# 8 Z velikim veseljem sem sprejel novico, da je letošnje pastoralno leto v Cerkvi na Sloven- skem posveèeno posebni kategoriji ljudi, ki jim »od zunaj« pravimo oddaljeni. Zakaj »od zu- naj«? Zato ker verniki tako kot nekoè tudi da- nes vse preradi okarakteriziramo tiste, ki niso povsem na naši »liniji«, z nekaterimi nazivi, ki pa velikokrat ne odgovarjajo povsem real- nemu stanju duha. Mislim, da izzivi letošnje- ga pastoralnega leta niso namenjeni samo ti- stim »od zunaj«, ampak tudi in zlasti nam, ki te posameznike poimenujemo oddaljeni. Prav zaradi tega dejstva in zaradi premnogoterih iz- kušenj, ki jih kot kristjan nosim v sebi, mislim, da moramo najprej poèistiti svoj zapeèek. Dela bo obilo in takoj bo pastoralno leto naokoli.   &  &   Oddaljeni smo vsi skupaj in vsak posebej. Oddaljeni smo od svojih kršèanskih korenin, od prvotnega sporoèila Stare zaveze, da je Bog vedno z nami, na vsakem koraku, pri vsaki naši odloèitvi. Da moramo tudi sami skupaj z iz- voljenim narodom prehoditi pot od Edena pre- ko pušèave, pretrpeti vse tuje nadvlade, ki so jih bili dele`ni Izraelci v svoji starozavezni zgo- dovini, da se nam Bog razodeva tudi v tistih najte`jih trenutkih, ko imamo obèutek, da smo od vseh zapušèeni, po drugi strani pa gle- damo, kako pogani ̀ ivijo brezskrbno ̀ ivljenje, vsega imajo v izobilju, njihovi bogovi so jim vedno pri roki, jim nudijo obilje in u`itek, naš pa je v naših mislih vèasih tako daleè stran, neoseben, krut in ne`ivljenjski. Pa ven- dar nas pot pelje naprej, mimo zlatih telet, na vrh gore, kjer nam Bog po Mojzesovih rokah podari dve kamniti tabli s temeljnimi postulati 8  = 1  8 !,  našega vsakdana. In od tam naprej nas pot spet pelje preko polnih loncev mesa egiptovske su`- nosti, na prehod skozi Rdeèe morje v smeri obljubljene de`ele, ki pa jo tako kot nekoè tudi danes vsi ne dose`ejo. In èe gremo še naprej v naš èas, v novozavezno obdobje, potem smo oddaljeni od dogodkov, ki so sledili sporoèilu po rojstvu našega Gospoda. To pomeni, da je naše `ivljenje smiselno samo, èe sprejemamo dejstvo, da pot našega odrešenja, to je veènega `ivljenja, pelje preko Oljske gore, kjer Kristus trpi kot èlovek, do trpljenja na Kalvariji, smrti na kri`u, in dejstvo, da je tretji dan zares vstal, kakor je pisano. Stojimo pred praznim grobom in strmimo. Naša oddaljenost se preizkuša v naših mislih in spoznanjih ob praznem grobu. Verujemo ali dvomimo? Na to vprašanje si mo- ram odgovoriti sam, ko išèem svojo vlogo in polo`aj v današnjem svetu. Tukaj ne govori- mo o ponovnem kršèevanju tistih, ki so ta za- krament nekoè `e sprejeli v veri staršev, ne go- vorimo o novi evangelizaciji, ker smo temeljno sporoèilo `e prejeli preko svojih staršev, Cerk- ve, Svetega pisma, ne govorimo o tem, kaj sto- riti, da bi se posamezniki ali cela dru`ba vrnili h Kristusu in Cerkvi. Govorimo o našem od- nosu do temeljnih resnic, ki predstavljajo našo kršèansko bit. In tukaj se zaène pot naše vsa- kodnevne odloèitve: ZA, PROTI, DA, NE. Da ne bo pomote. Nobena od zgoraj na- vedenih odloèitev še ne pomeni oddaljenosti od Cerkve in njenega izroèila. Je samo pot is- kanja temeljnih odgovorov, ki jih od nas ter- ja `ivljenje. Oddaljenost se zaèenja v trenut- ku, ko se nehamo spraševati in iskati odgo- vore na ta temeljna vprašanja. Stara zaveza nam govori o stalnem popotovanju izraelske- ga ljudstva proti obljubljeni de`eli. Nova za-    8  veza nam govori o stalni in dejavni ljubezni do drugega, o stalnem odloèanju za pot, ki pelje preko Kalvarije, po smrti na kri`u in vstajenju pa smo prièe mladi Cerkvi, ki po- tuje po tedaj znanem svetu in aktivno, za ceno svojega `ivljenja, oznanja veselo sporo- èilo. Govorimo torej o »akciji« in ne o pasiv- nem sprejemanju verskih resnic.    Govorimo torej o tistih kristjanih (ali nas samih), ki formalno, po zakramentalni skriv- nosti, pripadajo Cerkvi, so njen ud, njihove misli in srce pa so daleè stran od te skupno- sti. Oddaljeni so od Kristusovega sporoèila o sprejemanju našega zemeljskega `ivljenja, smrti in vstajenja. Od Cerkve, ki ji po krstu vsi pripadamo in katere sestavni del smo, od skupnosti verujoèih, ki odrešenje prièakuje v skupnosti, od temeljnega kršèanskega od- nosa, kjer se sreèujemo kot osebe, kot posa- mezniki v odnosu jaz-ti. Oddaljeni so od vsa- kega aktivnega sodelovanja, so pasivni, v stal- nem èakanju na drugega, velikokrat so mlaè- ni in vèasih tudi nasprotni, ker je paè to tre- nutna »moda« v dru`bi. Pa vendar to ni oèi- tek njim, ampak predvsem izziv nam. Rad bi poudaril, da sam letošnje geslo ne razumem kot iskanje krivde drugih za tako stanje v Cerkvi, ampak kot izziv meni samemu, da poišèem svoje pomanjkljivosti in opušèanje dobrega. Zagotovo sem v svojem `ivljenju marsikoga nagovoril tudi s svojimi pomanj- kljivostmi in opušèanjem dobrega. Morda je tudi zaradi mene in mojega ravnanja, besede ali odnosa do `ivljenja kdo postal »oddaljen«. Ne vem, dopušèam pa vsekakor. In prav zato to geslo sprejemam najprej kot izziv sebi, šele potem bi si upal kaj doloèenega reèi o drugih okrog sebe, s katerimi se dru`im. Veèina od njih je del te Cerkve, ki jo bolj ali manj èutijo kot del sebe. Nekateri od njih pa na Cerkev gledajo bolj od daleè, so del nje, njih srca in misli pa so zares daleè stran. Tudi ti so del mojega sveta in z njimi se prav tako dobro ra- zumem, samo da so pogovori vèasih precej bolj negotovi, zahtevni in naporni. Stika z nji- mi ne išèem pred domaèo cerkvijo, ker tja paè ne hodijo, ampak se sreèujemo na drugih kra- jih, ki so njim bli`ji po srcu in mislih. Zato mi ni te`ko biti z njimi na raznih športnih prireditvah, šolskih proslavah, skupnih izletih, in ne boste verjeli, tudi ob dobrem kozarèku rujnega se èlovek lahko pogovori o mnogih stvareh, ki pritièejo naši Cerkvi. Poti je ve- liko, samo izbrati jih moramo in se jih ne sra- movati. Èe bomo èakali samo pred vrati cerk- ve ali našega `upnišèa, potem bomo dolgo èa- kali, njih pa ne bo blizu. 9   Ko bomo v dvomih, kako in kje delovati, se lahko najprej vprašamo tako kot sv. Ignacij: »V kakšen svet je Bog poslal svojega Sina?«. Poslal ga je med revne in bogate, zdrave in bolne, pomembne in zapostavljene, med ve- sele in `alostne … In danes je podobno. Veselo sporoèilo je namenjeno vsem. Cerkev mora biti odprta za vse tipe ljudi v dru`bi. Ne sme zapostavljati nobenega in paziti mora, da ne bo favorizirala doloèenega dela dru`be nad drugim. Zato mora imeti stalno odprta vrata svojega svetišèa in odprta srca svojih posve- èenih poslancev. Z isto pravico pa Cerkev lah- ko isto zahteva od nas, kajti Cerkev je toliko sveta, kolikor ima svetih udov, in toliko gre- šna, kolikor smo grešni mi, njeni èlani. Vseeno pa se mi zdi, da danes vsi zamu- jamo na nekaterih podroèjih, s katerimi se ubada sodobna dru`ba. Izpostavil bi pred- vsem naslednje: — loèeni in ponovno poroèeni, — mladi, ki išèejo odgovore v razlièni dru`- benih skupinah, ki jim teh zagotovo ne morejo dati (droga, novodobne sekte …), — otroci iz razvezanih dru`in, — nasilje v dru`ini, — begunci in razseljeni,  # — šola, — politika kot javno dobro, — mladi mened`erji, podjetniki. Izpostavil sem samo nekatera podroèja, na katerih bi morali narediti veliko veè, kot smo temu prièe danes. Tudi tu se odvija drama odrešenja, samo vprašanje je, kako bomo znali odgovoriti na klic, ki prihaja k vsakemu po- sebej in na njemu primeren naèin. Odgovo- rov je toliko kot vprašanj, zagotovo pa mo- ramo vedno imeti pred seboj temeljno spo- roèilo, da je Bog ljubezen, ki ne pozna ne Juda ne Grka. Vsi smo poklicani na svoj na- èin k istemu cilju. Mislim, da smo k temu povezovanju ozi- roma k tem oddaljenim na pot Cerkve pokli- cani zlasti laiki. Zakaj? Zato ker vèasih do- loèene stvare poznamo dosti bolje kot »urad- na« Cerkev in imamo nekaj veè prostora za delovanje. Mnogi posamezniki nas sprejema- jo drugaèe, kot bi sprejeli nagovor »institu- cije«, in velikokrat je naš zgled preprièljivejši od vsake izgovorjene ali zapisane besede. Cerkev je organizirana hierarhièno in kot taka `ivi svoje poslanstvo. Vsi vemo, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Toda mi smo del te skupnosti, del te strukture, ki je taka, kot je, tudi zaradi nas samih. Tu je prostor za naše de- lovanje odprt za po`ivitev, prevetritev, jasno be- sedo, preprièevanje, da zmoremo bolje in veè. 6  V naši zgodovini smo imeli veliko ljudi, ki so znali odgovoriti na znamenja èasov in so temu primerno tudi delovali. Eden izmed njih je zagotovo prejšnji pape` Janez Pavel II.. S svojim zgledom je Cerkvi vrnil tisto moral- no avtoriteto, ki ji pripada tudi v oèeh mno- gih, ki niso del Cerkve, da ne govorim o od- daljenih, ki so v njem videli nekaj pozitivne- ga, pa èeprav je obenem predstavljal tudi Cerkev kot institucijo, od katere so se odda- ljili. Njegova globoka vera, predvsem pa ja- snost v besedi in dejanjih, ki pa je vedno pušèala odprta vrata za bli`njega, je nagovo- rila mno`ico ljudi po vsem svetu. Mnogi so se spraševali, kako lahko nek »starèek« nago- vori toliko mladih, da mu sledijo. Ni jim po- nujal niè novega, niti ni svojega nauka zavijal v celofan. Govoril jim je iz preprièanja in lju- bezni. In to jih je nagovorilo. Preprièan sem, da je bilo med to mno`ico mladih veliko ti- stih, ki bi jim lahko rekli oddaljeni. Prepro- sto jih je nagovoril s svojim `ivljenjem, pre- prièljivo vero in odprtim srcem. In prav ta odprtost se je na svoj naèin prenesla tudi na novega svetega oèeta Benedikta XVI. Ali bi si pred leti lahko kdo mislil, da bodo mladi pape`a s tako resnim imenom, kot je Bene- dikt XVI., poimenovali kar s kratico B-16? Nekaj podobnega kot znani bombnik z oz- nako F-16. Kako sprošèeno lahko veje duh Bo`ji. Mi pa velikokrat pravimo, kako je da- nes te`ko govoriti o Bogu, veri, odrešenju. Mislim, da nam manjka tega veselega kršèans- tva, ki se kot otrok iskreno veseli `ivljenja. In ko razmišljam o tej dr`i, kmalu ugotovim, kako se ta oddaljenost velikokrat ka`e tudi v meni samemu. 8