222. številka. Ljubljana, v soboto 27. septembra XXIII. leto, 1890. I ihsija vsak dan * v «•«"•«'r, \r.imf-.i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro -ogerske dežele za vse leto 15 gld., za po! leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna ie po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih nlicah št. 12. Uprav ni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. "^hrfTlo^p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobć vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. u pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po posti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. » pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I ,, 40 ,, gl^p" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače s<; ne oziramo na dotično naročilo. i>-Uprambišfvo f98lov. Naroda,". Zmaga ravnopravnosti. Iz Celovca dne 26. sept. Kakor znano, je po poBtavi vsako politično društvo zavezano v treh dneh naznaniti vsakega na novo pristopivšega uda politični oblasti I. instance. Tako je delalo tudi novo ustanovljeno naše „Kato-liško-politično in gospodarsko dručtvo za Slovence na Koroškem", za katero je prva politična instanca Celovški magistrat. Ker ima društvo uamen, braniti narodne pravicekoroških Slovencev, razumelo se je samo po sebi, da je magistratu dopisovalo v slovenskem jeziku. — Mestni magistrat je nekaj časa te slovenske dopise vsprejemal, ko se je pa podal dosedanji ravnatelj magistratnega urada g. Bratuš, ki je bil kot rojen Kranjec zmožen tudi slovenskega jezika, v stalni pokoj, se je pa taisti v svoji zadregi najedenkrat premislil in doposlal društvu odlok v nemškem jeziku, ki se glasi v slovenski prestavi! „Št. 6671. Slavnemu vodstvu „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem", v roke gosp. podpredsedniku Vekoslavu Le gatu v Celovci. Slavnemu društvenemu vodBtvu bb je do sedaj poljubilo (!), magistratu samo v slovenščini dopisovati. Ker jo pa uradni jezik Celovškega magistrata kot politične oblasti 1. instance nemški in ni nobene postavne naredbe, po kateri bi moral vsprejemati tudi slovenske vloge, naprosi se slavno vodHtvo, naj takim dopisom v prihodnje priloži tudi nemško prestavo. Ako bi se slavno vodstvo čutilo po tej odredbi obteženo, stoji mu v štirih tednih pri tukajšnjem uradu odprt priziv na visoko c. kr. deželno vlado. Mestni magistrat v Celovci, 3. junija 1890, Župan: F Erweiu 1. r." Umevno je, da naše slovensko politično društvo s tako odredbo ni moglo biti zadovoljno. Naprosilo je torej g. dr. Jurija Hrašovca v Celji, naj mu napravi priziv Ta rodcljuuui odvetnik jo bil takoj pripravljen brezplačno prevzeti vbo pi-sarije pri tej politični pravdi, za kar mu bodi izrečena na tem mestu očitna zahvala. Uložila se je torej sledeča pritožba: „Slavni mestni magistrat! Proti odloku od 3. junija 1890, Št. 6671, se pritožuje podpisano predsedništvo političnega društva tako-Ie: Slavni magistrat zahteva od nas, da bi mi zaradi njega uradovali nemško ali vsaj svojim slovenskim ulogam prilagali nemško prestavo. K temu nas pa nema pravice siliti. Razsoden Človek ne bode dvomil, da morajo n. pr. sodišča in vsa politična oblastva, ki se nahajajo v Celovci, vsprejemati slovenske uloge, mestni magistrat pa je v Celovci politična oblast L instance, in za njega ni drugih postav, nego za cesarske urade. Ako morajo druga oblastva razumeti drugi deželni jezik, čudno bi bilo, da to ne bi veljalo tudi za Celovško mesto. V Celovci samem in v celi okolici prebivajo Slovenci v večjem ali manjšem številu; — cela tretjina prebivalcev koroške dežele je slovenska in Celovec je glavno mesto te dvojezične dežele, pa vender ne bi smelo slovensko društvo slovensko uradovati in dopisavati mestnemu magistratu V Mi imamo celo pravico, zahtevati Blovensk o d g o v or na svoje slovenske uloge ter se ob jed-nem pritožujemo zaradi tega, ker so to do sedaj ni zgodilo. Ta odlok bije tako v obraz jasni postavi in najpreprostejšim pojmom jezikovne ravnopravnosti, da bi bilo odveč, še dalje utemeljevati našo pritožbo. Mi odjenjali ne bodemo, predno ne bo — ako je treba — državno sodišče izreklo svojega prepričanja, ker se ne damo siliti, storiti nekaj, kar se po postavi od nas tirjati ne more. Zatorej prosimo : Slavni mestni magistrat blagovoli naj, to pritožbo predložiti visoki c. kr. deželni vladi v Celovci, ki naj izvoli kot nepostaven uničiti odlok mestnega magistrata z dne 3. junija 1890, št. 6671, ter taistemu ukazati, da mora za naprej reševati naše slovenske uloge v slovenskem jeziku. V Celovci, dne 13. junija 1890. V imenu katoliškega političnega in goapodui-skega društva za Slovence na Koroškem: Vek osla v Legat 1. r., podpredsednik. Na to pritožbo je c. kr. deželna vlada odgovorila z odlokom od 13. julija 1890, št. 1032 preds. Odlok je dostavila mestnemu magistratu, ki ga je društvu naznanil dne 17. julija, št. 9548, ter se glasi: „Proti našemu odloku od 3. junija t. 1., št. 6671, s katerim se je vodstvo „KatoliŠko-političuega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" naprosilo, naj svojim ulogam na mestni magistrat priloži nemško prestavo, se je imenovano društveno vodstvo pritožilo pri c. kr. LISTEK. Nedeljsko pismo. Takozvani „ najstarejši ljudje", ki jih je v vsakem selu prilično število in kateri pri vsakem vremenskem dogodku postavljajo svojo luč na po-lovnik, dosledno trdijo, da takšne suse še ni bilo od 1834. I., kakeršna je letos. Kako je rečenega leta bilo, tega sam nesem videl, čul sem pa, da so pri Sevnici ženske lahko prebredle Savo, ne da bi jim bilo treba spodrecati se, in pil imenitno vino izza 1834. 1., katero je imelo več ognjevitosti v sebi, nego je bilo meni ljubo. Smemo li po teh premisah sklepati na leto tekoče, potem se nam je nadejati izborne kapljice. Suša je tolika, da si večje niti ne želimo in po nekaterih krajih so ljudje glede vodo pravi trpini. Po več ur daleč jo morajo dovažati in v divni Opatiji so čisto na suhem in plačujejo hektoliter Reške vode po štiri goldinarje. Ljubljanica, odkar stare babe regljajo, še ni bila toli plitva, nego letos. Jedva da leze naprej. Ganljivo je bilo čitati, kako je Graška teta sočutno opisavala vse kanale, stekajoče se v Ljubljanico in vse perice, stoječe sredi struge. Dotični dopisnik risal je Črno na črno, a vender tako mojsterski, da je naš uradni list z dvoglavim orlom na čelu z obema rokama pograbil ugodni plen in preko nemškega Gradca zavohal, kako Ljubljanica smrdi in se nakitil s pavovim perjem iz „Stempfergasse". Po pravici smejo nas zavidati drugod, da so naši čuti toli apatični, da stoprav z Dunaja poizvemo, kako je v nas razsajal vihar in da nas mora „Tagespost", poučevati, kolika in kakšna je Ljubljanica. Take prikazni so pa tudi le posledice izredne suše, ki se pojavlja na razne načine. Tako na primer, nahajajo se listi, ki bolehajo za neprestano sušo in dan za dnevom trpe žejo. Da odpomorejo temu perečemu nedostatku, postopajo jako jednostavno. Kradejo, kjer in kader morejo. A laž in tatvina imata kratke noge in tat se kaj hitro ujame v nastavljeno mu past. Zanimiv tak slučaj bil je te dni na Dunaji. „Deutscbes Volksblatt" kradel je metodično iz „Oesterreicuische Volks-Zeitung" razne notice in brzojavke, ne da bi kedaj imenoval svoj vir. Vsi opomini, vsa svarila bila so zaman. Da se pa prepreči brezozirno to delovanje, nastavil je poslednji list posebno past. Izmislil si je in priobčil brzojavko: „Burghofen: Georg Hofbauer und Frauz Meiner. Beide antiliberal*. In res: „Deutscbes Volksblatt" ponatisnil je brzojavko doslovno, a se s tem uje', kajti „Burghofen* je izmišljeno ime, na vsem Dolenjem Avstrijskem ni nobenega tacega kraja. Časnikarski tat bil je kot tak ožigosan, možno da se v bodoče poboljša in da njegov vzgled blagodejno upliva tudi na jednega naših najbližjih sosedov, ki je doslej gluh in slep za sedmo božjo zapoved. Sapienti sat! Kakor v predstoječem slučaji Dunajski časnikarji drug druzemu, tako se je nedavno tudi v Ljubljanskem barji nastavljala Čudna past. Dogodek je popolnoma resničen in toli zanimiv, da je vreden, da ga tukaj zabeležim. Oderuh iz Ljubljane dobil je v svoje klešče necega ubozega barjana. Ker mu poslednji ni mogel plačati o določenem roku, ga je nemudoma tožil, iu z nemilosrdno doslednostjo uložil tudi že prošnjo, da se mu ves imetek zarubi in potem na dražbi proda. Imel pa je ubogi barjan samo jedno kravico, ki je bila sicer malce suha, od katere pa se je živela vsa obitelj. Po sedaj veljavni ekseku-cijski noveli se torej ta krava ni smela zarubiti in potem prodati in oderuh dobil je negativen odlok nazaj. Par dnij po tem dogodku pride oderuh k bar-janu, vodeč na motvozu pravo pravcato kozo s seboj in mu reče: „Ker vidim, da si takšen siromak, kupil sem ti to kozo, katero ti podarim. Pa dobro srečo!" Izgovori in odide, pustivši barjanu podarjeno kozo. deželni vladi in prosilo, naj se zgoraj omenjeni odlok razveljavi in mest. magistratu naroči, da na slovenske uloge imenovanega društva odgovarja v slovenskem jeziku. Tej pritožbi in v njej izraženi želji c. kr. deželna vlada ne more ugoditi, ker ni nobenega ukaza, po katerem bi moral Celovški mestni magistrat čisto slovenske uloge vsprejemati in v slovenščini reševati, in ker je uradni jezik pri Celovškem magistratu od uekdaj nemški, kar se opira na okoliščino, da je uradno ljudsko števi-ljenje od leta 1880. naštelo v Celovci mej 18.747 prebivalci 17.119 nemško. 029 slovensko in 83 drugače govorečih. Proti tej razsodbi je v štirih tednih po dnevu dostavljenja odprt priziv na visoko c. kr. min t -sterBtvo notranjih zadev." Društvo pa se s tem odlokom ni dalo preplašiti in uložilo je priziv na ministerstvo dne 5. avgusta 1890. (Konec prih.) Družbe sv. Cirila in Metoda redna V. velika skupščina v Ljubljani dne 24. septembra 1890. leta. Kakor so poročali naši časniki, priredila je Narodna Čitalnica Ljubljanska, katere slavni odbor je dozdaj vodstvu in družbi blagodušno prepuščal svoje prostore v porabo, že dne 23. septembra zabavni večer na čaBt skupščiuarjem Ciril-Metodove družbe. Vsa krasna dvorana napolnila se je z odličnim občinstvom domačim in stranskim. Videti je bilo že ta večer podružnične zastopnike iz drage nam Koroške, iz zelene Štajarske, iz kršnega Primorja in osrednje Kranjske. Oddelek vojaške godbe sviral je izvrstne komade, tudi nekatere domačinke, ki jih je občinstvo popratilo z živahno pohvalo. Istotako je slavni čitalniški pevski zbor pod vodstvom profesorja Gerbica z občudovanja vredno preciznostjo zapel več prekrasnih skladeb ter žel zasluženo pohvalo. Izmej prostih nagovorov naj lepši uspeh imel bode poziv dr. Tavčarja do navzočnega venca zavednih dam, da se kmalu zberejo slovenske matere in dekleta v svojo žensko podružnico Ljubljansko, čemur je občinstvo burno priglaševalo. Dne* 24. Beptembra je bila po uaznačencm vsporedu v mestnožupni cerkvi sv. Jakoba ob 10. uri slovesna sv. maša za žive in za mrtve družbenike, katero je v znani blagodušnosti račil darovati z ooilno u/istencijo p. n. g. stolni kanonik in družbeni pokrovitelj Andrej Z a m e j e c, tudi član vodstva družbi sv. Cirila in Metoda. Službe božje se je udeležilo v rezerviranih klopeh več članov društvenega vodstva, nadzorništva, razsodništva in podružničnih zastopnikov, sicer pa tudi mnogo pobožnega naroda. Občeznani cerkveni pevski zbor pod vodstvom ravnatelja Lavoslava Bel ar j a je izvrstno izpolnil svojo nalogo ter dodal še lepo pesem o družbenih zavetnikih sv. Cirilu in Metodu. Po 11. uri prične se v čitalnični dvorani običajno zborovanje. I. Prvome8tnik družbe sv. Cirila in Metoda prof. Tomo Zupan izpregovori primeroma tako-le: Barjan bil je sicer koze vesel, a vender se ni mogel iznebiti čudnih pomislekov. Vedno mu je rojila misel po glavi: „Kako to? Doslej me je pijavka Ljubljanska brez prenehanja mučila in sesala, zdaj pa mi hkratu podari kozo? Kaj neki to pomeni?" In čem dalje je barjan premišljal, tem sumueje dozdevalo se mu je darilo in sklenil je, vprašati za svet prijatelja, ki pozna vse muhe Ljubljanske gospode. Ide k njemu in mu vbo stvar razloži. Prijatelj posluša pazno, potem pa mu reče: „Koza ti bode zelo nevarna. Torej ne odlašaj, ampak zakolji jo in snejte jo! Barjan je ubogal, kozo zaklal in s svojci tudi srečno použil. A jedva je bilo to končano, pride zopet oderuh z uradnim slugo k bar-janu rubit. Barjan pa je tudi sedaj, kakor prvikrat ugovarjal, da pri njem ni ničesar rubiti, ker ima jedino kravo, katera je pa rubežni izvzeta, ker vsa rodbina izključno od nje živi. „Kje pa imaš kozo?" vpraša ves nevoljen oderuh. „Pred dvema dnevoma smo jo snedli !a odvrne barjan. Oderuh, videč, da se je v nastavljeno past sam ujel, šel je nevoljno mrmraje domov in od takrat do danes še ni nobene koze več dal komu v dar. s. Slavna velika skupščina! Družba av. Cirila in Metoda je praznovala svojo ustanovno ali prvo veliko skupščino 6. julija, prav v dan svojih sv. zavetnikov pred Bogom, 1886. leta v Ljubljani, in sicer tu, kot danes, v teh nam domačih prostorih. Tisti dan smo v prvo klicali za pomoč Bvoja priprošnika pred Bogom — in nismo ju klicali zastonj. Kako smo v družbenem vodstvu hiševali do sedaj pod njunim svetim varstvom, dajali smo Vam, častiti, namreč v velikih skupščinah račun leto za letom: 1887 v Trstu, 1888 v Ptuji in vlani 1889. leta, na Bledu. — Danes stopa to vodstvo zopet pred Vas, torej že drugi pot v središči Slovenstva, v beli Ljubljani. V podružničnih zastopnikih ali pa udih gleda to vodstvo danes zbrane krog sebe svoje 91. podružnice; one, ki so doslej po slovenski zemlji klile na dan, prav kot cvetice ženejo iz zemlje takrat, kadar veje pomladanska sapa. Vprašali bodete, častiti skupščinarji, po pravici: Kak duh pa je vodil to preteklo upravno leto družbo sv. Cirila in Metoda? Odgovor mi je: Taisti duh, ko vlani osorej — duh miru. S tremi last nostmi se je dičila namreč vselej in se diči danes družba sv. Cirila in Metoda — in te so: vernost, lojalnost in ljubezen do slovenske domovine, saj uprav v treh starosloveaskih svojostih uvida tudi družba sv. Cirila in Metoda pogoje svojega obstanka. In nobenega temu častitemu trojnemu programu nasprotnega čina nam nikdo do danes očitati ni v stanu. Vprašali bote nadalje: Ali bo pač temu programu naše družbe ugodna tudi prihodnost ? Kaj nam donese ta bodočnost, danes nikdo soditi ni v stanu. A donesi prihodnost, kar že rado; družbenemu načelništvu zvezde-vodnice ostanejo te, kot so danes; v družbenem vodstvu bodo delovali odborniki vsi za jednega, jeden za vse — nepremak-ljivejšega poguma in nepremakljivejše volje od trde skale. In ko bi se v prihodnjem našem upravnem letu po lepi naši domovini še hotel nadaljevati razdor — oprt morda le na golo osebna mrženja; — ko bi se mej dobrim našim ljudstvom vzgojeval umetno nasnovani prepir — vodstvu naše šolske družbe bi bil tak razdvoj, tak prepir pogin: zato se vodstvo svojemu konservativnemu programu izneveriti nikdar ne more in ne smo. In ko bi nekrščanska, nelojalna in neslovenska strast svoj prekuciJBki prapor vihteti jela širom vse ljube nam slovenske domovine — z doma družbe sv. Cirila in Metoda; z bivališč njenih podružnic od Drave doli do Kolpe in do jadranskega morja, od Soče tja do Sotle in do Mure — nikjer pri nas si sneti ne puBtimo najmileje zastave, kar jih svet pozna: bele zastave miru. — In izdajalčeva tista roka, ki bi se drznila seči nam po tej nedolžni zastavi miru! Kajti naša družba je daleč proč od političnih fluktuvacij. ona ima pred očmi le kulturni razvoj našega naroda po dobrem šolstvu. Družbi sv. Cirila in Metoda je na srci naše nedolžne dece dosleden šolski napredek; zato že — ko bi druzih uzrokov ne bilo — se bode v slovarju Slavnostni govor. Govoril 8. septembra t. 1. v čitalnici Planinski pri Vilbar-jevi slavnosti J. Podboj. (Dalje.) Pač je moral za one dobe junaškega srca biti, kdor si je upal javno oglasiti se v zaničevanem slovenskem jeziku in svoje rojake buditi iz spanja. To je storil naš Blavljenec Vilhar. Srečna usoda ga pripelje iz Nemškega Gradca, iz naročja nemške neveste, v milo domovino. Vilhar je sicer pozneje preklinjal to usodo, a bila je srečna za nas. Oče ga pokliče domov, da prevzame gospodarstvo graščine Kaleč pri Pivki. L. 1843. se Vilhar oženi v Senožečah. Pisal je še takrat le v nemškem jeziku — kar se nekaj posebnega pripeti in odloči pot njegovemu prihodnjemu delovanju za zmiraj. V Senožečah namreč sklene Vilhar iskreno prijateljstvo z vnetim Slovencem. Bil je to duhovnik, nedavno umrli vojaški župnik Nikolaj Zic. Ta nekega dne Vilharju očita nemško poezijo in porogljivo dostavi: „Kaj ti pomaga nemške pesni kovati; Goethe ali Schiller tako nikdar ne boš. Loti se rajši domačega jezika!" —Vilharja britko speče ta beseda, spozna, da je bil na krivem potu, še tisti dan začne študirati slovensko slovnico in že čez par dni j zloži svojo prvo pesem „Prcdčutki", ki bo jo družbe sv. Cirila in Metoda beseda „razdor" tudi v naprej zvala „sporazumljenje"; in beseda „pre-pir" se naši družbi glasi „mir". (Dobro! odobravanje !) Tacega postopanja v naši družbi smo, dragi, dolžni svojemu Bogu, avojemu cesarju in svoji domovini: zato bo tudi — in tega smo si svesti vsak trenutek — blagrovala tako dosedanje in tako za-naprenje delovanje družbe sv. Cirila in Metoda — cerkev, država in domovina. (Splošno odobravanje ! Živio-klici.) (Dalje prih>) Politični razgled. H«iraaije dežele. V Ljubljani, 26. septembra. Dr. Mieger in češka .sprava. Vodja Staročehov je na Dunaji baje grofu Taaffeu stavil ultimatum glede češkega notranjega uradnega jezika. Če vlada ne ustreže tej češki želji, predno se snide deželni zbor, bode dr. Rieger odložil mandat in se odtegnil političnemu življenju. Dr. Riegra je baje pregovoril njegov zet dr. Braf, da je storil ta odločui korak. Tako poročajo „Moravski Listy" Je li stvar resnična, se kmalu pokaže, ksjti deželni zbor se kmalu snide, vlada pa vender ne kaže dobre volje, da bi ustregla tej češki želji. Trdnjavsko topništvo. Iz poslednje številke vojaškega naredbenika izvemo, da se je trdnjavsko topništvo pomnožilo za tri batalijoue. Dosedaj je bilo 12 batalijonov, odslej pa šteje trdnjavsko topništvo 6 polkov po 2 bata-lina in 3 samostojne batalijone. V vojni bodo polki imeli po tri batalijone. Pa tudi sanitetni oddelki se povekšajo V vojni bodo šteli 21.608 mož, dosedaj so pa le 15.482. Tako se vojska polagoma po-iunožuje. VaiiiJMaje 4firž«rre. AvstHjsJcobolgarska zveza. „Novoje Vremja" poroča iz Sofije, da bo sklene zveza mej Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo. S Turčijo obnovila se bod« konvencija, katero je bil sklenil Batteuberžan. Z Avstrijo stopi pogodba v veljavo, če pride do vojne mej Avstrijo in Rusijo ali pa če Avstrijci zasedejo Srbijo. Pogodba se je sklenila s pogojem, da se proglasi nezavisnost Bolgarije. Odgovornost za to vest prepuščamo ruskemu listu. Tripelalfjanca in Masija. Nc^.teii nemški listi hočejo vedeti, da se je nemškemu cesarju posrečilo, preveriti carja, da tri-pelalijanca nema namena škodovati Rusiji. Car se daj ni več tako nezaupljiv proti tej zvezi. Nemški cesar je avstrijskemu v Rohnstocku sporočil ta veseli uspeh misije svoje. Ruski listi o tem ničesar ne vedo in baš vladna glasila še nadalje pišejo proti tripelalijanci, zatorej tudi smemo biti preverjeni, da ta vest ni resnična. Občinske volitve v Bolgariji. Po najnovejših poročilih so pri občinskih volitvah v Bolgariji v 50 mestih zmagali liberalni vladni pristaši, v 8 vladi prijazni konservativci, v petih opozicijonalci, devet mest je pa volilo v občinski zastop može, ki ne pripadajo nobeni stranki. Vlada je z izidom volitev zadovoljna. Mtiski nihi listi v liolgarski. Kakor trdijo ruski listi, zbirajo se v Sofiji ruski nihilisti, katere so iztirali iz Francije. 15 so jih že vsprejeli v pirotehnični laboratorij bolgar- Dalje v prilogi. "^Hl prinesle „Novice" 1. 1845. Postal je od tega dne Slovenec z dušo in telesom ter srdit sovražnik naših narodnih protivnikov. Iskra, zatrnjena v njegovo srce, je vzplamtela v žareč ogenj narodnega mišljenja, kateri je odseval iz vseh njegovih del, dokler ni ugasnil za zmiraj z njegovo rano smrtjo. — Veliko je to, če pomislimo, da so za Vilharjeve mladosti možje, čuteči za našo slovensko narodnost, bili silno redke prikazni, da je Vilhar kot graščakov sin bil v nemškem duhu odgojen, v šolah le nemški poučevan, da mu je vedno in povsod jedino le tuj-ščina zvenela na ušesa. Spoznal je sedaj, da je sin zapuščenega slovenskega naroda, uvidel je nizko stopinjo njega omike in posvetil vse svoje duševne sile njegovemu razvitku in napredku. — Lahko nam je hoditi zdaj po uglajeni poti ali čast in zasluga onim, ki so v hudih čaBih ta pot nacrtali in b svojimi težavnimi stopinjami vdelali! Pokojni slovenski literat Levstik, ki je poučeval Vilharjeve otroke in spoznal njegove izredne zmožnosti, zlasti njegovo prirojeno pevsko žilo, ga je še bolj vnel za delo na zapuščenih ledinah slovenskega pisanja. — Tako so jeli prihajati na dan prvi plodovi njegovega pesniškega duha, Vilharjeve pesni od 1. 1845. naprej v „Novicah" in Blovenskih Koledarjih, dokler jih ni sam Vilhar zbral in 1. 1860. Priloga ^Slovenskemu Naroda" St. 222 27. septembra 1890. skeg« topništva. Drugi listi neso še ničesa zvedeli o teh nihdi8tih naravnost iz Sofije in zatorej mi te vesti prav ne verujemo. Bolgari bodo tudi toliko previdni, da z vsprejemanjem takih nevarnih elementov v državne zavode ne bodo dražili Rusije. Rusija hi Francija. Francoski listi vedo povedati, da je Rusija predlagala Franciji, da skleneta pisauo zvezno pogodbo, ko je bil Spuller minister vnanjib zadev. Francoska zmerna republičanska vlada je pa ruski predlog odklonila, ker se je po svetu Ferrvjevem hotela približati tripelalijanci. Ko je Spuller mini-Btroval, so se odnošaji mej Rusijo i n Francijo bili jako shujšali, „France" tudi trdi, da je Spuller bil naroČil črnemu kabinetu, da je odpiral pisma namenjena nekaterim diplomatom. Ustaja v Tesinti. Kako se bodo uravnale razmere v Tesinu, že ni znano. Nekaterniki priporočajo, da bi se kanton razdelil v dva kantona. Spodnji del bi imel svoje središče v Luganu, gorenji pa v Bellinzoni. V prvem delu so večja trgovska mesta, v katerih prevladuje liberalizem, v gorenjem delu pa je prebivalstvo precej konservativnega mišljenja. Spodnji del bi imel liberalno, gorenji pa konservativno vlado, in ne bilo bi več prepirov. Taka razdelitev bila bi pa zaradi tega težavna, ker bi nova kantona, posebno gorenji, ne imela dovoljnih sredstev za samoupravo. Položaj tia Portugalskem je jako težaven. Narod se upira pogodbi, katera se je sklenila z Anglijo, Angleži pa prete, da bodo zaseli nekatere portugalske pokrajine v Afriki, če se pogodba ne vsprejme. Vlada bode torej imela težavno stanje, posebno ker so tudi finance v velikem neredu. Pariški bankirji so sicer obljubili, da posodijo 150 milijonov frankov, pa le s pogojem, če se Portugalci sporazumijo z Angleži. Republi-čani pa pridno nadaljujejo svoje agitacije in se število njih pristašev vedno množi. Poleg vsega tega je pa Še kralj hudo bolan in se ne more baviti z državnimi zadevami. Dop [>IS1. Iz Celja, 16. septembra. (Celjski prete-pini pred sodiščem.) Prve obravnave zoper one poulične junake, ki so ob priliki „Sokolske" slavnosti napadali slovenske Sokole in druge vdelež-nike pri slavnosti so bile danes dne 26. t. m. Ferdinand R u t a r, ki je bil ob času sokolske slavnosti kom i j pri tvrdki Schmidl & C. napadel je v družbi kakih 10—12 capinov g. Jakoba Doljana ter ga hotel s palico udariti, pri ka-terej priliki so ostali capini strgali g. Doljana klobuk raz glavo. Danes je bil za svoj junaški čin od c. kr. okr. sodišča Celjskega obsojen na tri dni z ap ora. Janez Schaupp, znan pretepalec, agent pivovarja Tomaža Got za v Mariboru, napadel je dne 8. sept. v noči, kakor pravi ropar zavratno g. Antona Porekarja iz Huma pri Ormoži, ko je ravno hotel iti v svoje stanovanje v hotelu Košer-jevem, ter ga je tako od zadaj uđaiil čez glavo, da je bil g. Porekar koj s krvjo polit. Po zvršenem Činu pobrusil je Schaupp pete, in potem šel naprej tako, kakor da ne bi nič bilo. Pri današnji obravnavi je vse „korajžno" tajil, kot pravi poulični junak, ali ker je bilo dovolj prič, dokazalo se mu je lopovstvo in je bil od okrajnega sodišča v Celji obsojen na štirinajst đni zapora in platež zneska po 33 gold. 28 kr. g. Porekarja z.i bolečine in zdravljenje, ter vrnitev stroškov. — Iz Novega JI c .s ta 25. septembra. [Izv. dop.] Dolgo sem odlašal b tem dopisom, ker sem čakal, da se duhovi glede Celjske slavnosti malo pomirijo. Sedaj se je to zgodilo in zato sedaj lahko razložim, kako je bilo z našo godbo in kake spletke in ovire so se delale. „Celjskega Sokola* odbor naprosil je bil „Dolenskega Sokola", da bi v slu čaji, ko bi vojaška godba odpovedala, preskrbel in pripeljal v Celje Novomeško godbo. In res pogodili smo se z godbo (18 mož) za 250 gld. Ker godba brez dovoljenja ne sme nikamor, šli so uprašat stotnika, smejo li iti. Stotnik menda sam ni vedel, ali bi ali ne bi, zato poslal jih je k največjemu „protektorju" naše garde, k okrajnemu glavarju Schvvarzu. Ta, znan kot vroč prijatelj in ljubitelj „Sokola", rekel jim je, naj pridejo zopet v soboto dne 6. t. m. ob 4. uri popoludne k njemu, potem jim bode že povedal, ali smejo iti, ali pa ne. Ta odlok bil je silno premeten, kajti kdor pozna naše razmere, ta tudi ve, da je za odhod zadnji čas ob 4—Va5 • urit da se pride pravočasno na Krško k vlaku. Ker je torej godbi bil obljubljen odlok sto-prav v soboto ob 4. uri popoludne, bila je s tem stvar zavlečena in godba ni mogla v Celje, na veliko žalost naših godcev, ki bi bili prav radi zaslužili 250 gld. Potrebno se mi je zdelo, objaviti ta dogodek, da bodo čitatelji znali, kje je tičal uzrok in kako v nas nekaterniki. skušajo igrati ulogo previdnosti. O«! Drave 25. septembru [Izv. dop.] Bližamo se občnemu zboru slovenskih posojilnic. Ime nitnost teh zavodov je občno znana in priznana. Želeti je, da takrat pri občnem zboru ne bodo samo nekatere posojilnice zastopane, ampak vse. Treba je dogovora o marsičem. Toda dnevni red ne obsega vseh točk, o kojih bode treba govoriti. Dognati se mora, katere glavne in poraočue knjige mora vsaka posojilnica imeti, kako se morajo te spisovati. To je podlaga, na katero je oprt vsak denarni zavod! Deleži in reservni fond pri nekaterih posojilnicah prepočasi raste, d eleži so razne velikosti, za reservni fond se donašajo razni doneski. Važno vprašanje je tudi, kako se naj reservni fond oskrbuje, ako se odloči od drugega premoženja, kako se naj samostalno oskrbuje f Dognati se tudi mora, kako razmerje naj bode mej po&ojili na dolžne pisma in na menice, kako se naj spisujejo te, kako one. V tem oziru nahajajo se, ker smo samouki, mnogotere važne razlike ! O vsem tem pisati bilo bi odveč dela, delo ob sebi težavno! O takih stvareh morejo se zastopniki najbolje in najgotoveje ustno sporazumeti, samo treba je, da vsi pridejo in da se zbero taki možje, ki vodijo vsaj poslovanje, če že sami ne poslujejo ! Tedaj pošljejo naj vse posojilnice iz vse Slovenije svoje zastopnike v Celje dne 8. oktobra t. 1. Iz Novega Menta 24. septembra. [Izv. dop.] Poročal Vam je že nek dopisnik, da so se na mestu, kjer vodi nova cesta ob meBtnein pokopališči, našli zanimivi rimski grobovi. Naši arheologi doslej neso znali, da bi bila baš na prostoru sedanjega mesta kedaj kakova rimska naselbina. To dokazale so še le Bedanje izkopine. Odprlo se je doslej nad 20 grobov in g. muzejalni asistent Schulz je pridobil za Ljubljanski muzej kacih 60 žarnic, kakeršne bo Rimci rabili za spravljanje mrtvaškega pepela. Poleg teh Žarnic našlo se je 6 svetilnic (ampela) v jako različnih podobah s prav zanimivimi okrasbami. Nekaj žarnic žganih ju od rudeče, nekaj od črne gline. Našlo ae je tudi kacih 20 prav zanimivih igel (fibulae). Nekatere izmej njih so 'ikozvanega gal-skega izvora in neko zapestje, ki kaže biti iz etru« ških časov. Velika redkost je meč 1 meter dolg in drugi rimski mefi l1 a čevlja kakor so jih imelidolg, rimski vojaci. Ljubljanski muzej dosedaj še ni imel nobenega tacega eksemplara. Mej raznimi bronastimi iglami našli so se tudi zlati uhani, popolno Čisto ohranjeni in jeden novec z napisom Tacitus Augustus, ki je vladal okolu 1. 275 po Kr. r. Gosp. Schulz priredil je na prav okusen način razBtavo teh predmetov, katere čisti dohodek pripade dijaškemu podpornemu fondu. V tem, ko to pišem, hodijo NovomešČani iz vseh krogov glodat teh zanimivih naših predniških ostankov. Ob jednem je našel g. Schulz etruški (?) grob v mestnem gozdu ob Krki. Našle so se posode od grafita z zanimivimi ročaji v podobi volovske glave. Pričakovati je, da se dobe še zanimivejše izkopine na tem prostoru. Pa tudi na prostoru, kjer so bili rimski grobovi, je odkritih samo toliko grobov, kolikor jih je bilo na cestnem terenu in videti je, da mora zemlja malo višje še kriti lepe zgodovinske zaklade. Gosp. Schulz se bode lahko zadovoljen povrnil v Ljubljano in obogatil naš tako zanimivi muzej s popolnoma novimi objekti. H IMvke 24. septembra [Izv. dop.] Dne 21. septembra imeli smo občni zbor Pivške podružnice sv. Cirila in Metoda. Udeležba je bila nepričakovano mnogobrojna. Zastopani so bili vsi stanovi prav dobro. Tako n. pr.: bilo je goBpodov duhovnov pet, uradnikov štirje, učiteljev Štirje, trgovcev sedem in druzih precej. Po šesti uri otvori g. predsednik zborovanje s primernim pozdravom. Za tem sledi kratko poročilo tajnikovo in blagajnikovo, poslednjič volitev novega odbora in dveh odposlancev k glavni skupščini. V odbor voljeni so bili gospodje: Matej Pintar, duhovnik Trnjski predsednikom, Fran Grozni k, duhovnik Zagorski podpredsednikom, Štefan J e 1 e-nec učitelj Trnjski tajnikom, Hrabroslav Lavren-čič trgovec v Št. Petru blagajnikom, Dragotin Ćes-n i k učitelj Zagorski in Miha Kalan nadučitelj Št. Peterski odbornikoma. Odposlancema k glavni skupščini bila sta z vsklikom izvoljena gospoda Matej Pintar in Fran Križaj. Pri posameznih nasvetih sklene se, da se napravi še letošnjo jesen kaka veselica v prid podružnici in sicer, jedenkrat v Zagorji, drugikrat v Št. Petru. Po zborovanji, katero je predsednik sklenil z naudušenim govorom in Slava-klici na presvetlega vladarja, pela se je cesarska pesem in pričelo se je nabiranje prostih doneskov in udnine. Nabrala se je lepa svota. Za tem prične se prijateljski ve- podal slovenskemu občinstvu. Ponižno se izgovarja v začetku te zbirke in pravi o Bvojih pesnih : Vem, da jo lepših Jaz; nisem Prešeren, Cvetic po vrteh, Ne Vodnikov stric, Te p;i so zrastle Nabral pa sem nekaj Na skalnatih tleh. Domačih cvetic. Će bodo vam vstreglo Izročam jih jogu, In segle v srce, Kaj ž njimi že ve; Bom druzih nabiral Naj sestram voujajo, Še lepših kot tO. Naj brate bude i Kakor ni vsacemu človeku dano peti, tako ni vsak poet dober pesnik. Kdor pa ima od Boga pesniški dar ter ob jednem korenito pozna duha in življenje svojega naroda, o najmanjši travici ljubko zapoje. Oboje se nahaja pri Vilharju v obilni meri. Bil je rojen slovenski pesnik. Zato se vse njegove pesni gladko bero, gladko pojo; zajete so narodu iz srca; zložene so v njegovem duhu; cvetice so iz domačega polja. Čeravno se vse njegove poezije ne morejo mej klasične Šteti, vender bo vse prijetno domače, mnogo celo veličastne; iz vseh pa žari pesnikova gorka ljubezen do domovine. Ni ga skoraj stanu, ni ga domačega dela, da bi ga ne bil Vilhar s kako pesnico počastil — narodu v pouk in zabavo. Vse je radovedno čakalo, kedaj bode Vilhar spet katero zakrožil, in čuvši kako novo pesem njegovo, so jo Slovenci hitro znali, prepisavali in razširjali. Kmalu so je pela po meBtih in vaseh — vsa dežela je oživela vsled milega pevanja in nedolžnega veselju. — Vilharju je bilo z lahka, pesem zložiti. Če je bila ugodna prilika in on pri dobri volji, kar v hipu je imel pesem skupaj ter ob jednem na glasoviru zaigral melodijo, ta'o mi je pravil učitelj njegovih otrok. Mnogo pesnij njegovih je bolj lokalnega značaja na pr.: „Razdrški smo fantje", ali: „Hali, halo" — — — i. t d., ki jih je ohranila le še tradicija. Da so Vilharjeve poezije kar čez noč bi rekel — narodne postale in se Slovencem prikupile kakor nobene druge, je pripomogel največ ugoden slučaj, da je Vilhar sam zložil svojim pesnim krasne na-peve. Bil je pesnik in zajedno skladatelj. Kako icdkoina sta združena ta dva talenta v jedni osebi! In tudi pri skladbah svojih je vedel Vilhar udariti na pravo struno. Svoje pesni je ubiral po vzgledu naših narodnih pesnij: preproste so in lehke, a vender tako mile in sladke, da se na prvi hip primejo poslušalca. Njegove pesni: HPo jezeru bliz' Triglava", „Mila mila lunici", „Sem slovenska deklica", „Buin Šel na planince", „Ko tičica sem pevala", „Ne vdajmo se!" in druge se pojo po vsem Slovenskem; pojo jih ne le izurjeni pevci, poje jih tudi kmetsku ljudstvo: fantje pod lipo, dekleta, kadar predejo k delu doma in na polji, hlapec iu pastir — vse poje Vilharjeve pesni ne vedoč, da bo odmevi z njegove Btrune, s strune našega Planinskega rojaka. Pa ne samo po Slovenskem, tudi dalje bo segle Vilharjeve pesni. Mej Hrvati, Srbi in Čehi so skoraj tako domače kot pri nas. Reči smem na kratko, da poleg slovenske „marzeljeze", Jenkove „Naprej zastave slave!" ki je znana vsemu slovanskemu svetu, so Vilharjeve skladbe najdalje prodrle. In naj poreko glasbeni kritiki kar hote, naj dokažejo, da je bil Vilhar le samouk v glasbi, da se ni Btrogo držal glasbenih pravil, tega nihče uikoli ne bode ovrgel in to je in ostane njegova slava, da je znal peti za narod. Malokateri pesnik je doživel to slavo, ali recimo nobeden, da bi si narod pesni njegove tako do cela osvojil kakor Vilhar. Venec vseh njegovih Bkladeb gre brez dvojbe pesni: „Po jezeru bliz' Triglava", tako mi piše Vilharjev sin, genijalni komponist Franc Serafin, in ko bi ne bil naš slavljenje nobene druge pesni z melodijo zložil kakor to jedino; zaslužil je našo hvalo in priznanje, zakaj odkar je zložena, ne mine dan, da bi bo ta mila, narodu nad vse priljubljena pesmica, ne peia po slovenskih zemljah. (Kouec prih.) čer. Zagorski „SlavČki" na čelu jim g. dr. Bile, zapeli so nam „Slovenec sem" in več drugih. Slava jim! J. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi uvodnega članka ob avstro-nemški zvezi. Današnja številka ima šest strani j priloge. — (Presvetli cesar) podaril je za novo šolsko poslopje pri sv. Marjeti pod Ptujem l6Q gld , za cerkev v Blačah na Koroškem pa 100 gld. — (Afera grofa Kiinigl-a:) Kakor smo že poročali v našem listu, drzml se je pred kratkim praktikant tukajšnje c. kr. dež. vlade v hotelu Mpri Slonu" v Ljubljani v krogu drugih vladnih uradnikov sramotiti javno na nečuven način in brez vsacega povoda naš rod. Vsled tega zavladala je po celem mestu, celo v pravičnih nemških krogih opravičena indignacija. Občna razburjenost dala si je duška v tem, da se je zbral krog odličnih meščanov, ki je izročil deputaciji petorice, na Čelu ji g. dr. Karol Blei-weis vitez Trsteniški — nalog, da se pokloni gospodu deželnemu predsedniku, da ga opozarja na omenjeni dogodek in ga prosi, da izvoli ukreniti potrebno, da se žaljenemu čutu narodnega prebivalstva da popolno zadoščenje. Ta deputacija predstavila se je danes gospodu deželnemu predsedniku, in izročeč mu pismeno spomenico, izrekla globoko indignacijo mirnega tukajšnjega prebivalstva proti takim javnim insultom od strani od drugod došlega mladega uradnika, in dostavila prošnjo, da se izpo-sluje njega odstranjenje iz kronoviue, v kateri je pri ogromni večini prebivalstva za prihod njost izgu bil zaupanje. Gospod deželni predsednik je deputac ijo blagohotno vsprejel in obljubil, obžalovaje ta dogodek, — potrebno ukreniti. O rešitvi izročene spomenice poročali bodemo o svojem času. — (Politično društvo „Sloga" v Gorici.) Poročali smo že telegrafično ob izidu zborovanja in volitev, ki so se vršile pretekli ponedeljek. Navzlic res čudnemu in samovoljnemu postopanji društvenega predsednika dr. Jos. Ton k lija, ki ni hotel sklicati zbora, potem pa, ko je bil k temu primoran, zopet zavrnil vsprejem novih udov, katerih se je oglasilo nad 4 00, ali kakor je on rekel odložil njih vsprejetje za čas po občnem zboru, propadel je on in njegova stranka popolnoma, ter je bil izvoljen z 53 glasovi od 86 glasov dr. Ant. Gregorčič predsednikom. Ker so po tem porazu Tonklijevi pristaši zapustili dvorano, bila je z 54 glasovi proti 8 izvoljena protitouklijeva lista. Po 54 glasov so prejeli ter so voljeni v odbor kot op-borniki ti-le društveniki: Dr. A. Rojic, Aut. Obizzi, Val. Kancler, Ant. Fon, Fr. Hmeljak, Jož. Poljšak, Simon Gregorčič, Fr. Budal, Ant. Klančič; in kot namestniki: Filip Trpin, A. Strekelj, Jož. Mašera, Miklavž Kocijančič in Franc Bavčar. Po osem glasov pa so prejeli društveniki : Dr. Miki. Tonkli Andr. Jeglič, dr. Lisjak, Andr. Kocijančič, Jož. Na-nut, Ant. Hvalica, Jan. Kolavčič, Ant. Bolko, Ign KovaČiČ, Jož. Tomšič, Franc Dominko, Fdip Kramar. Nadejamo se, da bode prerojena „Sloga" delovala prav krepko! — (Gosp. Dr ago ti n Weuger,) okrajni sodnik v Št. Lenartu, pridodeljen bode vsled dovoljenja pravosodnega ministerstva začasno okrožnemu sodišču v Celji. — (Iva n Rendić,) slavni kipar dogotovilje poprsje hreegovskega metropolita Leontija Radu lovi Ca v Mostaru. Kip je od marmorja in krasno izdelan. Postavit se bode še ta mesec na metropo-litov grob. — (Presbiterij cerkve na Rožniku) bodeta po smrti Jurija Šubiča, ki je bil za to delo odmenjen, slikala gg. JebaČin in Borovski. — (Račun o dohodkih in troških družbe sv. Cirila in Metoda za leto 188 9) kaže dohodkov: Doneski podružnic 3808 gld. 3 kr., darila in veselice 773 gld. 34 kr., volila 70 gld., za prodane knjige 364 gld. 90 kr., obresti 426 gld. 16 kr., skupaj 5542 gld. 43 kr. Troškov: šolski vrteči in Šola v Trstu 2921 gld. 56 kr., posojilo šolski občini za zgradbo nove šole 1000 gld., za narodno šolstvo 701 gld. 90 kr., za študentovske kuhinje 54 gld., za natisk in razpošiljanje knjižice (II in III. zvezek) in „Vestnik" 798 gld. 79 kr., Nagrade pisateljem 160 gld., nakup molitvenih, poučnih in zabavnih knjig za podružnice 235 gld. 76 kr., Tiskovine 95 gld., 40 kr., podpore podruž- nicam 116 gld. 10 kr., poštnine 129 gld. 50 kr, razni troški predsedstva, tajništva, za skupščino itd. 128 gld. 5 kr., skupaj 6341 gld. 6 kr. Ker je bilo v blagajnici 1. januarija 188'J 9911 gld. 77 kr., torej skupaj 15.354 gld 20 kr., ostalo je po odštetih troških v znesku 6341 gld. 6 kr. v blagajnici 9013 gld. 14 kr. naloženo obrestonosno pri raznih hranilnicah in 'posojilnicah; dalje dvoje dolžnih pisem šolskih občin v zneskih po 700 gld. in 1000 gld. — (Namestništvo v Trstu) zavrglo je pritožbo Pazinskih Italijanov proti občinskim volitvam dne 4. t. m. S tem je konec vsem lahon-skim spletkam in občinska uprava bode lahko mirno in uspešno delovala. — (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaj i) poslal je g. Josip Preveč, abiturijent v Kranji, 25 gold. reci petindvajset goldinarjev, kot cisti dohodek dijaške veselice v Kranji, prirejene 24. avg. t. 1. v korist „Podpornemu društvu". Srčna hvala vsem, ki so kaj darovali. — (Zveza slovenskih posojilnic.) Gospodje, kateri se udeležijo občnega zbora „Zveze slovenskih posojilnic" dne 8. oktobra t. 1. v Celji, naj se blagovolijo zbirati v Košer-jevim hotelu „Zum weissen Ochsen", kjer so se tudi potrebna prenočišča preskrbela. — (Gimnazije Mariborske prvi razred) ima tri oddelke: nemškega s 26 učenci in dva slovenska, v katerih bode vkupe 71 učencev. — (Srebrno poroko) praznoval je v četrtek v Zagrebu v obiteljskem krogu skladatelj in ravnatelj zbora hrv. pev. društva „Kolo" g. G j uro Eisenhut, čegar ime je tudi v nas Slovencih dobro poznato. Pri maši in pri blagoslovu peli so na koru člani (fKola" primerne pesme. Srčne čestitke tudi od naše strane, in na mnoga ja lieta I — (Ljubljanski vodovod) obuesel se je v preteklem, izredno suhem poletji, tako izborno, da bodo pač potihnili vsi klevetniki, ki so toliko zabavljali in prorokovali, da ne bode dovolj vode. Navzlic nečuveni suši in dasi nekatere stranke prav potratno ravnajo z vodo in puste pipe celo noč odprte, je vender vode bilo vedno v izobilji. To ju pač najlepše priznanje vodovodnemu odseku, ki je vse tako izvrstno pogodil. Doslej je voda upeljana v kacih 500 hiš, v kratkem bode gotovo tudi v ostale hiše, da bode vse prebivalstvo preskrbljeno z zdravo pitno vodo. — (Mestni fizikat) začel je sedaj pre-iskavati živila. Preiskuje se v prvi vrsti žganje („jeruš"), ocet, vino, kava, riž i. t. d. Zasledilo se je že marsikaj zdravju škodljivega, tako n. pr. s fuksinom pobarvana rozolija, katere so samo na jednem kraji zasačili poldrugo vedro, vrhu tega pa še nekoliko Škodljivega fuksina. Mestnega fizikata preiskavanje bode občinstvo izvestno z veseljem pozdravljalo, ker je kaj tacega že davno bilo treba. — (Vodstvo dijaške in ljudske kuhinje) poslalo nam je glede naše zadnje notice popravek, da gosp. kanonik Jeran ni vodja dijaški kuhinji, niti odbornik, ampak da on za revne dijake samo naroča po 3, k večjemu po 10 kr. hrane, a vodstvo skrbi, da dobivajo dijaki za te male krajcarje dobro, toplo in zdravo hrano. Sicer pa gre hvala podpornim, to je plačujočim članom in raznim dobrotnikom. — (Deželna hrambo v k a vojašnica,) katero zidata po deželnega odbora naročilu gg. podjetnika J. Knez in F. Zupančič, bode tekom prihodnjega meseca popolnoma pod streho. Poslopje ima lepo fasado in izvestno bode okolu nove vojašnice nastal nov del mesta. — (Poslopje za vzgojo služkinj) na Poljanski cesti je že popolnoma gotovo. Iz stare otroške bolnice priredil bo je novi zavod, s katerim se je olepšal tamošnji del mesta. Zadaj so gospodarska poslopja in lep vrt, na katerem se bodo služkinje učile pridelavati razuo zelenjavo in so-čivje. V kratkem se bode to poslopje slovesno otvorilo in izročilo svojemu namenu. — (Mesarska zadruga Ljubljanska) imela je predvčerajšnjim svoj občni zbor, ki pa ni bil aklepčen, ker je bila udeležba prepiČla. Navzlic temu pa je zanimivo poročati par podatkov o delovanji te zadruge, katerej je sedaj na čelu g. Janez Kopač, namestnik pa g. Fran SI ovsa. Kot ude šteje zadruga 24 velikih mesarjev (računijo se samo oni, ki so ustopnino plačali), 9 susilcev, 63 malih mesarjev, vkupe 96 udov. Vajencev se je upisalo in po 5 gold. vplačalo 28, oproščenih pa je bilo 23 vajencev, ki so plačali po 10 gold. oprostnine. Mojstrov zadružno premoženje iznaša po odbitih vseh troških 556 gold., premoženje pomočnikov 534 gold. vkupe 1090 gold. V štirih tednih bode zopet občni zbor, ki se bode posebe naznanil. — (Glas izmej občinstva.) Piše se nam : Pri zidanji brambovske vojašnice dela tudi sedemdeset kaznencev iz Žabjeka, jih je tedaj 35 parov, ki v dolgi koloni vsaki dau štirikrat marširajo po Karlovsfti cesti, a ne po cesti, marveč prav oblastno po trotovarji, tako, da 86 jim mora vsakdo, hočeš ali nočeš, ogniti ter stopiti na blato, da ta gospdda odide. Ali bi se tej gospodi iz Žabjeka ue moglo ukazati, da trotovar prepusti občinstvu? Prosimo torej, da se v tem oziru potrebno ukrene. — (Živo srebro) našli so v Mančah (ne Mavčah) na Vipavskem. Predvčerajšnjem bili so na lici mesta: deželni glavar dr. Po kl u kar, deželni poslanec Hinko Kavčič, gozdni nadzornik Goli in grof Lanthieri in se preverili, da se res nahaja obilo živega srebra, katerega so že nekoliko nabrali v male steklenice. Prebivalstvo je vsled tega polno veselih nad in si obeta boljše čase. Kakor smo se iz kosa rude, prinesene iz Manč prepričali, je ondu res pravo živo srebro in ruda je bogata. Želeti bi torej bilo samo to, da bi bile plasti prav obširne in mogočne, dasi se nam Vipavske doline geologična sestava v tem oziru ne zdi posebno ugodna. -- (Novi „ribarski zakon") bil je dne 18. t. m. izdau in razposlan. Veljava njegova začne se s 4. dnem oktobra. Lastnike in posestnike ribarskih pravic opozarjamo posebno na „ukaz c. kr. deželuega predsednika na Kranjskem z dne 9. junija 1890. I. št. 1473/pr." o napravi ribarskih okrajev. Kdor hoče imeti samosvoj ribarski okraj, mora uložiti in utemeljiti zahtevo v teku 3 mesecev, to je do 4. januarja 1891. Ker so v novem zakonu predpisane drugačne mere za ribe, ki se ne smejo prodajati, niti v gostilnah ponujati ali oddajati, naj bi se tudi ribiči za časa seznanili z dotičnim členom (člen VII. str. 73), da se obvarujejo škode. — (Ljubljanske dvorane) O velikosti Ljubljanskih dvoran posnamemo uradnemu listu nastopne podatke: Dvorana v „Touhalle" je 26 5 m dolga, 117 m široka, 11'5 w visoka. Čitalniška dvorana je 23 65 m dolga, 9 5 m široka, redutna dvorana 24*5 m dolga, 915»« široka, 6'35 m visoka, kazinska dvorana 16 m dolga, 12 45 m široka. Dvorana v „Tonhalle" ima torej 310m3, Čitalniška dvorana 224 67 m2, redutna dvorana 22350 ma, kazinska dvorana 200 m"1- — (Potovanje na Višarje.) Dne 4. okt. t. 1. (Rožnovenško nedeljo) odpelje se poslednji vlak na sv. Višarje povodom sklepa letošnjih božjih potov. Slavnost ta dan je posebno lepa, ker se cerkvene vreduoBti slovesno odpravijo, kar napravi mogočen utis. Ker tačas splošno potovanje preneha in se je) tudi ugodne vožnjo na železnici nadejati, upati je prav obilne udeležbe. Več o tem v inBeratu današnjega lista. — (Slovansko pevsko društvo v Trstu pričelo bode svoje delovanje dne 1. oktobra, na kateri dan bo vabijo vsi gg. pevci k prvi skušnji. Začasni pevovodja je g. Srečko Bar te I j. Želimo prav srčno, da se oglasi prav obilo pevcev, ter da novo pevsko društvo postane močna za-slomba že obstoječim okoličanskim pevskim društvom, katera zadnji čas tako vrlo delujejo. Naj se potem vsa skupno združijo v močno nerazrušljivo celoto, narodu v čast, sovragom v btrah. — (Prostov. požarna bramba v Šent Vidu nad Ljubljano) priredi v nedeljo 5 oktobra t. 1. ob 3. uri ^popoludne tombolo na vrtu znane gostilne pri „Kraljici". Ker so dohodki namenjeni v nakup gasilnih priprav, upamo, da nas bode več požarnih bramb kakor tudi veliko ljubljanske gospode počastilo. Za dobro postrežbo, za izvrstno vino bode Kraljičeva gostilna skrbela. — („Tržaški Sokol") priredi prihodnjo nedeljo, to je dne 28. septembra izlet v Sežano. Izletniki zbirajo se ob 2. uri popoludne pri Pertotu v Rojanu. — (Za medicinsko fakulteto na Zagrebškem vseučilišči) volil je pokojni župnik Urkanović iz Resaika svoto 25.000 gld. To svoto bi imel plačati Zagrebški kapitel, ki je pokojnemu po oporoki to vsoto dolžan. Državno odvetništvo, kot zastopnik vseučiliŠČne zaklade ima postopati nadalje. Sploh se kaže prav živahno za* Priloga „Slovcnskcmn Narodn" St. 222?27. septembra '1890. nimanje za to stvar, in hrvatski listi prijavljaljo dan za dnevom doneske na korist fondu za medicinsko fakulteto. — (Delavsko podporno društvo v Trstu) vabi vse svoje člane k posvetovanju zarad volitve novega odbora, na nedeljo 28. t. m. zvečer ob G. uri v društvene prostore. — (Za veprejem v vojaške šole) oglasijo se je letos nenavadno veliko učencev. Zaradi tega se bodo vsprejemali le taki učenci, kateri bo dovršili popolnoma vsaj štiri nižje razrede srednjih šol. Zaradi pomanjkanja aspirantov jemali so jih preje tudi iz takozvanih pripravljavnib kadetnih kurzov, kar sedaj ne bode več mogoče. Menimo, da bode sedaj s tem odlokom ponehalo vedno to-žarenje, da učenci iz slovenskih šol ne znajo dovolj avstrijske zgodovine. — („Popotnik.") Časopis za učitelje in prijatelje šole. Glasilo „Zaveže sloveuskih učiteljskih društev v Ljubljani" ima v 18. številki nastopno VBebino: Nekoliko o besednem redu v ljudski šoli. — Učitelj, pospešitelj kmetijskega pouka v šoli in izven šole. — Značaji. (Iz grškega po Teofrastu preložil prof. Fr. Breznik. — Iz „Zaveže slovenskih učiteljih društev. — Pisma iz Gradca. — Pisma iz Sibirije. — Društveni vestnik. — Dopisi in drugo vesti. — Ilazuoternosti. — (O ribarski karti vojvodine Kranjske,) katero je za Kranjsko ribarsko društvo izdelal prof. Iv. Franke v Ljubljani, in v XV listih risal A. Neumeyer, se prav pohvalno izraža Dunajska „Land- u. Forstvvirthschaftliche Aus-stellungs-Zeitung" v oddelku „Ausstellungsliteratur". V dotičnem sestavku nahajajo se tudi slovenska imena poleg nemških in latinskih. Gradivo za to karto nabral je za povzdigo ribarstva na Kranjskem velezaslužni prof. Iv. Franke, kot odbornik ribarskoga društva deloma po svojih izskustvih deloma po prijavah ribičev in ribarskih strokovnjakov. — (Iz Gorjan) se nuni piše 25. t. m. Včeraj popoludne nekoliko pred tremi začelo je goreti v bližnji Krnici. Ljudje so prihiteli brž na pomoč in tudi Blejski ognjegasci so kmalu došli ter po magali domačinom ogenj omejiti. Pogoreli ste dve hiši Mlinarjeva in Žagarjeva, (kjer je doma gosp. dež. glavar dr. Pok I u kar) z vsemi gospodarskimi poslopji. Zavarovana sta bila oba. Zužgal je pa baje osemletni deček igrajoč se s kliučki pri skednji. — Ob istem požaru piše se nam z Bleda: Včeraj popoludne ob 7. uri začelo je goreti v K cinici na M lina rje ven i hlevu, ki ie skupaj zidan z Žagarjevitn. Ogenj se je hitro razširil na sosedni hiši obeh gospodarjev. Akoravno se je na Bledu pozno zvedelo o požaru, odpravila se je nemudoma Blejska prostovoljna požarna hramba pod vodstvom načelnika gosp. J. MallDerja in namestnika J. Pete rnel a na pogorišče in posrečilo se jej je ogenj z jedno svojih izvrstnih brizgalnic toliko pogasiti, da se je Mlinarju mlin in nekaj notranje oprave, pri Žagarji pa večinoma vsa notranja oprava in blago rešilo. — (Duhovniške premembe.) V 1 a -vantinski škoiiji: Gosp. Fr. Janežič, kaplan v Slov. Bistrici, pride na višji zavod za bogoslovske vede v Avgustinej na Dunaj. Gosp. Jurij Galun, župnik pri sv. Jarneji v Radvanji, prevzame župnijo M. D. v Brezji. Gosp. Jakob Tajek, kaplan v Vojniku, gre za kaplana v Slov. Bistrico, g. Blaž Kukovič, kaplan v Rajhenburgu, pride v Dramlje, g. Jože Belih, kaplan v Vitanji gre na poslednjega mesto v Reichenburg. V Ljubljanski škofiji: Gosp. Ferdinand Kogej, župnik v Zgor. Tuhinji, je dobil vikarijat Crni Vrh m d Idrijo. Gosp. Lud. Jenko, kapelan v Trnovem pri Ilir. Bistrici, je dobil faro Knežak. — Prezentovani so nastopni gg.: Andrej Petek, župnik v Polšniku, za faro sv. Križ pri Litiji. Alojzij Kumer, župnik na Brdu, za faro Roteče. Janez Plevaneč, župnik v Soteski, za faro Bo-štanj. — Premeščeni so gg.: Jožef Laznik, kapelan na Vrhniki, je postal farni oskrbnik v Podlipi; Peter Bohinjec, kapelan v Dobrepoljah, pride na Vrhniko; Ivan Dobnikar, kapelan v Laščah, dobil je I. kapelanijo v Dobrepoljah ; Jožef Kos, kapelan v Toplici, gre za farnega oskrbnika na Sela pri Šumbregu; Jakob Porenta, kapelan v Leskov ci, gre v Košano; Anton Šmid, kapelan v Št. Jerneji, gre v Leskovec. — Na novo so nameščeni gg.: Janez Piber, semeniški duhovnik, za kapelana v Št. Jerneji; Frančišek Fik, novomašnik, za kapelana v Toplici; Anton Pfajfar, novomašnik, za II. kapelana v Dobrepoljah; Simon Smitek, novomašnik, za ka- pelana v Laščah. — Stalno upokojena sta gg.: Frančišek Waldecker, župnik v Boštanji in Anton Domiceli, vikar v Črnem Vrhu nad Idrijo. — ( V Trstu) zalotil je nedavno tamošnji policijski nadzornik dva mlada goljufa. Prišla sta z Reke, potem ko sta prej obhodna celo Evropo. V Draždanih službovala sta oba kot praktikanta pri občeznani Draždanski trgovski tvrdki. Rieger in \Vomatschka, tako jima je ime, napravila sta napačno pobotnico za 3000 mark, in stara komaj 16 let, prepotovala s prigoljufanim denarjem celo Evropo, dokler niso prijeli prekanjenih tičev v Trstu. — (Slive) letos v Bosni neso obilno obrodile, zato je mnogo povpraševanja. Dunajskih trgovcev došlo je jako mnogo na Hrvatsko in v Bosno, kupovat slive, katere v sodih pošiljajo na Dunaj. — (Dobava kruha in ovsa) Za zago-tovljenje kruha in ovsa za leto 1891 se bodo za preskrbovalne okraje: Gradec, Maribor, Ljubljana, Celovec, Trst in Gorica vršile obravnave, in sicer v c. in kr. preskrbovalnih magacinih v Ljubljani in Celovcu dne 1. oktobra, v Gradcu in Trstu dne 7. oktobra, v Gorici in Mariboru dne 14. oktobra 18U0. Pri obravnavah oziralo se bode samo na pismene ponudbe. Natunčneji pogoji se lahko slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne pri c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih ogledajo, dote se pa tudi proti plačilu 4 kr. za tiskano polu pri vseh c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih, na željo tudi po pošti. Splošne pogoje in ponudbeni formular je pa tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani lahko ogledati. — (Vabilo h konjski dirki.) katera se bode vršila v nedeljo dne 5. oktobra 1890. 1. na društvenem dirkališči v Žalci. A. Pričetna dirka. — Državna darila. Jednouprežno; jedenkrat dirkališči no tir =1 krn. Za kobile in žrebce V. konjerej-skega okoliša (savinjsko pleme.) starost ne čez 4 leta. Posestnik mora dokazati, da je njegov konj istinito savinjskega plemena. Uloga 1 gld.; z izgubo uloge. Najmanj 5 oglasil. I. darilo 50 gld., II. darilo 30 gld., III. darilo 20 gld. IV. davilo 10 gld. in vsakemu po jedno zastavo, B. Dirka plemenskih konj. — Državna davila. Jednouprežuo; dvakrat dirknli-ščino tir = 2 km. Za kobile in licencirane žrebce V. konjtrejski ga okoliša (savinjsko pleme.) Pri ko bilph se mora dokazati, da so istinito savinjskega plemena in da so v teku zadnjih dveh let žrebetde. Uloga 1 gld., katera se nikakor ne vrne. Najmanj 5 oglasil. I. darilo 60 gld., II. darilo 30 gld., III. darilo 20 gld., IV. davilo 10 gld. in vsakemu po jedno zastavo. C. Društvena dirka. — Društvena darila. Jednouprežno; dvakrat dirkališčino tir = 2 km. Za konje vseh dežel in neomejene starosti. Ulega 3 gld., katera se nikakor ne povrne. Najmanj 6 oglasil. 1. darilo 40 gld., II. darilo 30 gld., III. darilo 20 gld., IV. darilo 10 gld. in vsakemu po jeduo zastavo. Pri dirki veljajo pravila Dunajskega dirkar-skega društva. Oglasila k dirki vsprejemajo se najkasneje do 4. oktobra t. 1. pri gospodu Franu Rob-leku v Žalci in so le takrat veljavna, ako se pri oglasilu tudi uloga plača. Posestniki morajo pri ogla-silu konje natančno opisati, imenovati in na dan dirke predpoludne ob 10. uri predstaviti komisiji v Žalskem trgu; ob jednem vršilo se bode žrebanje in razdelitev trakov. Vsakakoršna pojasnila o dirki daje društveno tajništvo v Žalci. Listi za sedeže na tribiuah dobivajo se do opoludne 5. oktobra t. 1. pri gosp. Josipu Sirci v Žalci, popoludne pa pri blagajnici na dirkališči. Odbor dirkarskega društva v Žalci. — (Po prav o k.) V dopisu iz Lijubljaue v št. 220 bil je v 45 vrsti izpuščen naslednji stavek: 1889 do sv. Jurija, to je do 1. maja 1891, in v 65 vrsti je brati: od sv. Mihela 1889 do 1. avgusta 1890. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Pariz 25. septembra. Za preplavljence na ju žnem Francoskem dovolil je ministerski svet 300.000 frankov. Položaj na jugu se je zboljšal. Masava 25. septembra. (Agenzia Štefani). Tukaj ni več kolere. Tudi v okolici ponehava epidemija. Dunaj 26. septembra. „\Viener Zcitung" : Cesar imenoval podpredsednika Praškega deželnega finančnega ravnateljstva, baron Cher- tek-a, namestnikom glavnega ravnatelja pri glavnem vodstvu zasebnih obiteljskih zakladov. Cherbourg 26. septembra. Avstrijsko brodovje semkaj priplulo. Beligrad 26. septembra. Pri volitvah bilo je oddanih 2851 glasovnic. Povsod mir. Po nekaterih mestih na deželi utegnejo biti nove volitve. Večina je radikalcem povsod gotova. Carigrad 26. septembra. Včeraj bil v Jildiz-Kiosku obed na čast vojvodi Leuchten-berškemu. Prisotna ruski in črnogorski poslovodja. Sultan v sprejel Leuchtenberga v zasebni avdijcuci pred obedom in po obedu. V diplomatskih in turških krogih temu pohodu ne pripisujejo nobenega politiškega pomena. Pariz 26. septembra. Cesarica Elizabeta došla je v Algier. Lisbona 26. septembra. Govori se, da so se včeraj v Coimbri dijaki in policaij resno spoprijeli. Nekoliko mrtvih, več ranjenih. Dunaj 27. septembra. Nemškemn cesarju so v častno službo pridodcljeni: Fzm. grof Griinne, polkovnik Benko od husarskega polka, čegar imajitelj je nemški cesar, krilni korvetni kapitan Sachs. Za častno službo kralju saksonskemu: podmaršal grof Uexkuell, polkovnik Reinhold od tretjega dragonskega polka, major baron Saar. Atene 27. septembra. Iz vestjo Reuter-jevo: Govori se, da se bode zaroka grške princesinje Marije s carjevieem najbrže proglasila povodom njegovega prihoda v Atene. — Po nezajamčeni vesti lista „Ephimeris" se bode v kratkem princ Jurij zaročil z drugo hčerjo vojvode Chartres-skega. Bazne vesti. * (Tiskovna obsodba.) V pravdi proti urednikoma Dunajskega lista „Vaterland" bil je obsojen C a r 1 K o I 1 e r, kot pisatelj toženega članka „Eine seidene Schnuru, v katerem se je obdolževal tzm. baron Scudier raznih nepoštenih Bpekulacij, zaradi prestopka razžalenja čaBti na 8 mesecev zapora, odgovorni urednik Jakob Rat h pa zaradi zanemarjenja dolžne pažnje na 50 gld. globe, even-tuelno 10 dni zapora. List je obsojen v izgubo 200 gld. na kavciji. Obravnava vršila se je pred porotniki. * (Japonska učenjaka vBudimpešti.) Te dni prišla sta v Budimpešto japonski zdravnik dr. Suzuki Ainoaka in jurist dr. Kisbi Kosaburo, ki sta odposlanca od japonske vlade, da proučavata evropske medicinske in justicijalue zavode. V Budimpešti ogledala sta zavod za sodno zdravilstvo (jeduak zavod mislijo osnovati v Tokiu), kemični in iizijološki zavod. * (Koliko je premoženje ruskega carja?) „Peterburške Vjedomosti" donesle so nekega dne izvestje o privatnem premoženji ruskega vladarja. Ozemlje, katero je posest ruskega carja, je poldrugikrat večje od posestva vseh angleških lordov skupaj. Car ruski ima privatnih posestev 51 milijonov hektarov, to je toliko v površini, kolikor vsa Francoska. * (Ruska in angleška trgovina v srednji Aziji.) Rusija izpodriva vedno krepkeje angleško trgovino v srednji Aziji in jej dela, kakor se gorko pritožuje angleški konzul v Meschidu, tudi vedno živejo konkurenco v prostranem Kitaji. Rusi se poslužujejo zelo spretno transkaspiške železnice in poplavljajo s svojimi izdelki in svojo robo Perzijo, Afganistan, Beludšiatan, Turkestan in severni Kitaj. Sukno in slador sta glavna predmeta te trgovine. * (Hripa v Braziliji.) Pretekle mesece razgrajala je prav hudo hripa v Braziliji. Ker sta tam julij in avgust zimska meseca, in je na južni poluobli takrat najhuji mraz, more se reči, da je tudi južnoameriška zima bila podobna evropski zimi glede" hripe. Ker bode trajala, po mnenji tamošnjih zdravnikov, še lahko par mesecev, je prav mogoče, da 8e potem preseli v zimskem ČaBU nazaj v Evropo ter nas obišče še jedeukrat in osreči s svojimi prijetnostmi. * (Nepokorni vojaci.) Slučaji očitne nepokorščine neso redki v angleški vojski. V Corku prigodilo se je zopet, da so trije vojaci, katerim se je brala obsodba zarad nepokorščine pred fronto nastavljenega polka, vrgli svoje čelade raz glavo in jih neso hoteli pobrati prej, nego, da so jih prisilili z bodali. A še potem nastavili so jih nalašč na robe na glavo in se častnikom porogljivo režali, ko so jih odvajali v zapor. * (Nesreča na električni železnici.) Na električni železnici, ki spaja Florenco in bliž-uje Fiesole, pripetila se jo nesreča, pri katerej je bilo ubitih 6 oseb, 12 pa ranjenih. V vagonu nahajalo se je 36 oseb. Železnica odtvorila se je Še le pred nekaterimi dnevi. * (Sebično glasovanje.) Občinski zbor v Toursu je te dni imel voliti kominijo, katera pojde v Pariz, da se zahvali ministru, ki je povoijno rešil •tvar, katera je za mesto velike važnosti. Volilo se je z listki. Po volitvi se je pokazalo, da je vsak občinski svetnik na listek zapisal svoje ime a žel|o, da na občinske stroške potuje v Pariz. Volitev se je morala putem ponavljati. * ^Očetova kazen.) Stari Vasilij Seran v Lipi živi s svojim siuum istega imenu že dolgo let v prepiru. S:n bil je lahkoživec, kateri vkljub svojej odiaslosti ni ničesar delal in se pustil živiti od staiišev. Stari Seran dovel bi sina rad k temu, da bi se poprijel dela ali vsi njegovi napori bili so bob v steno To je starega Seraua tako nukačilo, da se je hotel ua vsak način znebiti svojega sinu. Dozorela je v njem strašna misel zažgati lastim hišo, v katerej je tedaj brezskrbno stegoval njegov sin lene svoje ude po postelji. Hiša je sicer pogorela do tal in ogenj je upepelil tudi sosedovo hišo, a leni sin rešil se je in ubežal iz gorečega poslopja. Očeta odveli so v Temešvarski zapor. * (Krotek lev.) Sokotski sultan poklonil je angleški kraljici krotkega leva, katerega so že pripeljali v Liverpool. Lev je tako krotek, da bo «a na ladiji pustih, da je sam hodil, koder je hotel. Pomorščaki in potovalei so se jako zabavali ž njim. * (Vihar.) Ker so letos veliki viharji, omenimo naj, kak vihar je bil v začetku 18. stoletja v Londonu. V novembru 1703. leta je strašen vihar v Londonu napravil 50 milijonov škode. Podrl je bil mnogo hiš. V Severnu in Themsi bilo je uto nilo 8000 oseb, ne uštevši 1800 pomorščakov, ki so se potopili z vojnimi ladijami, na katerih je bilo 524 topov. V Kentu je vihar s koreninami iz-ruval 1700 dreves, v Glocestershire je pa bil podrl kacih b'00 po 80 čevljev visocih starih dreves. Vihar je bil zrušil slavni svetilni stolp Eddistonski. Utonilo je bilo 15000 ovnov, pa tudi več druzih živalij je bil vihar pokončal. * (Nedolžna medveda.) Trgovec Viljem Stanek v Pragi je v svojem oknu razstavil v kletki dva japonska medveda. Policija je pa videla v tem prestopek, da ima trgovec zveri brez oblastvenega dovoljenja. Stvar prišla je pred sodišče. Ko so mnogobrojne priče izpovedale, da sta medveda kaj prijazni živalci, in še toliko nesta nevarna, kakor mačke ali psi, je sodeč oprostil trgovca, ker zakon velja le za nevarne živali. * (Francija četrtega nadstropja.) Nek diplomat je večkrat kosil pri ministru Dufauru. Nekega dne bil je v zbornici hud prepir, malo je mankalo, da se poslanci neBO stepli. Diplomat je opomnil ministru, da je obžalovati, da se Francozi ne spametujejo, ter je pristavil, da dobro pozna narod francoski. Minister ga na to vpraša, ali res misli, da pozna Francijo. Ko mu diplomat pritrdi naglasujoč, da že 20 let biva v deželi in da ima mnogo prijateljev na Francoskem, ga vpraša minister, koliko pozna francoskih rodbin, bivajočih v četrtem nadstropji. Diplomat odgovori na to, da z ljudmi, ki bivajo tako visoko, ni znan, a minister na to opomni, da on Francije ne pozna, ker baš oni Fraucozje, ki so delavni in pametni, bivajo v četrtem nadstropji. * (Čudna naključba.) Ameriškemu konzulu v Parizu pripetila se je nedavno mala neprijetnost. Carinskemu uradu v Havri je zagotovil, da v njegovi prtljagi ni nobene stvari, ki bi se morala obdačiti. Ko bo se njegovi kovčeki preiskali, našlo se je v njih mnogo srebrne posode. Uradniki so srebrniuo kontiskovali, ostalo prtljago pa pustili. Konzul je opazivši, da ni srebrnine, takoj pisal carinskemu uradu, in zahteval odškodnino. Kmalu je dobil odgovor, da ni mogoče, da bi se mu bila srebruina zgubila, ker se še sam gotovo spominja, da je v Hauri zagotavljal, da v kovčekih ni nobene stvari, ki bi se morala obdačiti. Konzul še sedaj ni dobil niti srebrnine, niti odškodnine. * (Previdnost ne škoduje.) Pri mestu K. leži jezero, Pred jezerom nabit je nastopen Bvet: „Kedor hoče iz vode potegniti žensko, naj je nikari ne prime pri laseh, ampak pri obleki. Mnoge izkušnje so pokazale namreč, da lasje navadno ostanejo v rokah". Zanesljivo zdravilno srcdNtvo. Osobe s slabim prenavljanjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiskanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobo zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov S ei d 1 i tz-pra 5e k". Škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Du-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in pod-piBoin. 6 {55—12) „ljubljahse nor »to) i r.n VNe leto !.«»<>: /,n pol leta 2.30; za *vtvi leta gld. 1.15. 9. KI - Tujci : 26. Beptembra. Pri Malici t Migi, Felgl, fiias, Bettelheim, Ilronet I Mi naj a. — Re.ningbaui, Biager, Neumaii iz Gradca. — 1'reisler L Pulja. — Bolton, dr. Put/. b Pariza. Pri Nlouu : Frifdl, Bardach, Linter, Jelačić, KMtel t Dunaja. — Pras.knikar \/. Kamnik*. — Penchut ti Sera-i< v i. — Klemoncič iz Beljaku. — L0w iz Prage. — Košir II Trstu — Dr Globoi'-ink i/. Cer kij AA — Km kolodvoru: Stfx, Prgatschnig, llui-uor iz Celovca. — Pruljevic iz Solnograda. — Tausche iz 1'rage. — LOvvenfold I Dunaja. Umrli so v šjiibljaui : 23. septembra: Marijana Smole, lončarjeva vdova, 70 let, Kravja dolina št. 11, za oslabljenjem. 21 septembra : Manja U ranic, ključarjeva hči, 9'/i let, Streliške ulice št. 11, za spridenjein cev. V deželni bolnici: 24. septembra: Magdalena Kraulan, kmetica, 45 let, za pšenom. Meteorologično poročilo. Dan Cfts opazovanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 25. sept. j 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 743 0 mm. 7414 mm. 742 3 mm. 11-4°C 17-4"C si. svz. z. jz. •L ji. i jas. d.jas. d. jas. 2*o0 mm. dežja. O. 6 od 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 744- 8 mm. 745- 9 mm. 745-9 mm. 14-4»C 17-2°C 12-6« C si. vzh. si. svz. si. svz. dež. obl. jas. 240 min. dežju. Srednja temperatura 17-5° in 14*7°, za 3 '6" in |0 8° nad uormalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 23. septembra 1890. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 429,462.000 gld. (— 3,252.000 gld.) Zaklad v gotovini . 243,404.000 „ (— 220.000 „ j Portfelj.....162,51)3.000 „ (— 3,782.000 „ ) Lombard..... 23,290.000 „ (— 414.00O „ ) Davka prosta ban- kovčna reserva . 29,022.000 , (+ 7,182.000 „ ) XD"u.ziaas3s:a, "borza dne" 27. Beptembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) I^oterijiie aretfke 24. septembra. V Pragi: 3«J, 83, 12, 82, C7. Srebrna renta .... Zlata renta ..... 5°/0 marčna renta . , . Akcije narodne banko . Kreditne akcije.... London....... Srebro....... Napol........ C. kr. cekini ..... Nemške marku .... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz I. 18t>4 Ogerska zlata renta l"/„ . Dunava reg. srečke f>' „ . Zemlj. obč. avatr. 4'/il70 Kreditne srečke .... Kudolfove srečke , . . Akcije anglo-avstr. banke včeraj — daneH gld. 8770 - gld . 87-85 „ 88 25 It 88-25 , 10720 n 107 15 r 10120 101 15 . i'b-3 — D %4 — „ 307-75 " n 308- - „ 11280 ti 11290 n 8 94«/, n 8-95 536 » 5-35 „ 55 30 ■ 5540 250 gld. 131 gld. — kr 100 B 178 n i» 100 » 90 „ 99 n 10 » . 100 gld. 120 . 75 „ zast. listi . . 113 n n . 100 gld. 184 . 75 „ 10 „ 20 • 50 , 120 , 165 . 70 , a. v. . . . 218 n n najčistije tužne KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal m preliavll, pri pretim;, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(15-2) bolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetelična in osveževalna pijača. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. Pri Kitrol-U TUI-ii v ŠpHnlskih | ulieali šl. IO izšel je ravnokar: Prirodopis v podobah. I Živalstvo v 250 podohah v porabo pri Si nazornem nauku £< s slovensko in latinsko terminologijo, s 2.3 tablicami nsi močnem kartonskem papirji in plat-^ nenem pregibu z jako lepo naslovno podoho. |j Gena 3 gld« (701—7) | Išče se mesta v iituiiiit.il. ki m- j ali pii|»int< j trgovini z:\ učenca iz dobre liišf. ki \m dovršil dva gimria/.ijska razreda in je zmožen nemščine in slovenščine. — Kaj več se izve pri npravništvu „Slovenskega Naroda". (721 — 1) St. 17.554. (727—1) \ rrlilck dne f>. oktobra ^NJIO dopoludnc ob 10. uri se bode v mestni klavnici postavljeni plinovi motor l konjskih si sistem „Otto" prodal potom očitne dražbe. K tej dražbi, ki se bode vršila ob določeni uri v mestni klavnici, vabijo se kupci z dostavkom, da podpisana mestna občina do dneva dražbe vsprejema tudi pismene kupne ponudbe. Mestna občina v Ljubljani dne 25. septembra 1890. mmmmmSSSmmmmmm Za lovsko sezono priporočam največjo i*ber lovskih puik: puike za drobni svineo, brzodvocevko, rlaanloe in kratke brzorisanioo lastnega izdelka z jamstvom; nadalje dobre Liittiiko pnike za drobni svineo, salonske pnike in revolverje. V zalogi so vse za lov potrebne priprave in streljivo. Obleaja iz najboljše in najlepše orohovine in v vsakerSni obliki ter VBe v to stroko spadajoče poprave se hitro, solidno in po ceni izvršujejo. Opozarjam pa gospode lovce, da puške kar naravnost meni pošljejo in ne dado poprej puške kacemu drugemu, da jo še bolj pokvari, in jo potem nazadnje vender meni izroče v popravo, kajti s tem se stvar le podraži. Vse nougajajočo se radovoljno zamenja. — Cenik za puške je na razpolaganje. Z velespoštovanjem Fran Kaiser (633—8) ;p-a.šlca,x v Ljubljani, Selenburgove ulice. Po soglasne} sodbi odličnih strokovnjakov koroški je vrelec jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnik, želodčnih, uiehurnlk in oblstnik bolesnik, pri kataru, liripavoatl, kadljatnji, posebno za otroke, poleg tega pa tudi (481—15) jako ina namizna voda B posebno dobrim okusom, brez vseh organićnib in želodec otežujočih primesi. Glavna zal«gt» v LJubijani pri 91. E. Mupan-u; prodajajo ga nadalje; M. KaHtner in J. Hlaoer; V Kranji: F. Dollens; v Logatci: J. Tolar.*!. T7" Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v HJovI York, llaltiniore, Južno Ameriko i. t. d., ter se žele bitro, varuo in prijetno voziti, dobe natančnejša pojasnila v nemškem ali slovenskem jeziku, ako so pismeno obrnejo na tvrdko: Karesch & Stotzky v Bremenu koncesijoniran pošiljaleu zavnd za potnike s hitrimi parobrodi: Laku, Saale, Trave, Aller, Ems, Eidcr. Fulda, Wcrra, Elbe, Vožnja trnja !«■ knliik H «lnij. Voznino zaničnniva Izretluo ecn6. ^IT7APTT OT Ker minava v Izubijani in na lf*£g=2ii Dunajt agentov, in so je cesto /godilo, da so potniki, ki so se dali pregovoriti, da so tam vozovnice knpili, jib dobili mesto čez Bremen za druga pristaniška, in katere so zabaruntali za počasi voseoe Indije: Zato svetujeva vsem, da se niti v Ljubljani niti na Dunaj i z nikomur ne dogovarjajo radi oskrbljenja vozovnic. t : : (585—17) Karesch & Stotzky odpravnika ladij v Bremenu. 3 S Pozornosti vreden stranski zaslužek, ki se vetfno vekša in niiiogo let t raj o, morejo dobiti Hpretne in K»ne»ljtve oaobe (dosbiženi žandarmi imajo prednost), katere pridejo uinoKo v dotika z občinstvom. — Vprašanja pod: ,,«. S. 1»90 Gradec, poste rcstaiite." (312—24) Nakupovanje neobdelanih palic. Vse neresnične in žaljive besede, katere sern govoril v gostilni pri gospodu J. P o s - u v Žužemberku proti Imnki „Slavij i;t in nje generalnemu zastopniku gosp. Ivami llrllinr-Jii s tem prcltliciijeui. (725) Hugo Bolim. Zadnji letošnji posebni vlak v Trbiž in na sv. Višarje z znižano ceno tis> . .«li l i prva in najstarejša alopatična in homeopatična lekarna n a M r a n J h k e m, zaloga vseh do sedaj preverjenih talit inozemskih medicinsko* farumeevskih preparatov in specijalitet Deželna lekarna v Ljubljani Mestni trg št. 11 L. Greeel-na lekarja pri Mariji Pomagaj priporoča se slav. občinstvu ter navaja nastopno le nekaj svojih izkušenih in že z gotovim uspehom rabljenih zdravil in specijalitet, in sicer: Sirup Iz planinskih zeljinč proti kašlju, hripavosti, prsnim in pljučnim holozniin itd. — Cena steklenici 50 kr., dvauajstorici .r» gld. Francoski cnj zoper kašelj. Po originalnem receptu pripravljen jedino v moje j lekarni, staropreverjeno sredstvo zoper vse prsne bolezni, plučni katar, kašelj, hri- pavost, naduho in oslovski kaSelj. — Cena kartonu '^5 kr. Kri čistilne krogljlce, poprej univerzalne krogljico imenovane, dobč se pristno le pri meni. — Cena fikatljici 21 kr., zavitku s 6 škutljlcami 1 gld. 5 kr., 6 zavitkom ft gld. 2f> kr. Krogi ji«-«- za bleillco, dr. Blaud-a (pocukreno), proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju . — Skatljica velja 60 kr. Grenko vino-, tuđi želodec krepčujoče vino imenovano, iz naj zdravilne j sih gorenjskih rastlin, izvrstno upliva pri vseh želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij. slabem želodci, slabem pro.bavljenji, posebno pri zastaranih boleznih Želodca. — Steklenica z navodilom rabe volja le 80 kr. Zeleznnto kiue&ko vino za prebolele, slabotno in otroke, Katerim manjka krvi. — Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr. Francosko žgauje s soljo ali brez soli, pristno francosko blago, proti revmatizmu in za oživljeuje in okrepčanje. — V steklenicah po 20, 50 kr. in 1 gld. Muža za ozebline, ruska, do sedaj neprekosljiva. - Cena lončku 40 kr. Fijakarski prašek, znano in priljubljeno zdravilo proti kašlju. — Cena skatljici 25 kr. Cvet zoper protin in revuiatizein odpravi vsakoršne bolečine, naj bodo akutno ali kronične.. — Cena steklenici f>0 kr., dvanajatoriei fi gld. Voda za ćistenje obraza, tudi voda za pege imenovana, ž njo se gotovo in popolnoma odpravi vsaka nečiBtost kože, kakor pege, žoltine, mozoli, rudeč obraz, lišaji in druge nečistosti kože. Jamči se za neškodljivost tO vode. — Cena steklenici z navodilom za rabo 70 kr. Guarana-praškl, zanesljivo sredstvo zoper migreno in jedtioatranski glavobol. — Cena skatljici z desetimi praški 5 ) kr, Tinktura za rast las, proti izpadanju las in za obnovljenje in oživljeuje rasti las. — Cena Hteklenici HO kr. Barvilo za lase, najboljše. — Cena z navodilom za rabo 1 gld. 60 kr. Sredstvo zoper kurja očesa za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trde kože. — Steklenica s čopičem in navodilom za rabo vrt'd 40 kr , pol dvanajstoricn 2 gld. Obllž in knrja očesa, „ohliž za turiste" imenovan, Luaer-jev BO kr., moj 40 kr. lloiiieopatična zdravila. Homeopatična zdravila se preskrbe v posebnej dobroti in čistosti v najtočnejšeni poteneovanji. Vsa zdravila kakor tudi zmletja, »tanjšanja in poteneovanja so vedno sveža in z najniučnejšo skrbnostjo in natančnostjo pripravljena. (296—21) Jedinu tapecirnrsha l£ dalje. Natančneje pogoje za udeležbo pri tem zalaganji obseza v popolnem obsegu razglas, objavljen v tega časopisa štev. 210 z dne 13. septembra 1890. V G rade i, v septembru 1890. Od c. in kr. intendance 3. voja. i-To.'ta olj šo^ln. najinoanejšo Brnsko blago za obleko v odrezkih po 310 metrov za vso obleko za gld. G.—, 8.—, 10.—, 12.—, 14.—, IG.—, 18.— , 20— in več. ISlago %ii vsIuiNlte niiIcibJc in ogrtače v odrezkih po 2 10 metra za jedno zimsko suknjo ali ogrtač gld. 6.—, 8.—, 10.—, 12.—, 15.—, 20,— in več. Sta jei-sli i Sorten za lovske Blago za podlago ogrtačev Buknje in menčikove v odrezkih po in zimskih sukenj 1 meter gld. 1.—, 210 metra gld. 5.— , 6.—, 8.— in več. I 1'50, 2.—, 4.— in več. Nadalje blaga za suknjo častite duhovščino, črni pevuvieno in doskine za salonsko obleko, črni in barvasti tifel prodaja tovarniška zaloga finega suknja 1TINGBNG NOVAK, BRNO Razpošilja le proti predplačilu ali povzetju. Če se poprej plača, poSlje se blago poštnine prosto. Neugajajoče so nazaj vzame. Uzorci zastonj in franko. (G66—4) O *3 o cd N O O •9 in a m i) Za čas stavbe priporoča ■m u m m p, ■■viri mmt m & ^bj '^g/ u »\ m m ^»eni« Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izboru in po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, Štorje za Štokodoranje, drat in eveke, samokolnice, vezi za zi i nsl.c ln Na«lln«P Nti^Uallllce strukcijo v raa- C*ro#.«liii mlini In Načini mlini | "ih velikostih. 3Ilatilnice, čistilnice, gepli, robkalnice za turšico, sejalnice, plngi itd. Avtomatične klajne stiskalnice. Peronospora-aparati. Priprave za sušenje sadja in zelenjave, Rezllnlce za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni. IG. HELLER (M) WIEN. Praterstrasse Nr. 78, WIEN. Katnlogi in vsakeršna pojasnila na znhtevnnje /.astonj in 1'ranko. Prekupcem najugodnejši pogoji. NpoMobni laatopn lic i MO lAdeJo lift Clobl*0 j»lai<^Ji [*>• HH Le malo jih je še! it srečk 10 gld. IS srečk 5 gld. 50 kr. (699—12) :j*Br Srečke a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C. C. WIA.YEH.-ji. -SHE KAHOL TILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10. Pisni papir: Konceptni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir. Pečatni vosek, peresniki, oblati, pisalne podloge, pisalne mape. Pismeni papir s tuverli v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. V i z i t n i c e. Vsakovrstni trm in tmasti svinčniki iz tovarn Li. c£ G. Hardtmuth (708—2) 'H A« W. Faber. Velika zaloga vsega šolskeaa orodja. Priznano najboljša pisalna peresa: Klaps-ova, Greiner-jeva, Rasner-jeva peresa, peresa od aluminija. Con-cordia- peresa, trgovska, ženska, risarska, stenografska in ronde-peresa. Pisalni zvezki in kompen-diji, risalni zvezki, risalni block-i, mape za zvezke, mape za risalne deske. HERBARIJI (mape za rastlinske zbirke). Vse risalne materijal!je: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila, prožne deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš, barve, čopiči, tuš. Črne in barvaste tinte: Alizarin-tinta, Antracen-tinta. Aleppo-tinta, galčna tinta, vijolčnasta šolska tinta, črna univerzalna šolska tinta, kopirska tinta, modra, rujava, rudeča, zelena, rumena, bela, škarlatna, kar-minska, zlata in srebrna tinta. NajcenejSa, najboljša, preskusen«, rujava prevlaka za les z Barthel— originalnim karholinejeni UftT trajno varuje ""^3 (437—14) prevlečene ograje, svisli, ma^aeine, vozove, gospodarsko t>r pravo, tla itd. pred gnjllobo, grobo, zatrknenjem in mrčcsl V hlevih upliva razkazujoče. — 1 kilo zadodea za *? kvadratnih metrov. — 1'rosp, iti /.a-it.mj. — Kakovost zajamčena. G ki!>> i gld I.no, 100 kilo k1«1. Ki.— I Dunaja. MIHA BARTHEL & Gomp. (Ustanovljeno liSl.j Dunaj, X., Keplergasse it. 20. Ustanovljeno 1781.) Zaloga v | ri lirutili S'.ltr.lCI.. Izvrstno, dobro ohlajeno Graško marčno pivo I. Graške delniške pivovarne in Puntigamsko S5= v steklenicah s patentiranim zatvorom. Naroča B6 pri gospodu Gruberji v glavni tol»u<*iii i,jni»i juni. Mestni trg št. is. zalogi v (645—10) ir Izvrstno pivo prve Graške delniške pivovarne poprej SCBREINER & sinovi združeni pivovarni (108—M) Sclireiner t Graflci & Mi I Mlfl prodaja po tovarniški ceni zaloga v Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24 4 I 1 I ILUST l^OVAN ^1 NARODNIKOLEBA za leto 1891. Uredil, i2dal in založil IDrctg-otln. Dobiva se v ..Nsirotini I isUiirni-- iti v hukvnmitli .1. C.iontinl-J««vi in .11. •Jerbcr-jevl v LJubljani. Naroča se pa lahko v vseh hiikvaru.di. -H Cena 50 kr., po pošti 60 kr. H- VHebina: Popoten kalendari), koledar in cerkveni koledar. Vremenski ključ. StatistiSki pregled Avstro-Ogerske. Žrebanje srečk. Deželni patroni in njih praznovanje. Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni B&stopt, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati, /.tlrn<- niki, trgovina in obrt. kmetijska družba, cerkvena uprava, rudniška oblastvn, noililos, prometni zavodi, gasilna društva i. t. d. Vojaška oblastVfl. Peipolki. Konjica. Lovski bataljoni, liosenske čete. Topniear-ska četa. Zenijaka četa. Sanitetna četa- Povozua četa. lirambovci. Mornarica i. t. <1. Državne barve evropskih držav. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbino kolokov ter pristojbine za pravne-posle in privilegije, koncesije, potne listo i. t. d. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje: Dr. Jernej Zupauec (s podobo). Božidar Rab' is podobo). Janez, Soblo (s podobo). Ivan Dolinar (s podobo-. Razgled po svetu. Humoreska. Naznanila. 1.1 I I i I I i C "' : v;'j' -. i Vi ''J':: 'ž.'. tiT:'.;.;iiii«fa li li Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 priporoča Hlavuemu občinstvu lepo, ukusno in solidno I izdelane salonske in navadne lončene, belo, ruja vo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (257-27) v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah. Cenilnike pošiljam na željo framio. Zastopstvo pri F. P. VIDIC-TJ & Comp. Astralne svetilke ustavek z gorilcem 20"' z ."»8 svečami svetlobne moči I 30" h 104 „ „ ' R. DITMAR na DUNAJI. I* Največja tovarna za svetilke v Evropi. po 4 do 157 sveč svetlobe. Sezona 1890. NOVOSTI. Sezona 1890. Svetilke s stebri in stojali .s čipkastimi strešicami. — Viseče in mizne svetilke z najfinejše dekoriranimi majoličnimi podobami. — Staronemške viseče, mizne in stenske svetilke, črne, s pristno bakreno garnituro. Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo: Solnčni gorilec s 15 in 18", svetloba 27 in 42 sveč Briljantni meteorni gorilec s krogljastim plamenom: Velikost Svetloba •Jo'" FSO 70 30' 87 Dunajska bliskovna svetilka 30" ustavek z gorilcem ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasiije. Dunajska bliskovna svetilka 30", svetloba 105 sveč, ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje, Astralne svetilke 20 in 30", svetloba 58 in 104 sveč. Astralne svetilke se morejo zaradi posebne oblike lahko postaviti v razne svetilnike podstavke. (707—2) Ditmar-jeve svetilke ima v zalogi Tovurniiik.i ziminkii. 35 13H vsaka boljša trgovina s svetilkami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. LaBtniua in ti&k _Naroduo Tiakarno". 98