NOVA KNJIGA - ZBORNIK Dr. Jožka Savli j a SLOVENSKA ZNAMENJA Nova Gorica Na fotografiji spodaj: dr. Jožko Savli, eden od avtorjev knjige Veneti, naši davni predniki in sedaj se pisec zbornika Slovenska znamenja. Avtor biva že več desetletij zunaj Slovenije^, piše in objavlja članke, tuai v nemščini in italijanščini. V listih v Sloveniji mu danes ne objavljajo nobenega članka, kvečjemu kako pismo bralcev -stari jugo-aparat mu ni pozaoil in ne odpustil... Berite na str. 10 slovenska oddaja Radia 3 ZZZ. ob sredah zvečer od 19 - 2Q,urc, Pavle Sraj pripravil devet 10-15 minutnih oddaj Veneti, naši davni predniki. Tri oddaje so že za nami, prisluhnite naslednjim Šestim - Radio 3 ZZZ. na valovni dolžini 923 FM. ZAHVALA ŠTEFANU MERZELU, predsedniku Slovenskega narodnega sveta Viktorije za sodelovanje na prireditvi Mednarodni dan družine LEGISLATIVE COUNCIL Parliament house, Melbourne On behalf of the Waverley Province Electorate Council I would like to extend sincere appreciation to you and those members of the Slovenian community who participated in the recent International Family Day m the parliamentary gardens. A "VerySpecial Thank You" must go to the very talented young people who entertained all present with the happy music and dances of Slovenia. Such delightful items added colour and variety to a very successful function - learning of your country's history was an added bonus. My warmest good wishes to you and the members of your Society, Yours sincerely ANDREW BRIDESON, MLC Member for Waverly Province jMelboume 2. oktobra 1994 - Mednarodni dan družine Prireditev v parku Parlament House of Victoria. V organizaciji Slovenskega narodnega sveta VIC nastopala tudi slovenska mladina__ Na fotografiji levo: premier Viktorije Jeff Kennet z osemletnim harmonikarjem Ericom Martinom. Fotografija zgoraj - z leve: Lenti Lenko, premier Jeff Kennet. Kristina Cestnik in Frank Petelin. ("Fotografije: Štefan Merzel) V TEJ ŠTEVILKI ŠE: — Slovenski senzacionalist Zmago Jelinčič na avstralskem SBS radiu str 2 — Vtisi s potovanja po Avstraliji str.3 -Poročilo SPZAM str.7 — Poročilo Sashe Ceferin str. 8 — Zmago Jelinčič "Padalec" z udbovskim dosjejem str. 9 — Predsednik SSK dr. Jože Bernik iz ZDA v Avstraliji str. 9 Zmago Jelinčič in Vladimir Žirinovski - lanskoletni prijateljski stisk rok - v Sloveniji Slovenski senzacionalist Zmago Jelinčič na avstralskem SBS radiu Urednici slovenskih radijskih oddaj na SBS (Special Broadcasting Service) radiu v Sydneyu in Melbournu, Mariza Lican in Elica Rizmal, sta v preteklih letih za svoje poslušalce povabili na pogovor že veliko število slovenskih kulturnikov, športnikov, strankarskih prvakov in drugih politikov, med njimi Milana Kučana, dr. Janeza Drnovška, Lojzeta Peterleta, Janeza Janšo in druge ... pred kratkim je prišel na vrsto tudi slovenski senzacionalist Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske narodne stranke in po pisanju nekaterih časnikov v Sloveniji aktivni sodelavec nekdanje UDBE in ne nazadnje tudi Človek "sumljive sedanjosti". Pogovor z njim je na tem radijskem omrežju, ki se zdaj sliši vsak torek zjutraj oa 8-9 ure skoraj v vseh večjih avstralskih mestih, dokaj spretno pripravila Mariza Ličan iz Sydnej/a. Tisti, ki vedo "who is who in Slovenia", in tisti, ki so politično razgledani in načitani in seveda tisti, ki imajo posluh za svobodo izražanja brez cenzur, se pravi za kakšen takšen demokratičen pristop k politiki, se ob Jelinčičevih izjavah niso kaj dosti razburjali, čeprav je prekoračil "rubikon". Od človeka - senzacionalista kot je Jelinčič niti ni bilo pričakovati kaj drugega. Njegove izjave o Slovenskih krščanskih demokratih (SKD) in njihovem predsedniku Lojzetu Peterletu, ki jih je izgovoril z občutkom sovražnosti in cinizma, so kazale jasen namen: prav zdaj, pred tako važnimi občinskimi volitvami v Sloveniji (4. decembra) do konca očrniti, tudi med slovensko emigracijo, to stranko in njenega voditelja! Nalepka za popolno diskvalifikacijo! Vsej slovenski javnosti znan pa je tudi njegov drugi namen: kar se da bolj zategniti slovensko-hrvaške odnose, če že ne zanetiti vojno med tema državama (s srbsko pomočjo). Tukaj in zdaj ne bomo ocenjevali delovanje stranke SKD, niti tehtali slovensko-hrvaški prav-neprav. Zaustavili pa se bomo ob Jelinčičevi izjavi za radio SBS, da so politiki v Sloveniji vtaknili _ _ v svoje žepe izseljenski denar. il T™^ ^^1 K "51 Kost, ki jo je na njemu značilen vJA ±\7 * 1 li-CkjCA način vrgel med nas - da bi Stanke Gregorič prišlo med nami se do večjih ° zaostritev in razdorov! Človek bi mu najraje vrgel čez ocean: DOKAZI! Saj vsaka stvar _ postane prava resnica le takrat, — ko je dokazana. Ne bi bilo odveč podrobneje opisati Jelinčičevo "strategijo", zato sem zbrala nekaj ?odatkov iz različnih člankov in pisem bralcev v slovenskih časnikih, nekateri so iz asa dveh let nazaj, drugi najnovejši. Iz njih je moč razbrati, da je desničarstvo Jelinčičeva lažna politična usmeritev, da je lažna tudi njegova predstavitev "velik slovenski nacionaf oianxe vregonc urednice Iz citatov povzetih iz člankov in pisem pa se lanko zve o Jelinčiču še marsikaj sodi' zanimivega. Berite stran 9 in presodite sami ali je Jelinčič vreden našega razdora in prepirov. Nekje sem prebrala tole: "Prava politična omika (kultura) je v zavesti, da je narod več kakor stranka, da nam mora biti na čelu vsega delovanja in mišljenja blagor naroda, ne pa zmaga stranke ... Besede, ki veljajo za vse "Jelin Za preživetje maloštevilnega slovenskega narc Vaša Stanka /J -<7* i— - Besede, ki veljajo za vse "Jelinčiče" v Sloveniji in tudi za nas - Slovence po svetu! roda! pišejo nam... Uredništvu! Pošiljam Vam naročnino za G.S. Zclim mu dolgo in uspešno življenje. Prinaša nam iz Slovenije čisk) resnico ter zanimive doeoake. Čestitam. Lep slovenski pozdrav Marija Stariha. NSW, 28. 9. 94 *** Spoštovana urednica! Moj dopust po Sloveniji je končan jn zato bi Vas prosil da me po mogočnosti znova uvrstite med redne naročnike. Priznati moram, da sem Glas Slovenije tudi doma zelo pogrešal. V pričakovanju, da boste ustregli moji želji Vas iskreno pozdravljam Franc Pavlovec. NSW. 14. 10.94 *** Uredništvu Glasu Slovenije Lepa hvala za redno pošiljanje lista, predvsem pa za bogato obveščanje o vjemu kar nas, večino Sovencev, zanima. Želim Vam vse najboljše pri nadaljnem delu ter Vas toplo pozdravljam Jože Vohl,NSW. 20.10.94 Dragi Slovenci! Sram meje, da še do danes nisem naročila Glasu Slovenije. Prečkala sem vsako vrstico, ko sem ga našla pri svojih prijateljih. Naročam Vaš časopis! Želim Vam obilo uspeha in lepe pozdrave Sue Smon. NSW, 1.11.94 Spoštovana gospa urednica! Oprostite na zamudi naročnine. Ravno smo se vrnili iz Slovenije in Vam še kar hitro (deset dni po vrnitvi) pošiljamo naročnino. Na hitro smo pregledali izvode Glasu Slovenije za zadnje štiri in pol mesece. Samo to bi rada povedala o našem križarjenju po Sloveniji: od Kolpe pa do slovenske obale, od Gorenjske do Prlekije in še vmes - nam ni nihče izpraznil kovčka in tudi ne denarnice. Porabili smo kolikor smo želeli in dali komur smo hoteli. Jn sorodniki? Od prvega do zadnjega, se pravi od moževe mame. kije letos stara 92 let, pa do najmlajše osemmesečne hčerke nečakinje, so nas bili vsi veseli in povsod smo se počutili doma. Mogoče so naši belokranjski sorodniki, ki pa tudi živijo po vsej Sloveniji, bolj veseli nas - m ne samo naših oblek in dolarjev? In še nekaj za pomisliti: kaj bo hotela Italija za zameno penzij, ki jih naši rojaki s takim pohlepom hodijo prosjačiti v Italijo? Kaj drugega kot SLOVENSKO PRIMORJE! Lep pozdrav Tone in Tončka Stanha, Merrvlands, 1.11.94 TISKOVNI SKLAD za "Glas Slovenije": $ 10.— družina Debeljak; $ 30.— Ivan Rudolf: $ 25. - Sue Smon; HVALA! PISMO IZ SLOVENIJE Za "Glas Sloveni je" VTISI S POTOVANJA PO AVSTRALIJI Naj se najprej predstaviva. Danica Kaitnekar sem magistra farmacije, zaposlena pa sem v Gorenjskih lekarnah v Kranju. Dr. Zdravko Kaitnekar pa sem redni profesor na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Ta šola je dislocirana enota mariborske univerze m prav letos praznuje petintridesetletnico svojega obstoja. Njen program zajema dve usmeritvi: splošno organizacijsko teorijo z dvema moduloma: organizacija proizvodnje in organizacija kadrovske dejavnosti ter organizacijsko informatiko. V vseh štirih letnikih ima vpisanih več kot 1000 rednih študentov, poleg tega pa še 1200 študentov ob delu. Zadnji so večinoma redno zaposleni, študirajo po v mnogih študijskih centrih, kijih Fakulteta organizira po vsej Sloveniji. Osnovni namen potovanja v Avstralijo je bilo profesorjevo sodelovanje na Australian Conférence on Information Systems (ACIS '94) v Melboumu od 27. do 29. oktobra. Seveda pa bi bilo nesmiselno opraviti tako dolgo in drago potovanje samo za tri dni in potem reči: bila sva v Avstraliji. Ob tej priliki sva želela videti čim več A vstralije in spoznati čim vec ljudi. Zato sva se odločila za malo daljše potovanje. Na konferenci sem predstavil referat z naslovom "Razvoj informacijske tehnologije in humanizacija dela". Prav z zadnjim sem se dosti ukvarjal v svojem raziskovalnem delu. Referat je močno predelana (in seveda ski ajšana) verzija poglavja knjige več avtorjev "Management Impacts ot Information Technology , kijo je izdala zalozba Idea Group Publishing iz Harrisburga v Združenih državah Amerike 1991. V referatu poudarjam vlogo človeka v sodobnih procesih m pozitivne ter negativne vplive informacijske tehnologije. Še nedavno so razmišljali, aa bo vsa silna tehnologija z računalniki, avtomati in roboti lahko postopno povsem nadomestila človeka in ga izrinila iz procesov. Hvala Bogu. danes ugotavljamo, da večina procesov lahko deluje le s pomočjo človeka in njegove inteligence. V tem pa je tudi smisel njihovega dela, saj morajodelati za človeka. Kot vsa tehnika tudi informacijska tehnologija na eni strani veže človeka v čisto določene okvire in ga s tem odtujuje od njegove človeške biti. Na drugi strani pa prav z razširjenimi možnostmi informiranja daje mnogo večjemu številu ljudi osnove za smotrno odločanje. Prav pravica za odločanje pa je najpomembnejši humanizacijski ukrep, referat je bil ugodno sprejet in je izzval obširno razpravo. Na srečanju sem tudi povabil strokovnjake iz Avstralije, da se udeležijo naših strokovnih konferenc. Fakulteta namreč organizira mnoga mednarodna srečanja (samo letos npr. tri mednarodne konference: o računalniški izmenjavi podatkov, izobraževanju odraslih in razvoju informacijske tehnologije). Moj osebni interes je 3. mednarodna konferenca "Organizacija in informacijski sistemi", ki bo od 6. do 8. septembra naslednje leto na Bledu. Vodim nmreč njen programski odbor. Moram se pohvaliti, da sta bili dosedanji dve konferenci zelo uspešni, saj so na njih z zelo kvalitetnimi referati sodelovali mnogi (vsakokrat vec kot 100) ugledni strokovnjaki z vseh celin. Lipamo, da bo tako tudi v naslednjem letu, zdaj smo razposlali šele vabila za prijavo prispevkov. In zdaj k najini poti po A vstraliji: Prispela sva 27. oktobra v zgodnjih jutranjih urah. Avstralija naju je sprejela precej nepriîazno. Po vročem m soparnem BangkoKu naju je presenetil dež in mraz. Prvi vtis je nekoliko popravil že taksist, Eritrejec, ki pa je - začudo - vedel za Slovenijo. To se nama pozneje ni pogosto zgodilo, saj so nas večinoma uvrščali nekam med naslednike Sovjetske zveze ali Češkoslovaške. Ob taki obravnavi smo kar nekam užaljeni, a ob naši majhnosti kaj več tudi ni pričakovati. Morda pa je to tudi bolje, kakor pa, da bi nas vsi poznali kot Bosno. Saj tudi pri nas mnogi ne ločujejo med Tajsko, Burmo, Malezijo itd. da o avstralskih državah sploh ne govorim. Pa so vse te države mnogo večje od Slovenije. Neugoden vtis po slabem vremenu pa je takoj spremenil izredno prijazen sprejem v domu gospe Helene in gospoda Iva Lebra. Prej se nismo poznali, a bilo nama je, kot da sva prišla k starim znancem in prijateljem. Toplina v odnosih jc povsem izpodrinila hlad neugodnega pomladnega vremena. Težko jima bova kdaj povrnila vso prijaznost, a saj prijateljske roke človek ne ponudi zaradi povračila. Upava samo, da bomo še dolgo ostali prijatelji. Podoben odnos so pokazali vsi naši ljudje, ki sva jih srečala. Gospod Cvetko Falež nama je ljubeznivo razkazal Canberro in se cel ljubi dan ukvarjal z nama. V Sydneyu sta naju prenočevala in izredno gostoljubno vodila gospod Jože Konic in njegova novozelandska soproga Vicky. Že proti koncu potovanja pa sva imela priliko za pogovor še z našo subtilno slovensko kulturno delavko in pesnico gospo Drago Geli. Kaj še reči o vseh teh srečanjih? Samo zahvaliva se lahko vsem za njihov izreden odnos." Nasploh pa so bili vsi ljudje v Avstraliji izredno prijazni z nama. Radi so se pogovarjali in bili tudi pripravljeni na usluge. Morda ima kdo drug tudi drugačen vtis, a naju je že kar presenetila ta izredna odprtost avstralskih ljudi. Zato sva se kljub natrpanemu programu in utrujenosti, ki jo je to prineslo, v tem času potovanja zelo dobro počutila. Prepotovala sva kar lep kos Avstralije, gospa Helena je temu rekla maraton. Melbourne, Canberra in Sydney so lepa mesta, a vendarle mesta. Glavni vtis o njih ostaja že omenjena ljubeznivost naših ljudi. Nepozabni pa bodo ostali vtisi o koralnem grebenu ob Cairnsu, srečanje z aborigini pri Alice Springsu, OLge in pa vzpon na Ayers Rock (prosim, imava diplomi!). Pustinja, deževni gozd, zeleni pašniki, pa pingvini in koale in kenguruji seveda, vse to se povezuje v mozaik lepot Avstralije. Zdaj lahko rečeva, da ni le Slovenija lepa (pa čeprav je najlepša). Težko, da bova še kdaj prišla v Avstralijo, zato pa bova ohranila izreden spomin nanjo. Danica in Zdravko Kaitnekar Op. u.: Danica in dr. Zdravko Kaitnekar sta poslala pismo po faxu Heleni in Ivu Lebru. Namreč, ko sta se v Melbournu srečala tudi z Drago Gelt - našo sodelavko, sta ji obljubila, da bosta o potovanju po Avstraliji za Glas Slovenije napisala nekaj svojih vtisov. Upamo, da se nam bosta rojaka iz Slovenije še kdaj oglasila s kakšno zanimivostjo in da bosta zadržala v neizbrisnem spominu "film" s 'Tour d' Australia". □-ij-ijjuutji-0_i_0jjjjj_rj_i:i momrjuuLi POPRAVEK Tiskarski škrat je neizogibno - nujno zlo v vsakem časniku. Tudi mi nismo izjema. V 38. številki Glasu Slovenije (26. oktober 94) je prišlo na 9. strani ob predstavitvi haikujev Pavle Grudnove do dveh napak, ki pravzaprav spremenita smisel stavka oziroma obliko haikuja. — "Pesmi Pavle Grudnove, prva njena samostojna knjiga, so odsev njene svetovljanske (in ne sestavljalske) in hkrati značilno slovenske duše." — HAIKU "HEJ" mora imeti sledečo obliko: Mimogrede sem na Zemlji okrog Sonca na poti v Pesem ... Pavli Grudnovi se za napaki opravičujemo. Uredništvo. to in ono iz Slovenije Izjava dr. Janeza Drnovška za STA o odločitvi ministrov Evropske unije, da odložijo začetek pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije v EU Predsednik vlade dr. Drnovšek izraža razočaranje, da je na pogajanjih v Luxemburgu Republika Italija ponovno povzročila odlog mandata za pogajanje med Evropsko unijo in Slovenijo. V odnosu Italije lahko razberemo elemente, za katere menimo, da so neprimerni evropski demokraciji, saj ne pomenijo drugega kot obliko pritiska večje države na manjšo. Slovenska vlada je v posebni deklaraciji izrazila veliko odločenost za hitro in dokončno uskladitev naše ustave in zakonodaje z evropsko, vendar Italija zahteva zase nekaj več: vračilo nepremičnin; čeprav vemo, da so ta vprašanja med državama formalno rešena z Rimskimi in Osimskimi sporazumi ter navkljub temu, da Italija za to že dobiva finančno odškodnino. Ko ie vlada Republike Slovenije obravnavala Oglejsko deklaracijo, je bila pripravljena storiti gesto dobre volje do Italije, vendar so bili vsi člani vlade, razen g. Lojzeta Peterleta, enotnega mnenja, da je potrebno deklaracijo popraviti, da bi lahko predstavljala sprejemljivo politično podlago za ureditev odprtih vprašanj med Slovenijo in Italijo. Predsednik vlade RS, dr. janež Drnovšek, pozdravlja pripravljenost ministrskega sveta Evropske unije, da nam po današnjem odlogu, 28. novembra 1994 podeli mandat o pridruženem članstvu med Slovenijo in EU. Peterle prejel grozilno pismo Slovenska tiskovna agencija - STA poroča, da je Zunanje ministrstvo RS 25. oktobra 94 potrdilo novico, daje Lojze Peterle pred časom prejel grozilno pismo, naslovljeno nanj, v katerem mu neznani pošiljatelji grozijo, da bo "naslednji na vrsti v seriji pisemskih bomb". Drnovšek prevzel posle zunanjega ministra Lojze Peterle, dosedanji zunanji minister je izročil ministrske posle premieru dr. Janezu Drnovšku, ki bo začasno opravljal delo zunanjega ministra. Peterle mu je predstavil delo ministrstva, ga seznanil s tekočimi dejavnostmi in pojasnil svoja stališča do odprtih zunanjepolitičnih vprašanj. Peterle je dobil podporo za odhod Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) iz vlade Izvršilni odbor SKD se je strinjal s predsednikovim predlogom, naj o morebitnem izstopu iz vlade razpravlja svet stranke čez nekaj dni. SKD so bili namreč v koalicijski vladi z Drnovškovimi Liberalnimi demokrati in drugimi levo usmerjenimi strankami. Avstralski diplomat v Sloveniji Na delovnem obisku v Sloveniji je bil pomočnik sekretarja za Srednjo in Vzhodno Evropo ministrstva za zunanje zadeve Avstralije Jeffrey Benson. Sprejel gaje državni sekretar Ignac Golob. Avstralski sobesedniki so poudarili interes za krepitev gospodarskega sodelovanja in pri tem izpostavljali pozitivne znake slovenske gospodarske rasti in socialne stabilnosti, je sporočilo ministrstvo. Dr. Janez Drnovšek v pogovoru za Delo Drnovšek je govoril predvsem o novem krogu pogajanj med Italijo in Slovenijo. Dejal je, da je Peterle v zadnjem času dajal vrsto izjav, ki so nepotrebne in nekorektne, da je deloval nedrzavotvorno ter da bo koalicija težko sodelovala še naprej, če bodo SKD stali za Peterletovo politiko, če pa bodo izstopili bo to njihov politični samomor. Mitja Ribičič je izjavil, da je pobijala vojska Državnozborski preiskovalni komisiji za preiskavo množičnih zunajsodnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnostih po drugi svetovni vojni je v četrtem poskusu uspelo zaslišati J nekdanjega majorja Ozne in poznejšega visokega funkcionarja Mitjo Ribičiča. Ta pa je > v pričevanju za množične poboje obtožil t jugoslovansko vojsko. Deial je, da niti jugoslovanski politični vrh, niti CK KPJ, niti maršal Tito niso o tem odločali. Slovenska Ozna in slovenski politični vrh pa da o tem niso nič vedeli in da za poboje niso imeli pooblastil. Osebno tudi ne ve za noben primer, ko bi bila varnostna služba brez sodnih postopkov likvidirala kakšnega civilista še v letu 1946. Člani komisije so želeli izvedeti, kdo so bili tisti, ki so mu povedali, da je vojska izvrševala možične poboje, vendar je Mitja Ribičič odvrnil:"0 imenih, ne živih in ne mrtvih, nočem govoriti iz preprostega razloga, ker se o mrtvih ne govori nič slabega in ker nobenemu živemu ne privoščim takšnega položaja, v kakršnem sem sam." Zadeva orožje v Mariboru se je končala Sodišče je zavrnilo sodbo proti vsem obtožencem. Hasan Cengic, ki ie trgoval z orožjem v imenu bosanske vlade je povedal, da je potekal posel s Slovenijo na najvišji ravni. Za to naj bi bil vedel tako predsednik države Milan Kučan kot ministra za notranje in zunanje zadeve, vsi trije pa so doslej o tem molčali in dovolili, da se sodi tistim, ki so delali po njihovih ukazih. Janez Janša pa je na tiskovni konferenci dejal, da seje zadeva orožje iz Maribora končala, ko {e začel v Sloveniji veljati zakon o tožilstvu, s :aterim je tožilstvo prešlo pod nadzor izvršilne oblasti. Jasno, da oblast ne bo tožila same sebe in zato je tudi izpustila štiri obtožene. Eden najzaslužnejših slovenskih vojakov pri osamosvojitvi Slovenije Tone Krkovič vrača Kacinu orožje 'Razglašam najnovejšo orožarsko afero v singapursko puško SAR $3, ki jo je nosil ves čas poveljevanja in mu jo je Kacin dovolil obdržati. Krkovič je še pripomnil, da bi lahko Kacin sicer "odkril novo orožarsko afero" kot je storil pri nedavni zaplembi muzejske zbirke Ivana Draušbaheija, izdelovalca prve slovenske strojnice in sodelavca Manevrske strukture narodne zaščite. Sloveniji" je dejal pred koncem svojega pogovora z novinarji nekdanji poveljnik Morisa in eden najzaslužnjesih vojakov pri osamosvojitvi Slovenije. Jelko Kacin, sedanji obrambni minister je zahteval od Krkoviča naj vrne orožje, tako, da je ta poleg častniške sablje vrnil tudi Slovenci iz Londona V drugi polovici decembra bo v Ljubljani razstava o dejavnosti Slovencev v Londonu v letih 1991 do 1994. Organizatorja razstave sta Svetovni slovenski kongres in The Slovenian Newsletter London. Namen razstave in spremljajočega seminarja, ki ga prireditelja organizirata v spomin na londonskega domoljuba in tiskarja Dušana Plenicarja, ie spodbuditi zanimanje za dokumentacijo dela posameznikov v tem prelomnem obdobju sirom po vsem svetu, v okviru seminarja je načrtovana tudi okrogla miza na temo vloga Slovencev po svetu pri promociji Slovenije. Inštitut Antona Trstenjaka ob letu družine Inštitut Antona Trstenjaka se posebej posveča družini in tako je letos 25. in 26. oktobra pripravil skupaj s Cankarjevim domom in pod pokroviteljstvom Ministrstva za delo. družino in socialne zadeve Osrednjo strokovno prireditev. Njen namen je zbrati strokovnjake različnih področij, ki bi razgrnili sodobno raven znanja o družini in zakonu, ter na podlagi tega razmišljali o stvarnih možnostih za dviganje kakovosti zakona in družine. Med drugimi ie pripravil predavanje tudi sam akademik ar. Anton Trstenjak na temo Ljubezen - žarišče družine. Kanal A bo do konca leta gledala večina Slovencev Britanskemu kapitalu se bodo lahko zahvalili gledalci slovenskih televizijskih postaj, če bo signal zasebne televizije Kanal A lahko gledalo 90 odstotkov slovenskega prebivalstva. V nekaj letih bo tako lokalna televizija postala nacionalna, monopol državne televizije pa bo s tem dobil resnejšega tekmeca. Dan D za prodajo stanovanj Kupci nekdanjih družbenih stanovanj (nekaj jih je tudi med nami v Avstraliji), lahko tri leta po nakupu prodajo svojo nepremičnino, ne da bi morali za to plačati velikanski davek. Zakon je stopil v veljavo 19. oktobra, natanko tri leta po uveljavitvi stanovanjskega zakona. Prvi kazenski zakonik RS Prvi kazenski zakonik RS bo začel veljati 1. januarja 1995. V dveh delih, splošnem in posebnem, ie 36 poglavij in 396 členov. Sestavni del zakonika je tudi šest členov sedanjega slovenskega kazenskega zakonika, ki iz kazenskopravnega zornega kota varujejo družbeno premoženje. Pokojnine bodo višje za dva in pol odstotka Oktobrske pokojnine in druga denarna nadomestila, ki jih izplačuje pokojninski zavod, bodo višje za 2,5 odstotka. Ker zvišanje pokojnin velja od 1. avgusta so upokojenci ob koncu oktobra poleg zvišanih oktobrskih pokojnin prejeli še poračun razlike za prejšnja dva meseca. Slovenija moja dežela Ljubljana - Založba Mihelač je pred dnevi predstavila fotomonografijo o slovenskih gorah z naslovom Slovenska gorska pravljica. Izšla je v treh jezikih, * slovenskem, nemškem in angleškem. Knjiga želi s prek dvesto fotografijami pokazati kako bogato in slikovito je slovensko gorstvo. Avtor fotografij je Peter Janežič, spremno besedilo in podnapise je prispeval dr. Matjaž Kmecl. Krvavec - Počitnice na Krvavcu so res nekaj posebnega. V Brunarici je 37 ležišč, prav toliko pa tudi v Depandansi. Cene: 6 dnevni paket, polni penzion 210 DEM; polpenzion 180 DEM; prenočevanje z zajtrkom 50 DEM. Ljubljana - Lufthansa je odprla prvi City Center v Sloveniji. S Kompasom Holidays seje povezala v partnersko organizacijo, kakršnih ima po svetu že več kot 200. Kranj - Most čez Kokro bo arhitekturna mojstrovina, ki bo polepšala mesto. Zgrajen bo šele prihodnjo pomlad in bo širok kar 20 metrov, razpon pa bodo povečali od 38 na 44 metrov. Divača - V Divači bodo uredili lokal v slogu Orient Ekspresa, ki je nekoč vozil na progi Pariz-Istanbul. Spomin nanj bodo zdaj obudili s tem lokalom, ki bo meril 530 kvadratnih metrov z 250 sedeži. Ti bodo taki kot na omenjenem vlaku, nekoliko trši v navadnem razredu in razkošno oblazinjeni v vagonu visokega razreda. Libeliče - V koroški obmejni vasici Libeliče., znani po tem, da se je dve leti po plebiscitu priključila Jugoslaviji, so imeli nedavno velik ljudski praznik. Pripravili so bogat kulturni program, namen prireditve pa je bil predstaviti glasbeno kaseto, na kateri so posnete stare, še nezapisane ljudske pesmi iz Libelič in okolice, kakor jih pojejo domačini, ter knjigo, v kateri so domačini opisali občinsko in šolsko zgodovino, posamezne kmetije, kulturno preteklost in sedanji utrip kraja. v . Štanjel - Evropa ponuja roko Štanjelu, staremu mestu, ki je že skoraj izumrlo. Zastava Evropske unije s simbolom evropskega leta gradov, ki je pritrjena na grajskem stolpu nad vhodom v stan Štanjel, "je le eden zunanjih znakov za prizadevanja, da bi eno najmarkantnejših kraških naselij rešili pred propadom, sproženim na koncu druge svetovne vojne. Tamkajšnje turistično društvo se bori za oživitev turistične ponudbe tega dragocenega kulturnega in zgodovinskega spomenika. Slovenska država jim kaj^ dosti ne poniaga, primorski poslanec Borut Pahor pa je na Štanjel opozoril celo oddelek za zaščito dediščine pri Svetu Evrope. Njegov direktor Jose Maria Ballester je obiskal kraj februarja letos in obljubil vso možno pomoč. Ljubljana - Po ofenzivi restavracij s hitro pripravljeno hrano ameriškega tipa so se sedaj v središču mesta pojavile tudi Čevabdžinice, po slovensko čevapčičarne in te so v Ljubljani novost - seveda kar se na hitro pripravljene hrane tiče (fast-food). Čeprav je pradomovina čevapčiča Turčija, sta se skozi zgodovino pn južnoslovanskih narodih uveljavili dve različici, srbska in bosanska. Ker so jedi z žara v Ljubljani Škof j a Loka - Na Planici, v hribovju med Kranjem in Škofjo Loko raste nova cerkev. Gradijo jo na mestu, kjer je do leta 1945, ko so jo uničili partizani, stala okoli petsto let stara cerkev sv. Gabrijela. Gornja Radgona - Brat pokojnega politika Iveka Krambergerja poučuje na radgonski univerzi krovstvo - strehe starih stavb prekriva na starodaven način, s slamo. Le malo je še takih mojstrov slamnatih streh. Zato so mu na Ljudski univerzi v Gornji Radgoni dali možnost, da svoje bogate izkušnje prenese na nekaj učencev. In da čas, slama in denar ne bi sli tjavdan, se učenci mojstra Krambergeija učijo "v živo" kar na strehi. * Gornja Radgona - Letošnje leto je bilo obdarovano s soncem, zato so tudi v Krambergerjevem vrtu zrasle lubenice, ki so prav tako velike kot tiste, ki zrastejo v Makedoniji. Zraven njih pa rastejo jedilne buče, pravijo jim "malanan", težke tudi vec kot 45 kilogramov. Primerne so predvsem za mlečne jedi in z eno samo bi lahko nasitili cel razred otrok. Malanarov močnik ali mlečna "župa" sta bila včasih edina večerja siromakov. v Ljubljana Zale - Ohranjanje starih delov pokopališč je pomembno, saj kulturni, zgodovinski in umetnostni pomniki čedalje bolj propadajo in celo izginjajo. Tako so tudi stari del Žal (vzhodno od Tomačeve ceste) razglasili za spomeniško območje. V tem delu najdemo vzorce umetnostno-zgodovinskih stilnih obdobij, dela pomembnih likovnih umetnikov in arhitektov ter spomenike pokojnikov, ki so pomembni za slovensko zgodovino. * Portorož - Ali bo Slovenija podaljšala svojo obalo? Zamisel je mogoče uresničiti - zdajšnjo obalno cesto med Koprom in Izolo je treba speljati v predor ali v zaledie slovenske Tstre in namesto skoraj povsem neizkoriščene obale bi Slovenija pridobila dragocene 4 kilometre z morjem povezanih rekreacijskih površin. Bohinj - Idilični kotiček pod Triglavom, kjer so turisti v prejšnjih letih še imeli mir. seje močno spremenil. Današnja turistična ponudba, v katero so uvrstili tudi športne pakete z veslanjem v kanujih, jadranje, vožnjo z gorskimi kolesi, izlete v planine, za mlade šolo športnega plezanja, za njihove starše pa aktivne počitnice s programom hujšanja, je privabila toliko ljudi, da so imeli med vsemi slovenskimi turističnimi kraji v prvih osmih mesecih letos največjo rast prenočitev. Mir pa turisti še vedno najdejo na jezeru, jadrnici ali čolnu. dolga leta obvladovali predvsem kuharski mojstri iz Srbije, je slovenskemu jedcu dokaj znan srbski čevap. manj pa bosanska različica. Seveda bodo razen na hitro pripravljenih čevapcičev še vedno slovele stare čevapčičarne, recimo s Kolodvorske ulice, ali pa najstarejša Ajaa pod Metalko, kjer čevapčiče pripravljajo izključno iz junetine, lokal pa se se odlikuje po lepinjah. po svetu Avstrijska Koroška - 10. oktobra je bila 74. obletnica koroškega plebiscita. Obletnica daje (povprečnim) Slovencem več kot preveč razlogov za solzavost, nekaterim za cinizem ali obešenjaški humor, povod za trezen premislek o današnjem koroškem zamejstvu, o "matičnem" razmerju do tega dela slovenstva pa le maloštevilnim. Tako je zapisal ob obletnici Janez Stergar v sobotni prilogi Slovenca in navaja še tale namišljeni dialog- —A: Uradna statistika danes na vsem Koroškem našteje manj slovensko govorečih, kot jih je leta 1920 samo v coni A glasovalo za južnoslovansko državo. B: Da, a avstrijske raziskave kažejo, da slovenske radisjke in televizijske oddaje spremlja štirikrat več Korošcev. — A: Mladina pa kljub temu čedalje manj govori slovensko. B: Število prijav k dvojezičnemu pouku zadnjih nekaj let vztrajno narašča in po koncu šolanja vsaj z znanjem slovenščine lažje dobijo zaposlitev. —A: Tu gre torej samo za koristoljubje! B: Ker znanje slovenščine ni več stigmatizirano, je ozračje v deželi bolj odprto, slovenske kulturne prireditve so številne in opazen je kakovosten dvig na vrsti ustvarjalnih področij. — A: Slovenski strankarski nastopi dobivajo čedalje manj glasov in manjšina je odrinjena od odločanja v deželi. B: Število slovenskih razumnikov, ki so poklicno uspešni in jih upoštevajo avstrijski kolegi, tudi kaj zaleže; stranke ne tekmujejo več odkrito s protimanjšinskimi gesli. —A: "Heimatdienst" pa je še vedno koroška "vlada v senci". B: S pomočjo avstrijskih demokratov, razsodb ustavnega sodišča, s posredovanjem države matičnega naroda je manjšina v zadnjih letih dobila več novih izobraževalnih zavodov in drugih ugodnosti.... Namišljeni dialog ni končan. Resnična zgodba o mehkih, a trdoživih Korotancih pa tudi ne. Zagreb - Predsednik Hrvaške dr. Franjo Tudžman o odnosih s Slovenijo: Zaostrovanje med Slovenijo in Hrvaško je nepotrebno. Obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da so bili nekateri "posebno zainteresirani, da se ta nepotrebni spor izzove na eni strani ravno v trenutku^ko se kriza na drugi strani približuje k svoji razrešitvi". Tudžman je še opozoril na tradicionalno povezanost obeh držav in poudaril, da politični vodstvi Slovenije in Hrvaške težita k ureditvi medsebojnih odnosov po vzoru Evropske unije. Obe dišavi bi lahko nastopili kot primer za dobre ureditve medsebojnih odnosov na območju nekdanje Jugoslavije. Vatikan - Papeževa knjiga že v knjigarnah. V 39 drržavah so 20. oktobra 94 začeli prodajati prvih pet milijonov izvodov knjige papeža Janeza Pavla II. Prestopiti prag upanja (ves iztržek do šel izključno v dobrodelne namene). Janez Pavel II. bo decembra letos razglasil 2000. leto, leto Kristusovega rojstva za sveto letov posebnem dokumentu, ki ga je imenoval "duhovni testament". Gre za 60 strani dolgo razmišljanje o naši dobi z naslovom Ob približevanju tretjega tisočletja. Katoliška cerkev se tako šest let pred dogodkom pripravlja na praznovanje te izredne obletnice. Trst - Na Slovence v Italiji se zgrinja čedalje več dogodkov, med katerimi je večina neugodnih. Na prvem mestu je treba omeniti komisarsko upravo Kmečke banke v Gorici, ki je nalsedila razpuščeni upravni svet in kolegij. Poleg tega ni mogoče izključiti pritiskov na Tržaško kreditno banko. V primeru Kmečke banke naj bi bile ugotovljene "nepravilnosti", ki pa še niso ustrezno pojasnjene. Gre za 40 do 50 milijard lir. tisk GLOBUS t Zagrebški Globus je pred kratkim objavil pogovor z Zmagom Jelinčičem. Ta govori o potrebi Slovenije, da se pripravi na vojno s Hrvaško in da se poveže s Srbijo, češ, daje "sovražnik mojega sovražnika moj prijatelj". Govoril je tudi o presekanju Hrvaške pri Karlovcu, pn čemer naj bi večino deia opravila srbska vojska. Zaradi Peterletovega odhoda je zmagovito izražal svojo ambicijo, da bi prevzel ministrstvo za zunanje zadeve in da je pri tem celo deležen podpore če že ne v državnem zboru, pa vsaj v politični javnosti. Jelinčič za svoje najhujše sovražnike imenuje krščanske demokrate, očitno pa je tudi, da mu je zoprn sleherni vpliv katoliškega izročila v slovenski politiki. Papežev obisk v Zagrebu je imenoval smešno predstavo in ni skrival, da bi bil papežev obisk v Sloveniji zanj nezaželen. Jelinčič ne more skriti svoje bližine z dr. Janezom Drnovškom, predsednikom slovenske vlade in "liberalnokomunistično" frakcijo slovenske politike. To je potrdila tudi Jelinčičeva parlamentarna "zmaga", ko je državni zbor sprejel njegov predlog za uvrstitev štirih zaselkov v piransko občino. Izgleda, da je bil intervju nekaj dni pred sprejetjem spornega slovenskega zakona samo skrbno pripravljanje terena za podžiganje spopada med državama. Zagovaijanje sodelovanja s Srbi je že samo po sebi zadosti zgovorno, jasno pa je tudi, da takšne ideje gojijo samo popolni politični analfabeti in pa tisti, ki jim ohranitev slovenske neodvisnosti ni pri srcu - še zmeraj računajo na nekakšno Jugoslavijo, čeprav jo skrivajo za votlimi nacionalističnimi gesli, tako piše v Slovencu, ki komentira Globusov pogovor z Jelinčičevi Davor pjenero. Op.u.: Tudi Slovenija ima torej svojega Seslja in Zirinovskega. REPUBLIKA prenaša v celosti intervju z Lojzetom Peterletom, ki ga je 3. novembra 94 objavil milanski Corriere della Sera. Peterle je med drugim dejal, da plačuje za prijateljstvo z Italijo in obtožuje Slovenijo, da je postala žrtev nacionalizma. Dejal je še: "Pred javnostjo so^ me žalili, češ da hočem prodati slovensko zemljo Italiji. Sli so tako daleč, da so namigovali, da sem italijanski tajni agent in da delam v korist Rima...toda zdaj je preveč... naj Evropa ve, da je slovenska vlada demantirala človeka, ki se je prvi postavil za slovensko stvar, ko je bilo to težavno in nevarno. V dneh pred neodvisnostjo sem bil jaz tisti, ki je odšel v Beograd in s pestmi tolkel po mizi šefa jugoslovanskega generalnega štaba in šefa zvezne vlade, ko sem kričal, da se Slovenija upira in da ne bo poslala svojih vojakov v jugoslovansko vojsko...tisti, ki pa me danes napadajo, da sem vohun, pa so nekdanji komunisti, kot sta predsednik Kučan in premier Drnovšek, ljudje, ki prihajajo iz starega jugoslovanskega režima... Zelo me skrbi za Slovenijo. Zadeve se razvijajo slabo...če bo nadaljevalo tako, bo Ljubljana tvegala, da postane podobna Beogradu...Drnovšek v pogajanjih z Italijo ne bo dosegel več od mene...naredil bo drugorazredno spremembo v oglejski izjavi in jo bo prodal kot veliko izboljšavo. Potem bo odšel na volitve trdeč: brez mene se italijansko slovenski problem ne bi razrešil, nagradite mene in zavrnite prodanca Peterleta. Kot sem že rekel, gre le za gnusobo." DELO je 13. oktobra prvič predstavilo svojim bralcem prilogo, namenjeno Obalno - kraškemu področju Slovenije, ki bo odslej redno izhajala ob petkih.. ZGODOVINA ZA VSE ČASE je nova revija, ki je bila pred kratkim predstavljena slovenski javnosti v dvorani Teološke fakultete v Ljubljani in je posvečena zgodovinskim in narodopisnim raziskavam v Sloveniji. gospodarstvo TEČAJNA USTA - slov. tolaijev (SIT) November 1994 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija Nemčija ZDA 1 A UD 1 DEM 1 USD 88.9966 80.3617 120.6551 89.5322 80.8453 121.3813 Slovensko poslovno združenje Avstralije - Melbourne Predsednik Vinko Rizmal poroča o sestanku Bilateral Busines Associations - Enhancement of Network Avstralsko zvezno ministrstvo za industrijo, znanost in tehnologijo in pisarna za multikulturne odnose v Canberri, sta pooblastila Gospodarsko zbornico Avstralije, da izvede raziskavo o delovanju bilateralnih gospodarskih asociacijah v Avstraliji, o možnosti napredka in praktičnem uveljavljanju le teh pri mednarodnem gospodarskem sodelovanju. Voaja projekta Bilateral Association Study g. Bernard Trevanion je s svojim odborom že opravil prvo in drugo fazo projekta - to je zbiranje podatkov in izmenjavo mnenja s predstavniki v Avstraliji aktivnih združenj, med katere sodi tudi Slovensko poslovno združenje Avstralije v Melbournu. Za tretio fazo projekta - razpravo za okroglo mizo, ki se je že ali se še oo odvijala v Perthu, Melbournu in Sydneyu, je bilo prisotnim podano 21 strani dolgo poročilo na osnovi zaključka 1 in 2 faze projekta. trgovino za ¡migracijska in etnična vprašanja ter svetovalec za multikulturne odnose avstralskega prvega ministra Paula Keatinga. Dejstvo, da se za projekt o bilateralnih gospodarskih zbornicah ali asocijacijah ob Gospodarski zbornici Avstralije in Austrade-a močno zavzemajo kar tri omenjena ministrstva, je za nadaljnje delovanje teh ohrabrujoče. Poročilo s predlogi iz razprav za okroglo mizo v Perthu, Melbournu in Sydneyu bo že koncem novembra pripravljeno za predajo v obravnavo odgovornim službam zvezne vlade. Poročilo Bomo objavili v eni od prihodnjih številk Glasu Slovenije. Kaj premorejo slovenska gospodinjstva Avto ima 68, računalnik pa 13,7 odstotka gospodinjstev. Harmoniko ima 63 odstotka gospodinjstev. Le dobra šestina jih živi v hišah postavljenih pred letom 1921. Drugo lastno stanovanje ima 2,4 odstotka gospodinjstev. Štedilnik na trdo gorivo je imelo lani decembra 40,4 odstotka vseh fospodinjstev, električni štedilnik 18,1, plinski štedilnik 10,7, ombinirani štedilnik 71,9 odstotka gospodinjstev; pralni stroj ima 943, perilni sušilec 4,1, pomivalni stroj 15,5, sesalec za prah /9,2, šivalni stroj 59,2 odstotka gospodinjstev, radijski sprejemnik 79,1, hi-fl glasbene naprave 23,2, črno. beli televizor 12,4, barvni televizor 83,5, videorekorder 29,5, kamero 4,8, fotografski aparat 463, kolo 65,9 odstotka gospodinjstev, moped 15,7, motorno kolo 4,7, osebni avtomobil 68,2, počitniško prikolico 2,7, čoln 2,5, klavir 3,5 odstotka gospodinjstev. V Ljubljani stanovanja naprodaj Kupcem bo v drugi polovici prihodnjega leta na prodaj 174 novih stanovanj, v objektih, ki jih bodo začeli graditi ali prenavljati še letos ali v prvi polovici drugega leta. Gradijo na štirih različnih mestih: v Zupančičevi jami, ob Ptujski in ob Tomažičevi ulici ter v preurejeni konjušnici v Trnovem. i 1 ADRIA AIRWAYS NOV IN AUSTRALIA OFFERING THE FOLLOWING RETURN AIRFARES us$ FRANKFURT -LJUBLJANA $220 ROME -LJUBLJANA $220 ZURICH -LJUBLJANA $220 LONDON -LJUBLJANA $275 MUNICH -LJUBLJANA $165 VIENNA -LJUBLJANA $165 FRANKFURT -LJUBLJANA-SKOPJE $400 MUNICH -LJUBLJANA-SKOPJE $400 LONDON -LJUBLJANA-SKOPJE $400 VIENNA -LJUBLJANA-SKOPJE $400 ZURICH -LJUBLJANA-SKOPJE $400 ROME -LJUBLJANA- SKOPJE $400 FRANKFURT -LJUBLJANA-TIRANA $350 MUNICH -LJUBLJANA-TIRANA $350 LONDON -LJUBLJANA-TIRANA $350 VIENNA -LJUBLJANA-TIRANA $350 ZURICH -LJUBLJANA-TIRANA $350 ROME -LJUBLJANA-TIRANA $350 ADRIA AIRWAYS LEVEL 13. 115 PITT STREET SYDNEY. NSW 2000 PHONE: 008 818 002 2316899 kultura Borštnikovo srečanje '94 Program letošnjega mariborskega BS je obsegal sedem tekmovalnih predstav in je že 29. srečanje slovenskih gledališč. Lanska dobitnica Borštnikovega prstana dramska umetnica Milena Munič je bila letos slavnostna govornica na otvoritvi, letošnji dobitnik Borštnikovega prstana pa je bil igralec Jurij Sovček. Trideseto, jubilejno BS leta 1995 bo že potekalo na odru nove dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ki jo bodo odprli ta mesec. O slovenski kinoteki že govorijo ljubitelji filma po svetu Silvan Furlan in Ljiljana Nedič sta v Novi Gorici odkrila kopijo filma "Ko sem bil mrtev" iz leta 1916. To je prvi celovečerni film. ki ga je posnel Ernst Lubitsch (1892-1947), veliki nemški, pa tudi hollywoodski režiser in igralec. Zaslovel je s svojo mešanico berlinskega in judovskega humorja. Kopija je dobro ohranjena in pravijo, da gre za "filmski dogodek leta: Ob 50-letnici Balantičeve smrti Posebna komisija, ki ie zbirala skladbe na besedila Franceta Balantiča je sprejela 42 skladb. V kategoriji zborovskih skladb je rejela prvo nagrado pesem Judežev obup tanka Jericija, drugo Zadnji čas pred zimo Sama Vremšcjka in tretjo Gospod, odgovori očem Štefana Maurija. V kategoriji samospevov s spremljavo klavirja je komisija prisodila prvo nagrado skladbi Jožeta Trošta Domov. V kategorijo vokalno-instrumentalnega dela v obliki kantate je sodilo samo delo Tomaža Sveteta Sacrum delirium. Nagrade bodo podeljene na slavnostnem večeru januaija prihodnje leto. Spomeniki gotske umetnosti V Ljubljani se je 22. oktobra končal mednarodni simpozij Gotika v Sloveniji.. Sodelovalo je \il udeležencev iz sedmih držav. Namen simpozija je bil med drugim utemeljitev znanstvene in strokovne osnove obdobja gotike (arhitekturo, kiparstvo, slikarstvo in umetno obrt). Na razstavi Narodni galeriji je bilo predstavljenih več kot 25 eksponatov s spremnim gradivom. Rokokojske freske v Cekinovem gradu Ste vedeli, da so v srednji dvorani Cekinovega gradu v Ljubljani, kjer je Muzej novejše zgodovine, zanimive rokokojske freske? To so edine freske, ki so se v gradu ohranile in so potrebne obnove. Vse stene v dvorani so poslikane z elemnti iluzionističnega slikarstva (pilastri s kapiteli in visokimi podstavki, vazami, školjčnimi motivi in cvetjem), freske je leta 1905 obnovil slikar Alojzij Subic. filatelija Znamki za praznik slovenske filharmonije V počastitev 200-letnice ljubljanske Filharmonične družbe so v prometu dve novi slovenski priložnostni znamki na temo "umetnost". Na znamki za 70 SIT so upodobljeni častni člani Filharmonične družbe iz let 1800 - 1896: Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven. Niccoolaj Paganini, Johanes Brahms in Antonin Dvorak. Na znamki z nominalno vrednostjo 12 SIT je upodobljeno pročelje zgradbe Slovenske filharmonije, v zgornjem desnem kotu pa del prepisa Haydnove maše v c-duru. Nedvomno bosta znamki vzbudili zanimanje tudi v tujini in prav to si želi slovenska PTT. rrrrrrrrrrrrrrrrn umnim rrrrrrrrri 7 j j j 7 711 rrrrrrrn Slovensko društvo Melbourne bo proslavilo 40-letnico delovanja 19. in 20. novembra 1994 Za dolgoletno - uspešno delo naše iskrene čestitke Uredništvo Glasu Slovenije miiiiiiiiri-riiiiiiiimiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiniiiiii Šolstvo in izobrazba O SLOVENSKIH RAZREDIH V PRINCES HILL SOLI V MELBOURNU Poroča Sasha Ceferin Area Manager, VSL, Princes Hill Secondary College Po zadnjem štetju bomo imeli leta 1995 sedem VCE študentov v dvanajstem letniku, in do sedaj štiri v enajstem, torej skupaj enajst v VCE razredu. V nižjih letnikih, to je od letnika pet do devet imamo zaenkrat kakih petnajst učencev, od katerih pa še niso vsi vrnili vpisnih rormularjev. Šola namreč šteje samo tiste učence, ki so vrnili dopolnjen formular in plačali vpisnino. To zato še tako poudarjam, ker se bo letos načrtovanje razredov za leto 1995 zaključilo proti koncu novembra meseca. To pomeni, da se bodo zaprli ali združili z višjimi taki razredi, kjer je število vpisanih študentov prenizko. V večjih jezikih, posebno v kitajščini, vietnamščini in arabščini čakajo že množice študentov na mesta v razredih. Ravnatelj šole hoče. da se vse vpisovanje zaključi že novembra, ter da se potem dodeli razrede z nizkim vpisom študentom, ki čakajo na mesta. V teh okoliščinah bo slovenski razred, ki se ga letos zgubi skoraj nemogoče dobiti nazaj. V zadnjem letu se je število slovenskih študentov februarja lepo povečalo, tako da smo imeli skupaj 30 študentov. Letos je treba doseči to število že novembra meseca. Dosedaj so se oglasili kar štirje novi učenci. Težko pridejo po formular v šolo, zato jim bomo pomagali in jim poslali vpisnice po posti. Pomagamo tudi z drugimi informacijami in nasveti. Lahlco kličete mene, čez dan na številko: 802 4326 ali Viki Mrak na številko 320 3816, ali Sandi Ceferin zvečer na številko 571 9360. Mladina se uči v slovenski šoli o slovenskih krajih, o slovenski zgodovini, o naših pesnikih in isateljih in o tem kaj se v loveniji dogaja sedaj. Predvsem se učijo zanimanja za deželo svojih staršev in učijo se biti ponosni na svoj slovenski rod. Zmago Jelinčič - "Padalec z udbovskim dosjejem Odlomki iz novinarskih člankov ter pisem bralcev Slovenski tisk: Delo, Mladina, Slovenec, Flaneur od 1992- 1994 " Zmago Jelinčič - z udbovskim psevdonimom "Padalec" je bil registriran kot aktivni sodelavec Službe državne varnosti (SDV) pod registrsko številko 53384. To so podatki iz udbovskega dokumenta (nalog za registracijo), 6. julija 198/. V Nalogu za registracijo v rubriki "vrsta sodelavca" piše, da je bil Jelinčič "sodelavec v zvezi z izvorom sovražne dejavnosti". Prav zaradi te^a se je že leta 1992 kot poslanec v državnem zboru potegoval za uničenje udbovskih dosjejev - dosjejev obveščevalne službe bivše SF Bilje torej eden pomembnih 'mednarodnih členov' v udbovski nomenklaturi. V zvezi z Vinkom Levstikom se Zmago Jelinčič n.pr. pojavlja kot aktivni udbovski in celo prostovoljni sodelavec.' "Jelinčičevo predvolilno skrajno desno nastopaštvo in številne afere, ki so se povezovale z njegovim imenom zlasti v zadnjih dveh letih, so 'kulminirale' v povolilno 'taktiko' Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke, česar si niti politični analitiki niso znali dobro razlagati. Da o posameznih članih njegove stranke in strankarsko-poslanskih kolegih niti ne govorimo." t Sodelavec 'Padalec' - poročilo o angažiranju (ali pimer kako je poslovala UDBA): ontakt s sodelavcem smo vzpostavili na začetku leta 1986 in sicer s ciljem, da na daljše časovno obdobje ugotavljamo možnost operativnega sodelovanja. Operativec je izkoristil bežno znanstvo s sodelavcem iz otroških let, prav tako pa je bil v tistem času sodni postopek zaradi kaznivega dejanja 220. čl KZ S RS - nedovoljena posest večje količine orožja in drugih razstreljivih snovi, v zaključni fazi. Obljubili smo mu pomoč pri reševanju tega problema, v kar je tudi po prejemu pogojne kazni verjel. V skladu z našim dogovorom in brez inštruktaže je ohranjal stike z Noro BelofF ob svojih potovanjih v London. O stikih je poročal in kazal pripravljenost za nadaljnje sodelovanje. Prav tako smo v kasnejšem obdobju izkoristili njegovo bivanje v Slovenskem domu v I^ondonu in Parizu za posredovanje o svojih nV\s\Vy \n stikih s Čretnikom in Rotom. Njegov samoiniciativni prodor v kroge NSK (Neue Slowenische Kunst), kjer opravlja tehnične usluge (pirotehnika) mu je omogočil kot legenda za potovanje v Veliko Britanijo, kar nameravamo v bodoče operativno izkoristiti. V tem času smo mu nudili več uslug in mu del stroškov potovanj v tujino tudi povrnili. Ocenjujemo, da je vzpostavitev sodelavskega odnosa zanj, povrnitev zaupanja ao njega ne glede na njegovo inkriminirano preteklost." "Jelinčičeve linije so bile: inozemstvo, 122 OS Velika Britanija in 210 slovenska emigracija (splošno), teritorialne pa Ljuljana, Trst, Celovec in London...' "Drugo poročilo UDBE: Sodelavec 'Padalec' nam je do sedaj posredoval več varnostno zanimivih podatkov, kijih je imel v svojih stikih z Noro Bel off, posameznimi emigrantskimi duhovniki in ostalimi zanimivimi strukturami v zamejstvu. Sodelavec ima vse možnosti, da poleg ohranjanja kontaktov z Noro prodre v ostale varnostne institucije Velike Britanije in do posameznih slovenskih političnih emigrantov v zamejstvu in Evrope." "Drnovškovi zmagoviti liberalni demokrati, ki so zahtevali uradno, sodno prepoved delovanja Slovenske nacionalne stranke, so čez noč pozabili na pedigre te stranke in v Jelinčiču ter njegovih poslancih dobili usodnega zaveznika...." Slovenski magazin Flaneur v angleščini, kjer je med drugimi tudi fotografija Zmaga Jelinčič^, kako se rokuje z rusk" "dvorskim norcem" Vladimirom Žirinovskim (katerega _ sam tudi povabil v Slovenijo), predstavlja Jelinčiča tako: 'dvorskim norcem' ruskim inovskim (katerega je baje "There can be few politicians in Slovenia on whom more labels are stuck than Zmago Jelinčič, variously accused of being an extremist, a ri°ht-winger, a covert leftist, involved with the secret police, and more besides, his radical nationalist ideas are greeted with alarm both at home and abroad... he has survived bomb attack, been linked with events in Klagenfurt..." Se nekaj najnovejših komentarjev o Zmagu Jelinčiču, povzetih iz slovenskega tiska - še posebej po intervjuju, ki ga je dal nedavno tega za hrvaški GLOBUS. "Človek je zaprepaden nad predrznimi Jelinčičevimi izjavami! Kar nenadoma se je spomnil, da se mora na Razkrižju razporediti slovenska vojska in s pomočjo Srbov braniti ta kraj. "... Pogajanja se lahko zavlečejo več let (med Slovenijo in Hrvaško), kar je mnogo bolje, kot da s prenagljenim dejanjem doživimo en mesec Bosne. Ravno to pa noče s svojimi intrigami doseči naš vrli oriunaš (jugonacionalist) Jelinčič. Ta bi moral že davno pred sodišče, ker je tako nesramno prevaral volilce ... Jelinčiču pomaga velik brat iz Srbije ... Človek se lahko samo vpraša, kako da takemu priznanemu prevarantu še vedno verjamemo..." "Politika poslanca Jelinčiča in njegove stranke ... ne strinjamo se s hujskaškimi in provokativnimi izjavami omenjenega poslanca, ki celo neodgovorno omenja možnost vojne med sosednjima prijateljskima državama (npr. v hrvaškem časopisu Globus). Nasprotovanje takemu neodgovornemu nastopanju poslanca Jelinčiča je (kot že večkrat) jasno izrazil tudi Zoran Thaler, predsednik odbora za mednarodne odnose državnega zbora." svetovni slovenski ongres Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik iz ZDA v Avstraliji. Bo Avstralska slovenska konferenca ponovno zaživela? dr. Jože Bernik Brisbane - V soboto, 26. novembra 94 se bodo v Brisbanu sešli člani Slovenskih narodnih svetov, ki so bili v preteklih štirih letih združeni v Avstralsko slovensko konferenco - eno od konferenc Svetovnega slovenskega kongresa. V tem času bo obiskal Avstralijo tudi novi predsednik SSK ar. Jože Bernik iz ZDA, ki naj bi se udeležil tudi tega občnega zbora. Ko so se 1. oktobra v Clevelandu srečali člani in prijatelji SSK, med njimi predsednik Kanadske konference SSK Stane Kranjc in podpredsednik SSK dr. France Habjan, je bila vodilna misel tega srečanja: kakšno vlogo naj SSK zavzame v ZDA pri razmerju do sorojakov oziroma do obstoječih organizacij v ZDA in kakšno naj bo to razmerie do slovenskih vprašanj na splošno. V eni od naslednjih številk G. S. se bomo seznanili z besedilom novega programa, ciljev in nalog SSK. zgodovina Študije o slovenski državi in pravu SLOVENSKA ZNAMENJA Izziv za zgodovinopisje Smo bili Slovenci v svoji zgodovini tudi kaj več kot samo hlapci in dekle, kot je j>onavljal pisatelj Cankar? Smo imeli in ohranjali tudi svojo državnost? S temi vprašanji se sooča nova knjiga, ali bolje zbornik Slovenska znamenja, ki je v letošnjem poletju izšel pri založbi Humar (Bilje - Nova Gorica). Knjiga vsebuje študije, ki jih je bil pisec dr. Jožko Savli že objavil v dunajskem Glasu Korotana in nekaj v Časniku 2000, v tistih osemdesetih letih, ko so se širila skupna jedra, ki naj bi dokončno pometla s slovenskim narodnim izročilom. V njih so zajeti naslednji slovenski simboli: Lipa, Knežji kamen, Vojvodski stol. Slovenski klobuk, Črni panter. Nagelj, Zlatorog. Ob koncu je še članek o hišnih znamenjih, ki so jih nekoč zarezovali na razna orodja. Prvo opozorilo, da smo Slovenci takšna znamenja imeli, saj jih naše narodoslovje sploh ni . zapisovalo. Poseben spominski članek je posvečen tudi pesniku Mateju Boru ob njegovi smrti (1993). Drugi članek zlati maši Ivana Tomažiča (1993). Posebej je omenjena tudi 60-letnica znanega zbiralca ljudskega blaga Pavla Medveščka. Tz njegovega zbranega gradiva je objavljenih nekaj ljudskih zgodb o Zlatorogu in Kralju Matjažu z uspelimi vinjetami. Omenjene študije so nekakšen izziv za slovensko zgodovinopisje in narodoslovje. Avtor knjige dr. Jožko Savli sodi, da ti vedi doslej slovenski javnosti nista predstavili v pravi luči omenjenih znamenj, to je v državnopravnem pomenu, temveč samo kot neke lepe stare navade. Svojevrsten izziv je tudi predstavitev karantanskih svetnikov, ki jim doslej na slovenski krščanski strani prav tako niso posvečali prave pozornosti. To so bili Modest, Domicijan, Albuin, Hildegarda, Ema. Nekaj pozornosti so dali le Emi in Modestu. Povsem pozabljen je ostal Domicijan iz Milštata, ker je nemška stran "znanstveno" ugotovila, aa sploh ni živel. Vendar je prosinca 1992 prišel na dan kos njegovega prvotnega nagrobnika iz leta ok. 800. O karantapski Gospe Sveti, stolnici nad Celovcem, sodi pisec dr. Jožko Savli, da njen lik prihaja z Vzhoda, iz Bizanca, preko Ogleja, ki je v času pokristjanjevanja pripadal bizantinski Cerkvi. Na Zahodu, odkoder je prihajal Modest, apostol Karantancev, Marijino češčenje takrat še ni bilo razširjeno. V knjigi je zbranega resnično veliko gradiva, ki je lahko v veliko pomoč šolnikom in vsem, ki delujejo na področju narodne prosvete in kulture. In to ne glede na polemičnost in kritičnost pisca, ki želi razbiti slovenski "cultural lag". Dr. Jožko Savli biva že več desetletij zunaj Slovenije, piše in objavlja članke tudi v nemščini in italijanščini. Na Dunaju je sodeloval pri uglednem tedniku Die Furche (brazda). Zadnji čas objavlja pomembne članke v italijanskem dnevniku II Piccolo v Trstu. Piše v koledar Mohorjeve družbe v Celovcu in še drugam. V letniku heraldičnega društva The Augustan v Kaliforniji je o istih teniah objavil članke: Black Panther, Carantaman Hat, Slovenian Badge Carnation, The Installation of the Dukes of Carinthia. V listih v Sloveniji mu niti danes, po neodvisnosti, ne objavljajo nobenega članka, kvečjemu kako pismo bralcev. Stari jugoslovanski aparat, ki še vedno drži v rokah niti, mu ni pozabil in ne odpustil, da je leta 1985 z objavo študije o Venetih, naših davnih ne-jugoslovanskih prednikih, razbil mit o tem, da Slovenci izhajamo iz Južnih Slovanov. Mit, ki naj bi vodil do ponovne združitve le-teh v en sam narod Jugoslovanov. Slovenci so del tistih Slovanov oz. Praslovanov, ki so pred Kristusovim štetjem bili v osrčju Evrope kot avtohtono prebivalstvo. Prav temu pa nasprotujejo zgodovinarji Jugo Slovanov. Poslala Ivanka Škof zdravje Zanimiva metoda odkrivanja raka in vnetnih bolezni Sydney - 6. Svetovni kongres nuklearne medicine in biologije Udeležba šestih Slovencev V Sydneyu je bilo na tem kongresu konec oktobra letos vsega skupaj 2000 udeležencev, od tega iz Slovenije šest: to so bili vodje iz nuklearnih inštitutov slovenskih bolnišnic iz Izole. Celja in Ljubljane. Elica Rizgial se je za slovensko oddajo SBS radia pogovarjala z dr. Sušteršičem, ki je po Sydneyu obiskal tudi Melbourne in mimogrede povedano ugotovila, da je bil nien sošolec najl..gimnaziji v Mariboru. Pripovedovanje dr. Janeza Sušteršiča je bilo nadvse zanimivo, zato del njegove razlage posredujemo tudi našim bralcem. Dr. Šušteršič je povedal, da je bil onkološki inštitut v Ljubljani ustanovljen leta 1938 in obsega vse vidike zdravljenja, raziskovanja in odkrivanja raka ter igra v Sloveniji neko centralno vlogo. Na kongresu je bilo 1000 strokovnih prispevkov, od tega pet slovenskih in so bili kar opaženi, po pripovedovanju dr. Sušteršiča še posebej prispevek docentke dr. Nataše Budihna, ki se je na kongresu predstavila dvakrat: s strokovnim prispevkom o zdravljenju revmatičnih bolezni sklepov z injekcijami radioaktivnega koloida itrija v sklepe; ta način zdravljenja je v Evropi znan že okrog 20 let, v Ljuoljani 10 let. Organizator kongresa je uvrstil njen prispevek med govorne. Pripravila pa je še en prispevek, skupaj z onkološkim inštitutom, o odkrivanju rakavih in vnetnih bolezni z avtolognimi °lobulini gama, ki jih je markirala z radioaktivnim tehnicijem. Ta postopek je zelo zahteven. Pri bolniku, pri katerem se sumi. da ima vnetno ali rakavo žarišče, se odvzame vzorec krvi, iz tega vzorca se loči globuline gama - to so beljakovine, ki so nosilci imunosti, potem se jih označi z radioaktivnim tehnicijem, nato se to stvar ponovno vbrizga v bolnikovo telo. Ti globulini gama se prilepijo na vnetno žarišče ali raka in tako se s kamero gama odkrije v telesu kje to žarišče je. To je velik napredek pri zgodnjem odkrivanju raka. Organizator kongresa je prispevek dr. Nataše Budihna omenil v "High lights lecturer' - do katerega prihaja zadnji dan kongresa in je ravno tako kot da bi tisti, ki so ta dan omenjeni dobili neko medaljo. Vsekakor velik uspeh za slovenske udeležence. Zdravilna vrednost SHII - TAK GOBE Goba SHII - TAK (Lentinus Edodes) izhaja iz azijskih gozdov in je prva užitna goba, ki sojo gojili v rastlinjaku. Kitajci so jo gojili ze pred vec kot 2000 leti. Med gobami je pravi dragulj zaradi zdravilnih lastnosti, saj pravijo, da pospešuje tvorbo vitamina D2 v telesu, znižuje krvni pritisk in količino holesterola v krvi, povečuje antivirusno in antikancerogeno odpornost človeškega telesa. Sladokusci jo tudi sicer štejejo med najukusnejše gobe. Ce se dobi kje v Avstraliji v trgovinah z zdravo prehrano posušena, nam prosimo sporočite. Revmatologija preizkuša učinkovitost zdravil Nemška farmacevtska tovarna Hoechst in Revmatološka klinika iz Ljubljane sta na Bledu pripravila strokovno srečanje Zdravniki so predstavili svoje izkušnje o zdravilu leflunomid ki je 'zelo obetajoče zdravilo za zdravljenje revmatoidnega artritisa." & Knjiga o stresu Pred kratkim so v Sloveniji predstavili knjigo V sožitju s stresom priznanega švicarskega profesoija dr. Borisa Lubana-Plozze. Knjiga je razumljiva vsakomur in še posebej dobrodošla Slovencem (pravijo, da smo Slovenci narod samomorilcev), saj je strašen podatek, da dva Slovenca na dan skušata narediti samomor. english page SYDNEY HELEN'S LONELY PASSION HSC organisers face the big logistics test Solitary student Helena Kos: one of only two students sitting the Slovenian HSC exam When He\ena Kos sits down at her exam she will be one of the loneliest students in NSW. For the subject - Slovenian - has only two candidates in the State (NSW). While most students can look forward to swapping notes with their peers, helping each other prepare for exams and exchanging general chit-cnat about their topics, Helena has had to go it alone. But Helena 18, who passionately adores Slovenian, is unfazed. She knows it could be worse: there is only one student studying Dutch this year. Helena's rather Michael is Slovenian. The sounds of both Slovenian and English have always filled the family home. "My sister Marianne studied it and my father always wanted me to learn it, so I could improve my knowledge of the language." Helena said. "I also thought it would benefit me as well. If I go overseas then \ wvU be able to converse with my relatives." "And job-wise most employers like a second language. I'd like to work in the hospitality industry and it is good to be able to speak other languages." The small demand for Slovenian has meant the language is unavalable at Helena's own high school - Castmir Catholic College - and instead she has had to study the subject at Bankstown Girls High. Every Saturday, while most of her friends are playing sport, relaxing or doing homework, Helena and one other student have had to trek to Bankstown to study. This has been part of the Kos family routine for years. Helena has studied there since Year Seven while younger Michael 14, and Tanya 12, are studying there. While Helena is unfazed by having no one to study with, she is more perturbed by the grammar. "It's very difficult language in terms of the grammar - the grammar is exeptionally complicated!" Helena sights. Helena does have one ace up her sleeve - her father. And Michael Kos has recently been called upon to do his fair share of tutoring, constantly speaking Slovenian around the house in order to help Helena brush up on her skills. Sunday Telegraph, 23. 10. 1994 SOME FACTS CONCERNING THE PROBLEMS EXISTING BETWEEN SLOVENIA AND ITALY Thus the status of the Slovene minority in Italy is becoming uncertain and unbearable, and is in no way consistent with the otherwise good relations between the two neighbouring states. V/ithin the context of the development of legal protection of national minorities in Europe, the status of the Slovene minority in Italy is inconsistent with valid international standards and pradice. The only obligation Slovenia has towards Italy is the payment of instalments of the said indemnity. Italy no longer wants the money, but the restitution of property in kind. Furthermore, it demands certain privileges for the former optants and their descendants respectively. It is Italy's wish that they should have equal rights to those of Slovene citizens. In this way, Italy is trying to unilaterally revise the international treaty in force, thereby referring to the irrelevant cirumstance, namely, that treaties which were signed "with a communist regime" or a country which no longer exists cannot be in force and that in spite of the fact that succession to that same agreement was assumed by Italy through an exchange of notes with the Republic of Slovenia on 31 July 1992, in compliance with the rules of international law on the succession of states. SLOVENIA - ITALY Regretfully, and, in spite of several requests, Slovenia has still not been enabled to effect payment of its share of instalments, since the Italian side persistently refuses the Slovenian requests to be given the account number in order to transfer the money which has been provided for that purpose in the Slovenian budget for two years. Slovenia insists on the implementation of the provisions of the Rome Agreement of 1983 and wishes that the principle "pacta sunt servanda" be respected. One of the attempts at avoiding bilateral agreements in force is also the provision of Article 17 of the Italian Citizenship Act of 5 February 1992 in accordance with which Italy enables those Slovene citizens who already had Italian citizenship (at the time of the Italian occupation of Slovene territories) to regain its citizenship. This practically means the reopening of issues which were settled by the 1947 Paris Treaty, by the 1954 London Memorandum of Understanding, and by the 1975 Osimo Agreements. ib mi AUSTRALIA euro international ptyJtd EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADRESS: 3 Dalmore Drive Scoresbv VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax: (02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE... Brivec: " Ali naj vam skrajšam lase tako, da boste slišali ali tako, da boste videli?" * "Samo dve stvari vas ovirata, da bi postali dober plesalec!" reče plesalka svojemu partneriu po prvem plesnem večeru. "Samo dve? Kateri pa7' vpraša plesalec zvedavo. "Leva in desna noga," mu odvrne plesalka jezno. * "Poslušaj, besedni zaklad ženske baje obsega povprečno le petsto besed." "Kakšna skromna zaloga in kakšen promet." "Katera žival je najbolj prilagodljiva?" vpraša profesor svoje učence. "Kokoš, eospod profesor. Nese vedno tako velika jajca, da gredo lahko v lupino," odvrne Lojze v prvi vrsti. Gregor ^ODWNXICX Srečko Cilka VSE NAJBOLJŠE GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan Lajovie, Alfred Drežnik, Štefan Merzel in Stanka Gregorič Upravni odbor Dušan Lajovie, Alfred Drežnik in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in cxlgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Gregorič. 2/15 Allandale rd. Boronia, Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Draga Gelt, Jožica Gerden, Lojze Košorok, Martha Magajna, Vinko Ri/.rnal Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt; Logo: Frances Gelt Distribucija: S Z. Gregorič Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije -Canlxrra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo, Primorske novice, Družina, Mladina, Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slovenia Weekly, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci ^ GLAS SLOVENIJE • JE ČASNIK ZA VSAKEGA SLOVENCA 1 BREZ IZJEME... r Naročam GLAS SLOVENIJE Priložen ček za: letno naročnino $ 50 ali polletno $ 30 NASLOV: GLAS SLOVENIJE 2/15 Allandale rd. Boronia, VTC3155 Podpisani(a) ...... ............ Ulica in kraj....... ....... ........ Država.................. Poštna It. S -L Podpis ................... Datum Tisk: \ Bounty Print. 65 Heatherdale Road. Ringwood. Vic. 3134