsko slavnost pri- na „Inseratni oddelek Edinostiako poročamo, da kolikor možno že zjutraj od- želite, da bodo oglasi takoj u krščeni rinejo na Opčine, kjer bo že od ranega v našem listu.__ jutra pravo vrvenje. — Kedor le more, naj si orivošči že zlutraj svežega kraškega zraku, j Kolesarsko društvo „Balkan- «e ude-S kosilom bo v vseh openskih gostilnah leži sokolskega zleta na Opčinah. Odbor bogato preskrbljeno ter izvrstno in ceno po- vabi vse kolesarje in člane v civilni obleki streženo. i k udeležbi z društvenim znakom. Zbirališče Kdor ne bo hotel iti peš, ali bi popo- ob 2 uri popoludne pri obelisku na Op ludne ne mogel z openskim tramvajem, ima činah. tudi zelo ugodne železniške zveze posebno ki odhaja iz Trsta; ffl z državno železnico, S SSLT okoli ene, dveh :n štirih popoludne. Izlet na Volnik. Niti neznosna vročina, ki je vladala ininole nedelje, ni zadržala na-š h vrlih planincev, da ne bi se odzvali pozivu in vabilu podružnice ter pohiteli na popoiudanski izlet, ki se je vršil na pisani . . razgledni Volnik. ! Številu tujcev v Pragi lahko pripeti, da bi Mnogoštevilna Četa se |e zbrala ob do- bilo treba iskati kosil, kate-ih bi niti ne ločeni uri na izhodišču na Opčinah ter kre- mogli dobiti, nam Slov. sok. krožek pre-nila na to proti Velikemu Repnu. Iz Veli-j skrbi in zagotovi kosila za 1*40 na dai v kega Repna je vodila deloma gorska steza,! omenjenem hotelu. V ta namen je treba Tržaška sokolska župa. K zletu v Prago! Brate in sestre, kt se udeležijo zleta v Prago, opozarjamo na dopis Slov. Krcžka iz Prage, ki n^m naznanja, da smo Slovenci oddeljeni v hotel Adri|a, Vaclav-sko nam. Ker se pri preobilem Imate li bolečine? vposlatl Trž. sok. župi zneske za kosila do 20. t. m. Na poznejša naročila se ne bo oziralo. Kdor želi privatno stanovanje, mora vposlati župi do 17. t. m. znesek 10 K, za katerega mu preskrbi krožek stanovanje za šest dni. Na priglasila za zletne odznake se po 17. t. m. ne bo oziralo. Pevsko društvo „Trst". Vsi pevci so naprošeni, da pridejo prav gotovo vsi jutri popoludne točno ob 1 30 k rojanskun mostom, kjer se zberemo, da od'uemo točno ob 2 na Opčine na sokolski zlet. Naj pridejo vsi in točno. Porotno sodišče.^ Predseduje dež. sod. svetnik Clarici, prisedmka dtž. sod. svet. baron Faifoglia in sodnik dr. Praii, državni pravdni* dr. Tom č ć, branitelj dr. Pangrazi Obtoženec : G i o v a u n i Kanobel, rojen v Trstu, star 27 let, trgovec, ki je obtožen : A. 1. da je d"»e 4 februarja 1911 v Trstu prodal za K 320— Ivanu Pauietichu pisalni stroj „Adler", ki ga je dne 13. Julija 1910 naročil od Dijonitija Rakosa za K 650*— s pridržkom, da ostane stroj last djbaviielja do popolnoma plaćane kupne cene; 2. da je dne 20. m^rca 1911 dvignil pri „Jadranski banki" svoto K 2220-— in porabil sam zase, namesto da bi bil po ntročilu tvrdke Ignacij Beera iz Ogrske Belecerkve plačal tvruki Herman Tureck za dobavljane brizgalnice; 3. da je dne 7 junija 1911 prodal Adolfu Exner[u za K 350 — konja, ki ga je kupil dne 13 nnrca 1911 za K 600 — od Luigija Brntempa s pridržkom, da konj postane last kupca šele tedaj, ko bo kupnina copolnoma plačana ; 4. da je dne 6 oktobra 1911 zastavil Umbertu Heringi tri avtomatične igralne aparate v vrednosti K 750 , ki jih je obtoženec prejel od Viktorja R jversija z nalogom, da jih odpošlje v B-nctke; 5. da le ne natanino d iločljivejšega dne meseca januarja 1912 zastavil pri Urdki Exner kot jamčtvino za neki svoj dolg: a) osem električn h svetilk v vrednosti K 200—, izročtnih mu v shrambo po tvrdki Czerny; b) gotovo kol Čino „desoderola" v vrednosti K 750 —, izročenega mu v shrambo po tvrditi Spente in Cisara, da si je torej prilastil poverjene mu stvari v vrednosti nad K 2000 — ; B. da si je, predstavljajoč se kot sol-venten čio-ek in poudarjajoč, da ima pri „Jadranski banki" nalož n deiar in obljubljajoč, da plača v najkrajšem času: 1. dne 7. marca 1911 izvabil (d Josipa Fano p'salni stroj v vrednosti K 625 — in ga prodal, pri č^mer trpi tvrdka SKode K 299 —; 2. da je dne 25. marca 1911 izvabil od Josipa Petronija znesek K 510*—; 3. da je dne 7. aprila 1911 izrabil od Ane Pussicheve kot posolilo znesek K 100 —; 4. da je dne 7. rpnla 1911 izvaoil od Romea Gasperinija port štverii pudpis za dolg K 2220 - tvrdki Beer; 5 da ie dne 11 aprila 1911 izvabil od Lviigija Bonttmpa K 300 — k t posojilo; 6. da je dne 24 |unija 1911 izvabil od Petra Rocco K 80 — kot posojil*.; 7. da je izvabil ne n^t nčoejše določljivega dne meseca ju'ija 1911 od Romana Maronicha znestk K 70 — kot posojilo ; 8. da |e dne 4. oktobra 1911 izvabil od E'nesta Kiihla pisalni stroj v vrednosti K 570 —; 9 da je dne 10 oktobra 1911 izvabil od Marija Matiuiicha pisalni stjoi v vrednosti K 600 — ; da je torej zave ^el z namenom r.slepa-riti omenjene osebe, v zmoto, ki jim je povzročila znatno gmotno šseitig Ado fo, S-hoff nann Rodolfo, Sfctez Govanni, S.avič Štefan Ignac. Zasliševanje obtoženca Obtoženec le izjavil, da se ni ČJti kriv, da je storil očitana de|anja ediiole zato, ker se je nahajal v denarnih stisk..h. Obtoženec govori zelo |e/.»k mu ttče, kakor Oi bil namazan. Za vsako očitano de|anje ima pripravljen ta«c >j odgovor i.i sicer iako hiter in točen, kakor bi se bil cel j stvar naučil na p imet. Poizkusite vendar imo reklama ! 64 (Hrvatska). Trstu, dae 15. junija i3l2. EDINOST" it/166. V splošnem |e pač priznal, da |e storil, kar navaja obtožnica, toda kriv pa le ni in za vsak slučaj posebej je imel toliko opra-vlčeb, da ni mogoče misliti na kako krivdo ali tudi Ie slabo misel. Ko je pripovedoval, da je zabredel v dolgove, ko mu je umrl oče, je začel jokati in je moral za par trenotkov prenehati s svojim pripovedovanjem, u katerega je razvidno, da je obtoženec zašel v denarne stiske, da je kupoval razne predmete na obroke, da pa je te predmete potem prodal še predno jih je plačal, da je stvari, ki so mu jih druge osebe izročile v varstvo, ali zastavil ali pa prodal, in končno si tudi izposojeval denar, kjer ga je le mogel dobiti, če pa posojila ni bilo, si je pomagal tudi s pridržanjem tujega denarja, ki bi ga bil moral izročiti drugam. Obtožnica pripoveduje, da je obtoženec dobil za svoje spedicijsko podjetje od svojega sedaj že umrlega očeta lepo svoto K 29 500, ki se jo je zavezal vračati z obrestmi v 80kronskih mesečnih obrokih. Podjetje da bi bilo lahko sijajno uspevalo, da ni obtoženec živel tako neredno in razsipno. Obtoženec je seveda zanikal neredno in razsipno življenja, zatrjajoč, da so ga le nesrečni dogodki dovedii v denarne neprilike. Zasliševanje obtoženca je trajalo skoraj tri ure, vse do poldneva, ko je predsednik prekinil razpra\o za četrt ure in potem nadaljeval z zasliševanjem obtoženca, ki je poudarjal, da je imel ženo mesece in mesece bolno, kar mu je povzročalo velike stroške, bolan je bil tudi otrok, ki je potem umrl, delavcem je plačeval okrog K 180*— na teden, posojila |e jemal le za svoje poklicne posle, nikdar pa ne za svoje lastne potrebe. Državni pravdnik je predlagal, da naj sodišče zasliši zdravnike, ki so zdravili obtoženčevo ženo, da izpovedo, ali jim je obtoženec plačal kaj honorarja, nakar je izjavil obtoženec, da je plačal zdravnikom kakih 200 ali 300 K, koliko pa je imel stroškov za zdravila, pa ne more reči, gotovo pa da ga je ženina bolezen stala okrcg 5000 K. Predsednik je prečita! nato par sodnih spisov, nanašajočih se na obtoženčevo gmotno stanje. Ob tej priliki se je razvila precej živahna debata o vrednosti hiše na vogalu uHce Lavatoio in Vojašničnega trga, ki ie last obtožence?e matere in je končno poslal predsednik slugo v zemljiškoknjižni urad pogleuat, ali je hiša obremenjena. Zasliševanje prič. Kot prva priča je bil zaslišan Dionizij Rako s, zastopnik pisalnih strojev „Adler", ki je, zaprisežen po židovsko, izpoveda', da je obtoženec dobil od nJega pisalni stroj „Adler-, vreden 650 K, ki se ga je zavezal odplačevati v obrokih, ker pa celo leto ni plačal nič, ga je prišel terjat in pozneje je videl stroj v drugi pisarni, kamor ga je obtoženec prodal. Priča je izpovedal, da njega stane stroj 550 K, dočim je tovarniško določena cena 659 K. Nad to ceno se stroj ne sme prodajati, če ga proda ceneje, je to njegova škoda. Prihodnja priča Giovanni P a u 1 e t i c h je izpovedal, da mu je obtoženec prodal ta stroj za 320 K. Po prečitanju izpovedeb nekaterih prič je predsednik nato prekinil razpravo ob 1 50 popoldne. Večerna razprava. Po zopetni otvoritvi razprave ob 5 popoldne se je nadaljevalo zasliševanje prič in je bil kot prvi zaslišan Luigi B o n t e m p o, ki je prodal obtožencu dva konja in mu posodil tudi v gotovini, tako, da znaša obtoženčev dolg pri njem nad K 1400. Drugi konj je stal 600 K, a Bontempo si je pridržal lastninsko pravico do njega, dokler mu obtoženec ne plača cele pogojene svote, obtoženec pa je tega konja prodal Rudolfu Exierju za 250 K. V celem je posodil priča obtožencu 600 K, dvakrat po 300 K. Priča ne zahteva odškodnine kazenskim potom, temveč si je pridržal pravico, da poišče, kar mu gre od obtoženca, civilnim potom. N ;daljna priča Josip Schloss je izpovedal, da je obtoženec večkrat zastavljal pri nJem razno blago za manjše zneske, za kar mu je priča r Čunal le obresti po 8% in pa skladiščno pristojbino. Sedaj je dolžan obtoženec le 79 K, za kar ima zastavljenega nt kaj blaga. Obtoženec je zagotavljal, da je konj, ki mu ga je prodal, njegova last. Pilča je končno pctrdil, da je bil obtoženec delaven, da pa ni bil razsipen. Priča En:esto K ii h 1 Je izpovedal, da je prodal obtožencu pisalni stro!, ki je ime' tovarn ško ceno 675 K. Stroj pa ni bil popolnoma nov. Obtoženec se je zavezal, da bo plačeval stroj v mesečnih obrokih, pla-Č3l pa ni nič in stroj je tudi prodal. Priča trpi škode 450 K. Priča Umbetto Herin g je povedal, da je zastavil obtoženec za dolg tvrdka Bontempo razno blago, za katero je trdil, da je njegova last. Ko je priča izvedel, da zastav-Ifpno blago ni obtoženčeva last, temveč last Frana Cozziana, ki je zahteval svoje blago, preteč sicer s kazensko ovadbo. Obtoženec je nato zastavil Feringu dva pisalna stroja namesto Cozzianovega blaga. Fran C o z z i a n je izpovedal, da je prišlo blago zan} po železnici in da Je izročil dovoz blaga obtožencu. Ko pa blaga le ni bilo, je priča zahteval pojasnila, mu je obtoženec priznal, da je blago zastavil. Priča je dobil z grožnjo, da ovadi stvar, vse blago nazaj in ne trpi nobene škode. Priča Rudolf Degrassi iz Izole |e kupil pri Heringu zastavljeno blago za 950 kron in je prodal oba pisalna stroja potem tri rulete, kovčeg z raznim blagom, dočim je šivalni stroj, ki se je nahajal tudi vmes, še v njegovi lasti. Predsednik je nato čital ovadbe raznih strank policijske oblasti in druge sodne spise. Priča Viktor C z e r n y je izpovedal, da je njegova tvrdka izročila obtožencu v shrambo razno blago za električno razsvetljavo, med drugimi tudi 12 električnih svetilk, ki imajo seda] morda vrednost le Še 70 K. Obtoženec je svetilke zastavil. Tvrdka ne zahteva nikake odškodnine. Izpovedbo priče Konstantina Criara je predsednik prečital. Tvrdka je dala obtožencu v shrambo partijo „derodesola", ki pa jo je obtoženec zastavil Rudolfu Exnerju za neki svoj dolg. Tvrdka ne zahteva odškodnine. Z ozirom na to, da priča Romeo Gas-perini ni bil navzoč, je predlagal državni pravdnik, na] se sodišče takoj obrne na policijo v Ljubljani, kjer se baje mudi priča, da se poizve njegov naslov in da se pozove, da pride k razpravi tekom drugega dneva razprave. Priča Giuseppe F a n n o je prisegel po židovsko in je izpovedal, da je vložil ovadbo proti obtožencu, ker je obtoženec pisalni stro], ki mu ga je prodal priča za 625 K proti mesečnim odplačilom po 50 K, pri čemer si je pridržal lastninsko pravico, pla-čavši tri mesečne obroke, zastavil, da ]e bil končno stroj prodan na Javni dražbi. Priča trpi končno škodo 299 K, pa ne zahteva { odŠkodn ne. Priča Bianca P i a z z a ni bila navzoča, pač pa je povedala priča Ana P u s s i c h , da je obtoženec prišel prosit njenega sina, da bi mu posodil 200 K, češ da mora plačati ljudi, pa nima denarja na razpolago, da bo vrnil takoj, v par dneh. Sin mu je dal le 100 K, ker ni imel več. Dal mu je rad, ker mu je zaupal. Obtoženec denarja nI vrnil, čeprav sta ga priča in njen sin pozneje večkrat prišla terjat. Predsednik Je nato prečital izpovedbo Viktorja Pussicha, ki je izpavedal, da mu je obtoženec tačas pokazal nekako nakaznico Jadranske banke, češ da ima tam naložen denar. Priča Pietro R o c c o, vinski trgovec, je povedal, da je obtoženec jemal pri njem! vino, ooolo, da je prišel nekega dne potem prosit 80 K, češ da mora plačati carino za j neko blago, pa da nima dovolj denarja na! razpolago. Na vinu je bil dolžan tudi okrog j 80 K. Obtoženec ni vrnil posojila in tudi ne. plačal dolga. Zahteva povrnitev 80 K. Priča Romano M a s o n i c h je bil znan j z obtožencem tako mimogrede in nekega dne meseca aprila ga je obtoženec prosil telefonično, naj mu posodi 70 K do drugega jutra, češ da dobi denar v banki. Priča mu! je denar posodil, a ga ni dobil več nazaj. Obtoženec se ga je celo izogibal na ulici pozneje. Odškodnine ne zahteva. PrfČa Mario M a 11 u 1 i c h je prodal obtožencu pisalni stroj „Urania" preti na-davku 50 K in mesečnim obrokom po 50 K. Plačal je samo en obrok, potem nič več. Ko ga je prišel terjat, je videl, da obtoženec nima več stroja. Ker le ni plačal : ič, je šel priča na policijo in ovadil stvar. Obtoženec je tu priznal, da je že drugi dan zastavil stroj Heringu. Slroj je bil vreden 600 K in priČ3 trpi škode 500 K. Priča Fran Godina, kl je neštetokrat rubil obtoženca, je potrdil, da so večkrat manjkali zarubijeni predmeti in da se je na neko obtoženčevo trditev, da ima denar naložen v Jadranski banki, prepričal, da ni imel obtoženec v banki niti vinarja. Z ozirom nato, da je priča Gasparini nujno potrebna pri preiskavi, je odredil predsednik, da poišče ljubljanska policija Gasperinija, da pride z jutranjim brzovlakom v Trst. <0 > N O 0. 0 dobroznonl zaloti Ugotovljenih oblek ulica Arcata St. 1, nasproti gostilne „All'Antico ussaro PoČenši od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deških oblek, zimskih sukenj, ulsterjev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajc itd itd. po izredao nizkih cemh, tako da se ni beti poštene konkurence. Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmete. Ud*ni VITTORIO PiSCUR. "O o N O ■s =i Naznanilo. „Tržtfko podp. In bralno druJteo" se radi prezidave hiše, kjer ima sedaj svoj urad. mr preseli ~3BQ| z dnem 24. avgusta t. 1 v nove prostore v hiši ulica Torre bianca 41. I. nadstr. vogal sv, Lazara. UMETNI ZOBJE Plombiranj« zodov Izdiranje zobov te = vsake bolečine = Dr. J. Čermšk V. Tuschsr zobozdravnik konces. zobni tehnik _TRST ulloa della Caserma štev. 13, II. n. Dr. Fečnik (PETSCHNJGG) Zrst, via 1 Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne ir - - vodne (spoiae) bolezni: U l/a — 1. - - JOSIP BABIC - Trst via San IVI are o št. 12. Priporoča svojo na novo prevzeto in urejeno ««STIMO Toči se vipavsko belo vino, istrsko črno, opol dalmatinski, vermut, maršala. Kuhinja domača vedno na razpolago — — a jjorkimi in mrzlimi jedili. — — Krasni In necpasnl umetnini ognji In Kresi. i neopasnl Vatrometi. Zp. vbo mogo&* avečauo^li ne dobivajo v posameznih komadih k»k >r tuli v razrrh zbirkah ki obnoje iz ruznin oir Jruih Ntib, raket, benguNkih ognjev, plš ofi , loplč. v itd. pii prvi sis. čsci pirotehnični trgovini I. STJEPUŠIN — *>1SEK I'uatrovhne cei ike na zahtevo brezplačno. želite jesti vedno dobro testenino zahtevajte samo eno iz tovarne E2VIILI0 KOČEVAR v Trstu, ul. Vittorino da Feitre 3 uhod v ul. Casimiro Donadoni. I Uouk - 7rst g g nI CoiiMclale 330 (Renta d! S,oi\oia) £ ft Priporoča cenj. občinstvu svojo % J novo trge v no jest vin In § t kotonijalnega blaga g Blago vedno sveže in prve VTste. - Raz- ^ ^ poStila 8e n» dom prosto. Cene zmerne. jp flfiiifiifiifiiiffiiifiiil c "T3 O bC 3 a> N C a> U CD OO cc ISI N ca ca M >tj ss « 2 Š? B o --M ^M* " SJ T? N N QJ a> c a> O ■■ ■■ ■■ ■■ ^ristide Ci*uslco - Trst ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ mm ■a ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■ B ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ VB via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovana lekarna fcjtf.) ceul in cementnih :: plošč, teracou In umetnem kamna. :: Sprejema vsakovrstno delo * cementa. fVit««i zmerne, delo točno. Novi dohodi za pomlad in leto ! VLJI gumija s pristnimi petami iz Izboren plen I Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici v TRSTU, Via Barriera vecchia 38 in Via del KettorI 1, t GOKICi, na Starem trgu 1. — V SPLITU, ul Star. sue meblovana soba s IC1 vi cadstr. pri gosp. F Škorklja S. Pietro 5t. 8. Oddf* v vv-oajoujc.il liRdiu uaru se mora l-j-^Sn f^onnrln ulica glasiti pravilno gosp. Dodlč Bazovica K 2 JOSip U« CtJUrlu, Trstu prip .roča siavce-in ne K 1. — Gospa Katinka Vatovec 8 mu Občinstvu tu in na deželi svojo dobroznano tr-Steklenic belega vlpavca, gospa Laura Zvit- govino jestvin in zalogn vsakovrstnega olja; po na-ter 1 steklenico asti. roč,lu 86 pošUja tudl na dom; hr°lelai potdrftV{16<> Prosi se uljudno vse one, ki bi radi kaj —-- darovali za paviljone na Sokolski slavnosti, naj blagovolijo poslati darila najkasneje do nedelje do 8. zjutraj g.ej Zinki dr. Ryba?evi ul. Valdirivo 11 ali pa vratari ci Narodnega doma g.ei Bičkori. V drugem slučaju narav- i — Na plesnem venčku, ki ga je priredila ^tehn'ik Dr. Ferdinanda Tanzer ženska skupina NDO dne 26. maja, je bil Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 fr:regksprcamC?MaCr/KTetnAn'o°n,lltČo;me Trst, Plazza C. Goldonl St. II. in Amalij* ,Trebše. Gospice pa so ta znesek §4 rosi 6200I! AUTOMOBIL! FORD 19)i N&jveuja t»vsmu b-veta. (idelcvr.^ls lola« 40 000 v<* edlaeuH tipa CHASSIS 20 H F še-t razolb tlpsv k dO! j Koclja „FOED" J« L*Jpopoir,oJU, EtjLltnjU la n&jetunoMitueji a ur jih oUtoJl. - O^EBALM ZASTOPNIK •^V^r! ANTON SKERL . TRST 1269: Piazza Gcldoai 10—11, TeS. 1734 Velika oantralna oarnB*> Baohl 16, vogal vlloa Beaobatti - ZDRAVNIK —— Dr. D. KARAM AN npecijalist za notruoje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) v Trstu, Corso št. 12. - TeUfoi 177/1V. Ordinuje do 30. septembru v kopališču in zd av.lišču Sesljan vsak dan od 11. do 12. ure. mm ti. d. o. v Trstu, ulica Carradori št. 18 bi jo sedaj vodi g. HINKO KOSIĆ, se dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem času. TELEFM 2247. ktock pneum goodrich Cmarikanak.,. raZDOl>lCO Ve« 80b ZU UreilOČlŠCO AatomobiU na posodo po minorni oenl, 11 . VaratTC ln TidrievaDja artomobllov. — — Solidna poatref a po nizkih cenah. - Piiporoča se za obilen obisk. Hans Scheidler = zobotehnlk = Pozor! J Priporočam slavn. občinstvu mojo bogato zalogo šivalnih strojev s svetovno znano znamko original Pfaff, Gritzner in Singer. Dalje za čevljarje orig. DĐrkopp, jamčim od 5—10 let. Lrjpon z znamko Joh. Puoh, Premier, Regent in Humber. oprean-i/VUIVUlCaa ljenimi z žičnimi črevi (SUhldrath Pneumatik) ali z navadnim čtevom. — Stiskalnice in mline za grozdje in slamoreznioe. Popravljajo s« zgoraj navedeni predmeti najceneje, tudi pisalni stroji Ima TI a bi Ano in gramofoni. — Boja ataro podjetje na pozna kiiikiruM. — Udani JfjV- lIPKIPUn SVOJI K SVOJIM!__Corlciu M.nlelplo It. 1.