Uredništvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3,
na dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. t * * Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K «'80 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge de-	,
žele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se
plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	i
Posamezna štev. stane 10 h-i
———~
SteV. 185. Teltfonaka številka 65.
Celje, v pondeljek, dne 16. avgusta 1909. I ^m m» 48.8.7] Leto I.
Včerajšnji učiteljski dan v Mariboru.
Ob slovenski jezikovni meji, v narodno toli ogroženem ali za nas Slovence toli važnem mestu Mariboru se je včeraj pričela 21. glavna skupščina „Zveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". Dulce cum ntile — delo s prijetno zabavo je bil program včerajšnjega dneva. O seji odbora vseslo-vanske učiteljske zveze govorimo na drugem mestu. Važno in tudi za našo politično slovensko javnost pomenljivo pa je bilo zborovanje delegacije včeraj ob 3. uri popoldan v lepem in pono-sitem mariborskem „Narodnem domu".
Vsled omejenega prostora le najvažnejše momente! Delegate in druge slovanske ter slovenske goste je pozdravil predsednik Zaveze g. Luka Jelene. Spominjal se je med drugim težkih dni in hudih bojev, ki jih ima sedaj prebiti učiteljstvo na Kranjskem Zato velja tem iskrenejši in prisrčnejši pozdrav onim, ki so vstrajali pri svojem naprednem prepričanju in pri svoji edini vseslovenski stanovski učiteljski organizaciji. Govornikove besede so bile borno aklamirane. Predsednik.
zveze čeških učiteljskih društev, gosp. A. Č e r n y je zahvaljujoč se na pobratim-skem pozdravu izvajal, da veže slovensko in češko ter vse slovansko učiteljstvo vzajemnost pri delu za kulturno in narodno osvoboditev slovanskih narodov. Imenom poljske zveze nčiteljskib društev je spregovoril g. učitelj Stanislav Nowak iz Bohnije pri Krakovem in izvajal, da poljsko učiteljstvo, ki mora izvrševati pod tremi vladarji svojo vzvišeno nalogo med poljskim narodom, ve toliko bolj* ceniti vzajemnost in skupnost, narodno ter stanovsko. Pozdravlja zatorej veliko in mo-
gočno novo avstrijsko vseslovansko učiteljsko organizacijo, objednem pa vabi na učiteljski shod leta 1910 v Krakovem.
Sledilo je tajniško poročilo, iz katerega za danes posnemamo veselo dejstvo, da se štesilo članov v učiteljskih društvih Zaveze navzlic vsemu klerikalnemu obrekovanju in celo vladnemu pritisku prav veselo množi. Dočim so štela v Zavezi včlanjena slov. učiteljska društva L 1907 1747 rednih udov, 54 podpornih in 50 častnih, skupno tedaj 1851, so se te številke v 1. 1908 prav veselo vzdignile: rednih udov je bilo 1962, podp. 40 in častnih 43, skupno tedaj 2.045. Častitamo Zavezi in učiteljgki organizaciji na tem lepem uspehu! To je posledica vstraj-nega, žilavega organizatoričnega dela, red katerim treba imeti v dan ašnjih žalostnih političnih razmerah na Slovenskem vse spoštovanje! Zavezina društva so v preteklem poslovnem letu priredila 129 zborovanj, na katerih se je vršilo 136 predavanj in razprav. Iz ostalega skrbno sestavljenega tajniškega poročila je še omeniti ustanovitev Mladinske knjižnice ljub. obč. za-stopa v spomin velikemu češkemu pri-
slovenskega naroda Janu Legu.
Po tajniškem poročilu g. Rapeta se je vnela živahna debata, v katero je na svoj temperamenten način posegel zlasti idrijski deželni poslanec uč. Gangl in govoril o kranjskih razmerah. Predlagal je tudi spodaj priobčene re-zolucije, ki so se enoglasno sprejele. Važnejše podatke iz blagajniškega poročila prioDčimo jutri. Sklenilo se je tudi ustanoviti učiteljski pravnoobram-bni odsek, ki je ravno v sedanjih časih velike važnosti.
Medtem se je napolnil prostrani gostilniški vrt v Narodnem domn z do
mačimi in tujimi gosti, učiteljstvom in drugim občinstvom, ki je prihitelo na koncert. Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic. Učiteljstva je bilo včeraj v Mariboru z delagati vred gotovo veliko nad 300 oseb. O koncertu samem nam je obljubleno strokovnjaško poročilo. Sedeži v dvorani so bili do zadnjega razprodani, nabralo se je še tudi na galeriji in v dvorani precej drugega občinstva, tako da moremo reči, da je koncert tudi v tem oziru sijajno uspel. Po koncertu pa se je razvila v dvoranah in na vrtu neprisiljena prijateljska zabava, ki je trajala do pozne ure V sijajno razsvetljeni veliki dvorani pa se je vrtel mladi svet ob zvokih mariborske veteranske godbe. Pohvalno je treba omeniti, da so na koncert poslali vsi večji spodnještaj. kraji poleg učiteljstva še tudi druge zastopnike, da pokažejo tako važnemu čini-telju kakor je učiteljstvo v našem narodnem, političnem in kulturnem življenju, svoje simpatije. Iz Celja se je poleg drugih gospodov vdeležil koncerta gospod dž. posi. dr. Vekoslav Kukovec.
Rezolulucije,
sklenjene na delegacijskem zborovanju" Zaveze jugoslov. učit. dr. v Mariboru 15. avg. na predlog dež. posi, učitelja Gangla:
1.	Del. zborovanje n a j o d 1 o č-n e j še p r ot e s t i r a proti perse kuciji sloven. učiteljstva na Kranjskem, ker je to protizakonito in demoraliznjoče ter učiteljstvu moralno in materijalno škoduje.
2.	Izreka tovarišem, ki so bili iz politične strasti (klerikalcev) disciplinirani, svoje simpatije občudujoč juna-
, štvo, s katerim prenašajo preganjanje.
3.	Pozivlje učiteljstvo, naj ostane
čistega značaja, ob katerem se razbija vsak terorizem.
4. Poživlja vse poklicanekorpo-racije, naj na podlagi državn. osnovn. in šolskega zakona čuvajo materijalni in moralni položaj učiteljstva.
Politična hroniha.
v Narodno pomirjenje v Istri. Dr.
Rizzi, istrski deželni glavar, je priobčil v „Neue Freie Presse" svoje misli o o istrskem saboru. Pravi, kako je potrebno ponovno določenje občinskih mej iz administrativnih in narodnostnih razlogov. Nekatere občine se skoro ne dajo več upravljati. Tako sastoji n. pr. občina Kastav iz 31 katastralnih občin, ki so vse silno oddaljene od sedeža uprave. Razun tega so skoro vse občine jezikovno mešane. Koncem članka pravi: „V kljub težkočam, ki jih vsebujejo posamezne točke narodnega sporazuma, poleg gori omenjenega omejenja občin osobito ureditev jezikovnega vprašanja, vlada vendar v deželnozborskih strankah in sicer v obeh narodnostnih taborih mnenje, da se bo sporazum dosegel. Vsekakor se opaža na obeh straneh velika popustljivost. Tudi razpoloženje "narodu, ki zahteva od deželnega zbora intenzivnejšo skrb za gospodarske interese dežele, pripomore k temu, da so zastopniki pripravljeni odnehavati od ekstremov".
v Tudi dr. Adler pozvan na konferenco? Iz Dunaja prihaja poročilo, da je naknadno pozvan na konferenco, ki se vrši 17. tm. na poziv dr. Glom-bjnjskega, tudi načelnik soc. dem. kluba, dr. Adler, to pa na željo nekaterih vodij strank, ki so opozorili dr. Glombinj-skega, da bi bilo pogrešno, če bi se prezrlo zastopnika tako močne stranke, kakor je socijalnodemokratična.
LI STEK.
Kroutil.
J. S. Mächar: Iz stare proze. Iz češčine poslovenil T. L.
„---vsled česar se obtoženi
Jan Kroutil iz Kralovic, svoboden, 40 let star, radi tatvine že šestnajstkrat predkaznovan, vnovič radi tatvine pri gospodu Hinku Jampehlesu v noči od 27. na 28. srpna, obsodi v ječo na dobo osmih mesecev. Po prestani kazni je prepovedano obtožencu zdrževati se v policijskem okraju praškem in naj se postavi pod policijsko nadzorstvo!" se je glasila sodba slavnega sodišča.
„Tu imam: september eden, oktober dva, november tri, december štiri, januar pet, februar šest, marec sedem, april osem — in spet je tu pomlad, Bog vas blagoslovi, hvala lepa slavno sodišče", zahvaljeval se je Kroutil in štel polglasno na prste do meseca, v katerem se konča državna skrb za njegove potrebe, „hvala lepa, to sem vedel takoj, osem mesecev, to je pošteno!"
Kdor je videl Kroutilov obraz, ne bi bil nikdar verjel, da je bil človek s takim obrazom že šestnajstkrat kazno-
van radi tatvine. Pošten, dober obraz! Dobrotne oči, gosti obrvi, velik nepravilen nos, velike ustnice, vedno gladko obrit, sto brazd na čelu in licih —bil je bolj podoben kakemu dobremu kroe-tiču, katerih mrgoli Praga na svetivan-ske dni.
Stari ljudje v njegovi rojstni vasi so se dobro spominjali njegovih otroških let. Bil je priden deček v šoli, pozneje pošten in vesten mizarski pomočnik v bližnjem mestu; ko se je izučil, je odšel po svetu. Kje je bil, kaj je delal, ni vedel nihče. Čez veliko let je bil kar naenkrat poslan v občino po odgonu — kot kaznovan tat. Ljudje so se temu čudili, smatrali so ga za nedolžnega, saj je bil vedno tako pošten! Približala se je jesen, Kroutil je izginil brez sledu, kakor bi kamen padel v vodo, na spomlad je bil zopet priveden po odgonu. Znan način življenja nekaterih ljudi]: na zimo se pusti zapreti, na poletje pride ven, ne seje, ne žanje, ne spravlja v kozolec — in vendar živi. Kako je prišel Kroutil do te življenjske filozofije, ve le Bog, gotovo pa je, da je bil popolnoma zadovoljen. I rojstna vas se je temu privadila. Kadar so se pojavile pomladi prve lastavke, govorili so ljndje: A, lastovke so tn, zdaj bi že
morali pripeljati Kroutila". In privedli so ga kmalu. V vasi je bil zelo priljubljen, nikdar ni ukradel ničesar. Kmetom je stražil tu polje,tam vrt, a čudno! Tolikokrat radi tatvine kaznovani tat je bil najvestnejši stražnik v celi okolici.
Kaznjenci, znanci s prejšnjih let, so ga pozdravili s krikom. Kroutil je bil nekaka autoriteta, imponiral je vsem s svojo odkritosrčnostjo in nekako poštenostjo. Če sta se dva prepirala, sta končala običajno: „Počakaj, kaj reče Kroutil!" in kar je rekel Kroutil, to je veljalo. Videl je kos sveta in znal pripovedovati zanimive historije s svojega potovanja. Poslušali bi ga bili neprestano. Po njegovem odhodu se je razširila žalost po ječi, njegov prihod pa je bil vsem tako mil, kakor kmetu prvi škrjanec.
Nekega dne je stopil nadzornik v ječo.
„Kroutil" je dejal „od danes naprej bodete ordonanca gori pri gospodih, pojdite takoj z menoj".
„Gospodje gori" so bili tudi kaznjenci, samo nekoliko boljši.
„Imate zato vsak dan pol ure časa, pometete tam, pospravite, ni mnogo dela, dva od časopisov sta, imata oba po osem mesecev kakor vi,
obnašajte se spodobno in imeli bodete dobiček od tega, ti gospodi kade nekake dobre smodke . . ."
Kroutil je bil tedaj ordonanca pri „gospodih od novin". Bilo je to tisti čas, ko je moglo radi nekaj neprevidnih vrstic češkega redaktorja namah izolirati na mnogo mesecev . . .
Mineval je dan za dnem, teden za tednom, Kroutil je pometal, pospravljal in kadil dobre smodke. Včasih sta začela časnikarja z njim pogovor, spraševala ga o prejšnjem življenju in vzroku njegove kazni in se čudila. Ta človek je bil navaden tat! In vendar je poznal zakone časti, čutil jih sam, bil že sedemnajstkrat kaznovan — a vendar se mu ni mogla očitati skaže-nost. Smilil se njima je.
Prišla je zima, sneg, mraz, temni sivi dnevi so gledali skozi zamrežena okna v ječo, žalosten čas ljudi, ki nimajo nobene zveze s svetom.
„No kaj, Kroutil", ga je vprašal nekega dne eden izmed časnikarjev, „vi zapravljate tu že sedemnajstič zimo, ali vas to ne mrzi?"
„Kaj pa hočem delati, blagorodni gospod, ali naj zmrznem v snegu kakor vrabec? Tako sem vsaj zadovoljen."
„Ali bi vas ne veselilo, povrniti
v Zborovanje parlamentarne zveze nemških svobodomiselnih strank je sklicano za 4. sept. t. 1. o priliki državnega rokodelskega zbora v Linea.
v Odbit predlog marokanskega sultana. Snltan Mulej Hafid je predlagal španski vladi, naj se španska vojska umakne iz marokanskega ozemlja in naj prepusti kaznovanje rifkabilov maro-kanski vladi. Španska vlada je odklonila predlog, češ da ne zaupajo moči Muleja Hafida, da bi'Rifkabile res podvrgel.
v Kje je ključ k situaciji? Predsednik drž. zbora dr. Pattai je v zago-govoru s sotruduikom korespondence Austria izjavil, da je ključ k situaciji v odgovoru na vprašanje, jeli bode češki deželni zbor mirno, brez obstrukcije deloval ali ne. Tu bi naj vlada storila vse, da se ji posreči odstraniti zapreke.
v Dogodki v Perziji. Raz-šah še vedno ruje in skuša vplivati na razvoj dogodkov v Perziji. Iz Teherana se poroča, da je skusil na tihem pregovoriti mladega šaha, naj pobegne v rusko poslaništvo. To je res skusil pobegniti na konju, a se je pravočasno preprečilo. Stari šah je moral zastopnikom ftujih sil obljubiti, da takoj odputuje.
v Dardanelsko vprašanje. Uradno se poroča iz Petrograda, da se zdaj ne vodijo nikaka pogajanja zaradi dardan-skega vprašanja.
Drobne politične novice.
z Špansko brodov^e pred Melillo obstoji iz 19 ladij z 200 topovi.
Srbski kraljevič Gjorgje namerava jesen in zimo prebiti na Angleškem.
Nova črnogorska železnica. Sklenjeno je, da se zgradi nova železniška proga od Bara na Kolašin. Proga bo tudi strategične važnosti.
Bolgarske ladje in Dardane le. Turška vlada je obvestila bolgarsko vlado, da bodo odslej bolgarske ladje, ki plovejo pod bolgarsko zastavo, morale za prevoz skozi Dar-danele imeti dovoljenje in plačati običajno takso. Dozdaj so bile bolgarske ladje smatrane kot turške. S tem je je turška vlada ponovno priznala bolgarsko neodvisnost od Turčije.
Generalni štrajk na Švedskem. Sam kralj Peter Gustav je vzel v roko vodstvo pogajanj med industrijalci in stavkujočimi. Pogajanja se vrše popolnoma tajno.
Štajerske novice.
d Klerikalno „obrambno" društvo. Mi smo že enkrat pisali, da nam
je čisto prav, ako si klerikalci ustanove lastno obrambno društvo, seveda tako, ki bode tadi v resnici skrbelo za slov. ljudsko šolstvo v ogroženih krajih. Bodemo vsaj videli, kaka je tista klerikalna „požrtvovalnost". Opozarjamo pa že danes našo javnost, da tako dolgo, dokler klerikalci ne položijo jasnih računov kam gre sklad za obmejne Slovence, klerikalno obrambno 'elo popolnoma ignorira. Kajti klerikalci še do danes niso mogli ovreči težkega očitka, da rabijo omenjeni sklad za svoje časopisje in svojo stranko ter torej ljudi naravnost goljufajo, ker ne povedo, zakaj nabirajo. Qui tacet, consentire videtur.
o Odbor snujoče se vseslo-vanske učiteljske zveze je imel v nedeljo v Mariboru svojo sejo, pri kateri se je sklenilo, da se naj vrši od 11. do 15. avg. 1910 velik vseslovanski učiteljski shod v Krakovem. Pri seji so bili zastopani Slovenci, Hrvati, Čehi in Poljaki.
o Od Sv. Jurja ob J. ž. V zadnjem „Slov. Gospodarju" se naš novoizvoljeni župan hoče izgovarjati, da se ni brezpogojno Udal Žgankovi komandi. Le počasi, kajti ravno tukaj se zopet vidi, da ste mu čisto udani, ker ste podpisali, kar je on, Žgank, napisal. Sicer vam svetujemo, da imejte v Št. Jurju hladno kri, ker ne smete misliti, da imate s samimi klerikalci opraviti. Tisti, ki so i es samostojni, boljši kmetje, niso in ne bodo pod komando Žgankovo, ampak so odločni napred-njaki, kateri bodo v Št. Jurju ostali, ko bo Žgank že bogvekje. Da bi imeli smodnik pripravljen za Žgankov odhod, se pač presneto motite, ker se ne splača Pravite, da ne črtite Žganka; pa kdo je le bil tisti, ki je včasih razsajal ob nedeljah po njivah in travnikih ter proklinjal: „Da bi mene ti črni hudiči komandirali, ali žiher sušim ob nedeljah ali ue; to so pr... črni psi, jaz bom že tem grumskim strelam še pokazav, pa bojo mene s peklom strašili" itd. itd.? Kdo je bil ta? Aj, pa zdaj je drugače, ker če se napravi za klerikalca, pa se še zleze na častni županski stolček... No pa saj to ni nič in časi se tudi spreminjajo. Samo to vam svetujemo, da drugokrat sami napišite v Gospodarja. Če hočete, se pa dajmo, samo pazite, ker se ne bomo „naveličali" in najlepše še pride; pa tisto bo bolj zabeljeno in tudi vroče za Vas, pa mi ne moremo pomagati ker to ste hoteli imeti. Št. Jurčan.
p Na pomoč! Včeraj je pripeljal g. Stanjko, načelnik Murskega Sokola v Ljutomeru, velik voz zelenjave za razdelitev abogim poškodovancem po toči. v Ormož. — Isto je storil pod-
starosta S. g. Joško Rajh iz More pri Ljutomeru, ki je pred nekaj dnevi pripeljal enak voz na Libanjo in razdelil tam zelenjavo. Obema bratoma sokoloma, ki se v težki nesreči spominjata svojih ubožnih rojak jv, iskrena zahvala!
o „Mariborskemu Sokolu" očita „Straža", zakaj je napravil svoj izlet v Ruše, namesto, da bi daroval zapravljeni denar ubogim kmetom in delavcem. Neglede teera, da so pri Sokolu ljudje, ki si lahko prej privoščijo kakšen zlet kakor ubogi kmečki ljudje drago romanje po sveta, vprašamo, zakaj pa so mariborski čuki lazili celo v Kamnik ? Tisto je menda dražja vožnja ko iz Maribora v Ruše. Ali pa plačuje tndi take čukarije „sklad za obmejne Slovence" ?
o Torkova nevihta. Poročali smo že iz posameznih krajev o strašni nevihti minuli torek v Slov. goricah. Strela je strašno gospodarila; okrog Radgone je gorelo na 19 krajih.
o Od Velike nedelje. Naši ljudje ne morejo pozabiti, da se je pri fari pol ure strašni toči veselo streljalo na čast župnikovemu godu. Ljudje so bili vsled grozne nesreče vsi zmešani in obupani — pri fari pa so veselo pokali možnarji. Tudi donesek za duhovniško ljubezen do kmeta!
o Cesar je potrdil zakonski načrt štaj. deželnega zbora glede varstva za ptice, ki so kmetijstvu koristne.
o Mariborsko porotno sodišče. Za tretje porotno zasedanje 1909 je imenovan za predsednika Ludvik Perko, za namestnike dr. Franc Voušek, Mo-rocutti in dr. Fraidl.
o Odpuščene kazni. Cesar je odpustil 32 kaznjencem ostanek ječe. Od teh odpadeta na ječo maribor. okrožnega sodišča 2.
o Iz Slov. Bistrice. V četrtek je umrl hišni posestnik in nekdanji jet-niški paznik pri tak. okrajnem sodišča g. Toplak. — V petek je padel kočar Kobale tako nesrečno v škednju, da je dobil težke notranje poškodbe.
o Štirje splavarjl utonili. V Pe govi nad Gradcem je zadel 13. avg. velik splav s 5 možmi ob jez in se razbil. 4 splavarji so utonili, rešil se je samo vodja slava Kaiser. Zaradi velike vode je bila vsaka pomoč nemogoča.
o Prestavljen je višji oficijal g. Vanšon od okrajne sodnije v Konjicah v Pliberk.
o V Rogaški Slatini se vršijo jutri in v sredo večje slavnosti ob priliki cesarjevega rojstnega dneva.
o V odbor zaveze avstrijskih ju-goslov. nčlt. društev so bili včeraj v Mariboru izvoljeni sledeči gospodje: predsednik Luka Jelene (Ljubljana); tajnik Andrej Rape (Ljubljana); bla-
gajnik Franc Luznar (Primskovo pri Kranja); odborniki za Štajersko: Jos. Mešiček (Sevnica), Ant. Gnus (Dol), Ign. Šijanec (Gornjigrad); za Kranjsko A. Dimnik, Vilko Rus in Šega; na Primorsko Berginec, Križman (Dornberg) in gdč. Sabadin.
o Železnica Rogatec-Kraplna. — Minul teden so imeli interesenti za to železnico posvetovanje v Krapinskih toplicah, na katerem se je sklenilo zgraditi to železnico in na ta način zvezati Grobelno z Zaprešičem. Kakor znano, je proga še naprej od Rogatca do hrvaške meje že zgrajena.
o Iz Št. Vida pri Šmarja, kjer sta hotela vzeti v zakup vso politiko in gospodarstvo prosluli kaplan Ojstiž in znani Metličar, nam poročajo, da leži od poštenjaka Pašenjaka in navedenih dveh klerikalnih petelinov ustanovljena posojilnica v zadnjih zdih-ljajih. Tamošnji župnik, ki je med tolikimi zares še pametna izjema, je pravočasno uvidel, kam utegne pritirati taka slepa straukarska zagrizenost, kakor jo je učil kaplan Ojstriž ter se posojilnici, ki je tam itak mrtvorojeno dete, ni niti iz daleka pridružil. Sedaj pa jo je zapodil še z blagajno vred iz cerkvenega poslopja, ker noče da pride v slabo ime in in je morala vandrati posojilnica k Metličerju v neko za-duhlo in temno čumnato, kjer pohlevno čaka, da ji prideta smrtno pesem molit značaja Pušenjak-Korošec.
o Izlet mariborskih socialističnih organizacij v Celje. „Rdečkarji pridejo" — je šlo včeraj po Celju, posebno med Nemci, od ust do ust. Ob pol 11, pred prihodom mariborskega vlaka, je bil kolodvorski prostrani trg natlačen radovednežev. Celjsko soc. pevsko društvo se je postavilo z zastavo pred kolodvorskim poslopjem. Nova železničarska godba, kateri je pomagalo precej članov celjske Nar. godbe, je pa čakala mariborske goste na peronu. No, socijalisti in radovedneži so doživeli malo razočaranje: do-šlo je z zastavo mar. soc. pev. društva komaj 30—40 oseb, pevcev in žensk. Obe društvi ste se na to zunaj pozdravili s petjem, na to pa je sledil obhod pomestu, katerega se je udeležilo kakih 200 oseb. Obhod sicer ni bil posebno impozanten, ali zanimivo je vendarle, da ste vihrali včeraj dve rdeče zastavi po celjskih ulicah. Pozneje se je vršil vrtni koncert in pa ljudska veselica pri „zelenem travniku", ki se je dobro obnesla. Gostilničarja se je zdelo primerno povdar-jati svoje nemštvo s tem, da niti na energično zahtevo ni hotel prodajati Naraksovih pokalic, temveč je vsiljeval izdelek nekega celjskega Nemca.
se k rednemu življenju", ga je vprašal drugi urednik.
„Veste, blagorodni gospod, to je zelo težko. Jaz dobim sedaj sedemnajsto izpričevalo od tukaj", in Kroutil se je v zadregi praskal po pristriženih laseh „pri moji veri ne vemr kdo bi mi hotel kaj zaupati, morda pri nas v Kralovicih nekaj češpelj in hrušek — a pozimi me ne potrebujejo, da bi jih varoval . . . Moram se dati zapreti. Sicer pa to ni najslabše, samo, da se človek privadi", je dodal z nasmehom in odšel.
Zima je minila polagoma, prišel je april, čas je hitel kot voda. Še dva dni sta morala časnikarja in Kroutil presedeti v kaznilnici.
„Kroutil" je dejal tega dne eden izmed urednikov, „imam za vas veselo novico. Službo dobite!"
Kroutil je pogledal debelo: „Kje, blagorodni gospod, kje?"
„Pri našem časopisu. Majhno, lahko službo. Pometanje v pisarnah in redakciji, to böte znali, kaj?"
„In kdaj bi lahko nastopil", je vprašal Kroutil.
„Takoj, ko pridemo od tod ven."
„Ampak, blagorodni gospod, to menda ne pojde. Oni me pošljejo od tod takoj k nam, v Kralovice . . . veste ..." in Kroutil je nadomestil besedo, ki mu ni hotela iti čez ustnice, z mahljajem roke.
„Ah, po odgonu? Počakajte . . . da, tako pojde. Jaz grem sam na policijo in vi ostanete tu. Sprejmete torej?"
„In kako rad!" Kroutil je žarel veselja.
Krasnega jutra so zapustili kaznilnico. Odgon je bil srečno preklican. Urednik je peljal Kroutila takoj na mesto, kjer naj bi opravljal službo. Čudno! Kroutil je bil nekako potrt, videlo se je, da ga ta služba ne veseli preveč. Prehodili so pisarne, uredniške sobe, tiskarno, Kroutil se je mračil vedno bolj. Niti sobica, ki so mu jo odkazali za stanovanje, ga ni mogla razveseliti.
Urednik je zrl nanj z žalostjo: „Ali vam kaj manjka?"
„Nič, blagorodni gospod, lepo je vse to", je odgovoril Kroutil melanholično.
Zgodaj zjutraj drugi dan je pri-hitel k uredniku.
„Blagorodni gospod, odpustite, jaz ne prevzamem te službe. Ali to samo z ozirom na blagorodnega gospoda. Tu je toliko ljudij, toliko prilike, lahko se kaj zgubi — jaz sicer zase stavim — ali utegnil bi kdo reči: „To je vzel Kroutil", temu bi se lahko verjelo vselej — in blagorodni gospod bi imel sramoto, da me je protežiral. Jaz sicer zase stavim, prisegam, ali toliko ljudij je tu — nihče ne ve, kaj se more zgoditi! . . ." je govoril Kroutil resno.
„Ali Kroutil", ga je miril urednik, „saj vam zaupam in vas poznam!"
„Ne, blagorodni gospod, jaz ne sprejmem te službe — to ne gre, sem že rekel . . . Razven tega pa imam že drugo opravilo."
„Pošteno?" mu je segel urednik v besedo.
„Pošteno", je trdil Kroutil, kradel ne bom več."
„Upam, da izpolnite besedo, kakor mož časti. Žal mi je, da nočete sprejeti moje pomoči, veseli pa me, da ste se odrekli temu ničvrednemu poslu."
„Da, blagorodni gospod, prisegam f da ne bom več kradel. Bog vam poplačaj vse", se je zahvaljeval Kroutil in odšel.
Zginil je iz Prage . . .
Bilo je v septembru. Urednik je bral pripravljeni referat za časopis: Iz sodne dvorane. Čital je mehanično — naglo je postal pozoren. Prebral, položil list na mizo in se otožno nasmehnil: Propadel človek! Ni sicer kradel, ali zaradi razžaljen ja Veličanstva in motenja vere je dobil včeraj
dve leti!.....Ima torej vendar še
nekaj časti v sebi . . ."
■P^ppp?!'; . 1 - .'lup -
Slovenski delavci so bili nad tem zelo nevoljni.
o „Zveza narodnih društev" je
imela minulo soboto svojo sejo, v kateri se je konečno določil program za poučni tečaj, namenjen učiteljstvu in in dijaštvu. Vršil se bode od 8. do 12. septembra v Celju. Sodelujeta socijalni odsek štaj. slov. učiteljstva in ekseku-tiva nar. radik. dijaštva. Podrobnosti «lede, 12. sept. bode občni zbor pokrajinske zveze štaj. C. M. podružnic in velika veselica, katero priredi v vseh prostorih celjskega Nar. doma Zveza nar. društev s sodelovanjem narodnih dam v Celju.
— Glavna obravnava v aferi Woschnagg-Aistrich se je vršila danes ob 9. uri v porotni dvorani tuk. sodišča; bila je natlačeno polna občinstva. Doslej so bile zaslišane priče dr.Zangger, Mörtl, Jesenko, Cesar, Krämer in Prislan. Ker je več prič izostalo, se je morala obravnava preložiti. Dosedaj so vse priče izpovedale neugodno za Woschnagga. Več jutri.
d .Mirni" ptujski pijonirji. „M. Zeitg." piše, da so kmečki fantje na cesti iz Vnrberka v Ptuj pretepli nekega pijonirja. Nemški vojak je bil seveda nedolžen. Radi priznavamo, da so naši fantje tuintam nekoliko surovi, a brez vzroka nikogar ne pobijejo na tla. To je pa dovolj dobro znano, da si vojaki na svojih „izletih" v okolici po gostilnah, zlasti pa proti slovenskim dekletom dovoljujejo marsikaj, kar se ne strinja ne s poštenjem in ne z dobrimi šegami. Hujskarije „Marb. Zeit", in „Štaj." bodo te prepire še poostrile.
d Odiranje vojakov pri vajah in manevrih. Državno vojno ministerstvo je izdalo odredbo, s katero se zauka-zuje poveljnikom, da takoj naznanijo vsako odiranje in oškodovanje vojakov, katero tako radi izvršujejo krčmarji in trgovci nad vojaki pri vajah ali manovriti, političnim oblastim za nadaljue korake.
d Tretji knjigovodski tečaj za čevljarje priredi štaj. obrtno-pospeše-valni urad to jesen. Prijave na zavod (Gradec, Gosposka ul. 9), kjer se izvedo tudi natančnejši pogoji. — Isti zavod namerava to jesen še prirediti četrti strojni tečaj za mizarje in tečaj za prvo pomoč pri nesrečah. — Mi bi pa želeli, da bi ta zavod prirejal enake tečaje tudi izven Gradca, osobito na Spodnjem Štajerskem, kjer zanemarjata dežela in država sistematično slovensko obrtništvo.
V Selnici ob Mari je sklenil obč. odbor, namestiti stari nemški obč. pečat z dvojezičnim.
d Društveni dom v Št. Ilju se že gradi in bode, kakor poroča „Slovenec", še to jesen pod streho.
Kranjske novice.
z Narodno - napredna stranka za
Kranjsko sklicuje na nedeljo 22. t. m. shod kmečkih zaupnikov v Ljubljano.
z Na Gorenjskem je letos, kakor poroča „Gorenjec", izredno mnogo kač, posebno modrasov. Ljudje jih pridno pokončujejo.
z Slovensko deželno gledališče v Ljubljani. V bodoči gledališki sezoni se bode prvič, odkar obstoji slovensko gledališče, igralo petkrat na teden. Slovenske predstave se bodo vršile vsak torek zvečer, vsak četrtek zvečer, vsako soboto zvečer in vsako nedeljo popoldne in zvečer. Igralo se bode od 2. oktobra t. 1. do konca meseca marca 1910. ter se kakor doslej gojile drama, opera in opereta. Vseh slovenskih predstav skupaj bo v sezoni 1909/10 132, med temi seveda večina opernih in operetnih. Stalni in redni posetniki slovenskega gledališča se bodo abonirali na 90 predstav. Abonirati
je možno vse foteljske, parterne, balkonske in tudi galerijske sedeže. Cene abonementa se z ozirom na večje število predstav, na podraženje godbe
Slovenske Filharmonije in na povišane gaže primerno pomnoženega ensembla zvišajo le neznatno.
v Slučaj Mazelle pred kasači j -skim sodiščem. Poročali smo svoje-časno o razpravi pred novomeškim okrožnim sodiščem proti bivšemu poštarju Mazelletu v Gradacu v Belokra-jini. Klerikalna stranka je na perfiden način hotela Mazelleta, ki je nastopil pri zadnjih državnozborskih volitvah kot napredni kandidat proti Šnkljeju, politično ubiti in je uprizorila proti njemu infernalno gonjo. Obdolžili so ga zlorabe uradne oblesti. Pred novomeškim porotnim sodiščem je bil oproščen Državno pravdništvo je vložilo ničnostno pritožbo, ki jo je pa kasacijsko sodišče zavrglo. S tem je dano težko preganjanemu naprednjaku zadoščenje v javnosti. Pričakovati je, da mu ga da tudi poštno ravnateljstvo v Trstu. Da mu ga klerikalci ne bodo dali, je od teh nepoštenih ljudi pričakovati.
Koroške novice.
a V Železni Kaplji so se vršile 11. t. m. volitve občinskega odbora. Izvoljeni so sami „Nemci" (!), le v prvem razredu en Slovenec. Celovške „Freie Stimmen" se zaradi tega silno razburjajo, češ, da je s tem zagnan prvi slovenski klin v to dozdaj skoz-inskoz nemško trško občinsko zastopstvo. In že gledajo v duhu, kako pade Železna Kaplja v slovenske roke. Reveži!
Primorske novice.
a V ladjedelnici pri Sv. Marku v Trstu se je v soboto zgodila velika nesreča. Delavec Matej Štrajn je šel stavit transmisije strojnih koles. Po neprevidnosti pa ni nekega kolesa vstavil, predno je stavil pas, in kolo ga je zagrabilo ter popolnoma raztrgalo.
a V Dekanih (na Koperšici) slave 12. septembra obenem s štiridesetlet-nico čitalnice tudi jubilej dogodka, ko so istrski Slovani prvič nastopili pri deželnozborskih volitvah proti Italjanom in sicer z uspehom.
a V Opatiji je letos veliko število tujcev,več kot katerokoli leto doslej. Največ je Slovanov in sicer Čehov, Poljakov in Rusov.
a Oficijozni „Triester Tagblatt" dela reklamo za — Roseggerjev šul-vereinski fond. Daleč smo pod Bie-nerthom!
z Narodna delavska organizacija v Trstu si je ustanovila zadružno gostilno, ki — kakor poroča „Narodni delavec" — jako dobro uspeva.
z Na slovenski deželni kmetijski šoli v Gorici bo 22. t. m. vinska po-skušnja z namenom, da spoznajo vinogradniki, kako se ima vino pripravljati, oziroma kakšna vina cenijo na severju; v to svrho je naročil dež. odbor potom društva za varstvo avstrijskega vinarstva pri znamenitih tvrdkah zbirko nižjeavstrijskih vin.
z Seja tržaškega mestnega sveta. Naše poročilo v sobotni številki, ki smo je posneli po tržaških listih glede dr. Cimadorija, je netočno. Ni se šlo za volitev upravitelja plinarne, ampak za volitev v upravni svet plinarne. In dr. Cimadorija so rešili — socijalisti, ki so glasovali zanj (iu ne, kakor smo napačno poročali, proti!); proti dr C. je glasovalo 10 Slovencev in 20 pristašev italijanske liberalne stranke. Proti njemu je torej glasovala nad ena tretjina njegovih političnih somišljenikov. To je gotovo poštena moralična zaušnica.
a Socijalnodemokratična stranka na Goriškem ima 29. t. m. izredno deželno konferenco, na kateri se določijo kandidati za deželni zbor. -k-
Narodni gospodar.
. 4	■ •, ' ' * ■ '	• *
XXI. poročilo o stanju hmelja t drugih krajih.
z Polep (Češko), dne 12. avgusta
1908.	(Izvirno poročilo hmelj, društvu v Žalcu). Sedanje toplo vreme vpliva v zdravih nasadih ugodno na razvijanje cvetja v kobule; zaostali hmeljniki pa bodo dali le neznatno množino hmelja, okuženi, katerih je polovica, pa bodo brez vsakega pridelka. Vobče računimo na slabo tretjino. Posamezno obiranje se bode pričelo dne 22. t. m.
Vodstvo zaveze hmeljarjev, z Norimoerk, dne 12. avg. 1909. Stanje naših nasadov bi bilo za veliko ugodnejše, ako bi letos v spomladi in začetku poletja imeli le nekoliko sedanje vročine. Zdravi nasadi bodo pokazali kmalu kobule, okuženi pa so že ali bodo v kratkem docela uničeni. Letos se nahajajo in najdejo cele okolice, v katerih si bodo hmeljarji prihranili stroške za obiranje. Le-to se bode v zdravih nasadih pričelo še le koncem t. m.; drnga leta smo sedaj že obirali rani hmelj. O nasadih na Angleškem se poroča isto kot o naših. Računi se, da bodo Angleži letos pridelali okoli 200.000 stotov, med tem ko so lansko leto pridelali 470.000, leta 1907. 374.000 in leta 1906. 245.000 stotov à 50 kg. Letošnja množina zaostala bi torej celo proti itak mali množini leta 1906. Kupčija je prav mlačna; včeraj se je prodalo le 20 bal hmelja po 50, 60 do 90 M za 50 kg.
z Špalt, dne 11. avgusta 1909. Po dolgem čakanju je nastalo vendar poletno vreme; dnevi so vroči, noči tople. Dan za dnevom imamo nevihto z neznatnim dežjem. V mestnem okolišu imamo prav lepe hmeljske nasade in mnogokrat jih tujci občudujejo. Z obiranjem bodemo pričeli šele začetkom septembra.
z Bruchsal (Badensko), 11. avg.
1909.	Nekaj časa imamo prav vroče dneve in soparne noči z mnogimi nevihtami. Hmeljarji mislijo, da ta nepričakovani preobrat vremena zdravim nasadom le škoduje, med tem ko okuženim ne more pomagati. Na Baden-skem smo pridelali druga leta do 35.000 stotov hmelja, letos ga pa skoro nič ne bode. To situacijo izkoriščajo nekateri špekulanti in kupujejo lanske ostanke po primeroma visoki ceni.
„Allg. Brauer- u. Hopfen Zeitung" Norimberk.
Dnevna kronika.
z Zveza srbskih sokolskih društev
se je osnovala v Sarajevu. Odbor zveze je sklenil ustanoviti v večjih krajih Bosne in Hercegovine sokolska društva. Nadalje je sklenil odbor, da društva privzamejo splošni sokolski kroj in ne obleko po načinu „Dušana Silnega".
z Izseljevanje Mohamedancev iz Bosne hoče pospeševati društvo, ki so ga ustanovili Mladoturki v Carigradu. Nabranega je že mnogo denarja in v Bosno so že šli emisarji, ki nagovarjajo ljudi k izselitvi. Nastaniti jih hočejo blizu Carigrada.
v Proslava dr. Ljudevita Gaja v Kraplni. V soboto, včeraj in danes so bili za staroslavno Krapino velevažni dnevi. Proslavljali so enega največjih hrvatskih kulturnih delavcev, preporo-ditelja Hrvatske: prvega in največjega Ilira dr. Ljudevita Gaja. Na slavnost sta poslala tudi izvrševalni odbor narodne stranke in naše uredništvo pozdravne brzojavke. Krapina je oblekla svečano obleko. V soboto 14. tm. se je vršil občni zbor hrv. društva „Pučka Prosvjeta". V imenu Slovencev je pozdravil skupščino dr. Ilešič. Sprejela se je rezolucija, v kateri se protestira proti madžarskim šolam na Hrvatskem. Ob 5. uri popoldne so prišli z vlakom Slovenci, ki jih je navdušeno sprejela nepregledna množica naroda. Hrvati in Slovenci so se objemali in poljubljali — v znak bratske ljubezni. Pozdravil je Slovence z nagovorom Bogdan Barbot, odzdravila sta mu ljubljanski župan in drž. poslanec Ivan Hribar in dr. Fr.
Ilešič. Nato se je pomikal nepregleden sprevod naroda v mesto, kjer je pred prvim slavolokom pozdravil goste v imenu krapinskega mesta župan Sluga, odgovoril mu je Ivan Hribar. Nato se je vršila po mestu slavnostna bakljada pred Gajev spomenik. Zvečer se je vršil velik, sijajen koncert. Slavje se je vče-rej nadaljevalo. Pred Gajevim spomenikom se je vršila slavnostna akademija, na kateri so govorili: v imenu „jugoslovanske akademije" prof. Milčefcič, v Imenu „društva hrvatskih književnika" pisatelj Šandor Gjalski, v imenu „Hrv. Matice" prof. dr. Bazala, v imenu „Slov. Mat." prof. dr, Ilešič, v imenu „Književnega drnštva sv. Jeronima" profesor Rožič, v imenu „pedagogijskog književ-nog zbora" Davorin Tistenjak, v imenu „Pučke Prosvete" dr. Štefan Ortner, v imenu „Saveza Sokola" prof. dr. Car, v imenu rodbine slavljenca dr. Gustav Gaj. Popoldne je bil slavnostni banket in pozneje velika ljudska slavnost v zdraviliškem perivoju. Danes se vrši še občni zbor delničarjev „Gajevega doma", nakar se gosti razidejo, — O velikem dr. Ljudevitu Gaju, preporoditelja Hrvatske, bomo prinašali prihodnje dni obsežnejšo razpravo.
Najnovejša brzojavna in telefoničnajoročila.
Češki radikalni poslanci se ne udeležijo konference
17. avgusta, d Praga, 16. avg. Češkoradikalni poslanci so imeli danes sejo, na kateri so sklenili, da se ne ndeležijo seje klubovih načelnikov in drugih parlamentarcev, katero je sKlical profesor Glombinjski na 17. avg. To je drž. posi. Choc slednjemu tudi naznanil.
Splošna stavka na Švedskem.
d Štokholm, 16. avg. Višji namestnik ni dovolil demonstrativnega obhoda štrajkujočih po mestu. Stavci v Göteborgu in še treh drugih mestih so sklenili nadaljevati stavko, dočim bodo začeli delavci danes v posameznih tovarnah delati (?).
d Štokholm, 16. avg. Osrednji odbor štrajkujočih je pozval s posebno okrožnico krajevne štr. odbore, katerih je do 400, naj mu naznanijo število gladujočih delavcev, ker namerava začeti z razdelitvijo živil.
Met dunajskih Čehov v Ya-havo.
Dunaj, 16. avg. Ladija, s katero so se peljali Čehi po Donavi, se je odpeljala v soboto zvečer s Praterskega nabrežja, ni nikjer v Vahavi izkrcala svojih potnikov, temveč so se vrnili Čehi na Dunaj, kjer so že izstopili v Nussdorfu in so se vrnili v manjših družbah z mestnimi železnicami na dom. Nabrežja in luke ob Donavi so Nemci že na vse zgodaj včeraj zasedli in kričali razne psovke, ko se je bližal parnik s Čehi. Zvečer so čakali Čehe v Pratru, a ker jih ni bilo, so se spopadli z različnimi Čehi, ki so se zabavali po gostilnah. V Kremsu sta se vršila dva protestna shoda, na katerih so govorili nemški poslanci Malik, Mühlwert, Weidenhoffer in Wolf.
Razbiti klerikalni shod.
v Sv. Bolfenk nad Središčem, 16.
avg. Včerajšnji shod, katerega so nameravali tukaj imeti zvezarji, so naprednjaki razbili. Dež. posi. Meško je hotel kar meni nič tebi nič postaviti sebe za predsednika, nekega Munda pa za podpredsednika na shodu. Ljudstvo je zahtevalo volitev; ker se Meško ni udal, je shod enemogočilo. M e š k o je v divji jezi kazal naprednjakom fige in psoval navzoče kmete.
Bosanska ustava.
Sarvjevo, 16. avg. Bosanska ustava bode predložena cesarju v sankcijo šele prve dni septembra, ko se vrne na Dunaj. Baron Burian misli iti v pokoj.
Njegov naslednik bode baje zopet Madžar, grof Zichy.
Spor med Grškim in Turčijo
v Berolin, 16. avg. Iz Carigrada poročajo da so včeraj sneli grško zastavo na Kreti. Predsednik narodne skupščine v Kaneji se je izrekel za to, dočim se je večina izjavila proti. Vsled tega je zapustilo predsedstvo zbornico ni skupščina ni mogla dalje zborovati.
z Canea, 16. avgusta. Na odredbo grške vlade razorožuje grško vojaštvo in milica oborožene kmete, ki so vdrli v mesto, da branijo zastavo na trdnjavi.
z Pariz, 16. avgusta. „Petit Parisien" porbča, da bode jutri že osem bojnih ladij različnih držav v Kaneji navzočih, ki bodo izkrcale čete, ako bi Krečani ne sneli grške zastave in se ne pokorili odredbam velesil. Konzuli so v posebnem razglasu opomnili pro-vizorično vlado na Kreti, kolika nevarnost preti autonomiji otoka, ako bi se ne snela grška zastava.
Solun, 16. avg. Tajnik gišk. konzulata v Serresu Coussis je umorjen. Storilci so neztiani.
Carigrad, 16. avg. Vlada je naročila oblastvom v provincah, naj prebivalstvo opominjajo k miru in naj za-branjujejo protigrške demonstracije in dejanja, ki hi se lahko napačno sodila. Grško-turški odnošaji so normalni.
Različne novice.
d Pariz, 16. avg. Špansko poslaništvo je izjavilo „Figara", da je vest iz Cerbera, da je bilo 10. avgusta 25 ujetih upornikov ustreljenih, neresnična.
d Pariz, 16. avg. V L' Havre je izbruhnil v nekem pomorskem skladišču ogenj, ki je napravil veliko škode. Zgorelo je 400 žakljev kave in kakao ter 4 železnični vozovi.
d Zgornji Dravograd, 16. avgusta. Včeraj so odkrili pesniku Frideriku Marksu na hiši, kjer je umrl, spominsko tablo.
d Colloredo, 16. avg. Na železnici Denver Rio Grande sta pri nekem ovinku trčila 2 vlaka skupaj. 8 oseb je mrtvih, 50 težko ranjenih.
Slavnostno glavno zborovanje Zaveze avstr. jugoslov. učit «feuštev.
o Maribor, 16. avg. Danes ob 11. uri dop. se je pričelo slavnostno glav. zborovanje Zaveze. Govorili so predsednik Jelene, za češko učit. društvo Černy, za poljsko Nowak, za moravsko Hajny, za mariborsko Slovenec dr. VI. Sernec, imenom izvrš. odbora narodne stranke dr. Vekoslav Kukovec, imenom kranjske napr. stranke dr. G. Žerjav, za Zvezo nar. društev Pesek, za nar.-radikalno dijaštvo cand. iur. Weixl. Slavnostna referata imela dr. Pivko in
Gangl z izbornim uspehom. Navzočih nad 400 oseb.
Vseučiliški tečaj za slovensko učiteljstvo v Ljubljani.
o Maribor, 16. avg. Pribptdnje leto se vrši v Ljàhljani vseučiliški tečaj za slovensko učiteljstvo. Predavajo slovanski vseHČiliški profesorji.
Po svetu.
a Izlet dunajskih Čehov v Medlik (Melk) v Vahovi. Poročali smo, da je socijalno-demokratični češki turistovski klub na Dunaju priredil včeraj izlet na ladiji po Donavi v Vahovo, seveda brez vsakega političnega ozadja. Vendar so se nabrali v soboto, ko so se Cebi vkrcali, ob obrežju tisoči nemškega pobalinstva, ki so prihajajoče Čehe sramotili in izzivali. Nad tisoč policistov je bilo potrebno, da so krotili divjo nemško sv.ojat, ki se je parkrat hotela navaliti na Čehe. Ker so Nemci tudi v Melku pripravili „primerne" demonstracije, iiahujskali gostilničarje, ki so izjavili, da Čehom ne dado ne pijače ne jedi, so Čehi sklenili, da sploh ne stopijo na kopno, ampak so si vzeli jedi in pijače s seboj in so napravili samo izlet po Donavi. Izletnikov je bilo krog 500. Praški „Čas" pripominja: „Tako daleč je torej prispel sistem bar. Bienertha, favoriznjoč Nemce in tlačeč s pomočjo Poljakov Čehe in Jugoslovane ob zid. Gospodje Hochenburger, Schreiner in Weisskirchner slave zmago, ki jim jo je pripravil minister notranjih zadev bar. Haerdtl, ki je svoj čas proglasil izjemno stanje nad Prago, ko so nemški študentje v Pragi si lastili pravico na vsakonedeljsko provokacijo v najbolj obljudenem delu mesta. Praški Pfikopi so lani dajali smer notranji politiki avstrijski najprej v deželi, potem pa tudi na Dunaju. Podonavski in dunajski dogodki proti Čehom naj zopet odločijo, da je v drž. zboru dozdaj nemogoče pošteno skupno delo uglednih politikov vseh avstrijskih narodov v duhu demokratizma in napredka. O protičeških nasilstvib na Dunaju ne pišejo samo dunajski in praški listi. Slovani, Rusini in poljska ljndska stranka — vsi v obsežnih člankih pišejo za svojo javnost o nemških napadih na dunajske Čehe. Čutijo, da je to nasilstvo nad osnovnimi ljudskimi in državljanskimi pravicami baš za slabost vlade, ki nemoteno pusti dogodkom svoj tek in trpi, da „Fremdenblatt" zavija resnico in da priobčuje oklice nemškega Volksrata proti Čehom, jasni dokaz, da se proti Slovanom dozdaj v Avstriji sme storiti vse."
List nadaljuje» da baš zato tudi ne veruje, da bi akcija Glombinjskega mogla imeti kak pozitiven uspeh. Zdi se mu pa, da bodo ti dogodki zdravo uplivali na Čehe in na vse avstrijske Slovane.
z Produkcija petroleja v Zedinjenih državah. L. 1908. je znašala produkcija petroleja 176 milj. 513 499 bačev, kar reprezentira vrednost 129 milj. 706.258 dolarjev = 649 milj. 531.290 kron.
a Novi predsednik Bolivije. 12. t. m. se je vršila volitev novega predsed-
nika republike Boiivija (v južni Ameriki), Izvoljen je general Villazon. Upanje je, da bodo zdaj tudi prenehale afere z republiko Peru.
a Rodbinska žaloigra. V Zagrebu je skočila iz tretjega nadstropja hotela „Palače hotel Croatia", kjer se je ustavila z možem na poti v Opatijo, žena nadgozdarja Matič Milena. Bila je takoj mrtva. Žena je bila bolna, v Zagrebu ji je pa postalo še hujše; poklicali so zdravnika, ki ji je odločno odsvetoval nadaljno potovanje. Naročil je, da se jo prepelje v bolnišnico. Slednje jo je menda gnalo v smrt.
a Kako se je umetnik v stradanju — zredil. V pariškem atablissementu „Grande Patine" se je šest tednov pro-duciral umetnik v stradanju. Eremete Cascare. Signor Cascare je vzbudil v tistem delu mesta, kjer se ta etablisse-ment nahaja, veliko zanimanje. Slovesno so ga postavili v stekleno omaro. Zdravniki so ga prej pregledali in vagali. Imel je 110 funtov. Razven pijače — in to zelo zmerno — ni smel ničesar dobivati. V to svrho je bila pred omaro postavljena straža, ki je noč in dan bedela, da bi mu nebi kdo na tihem prinašal hrane. Cascare, lep mladenič, bujnih črnih las in ognjenih oči je bil tako suh in slab še posebno interesanten. Veliko ljudi ga je prihajalo gledat, posebno pa žene. Eni izmed teh je tako dopadel, da se ji je iskreno smilil ter je sklenila pomagati mu. Podkupila je stražo in mn ponoči nosila polno košaro najizbranejih in najflnejih delikates. Nikdo ni ničesar vedel o tem tajnem hranjenju. Ko je minilo šest tednov, se je zbralo veliko občinstva, da vidi, kakšne sledove je pustilo šestedensko stradanje na umetniku. Zdravniki ga spet pregledajo in vagajo. No zdaj je vagai 125 funtov, torej za celih 15 funtov več. Občinstvo ga je okrstiio z najhujšimi imeni, kakor goljuf, lopov in ga je skoro linčalo. Ali tista dama, ki ga je na tihem hranila, ga tudi zdaj ni zapustila — in če ostane v svoji ljubezni do njega vztrajna, se bo lahko kmalu produciral kot „najdebeleji človek na svetu".
a Laiška Sola na Francoskem in zločini. Vedno se napada moralo laiških šol; da jasno s statistiko dokažemo uspehe svobodne šole, evo številke v etnem premeru zločincev pod 16. letom: Od leta 1881 (začetek šolske reforme) do leta 1886 je bil letni premer 32. Od leta 1886—1890 je padel na 31, 1890—95 isto število, od 1. 1895—1900 »adlo na 26, od 1. 1900—1905 na 20. Se večji upadek je videti pri manjših zločinih, kjer je prejšnji letni premer 200 padel v obdobju 1901—1905 na 94.
v Stavka črkostavcev v Inomostu je končala s tem, da so se stavci podali zopet na delo, ne da bi bili dosegli e najmanjšo koncesijo.
v Zblaznela je žena v Reki ustrojenega ravnatelja banke Miloša, ki je )jla, ko se je dogodek odigral, z otroci na letovišču.
v Ceno pive so zvišale berohnske pivovarne. Sklenili so tozadevno posebno pogodbo. Zvišanje znaša 3 iu pol marke pri hektolitru.
a Častniki proti polkovnika. Častniki 33. pešpolka v Aradu so se
pritožili zoper svojega polkovnika Si-gismunda Gerhausera. Bili so k temu prisiljeni, ker je mučil in psoval moštvo in častnike. Po nekih napornih vajah je pustil defilimi, kar je šlo brez pogreška; vendar je pozval nekega višjega častnika k sebi in ga opsoval pred vsemi štabnimi častniki na najgrsi način. Častniki so na to poslali memorandnm kornemu poveljniku in divizijonarju. Ti so se o priliki inšpekcije o resničnosti pritožbe prepričali m je bil Gerhauser takoj umirovljen. Uradno se sicer danes poroča, da je to poročio neresnično.
v Hrvaška zdravniška zbornica je v seji 13 tm. sklenila, da se ne ude-
SiSno zdravniške*a k0Dgresa v
Loterijske številke.
Trst. 14. avgusta 1909 : 31. 84. 63. 73. 86. LinC'" »	10, 41, 31. 38, 68.
Cand. iur.
spreten y slov. in nemškem jeziku v slovenski in nemški stenografliji išče primerne službe. Ponubbe pod „Stenograf 248" na upravništvo „Narodnega Dnevnika*.
Sprejmem
trgouskega pomočnika
m
prodajalko
za Žalec in Jesenice (Gorenjska) takoj ali pa do 1. septembra 1909.
J. KRAŠOVIC, trgovec y Žalen.
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
vdr.Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št IS
se priporoča slavnemu občinstvn v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 3e 51-303 Cene nizke. = Postrežba točna
uf
Ära?
Krajšem času. - strogo solidno dS
SUOJI K SUO JIM !
M
m
ZUEZNft KNJIGOVEZNICA
U CELJU
Sehillerjeva cesta štev. 3.
®