mn Natisov 15.000. u0j&$k Jkerc" izhaja vsaki jut, datiran z dnevom uslednje nedelje. jntoa velja za Av-elo leto 1 :: poi in četrt za Ogr-1, 1.2. celo jo stane ;>. j kron, za I ?a 6 kron; mstvo se ■ naročnino z ozi-ist pošt-) je pla-isamezne (prodajajo po 6 v. uprav-b se nahajata v m, gledališko polne štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se r,e vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena I oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/* strani K 16, za '/, strani K 8, za '/i« strani K 4, za '/„ strani K 2, za '/•« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 30. Y Ptuju v nedeljo dne 23. julija 1911. XII. letnik. ■ Današnja številka ima zopet 2 strani pri-i šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. Cenjeni naročniki! S1. julijem pričelo je zopet novo polletje arjamo z naročnino zaostale cenjene nana to dejstvo. Vsakdo, kdor je z naroč-l la dolgo., naj jo blagovoli čimpreje porav-tadi mi imamo svoje obveznosti in iti. Naročnina je tako majhna, da se pač me more izgovarjati, da mu pride previ-otno pa mora vsakdo priznat^ da je „Šta5erc" iejši. največji in najboljši slovenski tednik. 5!i ostanemo tudi vedno na svojem stališču [liiamo dmzega cilja nego: koristiti našemu sira v gospodarskem in vsakem dragem .Zatorej pa: jajerc" uiora biti v vsaki napredni hiši! Uredništvo in uprava „Štajerca". Toča in nevihta. [ Sedanji dnevi z grozovito svojo vročino ili so zopet velike nevihte, ki so nam ^j tndi „šibo božjo" točo. Iz raznih strani ! (bbili poročila, ki jih zamoremo le nakratko piti. Letina je v splošnem prav lepo kazala p bilo pričakovati, da se kmetsko ljudstvo nekaj opomore, Krme je hvala Bogu dovolj pipprav je ravno takrat dež nagajal, so jo |je vendar dobro spravili. Ali toča, ta strašna jsn nature, grozi in grozi. Vbogo kmetsko ptro! V naslednem objavimo nam došla po- V Halozah je toča nepričakovano hudo ft. Sodi se, da je p o 1 o v ic a v i n o-aov uničenih. Najbolj prizadete so sledeče j: Š t. V i d - P o b r e ž, sv. Trojica, sv. h r a in Leskovec. Toča je padala v laevihti in je bila grozno debela. Ljudstvo ilnoma obupano in gleda s solznimi očmi Htttfene gorice. Otoči v Halozah se nam še poroča: je bila naravnost vesoljnemu potopu fm. Grozdja se je lahko kar v škafih iz nabiralo. Tudi za ljudi, ki nimajo pri t sami izgube, je pretresljivo opazovati nega vinogradnika, ki mu je nevihta vse vzela. Nevihta ni prinesla le točo; tudi e napravila jako veliko škode na življenju p i m živine ter na poslopjih in drevju. Sadno pijs je v nekaterih krajih popolnoma uničeno ^e velikanska škoda tudi na gozdovih opaziti. lovnjaki cenijo škodo na več stotiso-kron. S slamo kritimi hišami je vihar i vzel. Kako grozovit je bil vihar, dokazuje da je mnogo velikih dreves s koreni-i iz zemlje iztrgal. Prebivalstvo je v hudem i in si ne more pomagati. * * * Naš Ornig na delu. Vrli naš Ornig [jindtio prvi, ki zna in hoče za prebivalstvo ti. Kot deželnozborski poslanec in okrajni načelnik odpeljal se je takjpj v Gradec k c. kr. namestniku, od katerega jfc zahteval hitro in izdatno pomoč prizadetemu prebivalstvu. Namestnik je takoj okrajnemu glavarstvu v Ptuj brzojavil, da naj pusti narejeno škodo oceniti. Tadi je namestnik obljubil, da bode prihodnje dni ejikrat sam v Haloze prišel in si škodo ogledal. Prvaški poslanci seveda spijo za pečjo, — o Ozmecn in Brenčiču in Mešku ni nič slišati, ker jim je ljudski blagor deveta briga. Našemu Ornigu pa, ki ne pozna zamude, ki je vedno na svojem mestu, gre vsa hvala nesrečnega prebivalstva! * , * * Iz Ptujske gore se nam piše: Tu- kajšnemu posestniku J. Osenjak v Podložu je strela ubila oba konja, ko se je iz njive proti domu hotel peljati. Kobili sta bili 3 in 4 let stari in 2000 K vredni. Ponesrečeni si je mnogo let prizadeval, da mu je bilo mogoče uničeno živad izgojiti, sedaj pa m a element v eni Be-kundi vso nado in tako IB&oč vso premoženje vzame. Ker je ponesrečeni"'' res skrbljivi gospodar, kateri še ima razen te nezgode druga bremena, se tem potom prosi, da bi mu z združe-. nimi močmi kolikor je mogoče pomagali. „Šta-jerc" radovoljno dare sprejme, naj še bo tak mali, in se jih bo v prihodnjih številkah izkazalo. * * * V Savinjski dolini je toča v potek popoldne tudi strahovito divjala. V Žalcu, Dobri-vesi in drugih občinah je koruza popolnoma uničena. Tadi hmelj je hudo trpel. Upati pa je, da se bode hmelj vendar Še izboljšal. Radovedni smo, je-li bode novi poslanec dr. Korošec za vboge prizadete kmete kaj dosegel. * * V Gradcu je pretekli petek divjala velikanska nevihta; padala je tadi debela toča. Ena oseba je bila cd strele ubita, 3 pa ranjene. — Tudi pretekli torek je bila v Gradcu grozna toča, ki je jako veliko škode napravila. Mnogo ptice in en vol je bil ubit. Eno osebo je kap vsled razburjenja zadela. Škode je mnogo. ? Ali si se že naroČil na „Stajerčevi" kmetski koledar za 1912? Izšel bode ta splošno priljubljeni koledar zopet pravočasno. Gledali bodemo, da mu ostane vsebina ednako bogata, kakor vsa dosedanja leta. Obsegal bode celo vrsto velekoristnih gospodarskih člankov, lepih povesti, podučuih notic, krasnih slik itd. Gena mn bode pa edna-ka ostala, namreč 60 vinarjev, s poštnino pa 70 vinarjev. Tudi velja i letos določba, da dobi vsakdo en koledar zasto n j, kdor jih naroči deset. Inzerente opozarjamo istotako ob tej priliki, naj nam za koledar namenjene inzerate čimpreje vpošljejo. = Vsi na delo za naš koledar! = Politični pregled. Državni zbor je bil torej 17. t. m. zopet otvorjen in vsa javna pozornost se obrača na cesarski Dunaj. Dosedanje seje so imele seveda le formalni značaj in se v splošnem "še ne more ničesar glede političnega položaja reči. Prvo sejo je pričel novi ministerski predsednik s tem, da je prosil najstarejšega poslanca dr. F u c h s a, naj ta kot starostni predsednik sejo otvori in vodi. Dr. Fuchs je to v kratkih besedah storil in je potem zaklical vladarju „hoch", kar so poslanci z velikim navdušenjem sprejeli; edino socialni demokratje, Schonerianci in češki radi-kalci se tega klica niso udeležili. Predsednik je imenoval potem zapisnikarje. Naposled so novo izvoljeni poslanci storili obljubo. Svečanostmi seja je bila dan pozneje, ko je cesar prečital prestolni govor. Kar se tiče prestolnega govora, ki je vedno izjava novega ministerstva, bil je stvaren in miren iu je uaštel vsa tistH vprašanja, ki so zdaj najbolj pereča (vojaške reforme, češko-nemška sprava, socialne, bančne postave itd). Cesar je popolnoma krepak in čil, teko da je s tem svojim nastopom ovrgel vsa poročila o njegovem slabem zdravstvenem stanju. Poslanci so cesarja z velikim navdnšenjem pozdravljali. O nadaljnih sejah državne zbornice bodemo nakratko vsaki teden poročali, da bodejo cenjeni čitatelji zamogli delovanje „ljudskih zastopnikov" opazovati. 0 militarizmu in njegovih neznosnih bre-menah se je že "mnogo pisalo in govorilo. Res je, da stane velikansko oboroženje vojaštva in mornarice tisoče1 milijonev kron, ki jih mora ljudstvo s ktvavimi svojimi davki plačevati. Ali nekaj je tudi resničnega na tem, da je militarizem ravno neobhodno potrebno zlo. Vsi poizkusi' splošnega razorožertja So' se doslej izjalovili in posamezne države konkurirajo tako rekoč v tem, katera bode imela boljšo in večjo armado. Avstrija bi torej v vsakem oziru zaostala in se v velikansko nevarnost podala, ako bi znižala svojo armado. Sploh bi se Avstrija brez popolne armade stalno ne mogla držati med velevlasti v Evropi. Zaradi tega so se trezno misleči državljani že tako rekoč navadili na velikanska bremena, katerega nam nalaga militarizem. V tem pa smo si vendar vsi edini, da se je treba odločno boriti proti izrastkom in prenapetostim militarizma. Tako se zdaj n. pr. v vojni upravi „študira" vprašanje, je-li ne bi se dalo zopet pri naših vojakih vpeljati beli nwaffenrock". To bi bil pač višek neumnosti, ki bi seveda zopet velikanske svote denarja koštal. Poleg tega je beli „waffenrock" skrajno nepraktičen in pomeni pravo trpinčenje vojakov. Armada vendar ni samo za parado takaj, temveč v prvi vrsti za resni boj. Mi nimamo prav nobenega interesa na temu, da bi bili vojaki kakor „gigerli". Za potrebne vojaške troške se izda dovolj denarja; nepotrebnih pa ne maramo. Po našem mnenju bi bilo veliko bolj pametno, da bi se odpravilo tisto težko pritljago, ki jo mora vojak seboj nositi. Japonci niso imeli nobenih težkih turnistrov in so znali vendar zmagati. Na vsak način se bodejo morali poslanci zato brigati, da ne postane armada igračka v rokah gotovih oseb, ki PO UŽiVilllill 0(1 Slid]© Be priporoča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajen/V. cag dek ne vedo, kako težko nosi delavno ljudstvo vedno večja bremena militarizma! Duhovniški poslanci. V prejšnem državnem zboru bilo je 23 duhovnikov-poslancev. To število se je pri zadnjih volitvah na 12 znižalo. Socialni demokratje so tvorili v prejšni državni zbornici eno samo združeno stranko. Zdaj pa so se razcepili po narodnostih in imajo petero klubov. S tem je politična moč socialne demokracije postala jako omejena. Brihtna vlada. Neki inženir naše vojne mornarice iznašel je pred nekaj časom pripravo, ki daje podmorskim čolnim trikrat večjo hitrost nego je dosedanja. Ponudil je svojo iznajdbo naši vladi, ali ta je ni hotela kupiti. Mož je šel in prodal svojo iznajdbo angleški vladi, ki mu je dala zanjo l'/s milijona kron. Zdaj pa kupila je naša vlada na Angleškem dva taka Čolna. So pač brihtne glavice pri nas.. . Dopisi. Ptujska okolica. Iz poročil od sv. Urbana pri Ptuju je znano tudi v okolici Ptuja, da je tisti masetar in pijani Grozi celi pot proti Spuhlji kričal »živijo Podjenčič". Tam v Spuhlji je šel na mizo in prerokoval, pridgoval in hvalil vse Brenčiče. Potem je lahko, da so si ga natakarji zapomljali in da je potem tudi moral plačati, kolikor je spil in snedel. Tukaj v okolici Ptuja pa smo bolj brihtni; mi pa smo šli, da bi tam iz tistega polovnjaka pili, ki je bil za »Siegesfeier" pripravljen. Meso bi tudi jedli zastonj. Ko bi prišel mesar, da bi nam zaklal, bi mi že prase zunaj spekli na drogi, kakor cigani. Na tem je toliko znano in resnično, da od praseta nismo jedli, pač pa smo zastonj vino pili, ker mi nismo šli v Spuhlje Brenčiča hvalit, ampak pit in jest. Zato smo bili bolj tiho in v strani da nas natakarji niso poznali. Toliko na tem ni lepo, da je tisti pijani Grozi Brenčiča proklinjal, mi zastonj pili in da se Brenčič ni upa! tistega polovnjaka vina nam dati zastonj spiti. To je bila prva svečanost; če bo več enakih tedaj bo že lepa. Ptujska Okolica. Moram Vam, gosp. urednik, nekaj naznaniti; so sicer sanje, vendar zanimive in strašne ob jednem. Mogoče boste stavili v loterijo, zadeli boste brez dvoma temo, približno tako kak Brenčič ob volitvah. Imel sem te-le sanje: Korošci, Benkoviči in Brenčiči pregnali so habsburško dinastijo iz Avstrije. Na spraznjen prestol posadili so — mislite Karagjorgjeviča ? Ne ! Brenčiča. Kako se je to zgodilo nisem videl, pač pa sem videl, da je sedel Brenčič na prestolu podobnem klopem v Latermanovem drevoredu v Ljubljani. Na levici mu je sedel Benko-vič, na desnici Korošec. Dvorjani (med njimi vsa politikujoča duhovščina ptujsko-ormožkega okraja), poklanjali so se'mu ravno kot svojemu novemu vladarju, čudno je bilo videti, kako sta si namežikovala Benkovič in Korošec, ko se mu je kdo poklonil. Seveda Brenčič je obljubil vsakemu srečno in dolgo življenje, podal vsakemu roko v znamenje naklonjenosti, v tem trenutku sta mu pa kazala Benkovič in Korošec osle za hrbtom. Duhovniki so zamižali, da jim ni ušel smeh, le kmetje so opravili vse te ceremonije resno in spoštljivo. To je trpelo precej dolgo. Na posebni mizici ležal je neki čudni potni prt (Schneuztiichel), katerega si pa, če si natančneje pogledal, spoznal tudi za šolsko odpustnico, na platno pisano, seveda brez pečata ia podpisa. (Opom. Brenčič še šolske odpustnice dobil ni, ker ljudsko-šolski dolžnosti ni zadostil kakor sem iz zanesljivih virov zvedel.) Napredoval je v posameznih predmetih jako dobro, le vera in nravnost je bila komaj zadostna. — Seveda zbog tolikih audienc, postalo je Brenčiču silno vroče in že mu je mislil obrisati nekdo pot z imenovanim robcem ali odpnstnico, ni pa tega pripustil Korošec, ker ta prt je le zato, da bojo brisali Brenčičn ne pot ampak — oči. Spet so si duhovniki namežikavali in nasmehavali ter meli roke, Drbančani in Vurberžani pa kričali „živijo", medtem ko so mu kranjske punčke pahljale od zadaj z velikimi pahljačami — politiko v glavo. Da je bilo videti, da je Korošec pravi regent-vladar, vendar seje tudi on slednjič poklonil tako „pro forma" Brenčiču. Ta pa si ni mogel kaj, da bi ne objel svojega jeroba in kutarja Korošca in tako ga je stiskal brezkončno na svoja klerikalna prša, prav na ista prša in na isti klopi kot je nekdaj stiskal kranjske Šiškarice. Ko je bilo končno teh poklonov konec, vprašal je Brenčič Korošca, Benkoviča in župnike z Velike Nedelje, Stoperc, Marka, Vnrberga, kaplana od sv. Urbana itd., kako bi se maščeval nad tistimi, ki niso njega volili, ker sedaj kot vladar jih vendar lahko kaznuje. Pomežiknili ao si duhovniki in .Korošec je predlagal, naj napravijo jednake sodnije kot so bile nekdaj inkvizicije. Zamojdelj, rekel je Brenčič, naj se tudi ta sod od zdaj inkvizicija imenuje. (Pomislite moj strah, ker tudi jaz ga nisem .volil). Vsa duhovščina in pažeti 80 zaklicali „živijo" v znamenje, da je predlog sprejet. V trenutku postavili so inkvizitorje, ti so potegnili z žepa cele pole, popisanih onih ki niso volili Brenčiča. Med inkvizitorji spoznal sem Grozla, Miha Horvat, Hameršeka od sv. Urbana, organista, župana z Vnrberga in veliko drugih. Ti so nas zgrabili in vlekli na gromado, v tem ko se je Korošec peklensko smejal, tulili smo drugi od strahu in groze, in v tem sem se zbudil. Tresel sem se od groze in premišljeval te strašne sanje, pomi- nap čali Nova iznajdba za boj v zraku. Neverjetno je skoraj, kako napreduje človeški um. V zadnjih letih se je zlasti zrakoplovstvo razvilo in poleg navadnih balonov izumili so že najrazličnejše mašine in letalne stroje. Seveda imajo te velikanske iznajdbe tudi glede vojske odločilni pomen. Lahko se reče, da bodejo prihodnje vojske povsem druge lice imele nego dosedanje. Balone in letalne stroje se ne bode v vojski le za rekognosciranje rabilo, marveč tudi že za napad. Ali človeški duh je napravil že zopet korak naprej in je izumil sredstvo, s katerim bi se v vojskinem času proti zrakoplovom branili. To sredstvo iznašel je inženir Lientz v Grosslichterfeldu pri Berlinu. Iznajdba je posebne vrste kroglja, ki se jo lahko s puško proti balonu ustreli. Kroglja napravi da eksplodira plin v balonu, nakar seveda balon sam takoj na zemljo pade. Naša slika kaže poizkuse s to novo iznadbo. Posebno važno je, da se lahko s puško strelja, medtem ko so doslej proti balonom le s ka-noni strelali. i ne kaj vse! tval sice kral miši od : Be r dolii tukt delo smo časa in i; zbor 80 in c Marl Piše nas gosp Pišel sta, naj le si, k litve smo I lovi vas : V p, od n pravi točni razla. Ipolož naroc abš. ril sem se le, ko sem se spomnil, da tudi _ Inocenc VIII ni dolgo vžival sladkosti inkvizk: da je prvi inkvizitor prior „de Torkveroada'] 1. 1478 umrl, in da je cesar Jožef II. kteii] menda ni bil liberalec, zadnjemu inkvizit^ vrat zavil. Obžaloval sem le, da že člov« ljubnega Friderika pl. Spee od leta 1635] med živimi. — To so bile grozne sanje! j UrbančanJ Cirkovce pri Pragerskem. Ker se naš kajifl še zmiraj repenči po Brenčičevi zmagi, mu ramo vendar enkrat dokazati, zakaj vera isj Tudi njegovi podložniki so zelo všeč, ker dan ožje volitve vrgli Plojevo zastavo iz Kaji| jevega trna. Namreč bosonožni čikuš Bosi visokoglavi Krupec sta se spustila kakor po zraku brez klobukov proti na cesti stoječa g. Goljatu ; ker se je razburjeni Kropeč nad g. Goljatom: Ako ne odstranite te iz drevesa, ne pridem nikdar več v stilno! Čeravno hodi Kropeč na svoj krigeil njj0 samo k Brečičevemu prijatelju g. MatijekuJ nesejo hitro lestvo, a bila je prekratka. pol ure je že trgal z aklem neki tesarski nfet a zastava še ni hotela pasti. Pošljejo po nI skega pomočnika, ta je komaj z veliko strgal iz drevesa to Brenčičevo nadlogo. G Deinčov Anza si je pa le zaslužil toliko, da si v je3en svinjo kupil za kolino; repe in kom pa ima tak sam dosti, da jo lahko pita. Nam po dnevi je sam hodil z Brenčičovimi listi Sikolah in jih popal po hišah. Seveda soj takoj obmetali z blatom, da so morale al ženske zmiraj beliti. Zorko je pa hodil po gih vaseh, ker si v Šikole ni več upal. Oi nočnega straha pa sta hodila oba skopaj inj hojekala ljudi po krčmah. Med potjo sta se pa morebiti zaletela h kakšni deklini, ker komaj ob polnoči prišla domov. V Cirkovcsil po dnevi g. Beranič trsje vezal in lestvo pozabil stati; ali še te lestve nista moglj dva ponočnjaka pri miru pustiti. Naš Ani naj bil raje doma pri svoji mladi ženki tj pa kaj mara za to, ker mu je pa Zorko za celo svinjo obljubil, pa še tu pa tam su spila kak literček. Saj naš Zorko penez, da lahko da našemu Anzetu Tudi Franc Baklan, ki namerava švoger, se je zelo potezoval za to stvar. J ko je šel na dan ožje volitve od je med potjo raztrgal vse Plojeve liste iz ravno tako se je zgodilo prejšno nedeljo zji čaj mrcina, še kaj več ti bodemo očitali, ne bodeš miroval! Morebiti je tndi on Zorketa kakšni groš. Zorketa pa tndi vp: ako mu ni znan pregovor, ki se pravi naj pomete pred svojim pragom poprej pred drugega. Sv. Barbara v Halozah. Gorečnost i g. žnpnika Vogrina za cerkvene reči je ska. Zmanjkali so mu namreč plaščeki, s se kelihi pokrivajo ; sedaj dolži farane t in je obljubil dne 16 /VIL raz prižnice ti 10 kron nagrade, kateri izda Ali pa mogoče ne zna, kdo je cerkvene reči, in katere osebe imajo 1 zakristije? Radovedni ste, kdo je dal v list" in v ^Štajerca" kleparskega učenca kateri bi bil lahko črez zvonikovo razkrito noter padel pri podružnici sv. Katarine, ko ste ga Vi zunaj okoli cerkvice isl mogoče on v koruznici v cerkvi nahajal. ga Vi z vašim g. kaplanom Berkom in večne maše za dotičnika, da ne bode v svečenej cerkvici v kurnznici oslabel. pa tudi kaplanu Berku ali Verku. da vajnim podrepnikom kupi ručjake za narje, katere izda za lepe kiklje da njih svoje neumne bntice nosili, ko tirali za Brencelja . . . Kaplan se z Tončkoj v noč Denar za lepe kikle daja Dopisnika od svet. Florjan Ne vidi Brezovski kaplan Na nosu mu je muha stala In Jurčina opazovala Kako on modro se drži Drugače vrat bi zlomil si . Iz pota. Ljubi „Štajerc" I Jaz sem malo na somerfriši bil, morem tudi tebi d| nekaj povedat, kaj se v nekih kraju {j zgodi. Antonski fajmošter je šou z no feS in Ki tretji var pome: kateri drago in Kr točnih stirsk mezni goljuf iritisi ot 2 :li • :1 C ide De na so ih les ako niJč ne. pc — 3 I jenu dekletom na Vuhred, na banhof, h , Ko pride v Vuhred, še le zamerka, da ni, sta jo grede zgubila (?); kaj je za irit, nazaj, pa jo klicat! Eva, Era, so kri-polesu! Da se jednemu žapniku zna tako liti, kateri je v vsaki reči previden, tisto pa ■ astopim. No, mladi gospod, pa mlada frava, |bj maš pomagat . . . Eden „Somerfrišler". St Martin na Pohorju. Ljubi »Štajerc! Od m strani beremo poročila o pretečenih volilni; sprejmi toraj tudi iz zelenega Pohorja in H od odstranjenega mirnega sv. Martina irnko poročilo iz časa volitve in politikujočega |»sjona. Mi živimo tukaj na mali zeleni višavi M nekdaj v lepem mira ; čudno in neverjetno is iam je dozdevalo časoma čnti in brati v godeče politikujoče razmero, kterih Saj nismo vajeni bili. Dozdevale so se nam tema zmišljene, deloma lažnjive, prepričali pa |w se, da je večinoma vse gola resnica. Tekom is zadnje volitve imeli smo tukaj več znanih iieznanih obiskov, sv. misjon, pastirski list, ■roarija itd. Slišali in poslušali smo reči, da j« nas že ušesa srbela in bolela, kajti pohorsko ■o vajeno je le na ptičje petje, hrupeče žage ■ iiste šumeče potočke. Obiskal nas je pri sv. Kaninu v spremstvu gospodov neki neznan na binkoštni podeljek. Po službi božji se je zbralo pred cerkvijo, slišali smo iz ust idov prijazne govore, zlate obljube. Gg. in neki Peter iz Slov. Bistrice obljubila la bode Pohorje med drugim prepreženo z »širni cestami, in kaj še več. Mislili smo iko pridejo ti gospodje ravno ob času vo- i, ker jih pa drngače videti ni?! Končno na predlog Petra ploskali „ živijo Pišek", aj ja nič ni koštalo, — gospodje so se po- ili in Pohorci so si mislili: z Bogom, saj H ne vidimo več kot zopet ob času volitve. J (Oznejšem času prišel je v sv. Martin tudi znani Kresnik, ali kakor mu Pohorci prijo Ludvik; povabil nas je v gostilno g. Po- ter nam tam razlagal svoje mnenje; ju nam je natančno zdajni politični žalostni in trdil da ni upati pri teh nesrečnih Jnih hujskarijah na boljše čase, pač pa na dokler se vsi kmetje brez ozira na po- mnenje in narodnost ne združijo zoper > roparje in izsesalce. Slišali smo potem ^rkvi tudi pastirski list. Več kot za sveto brigal se je isti za volitve in sploh za po- [0. Med dragimi političnimi nazori prigovarjal pastirski list v celi vsebini, da ja naj '^o volilci pri volitvi samo le katoliškega i:ra za državnega poslanca, da namreč preti ■Ki veri pogin. Pogovarjali smo se in premiš- jmli.kaj to nasilno branje neki pomeni. Pišek ■ Kresnik sta gotovo krščanska moža, in kak nji nekrščanski pri nas ne kandidira; to pri-Jtarjanje je torej nepotrebno ter ima dragi |«en. Ali smatra morda krščanski list Pišeka, beri je zboroval v sv. Martinu pri cerkvi in |4igod, kakor je slišati v farovžih, katoliškoga, (iKresnika zato ker je zboroval v pošteni Po-pikovi gostilni nekatoliškega ? Ko bi bil pa-jjfaki list označil, da škodujejo sv. veri posa-liizni duhovni kod nečistniki, krivopriseŽniki, Ijpljofi. itd., bolj bi jo bil zadel. Končno je še Ifctisnil pečat klerikalni politiki sv. misijon na lice. Prišli so namreč trije g. kapucini iz Celja, da bi učili sv. vero. Pa kaj! o vboge prižnice ia spovednice, ta kod tam nič ko politika in volitva; pa še več se je zlorabljala spovednica. Nekaj prilik iz spovednice: — Kapucin:Koga bo-dete volili ? — Spovedenec: Še ne vem. — K.: Pa morate povedat! — Sp.: Še ne vem! — K.: če ne volite Pišeka, ne dobite odveze itd. — Dragi slačaj: Kapucin: Koga bode volil vaš mož? — Žena: Ne vem! Kap.: Ja slišite govorjenje? — Žena: Ne čajem, se ne brigam. — Kap.: Prigovarjajte moža, silite ga, da bo Pišeka volil, drngače vam ne bo nikdar Marija pomagala ! — Tretji slačaj: Kap : Koga bodete volili? — Spovedenec: Ne vem! — Kap.: Pišeka morate! — Spovedenec: Ne bodem ga, mislim da ste prišli vero učit, ne pa volitvo, itd. In kaj še vse, to presega ves verski čut! Iu pri tem še trdijo klerikalci, da vera peša; ne bi bilo čuda, če bi! Mi hribovci smo še malo pokvarjeni, mi pravimo, da ne peša sv. Kristova vera, kaj še, pač pa peša od farizejev in njih delovanja pokvarjena vera! Prišel bi naj Kristus z bičem ter rekel: Poberite se vi hinavci, vi ste spreobrnili hišo božjo v jamo razbojnikov ! Ko smo že očakali v tem letu toliko novine, smo si mislili, no tetos bodemo še imeli v sv. Martinu sv. birmo. Prejšne čase je bilo to težavno, ker so se morali stari slabotni g. škofje zaradi slabe ceste s štirimi volmi v nevarnosti na Pohorje peljati. Zdaj pa imamo jako lepo deželno cesto, da se brez vse nevarnosti lahko najimenitnejša kočija pelje. Čakali pa smo zastonj, — saj so nam blagi knezoškof poslali pastirski list, na katerega kakor tudi na sv. misijon bodemo morali čakati do časa nove volitve; oh kak nam bode dolgočasno; upamo'fpa, da se bode tedaj g. poslanec Pišek že pripeljal črez Fram, Kamenico in Voltino po ti zaobljubljeni cesti. Srčen pozdrav „Štajerc" od Pohorcev. Hrastnik. V nedeljo 16. t. m. so imeli otroci iz nemške šole konec šolskega leta s svojo veselico, katero so jim pripravili gospodje od rudnika in kemične tovarne. Bilo je vse prav lepo urejeno. Ali začelo se je pripravljati za slabo vreme; temu so. se seveda naši zagrizeni nasprotniki rogali ftp smejali. Eden teh pr-vaških zagrižencev po imenu Anze Krajšek je celo rekel: da bi dež tako šel, da bi vse tiste proklete Nemce neslo doli iz hriba... Je pač dobro, da oslovski glas ne gre v nebesa. Kakršni so stariši, taki so otroci. Toliko za danes. Ali mi vemo še,Jveč dragih ednakih hnjskačev, ki jih bodemo prijeli, da bode javnost njih imena izvedela. Rudar. Iz marnberškega okraja. Ljubi „Štajerc"! Sprejmi po dolgem časa zopet en dopis od mene. V Ribnici na Pohorju zmagali so pri občinskih volitvah Nemci; ako ravno so prvaki vložili rekurz, a pomagalo jim ni nič, volitve so potrjene, kar jih hudo jezi. Pred tremi leti vpili so „Svoji k svojim" a videli so, da jim to nič ne pomaga, zopet lepo molčijo, iu so pozabili na vsa gesla in prvaške misli. Za spomin valja se jim še le na Lipežovem travniku neki kozel od Sokola, ki je tako sit da mu je trebuh počil. Ja tako je prvaki, le lepo molčite, drugače se zna pre-drugačiti še več. iotres na Ogrskem. I Že v zadnji številki smo poni o hudem potresu, ki je pri-|bM ogrske pokrajine. Zlasti hudo nadeto je bilo mesto Kečkemet. |T) itesto je doživelo tudi lansko Ito potres. Pri sedanjem ni ostala »Kia hi-a nepoškodovana. Dimni so padli na ceste in v stano-lujih se je razbilo vso pohiitvo. Tmestu je zavladalo seveda veli-llusko razburjenje. Mestni rotovž, l fcpnišče in razne šole so bili po-njene. Piatistovsko cerkev so rao-sli podreti. Telegrafi in telefoni • seveda tudi pretrgani. Škode j le v tem mestu ta več milijonu kron, Vse cerkve in javna pkpja so morali zapreti Dve loti) sta bili ubiti, mnogo pa jih II rojenih. Naša stka kaže glavni Ij testa Kečkemet z rotovžeir, I h'je zdaj hudo poškodovan. Dama 391 ki drži kaj na zdravo negovanje ko2e, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva bc edino z ,Steckenpferd' liiije-nim mlečnim milom (uiamka „Steckenpferdu) od Bergmunn & Co. Tetuken t t Kos za 80 h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. Novice. Sramoto delajo prvaški hujskači celemu slovenskemu ljudstvu. Saj jim niti nedolžna deca sveta ni. Ob zaključku šolskega leta na nemški šoli v Šiški napadle so prvaške babe s fantalini vboge otroke, so jih psovali, opljuvali in tudi s kamenji obmetavali. Orožniki so podivjano tolpo pregnali. To je posledica surove pisave prvaških listov. Pfai Teufel čez tako zverinsko počenjanje! Plug cesarja Jožefa II. Prav ponižen je plug, ki ga je napravil nepozabljivi cesar Jožef II. slovitega. Razven noža je celi plug iz lesa. Sprednja kolesa so zvita iz veje in neobkovana. Ta pohlevni plug rabil je cesar Jožef II. dne 19. avgusta 1769. Zadeva je itak znana, vendar pa jo je dobro ponavljati; saj dokazuje vendar globoko spoštovanje do kmetskega stanu. Bilo je tako-le: Tisti dan delal je kmet Jožef Nowotny na svoji njivi, ko se je cesar Jožef H. mimo peljal. Cesar je skočil iz voza, stopil h kmetu in rekel: „Naj jaz enkrat poskusim". Vzel je potem plagove držaje v roke in zapo-vedal kmetu, da naj konje požene. Mirno je korakal čez sveže grude in mrmral: „Dobro delo!" Pravijo, da je njivo s plugom 17 krat prekoračil. Potem je dal kmetu plag nazaj in mu podelil pest tolarjev. Rekel je: „Gorko mi je pa pri tema delu postalo. Ali zdaj vem tudi, kako se izdeluje v potu obraza svoj kruh!" Končno se je obrnil cesar k svojim spremljevalcem, pokazal na plug in rekel: „To je inštrument miru in kulture, ki si bode bolj gotovo svet pridobil nego vsi meči in kanoni. In kmet-ski stan, ki vodi plug, je najzanesljivejši steber držav in vladarjev. Zato pa čast kmetu in plugu!" — Moravski stanovi kupili so potem od kmeta Nowotny dotični plug in ga shranili v Brnu. Na cesti ob tisti njivi, na pota iz Brna v Olumec pa so pustili spomenik napraviti. Ko se je v času vojske ta spomenik uničilo, napravili so druzega, ki so ga pa sovražniki zopet 1. 1809 razbili. Tretji spomenik pa stoji še danes. L. 1873 pripeljali so plug na svetovno razstavo na Dunaj. V dotičnem paviljonu pa je nastal ogenj, ali k sreči so pogumni možje zgodovinski plug rešili. Gospoda na deželi. Zdaj v vročih pasjih dneh prihaja zopet gospoda na deželo, da tam vročino lažje prenese. Pri temu ti ,Somraer-frischlerji" dostikrat kmetom prav neprijetni postanejo. List „Munchener N. N." jim vsled tega sledečih 10 zapovedi priporoča: — Ako greš na deželo, nikar ne misli, da smeš svojo dobro vzgojo doma postiti. — Prava prostost počitnic ni surovost in nevezanost na deželi ni brezobzirnost. — Ne pozabi, da ne slišijo polja, gozdovi in travniki tebi in da jih moraš tedaj vedno varovati. — Ne dovoli tvojim otrokom vse, češ da smejo na deželi divjati; kar je otrokom veselje, je dostikrat kmetu žalost. — Priuči tvojim otrokom spoštovanja do kmetskega dela; potem ne bodejo smatrali travnike za igrališča, ne bodejo žitna polja zaradi par rožic pohodili in nezrelo sadje iz dreves jemali. — Ostani na cesti, kadar se izprehajaš. Zapri vedno „gatre" za živino, ker napraviš kmetu drngače lahko veliko škodo. — Ne razbijaj po cesti steklenic, kajti črepine lahko človeka in žival hudo ranijo. Ne meči papir za zavijanje jedil po tleh, ker je to neokusno. — Ne za-sramnj kmetskih šeg, ker so te posledica stare tradicije in kmetom svete. — V poletnem stanovanju ravnaj s pohištvom tako, kakor da bi bilo tvoje. — Ne zahtevaj, da bi ti kmet vse napol šenkal. Poletje je kratko in ljudje hočejo za svoj trud tudi kaj zaslužiti. Tudi na deželi velja geslo: Živeti in živeti pustiti! Iz Spodnje-Stajerskega. Hujskači proti „Štajercu" v Ptaja so že precej utihnili in le semtertjaše kak posamezni rogovilež neumne bajke o naši »zvezi" s klerikalci ponavlja. Naši odjemalci in somišljeniki vedo čisto dobro, da je vsaka zveza »Štajerci-jancev" a klerikalno stranko izključena. Saj je vendar ravno »Štajerčeva" stranka tista, ki|}e vedno in povsod brez ozira na desno in levo odločni boj proti izdajalskemu, poneumovalnemu klerikalizma peljala. Kdo more tega tajiti? Kar je na Spodnještajerskem in med koroškimi Slovenci naprednega, to je večidel naša stranka napravila in pridobili. In marsikateri voditelj, marsikateri kandidat umirajoče celjske .narodne stranke" izšel je iz naših vrst ter se zdaj zopet k nami vrne. Vse to bi morali hujskači vedeti in razumeti. Potem bi pač tudi uvideli, da se s papirnatimi bombami proti »Štajercu" ne morejo boriti . . . Sicer pa mi svojih kvart ne skrivamo in zato hočemo tistim hujskačem proti »Štajercu" na uho povedati, kaj so s svojo gonjo dosegli. Ti hujskači niso bili nikdar naši naročniki ali odjemalci ali somišljeniki. Jezik so hoteli vedno brusiti in nam komandirati, kako se naj v politiki zadržimo; delali pa niso nikdar nič. Takih tičkov mi ne potrebujemo, kajti z jezikom se ne fundira resni list. Vsa hujskanja teh prenapetežev pa je imela ta uspeh, da smo na celem spodnjem Štajerskem izgubili 7, reči in beri sedem naročnikov; od teh je eden v Ptuju! Pridobili smo pa v volilnem boju n a stotine novih odjemalcev in pridobivamo jih še z vsakim dnevom. Sploh smo vedno napredovali, kadar so nasprotniki besno proti nam hujskali. Tako tudi sedaj . . . Prosimo torej cenjene nasprotnike — naj bodejo potem v katerem taboru karkoli hočejo (prizadeti nas bodejo gotovo razumeli!) — naj še nadalje to otroško gonjo proti „Štajercu" vodijo, kajti mi imamo od tega le profit! Lahko bi te fantičke javno za ušesa prijeli in njih laži javno razkrinkali. Pa se nam ne zljubi; niti na misel nam ne pride. Mi pravimo le eno: Bog daj norcem pamet! Sokoiski rdeče-srajčniki čutijo zopet potrebo, da rogovilijo po spodnjem Štajerskem. Mi sicer nimamo nič proti temu, ako se ponašajo fantički z dolgimi peresi in v neokusni svoji garibaldin-ski uniformi kakor petelini na gnoju. Le proti temu smo in bodemo vedno nastopali, da se na ta način širi nemir in hujskarijo ter moti sporazum med mestnim in kmetskim prebivalstvom. Prvaškim advokatom je tak sporazum seveda trn v oku, kajti Čimveč prepira je, temveč dela zanje in temveč ekspenzarja . . . Preteklo nedeljo imeli so sokolaši v zagrizenem trgu Središču svoj „zlet". Ako se bi ti mladi ljudji samo v Središču na glavo postavljali in s slabo pijačo ter še slabšimi klobasami navduševali, bi jim živ krst tega ne zameril. Ali porabili so vsako priliko na vsaki postaji, da so tulili kot divjaki in izzivali mirne domačine. Zlasti v Ptuju je bilo to opaziti. Ptujske sokolaše vodil je mladi advokat dr. Fermevc, ki prav rad nemške kronice služi. Ko so ptujski in šentlenartski sokoli na kolodvoru ob '/«12. uri iz vlaka stopili, pričeli so tuliti kakor besni. Par minut so pokazali slabše manire, nego jih imajo zverine v menažeriji. Ker so opazili na kolodvoru par naprednih gospodov, so jih takoj obkolili in s hripavimi glasovi nanje vpili. Posebno se je odlikoval neki dolgi sokoiski kozliček iz sv. Lenarta, kateremu se je središki „fuzel" iz ušes kadil, nadalje neki komi »narodnega" trgovca Lenarta, o katerem se bodemo še prihodnjič natančneje pomenili in drugi. Na ta način nastanejo narodni pretepi, ki škodujejo potem na j vse strani. Gotove sokolaške trume so v resnici ■ 4 — bolj podobne balkanskim poldivjakom nego olikanim ljudem. Upamo, da se to bedasto hujskarijo ne bode nadaljevalo, kajti drugače bi znali napredni možje enkrat red napraviti. Na Srbskem ali Ruskem hvala Bogu še nismo ! „StraŽa" v Mariboru ni bila nikdar duhovita in niti pogosto rabljene latinske besede ji v tem oziru niso pomagala. Slala je vedno na duševnem nivoju »Slov. gospodarja" in s tem je dovolj rečeno. V zadnjem času, odkar so volitve minule, pa se je »Stražinem" pisačem menda popolnoma zmešalo. Mislimo, da so „uredniki" tega žurnalističnegaklopoteca „ztnago" prehudo praznovali in da vidijo zdaj že miši in črne kebre okoli letati . . . Par nebovpijooih neumnosti »Straže" bi sicer radi v zabavo čita-teljev priobčili; pa se nam papir smili in bodemo raje do predpusta počakali. Za danes le omenimo, da ima »Straža" zdaj neumno navado, da meče »Štajercijance" v eno posodo z „narodnjaki" in da laže z liguoriansko predrznostjo o kompromisu med nami in Plojaši. Mi gotovo nismo zato tukaj, da bi branili narodni ščit Plojašev. Ali resnici na ljubo pribijemo, d a tudi s Plojaši nismo sklepali nobenega kompromisa, čeprav se nam je to od raznih strani in raznih oseb ponujalo. Sicer pa smo prepričani, da bi klerikalci po kolenih okoli „Štajerčevega" uredništva lazili, ako bi jim mi le mali prst ponudili. Capito ? Mi pa nismo hoteli zveze ne z ene ne z druge strani! Pa še nekaj otročji »Straži": pričeli ste zdaj naše kmete na revolverski način napadati in psovati! Gospodje pri »Straži", ne igrajte se z ognjem! Mi bi lahko malo nervozni postali in odkrili marsikak farovški roman, ki ga doslej pokrivamo s plaščem krščanske ljubezni. Pustite naše somišljenike pri miru, gospodje, drugače bodemo zaropotali, da bode marsikomu srce v hlače padlo. Capito ? „Noticbiichl" novega poslanca. Prijatelj našega lista nam piše: Zadnjič sem opazoval novega dičnega državnega poslanca za ptnjsko-ormožki okraj Miho Brenčiča. Hodil je po mestnih ulicah v Ptuju in si pustil — roko poljubovati. Res, odiašeni kmetje so mlademu možaku roko poljubovali. Z raznimi starejšimi ženskami se je potem pomenkoval. Z vsemi mogočimi stvarmi so mu prišle; ena ga je celo vprašala, zakaj pijejo ženske „taužentrože". Ta Miha si je vse zabeležil ter je vse doseči obljubil. Vedno ima »noticbiichl" v roki in si dela beležke . . . Gospod državni poslanec, ne oblju-bujte preveč, kajti drugače si pridobite preveč prijateljev ! Iz okolice Ptuja smo dobili poročila, da so nekateri šli iskat tistih cekinov, katere je Miha Brenčič iz Spuhlja trosil iz žaklja po cesti in po grabni; pa niso nič našli. Tudi nam poročajo, da on ni' imel v žaklju cekinov, ampak novi cilinder je nesel v žaklji, da bi ga ne bi nihče poprej videl kakor dunajske device . . . V občini Ragoznici, tako se nam piše, je skoraj nakrat strela udarila v dvojno gospodarsko poslopje v nedeljo 16. julija. Prvo pri Juri Arnuš (Sorčič), kjer je vse pogorelo, je tedaj velika Škoda, ker je dotični za malo svoto zavarovan. Drugo pri Anton Vertič, tam ni druge večje škode in kar je čudežno, da je strela naredila samo tri luknje skozi zid in nič sežganega se ne vidi. Domačinom je naredil ta udarec velik strah; večje škode na tem poslopju ni. Obsojeni poslanec. Znani liberalni klerikalec in prvaški poslanec dr. V e r s t o v š e k bil je 5. t. m. v sv. Martinu na Paki. Tam sta se dva kmeta z njim skregala in ga baje tudi pre-klofutala. Verstovšek pa je dal enemu kmetu zaušnico, druzega pa je z dežnikom v trebuh sunil. Zato je bil ta dični zastopnik slovenskega ljudstva na 50 K globe obsojen. Kmete prete-pavali prvaški poslanci menda še ne bodejo! čudne govorice krožijo o celjski prvaški zadrugi »Lastni dom". Govori da nekaj poka in poka in smrdi. Kril gospa Johana Lassmann v Gaberju je rel nima nobenih zvez z »Lastnim domom bode to prvaško-naroduo podjetje itak poginilo („fl6ten gehen"). No, prvaki so rico zato tožili, češ da je zadrugo na 6 lila. Tožena gospa je izjavila, da ima doki da se »Lastnemu domu" res nevarno y godi. Bila je oproščena, brez da bi»j dokazi dopustili. Na vsak način je tudizadil »Lastni dom" dokaz itak znanega pmSl gospodarstva. Mislimo, da bodemo monE| kratkem o temu »narodnemu" podjetjuobžinj govoriti ! Pravi duhovnik ljubezni je itak predoS znani čadramski župnik Jurij Bezenšek. Ti1 črnosukneža je narodna hujskarija stokrat vredna nego krščanska vera. Te dni umrla Oplotnici splošno priljubljena gospa Pokojnici v spomin hoteli so pevci zapeti. Ali komaj je politični duhovnik prve glasove nemške pesmi, ko je že zaiji »Nemčurji so tukaj, gremo!" In nos: mrliča -proč odnesli. Tako postopajo ljndje,] so nasledniki Kristovih apostoljnov . . . Kaj je tO? »Slovenec" piše: »Poso* niča" v Žalcu zavlačuje nekaterim straoki izplačevanje hranilnih vlog. če to ne bo £ stovalo, pridemo s številkami."—Vprašamo]! novno narodne gospode v Celju, kaj je zanimivi stvari. Ali se tej posojilnici mordall že slabo godi ? ... Prvaško gospodarstvo. Prvaško klerikti^ glasilo »Slovenec" piše: — »Liberal! (narodno) gospodarstvo. Žalostni I godki se vršijo drug za drugim. Liberalno _ spodarstvo na Štajerskem se nagibaj j emu koncu. Zvezna tis k a m a v Celi ki se je še dosedaj nekako lovila zve nimi deficiti radi »genialno" ustanovljaf listov, je začela odpuščati osoblje. nedeljo je bila odpoved dostavljena enemn stiej nemu stavcu, ki je oženjen in je delal že let pri tiskarni. Tej odpovedi bodo sledile vrsti druge. Vzrok: ni dela iu ne denar; Tiskarni bode z naše (klerikalne) strani t posvetiti večjo pozornost". — Tudi tukaj v) samo narodnjake: kaj pa je na temu ? Ali i res voda v grlo teče? V mariborsko ječo so pripeljali prvaka Hudnika in revizorja Jošta, ki sta vboge pri »Glavni posojilnici" za milijone oJkodi in sta bila kot prava tipa prvaškega stva na večletno ječo obsojena. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejni,: vani z zvezdico (*)so živinski sejmi, sejmi z dvema zve&Jicami pomenijo letne in živinske sejme. Dne 22. j u 1 i j a pri Sv. Heleni, ob. Ši pri Jelšah; v Ivnici**, okr. Koflach; na Rodnah**, okr. Ptuj ; v Brežicah (svinjski v Orehovcn**, okr. Brežice. Dne 25. julij Žalcu**, okr. Celje; v Slovenski Bistrici**/ Ormožu (svinjski sejem); pri Sv. Urbanu*, Ptuj ; v Cermožišah**, okr. Rogatec; v Kozji v Lipnici**. Dne 26. julija v Teharjih**, Celje ; v Pramu**, okr. Maribor; v Mari! na Ptuju. Dne 27. julija v Gradcu (sej rogatino). Dne 28. julija v Gradcu (sej mlado klavno živino). Dne 29. julija T žicah (svinjski sejem). Dne 31. julija i strivnici**, okr. Ptuj ; pri Sv. Jedrti**, Laško ; v Ormožu** ; pri Sv. Lovrenca v Si gor.**, okr. Ptuj. Dne 1. avgusta naPoninj okr. Šmarje pri Jelšah; v Ormožu ščetinarji); v Pišecah**, okr. Brežice ; v na Gomilici**, okr. Lipnica. Dne 2. avgu v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež. |ij Sv. Lenartu v Slov. gor.; na Ptuju ščetinarji). Dne 3. avgusta v mesta Gn| (sejem z rogatino in konji) ; na Bregu pri Sf em s šč radcu inji Po ica; ■ gusta na Ptuju** Janžu**, ol Poroči roča, g. J Jerico Mar Šolske [turi) na p I i. Ede Zaprli !je ljudi k neko krčr nagovarjal. Obesil agent II. ] Pogor posestnika maj da so 8000 K. 1800 Kainenšek Deton šila je sve nico. Dela ipravi, da Vlak [Brastnikot bil je take Vbogs [padel otro [m je utor. Vlomi jpri-trgovc in oddal c Umrl [mojster in |b a u e r. I Žitje bnar, z Ribe Janez pod ki iz rib. V za ipanc, k 130 [el. Zaprl v Mari Maribi je krač 10 le Iv. Lenar nogo ra Lepa občina |*vojim pe komisarja vilež in 1 •domače Š jiinski taj po gozdo Volilci ni klerikalni Družine na deželi ■i 11 t(,i >u ^ j eve vporabljajo zelo rade praktične kocke 15 samo z vrelo vodo polite dajo takoj izvrstno tečno govejo juho. Prave samo z imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem. odbornike splošno, čmarica skla, da i", k,'T kmalu krčma-asti ža-dokaze, ) slabo bi se ti zadruga vaškem orali v bširneje iredobro . Temul ;rat več! rla je v enbichl. lostinko zaslišali zavpil: telji soj dje, ki s o j i 1-trankam o zado-amo po- E Delavci so našli malega mrliča. Morilka Dne 4. avgusta v Rogatca ščetinarji); na Sveti gori**, okr. Kozje ; fcjdcu (sejem z malo klavno živino); na iji Polskavi (svinjski sejem), okr Slovenja v Arnačah**, okr. Šoštanj. Dne 5. lista v Lembergu**, okr. Šmarje pri Jelšah; jNoju**; v Loki**, okr. Laško ; pri St. i", okr. Arvež ; v Brežicah (svinjski sejem). Poročil se je, kakor se nam iz Trsta po-l>. Matija Strntzl iz Štajerskega z gdč. Maričič iz Dolenskega. Bilo srečno! Šolske zadeve. Pri zrelostni izkušnji (mana ptujski višji gimnaziji so vsi učenci us-L Eden je bil odlikovan. Pač lep napredek ! Zaprli so v Slov. Gradcu Alojza Sorko, ki k izseljevanju na Ogrsko nagovarjal; rcmarico in nekega fanta je k tatvini karjal. Ibesil se je zaradi nevzdravljive bolezni H. Mitzbvn v Mariboru. Pogorela so vsa poslopja z vsem imetjem Intnika Plevnika iz Sagaja pri Rogatcu. Koda so si ljudje življenje rešili. Škode je za K ukradenih je bilo posestniku Antonu iz Šmarja, ko je na nekem travniku Detomorilka. Vžitkarica Tereza Šrol zadu-otroka in ga vrgla v potok Kos- na tej rda tudi erikalno r alno lno go-] a s v o-Celju, z v e c-'| ovij enih lje. V| qu stroj-j že pet idile pr^ n a r j a] t i tre] aj vp Ali vami .'itka dr. ■ge ljudi :odovala] ospodar-| da je to iz revščine storila, Vlak povozil je med Zidanim mostom in ^uikom delavca Martina Kajtna. Nesrečnež Jje takoj mrtev. Vboga deca! Iz Laškega se poroča, da je Id otrok zakonskih Kovačič v Žigovu v mlako utonil. Seveda bil je otrok brez nadzorstva. je hlapec Pajer v Slovenj e-Gradcu vcu Peuschu. Ali trgovec ga je zasačil orožnikom. I je v Ptuju splošno znani ključarski K m hišni posestnik g. A. Scheichen- iuer. Lahka mu žemljica! Žtje kradla sta v spodnji Hudinji zakonska isr, zakar se bodeta v zaporu pokorila. Hibe kradel je pri sv. Jurju j. ž. kočarjev [Janez Mastnak z raznimi tovariši. Dali so ključ, kjer se bodejo tudi postili, pa em. , zaznamo* ;dicama ") . Šmarje i a Malih -1 i j a v rici** ; v u**, okr. ožjem**; h**, okr. riboru*; | rib. I.V zapor dali so v Storeh nekega Jožefa une, ki je jicer prosjačil, imel pa pri sebi .30 K dpiarja. Bržkone je denar kje Sel. Zaprli so v Eisenerzu korporala Blasa, ki [ Mariboru 400 K poneveril. V sv. Lovrencu Mariboru so zaprli slikarja Tršovec iz Reči, jt kradel denar in ure. 10 letni požigalec. Pri okrajni sodniji v Lenartu slov. gor. so zaprli 10 letnega vi- Bujevega sina Alojza Brumen, ki je štiri po- itij t Cagi zažgal. Pokvarjeni deček pravi, da edino iz veselja nad plameni. Požigi bdega zločinca napravili so med prebivalstvom e>p razburjenja. Iz Koroškega. Lepa napredna zmaga. Več kot 15 let bila litina Globasnica v zagrizenih prvaških tit in je seveda vsled tega v vsakem oziru ivala. Dne 13. t. m. pa so se vršile zopet volitve, ker je oblast prve vsled pr- nepostavnosti razveljavila. Slovenski pr- ) se seveda zopet hudo napenjali, da bi petoliznikom zmago pridobili. Za volilnega irja bil je imenovan znani prvaški rogo- in klerikalni župan Ferdinand Krajger po Šloker iz sv. Štefana. Fajmošter in ob- ijnik, dve ednakovredni duši sta lovila [gadovih pooblastila. Pa vse je bilo zamanj. niso več tako neumni, da bi se dali na Ini Hm spraviti. Vsled tega so naprednjaki im volilnem razreda prav lepo zmago Bilo je namreč 5 naprednih občinskih ikov io 2 nadomestnika izvoljenih. Prvaki — 5 — pljujejo ogenj in žveplo, pa jim nič ne pomaga. Kmalu jim bode v tej občini popolnoma od-klenkalo. čestitamo vrlim naprednim volilcem prav prisrčno! Zmaga. Pri občinskih volitvah v F i n k e n-s t e i n u so zmagali naprednjaki proti združenim nasprotnikom z 163 proti 111 glasovi. Čestitamo vrlim volilcem! Orgije že zopet špilajo in kmalu jih bo-demo tudi v državnem zboru začuli. Seveda to resnega človeka sploh ne vznemiri. Zadnje volitve so javno in jasno dokazale, da hiti klerikalno gospodarstvo na Koroškem svojemu polomu nasproti in da proti resni volji ljudstva tudi najgrša zloraba cerkve v politične namene ne pomaga. Ljudstvo odpira oči, — in tako, kakor so nemški koroški kmetje v doslej tako klerikalni labudski dolini Konrada Walcherja pognali, tako bode tudi v par letih orglarju Gra-fenauerju odklenkalo. To je gotovo! Letos seje šlo le še za okroglo 50 glasov in Grafenauer bi bil prišel v ožjo volitev. To kaže pač o lepem razvitku naše napredne misli in nam daje vedno nove moči v težkem političnem boju. Proti temu dejstvu pa ne pomaga nobeno govoričenje „Š Mira" in ednakih lističev, na katero tudi odgovarjali ne bodemo. Prvaške orgije le naj špilajo, — glasovi so napačni in ljudstvo ee jim smeji... Ruden. Z ozirom na razne dopise v „Š-Mirua se nam poroča: Res je, da je rimsko-katoliški duhovnik g. Franc Mikula, provizor v sv. Nikolaju, pri ožji volitvi dne 20. junija anno 1911 socialnega demokrata Richa volil in se mu to lahko dokaže. Tega pa v naših listih ni nikdar stalo, da bi se moralo takemu duhovniku v obraz pljuniti; kdor bi to zamogel dokazati, dobi od našega uredništva 20 K. Dokler pa se to ne zgodi, ostane dotični „Š-Mirov" člankar s špiča-stim nosom predrzni lažnik. Tudi ima „0n" grdo navado, da svojo osebo v dotičnem članku z „miu nazivlje. Na koncu pa stoji, da je članek nekdo iz Gorenčič spisal. Ali ni bil to morda „da heilige Bne"?? Pliberk (I g r a). Piše se nam: Tukaj se je vršila zopet „igra". Kako-%Ubo je bila obiskana, se razvidi iz tega, da je krčmar sam ob začetku določene ure še vedno dvomljivo v svojem „Ne-rodni-dum" (po nemško „stilles Haus") okoli špa-ciral in vedno povpraševal, ali bode danes res -.igra". Vidite, gospod Hornbock, ljudje so te komedije že siti! Sv. Peter a. VV. O »prstu b o ž j e m' se nam piše: Kakor znano, bilje pri nevihti dne 2. t. m. vrli napredni kmetski fant od strele ubit. Takoj so bili črnuhi zopet s svojim „prstom božjim" tukaj. Temu nasproti omenimo, da je tudi ob istem času v romarsko cerkev na Lisni strela udarila in cerkev hudo poškodovala. Mež-nar in njegova žena sta komaj smrti ušla, ker zadnji vsled uevihte in pozne ure ni hotel več zvoniti. — Tudi en „prst božji" in sicer: „Ako liodete še enkrat črno ali rdeče volili, potem*... Ali mi nočemo tako hudomušno misliti in strah slepim močem nature pripisati. Sicer bi se pa strelovod (Blitzableiter) na stolpu bogate cerkve na Lisni lahko popravil, ker tukaj strela rada udari in sedanje varstvene priprave ne zadostujejo več! Bilčovs (V o b r a m b o resnice). Vi se jezite, Vi črni rdečkarji in rdeči črnuhi glede izida državnozborske volitve in od jeze ne veste, kako bi šli čez naprednjake. O moji malenkosti n. pr. se je razširilo govorico, da sem baje na neki veselici požarne brambe rekel, da zamo-remo pri požarni brambi le „bele" rabiti. Temu nasproti pribijem, da je tisti, ki je to o meni rekel, lagal; kajti jaz tega nisem nikdar dejal. Nasprotno: obžalovanja vredno je, da ravno črni za to človekoljubno društvo skoraj nobenega zmisla nimajo. Naprednjakom je pri požarni brambi vsakdo dobro došel; samo tri dobre lastnosti mora imeti i. s.: 1. da pride takoj na požarišče, 2. da obiskuje pridno vaje in 3. da pusti dobro volj ne tovariše pri miru. — Gutheil! Alois Koch, šolevodja v Bilčovsu. Bilčovs. (Samomor). Na petek dne 14. t. m. se je tukaj ob 4. uri zjutraj ob Dravi na stari cesti neki mladi mož obesil. Mrliča Še ni nikdo izpoznal in tudi ni vzrok samomora znan. Pri mrliu so našli 3 vinarje. Pozor! Oklic! Piše se nam: Vsled sklepa se na 25. julija 1911 odrejena prostovoljna dražba Simoncevega posestva pri sv. Jerneju (St. Barholoma) ne bode vršila. Smrtna nesreča. Pri železniški zgradbi Laundsdorf St. Veit je zasula zemlja delavca Franca Zezerle. Dobil je take poškodbe, da je kmalu nato umrl. Požaf. Pri sv. Salvatorju je pogorejo gospodarsko poslopje s krmo v množini 1200 centov. Splošno se sodi, da je nekdo nalašč zažgal. Pazite na deco! Z vrelo črno kavo se je polil l'/a letni sinček Elize Lintner pri Paterni-onu. Otrok je pridobil tako hude opekline, da je kmalu nato umrl. Nesreča. V Pliberku šel je gluhonemi A. Vogel mimo cerkve, ki se je ravno popravljala. Padla mu je opeka na glavo in ga smrtnonevarno ranila. Slepar. Zaradi sleparije zasledujejo potnika Blaža Elšviger v Melnitzu. V svinjskem koritu utonila je 2 letna hčerka posestnika Tatschl v Ladinigu. Stariši so pustili nesrečnega otroka brez nadzorstva. Obesil se je v sv. Petru pri Celovcu tesar L. Heller iz neznanih vzrokov. Pod Vlak vrgla se je v bližini Finkensteina neka 48 letna ženska. Ranjena je smrtnonevarno. Strela ubila je v Glaneggu nekega 14 letnega dečka. Iz voza padel je hlapec Martin Irmann v spodnjem Drauburgu tako nesrečno, da je ostal na lici mesta mrtev. Po svetu. Velikanska vročina vladala je v zadnjem času v nekaterih državah Severne Amerike. V mestih Novi York, Philadelphia, Chicago itd. je vsak dan na stotine ljudi vsled vročine umrlo. V mestu Montreal je vročina 300 otrok pod petimi leti umorila. Jama morilcev. V belgrajski trdnjavi imajo vodnjak, iz katerega se je čutilo nepopisni smrad. Hoteli so vodnjak izčistiti in našli v njem cele kupe segnitih mrličev, ki so tam že dolga leta ležali. Pravijo, da je bivši srbski kralj Milan svoje sovražnike pustil umoriti in v ta vodnjak vreči. To jamo morilcev so zdaj zasuli. Kolera se še vedno opazuje v Benetkah, čeprav so tamošnje oblasti bolezen zatajile, da ne bi tujci izostali. Veliki gozdni požari so se zgodili v Ottawi (Amerika). Poroča se, da je 300 do 400 oseb v plamenih ob življenje prišlo. Na stotine hiš in velikanski gozdovi so pogoreli. Vročina v Ameriki. Glasom poročil je v Severni Ameriki zaradi vročine že 1100 oseb umrlo. Poginilo pa je zaradi vročine 1300 konjev ter 8000 psov in mačkov. Fajmošter — župan. V občini Gunja na Hrvatskem so fajmoštra Gjuro Krbavaca za župana izvolili. Prvi župan v duhovniški suknji. Radovedni smo. kaj Še bodejo popi postali 1 300 radarjev ponesrečilo je pri gozdnih požarih v Kanadi (Amerika). Rudarji so namreč pod zemljo delali, ko so pričeli gozdovi nad njimi goreti. Niso se mogli rešiti in dim je nesrečne knape zadušil. Knez Karl pi. Schwarzen- berg. Listi poročajo, da je knez Karl pi. Scbwarzenberg na svojem gradu Wossov težko na tifuzu obolel. Knez je danes v 53. letu življenju. On je član gosposke zbornice, minister v p. itd. Umetno narejeni roj. (Kunstschwarm). Piše Aloijzij Križani« Vel. Ned. Premišljeno pričeto, dobro končano, velja pred vsem o napravi umetno izdelanih rojev. Podobno sem pisal v lanskem koledarju tudi o prepotrebnem vzdrževanju in napajanju čebel. — 6 — Premisli in poskusi vse, in kar je dobro obdrži, piše str. apostolj Pavel. Da! Ako hočeš dober roj, ako imaš malo časa, ako imaš sitnosti r. ogrebanjem rojev, se li bojiš da kateri ne odleti, imaš h ugodno pašo, vodo, v svoji bližini, kar je pred vsem želeti, tedaj ti naravnost piiporočam, da si umetnim potom roje pripraviš in narediš. To pa tako-le; v spomladi lepo napajaj svoje roje od znotraj, dodaj njim polne plate (medstene) lepega medu če le mogoče cvetličnega prahu, skrbi da. je lepo po potrebi razširjaš vališče, da kolikor najmočnejšega za v to svrho pripraviš, da tako do polne paše pripraviš roj v polnem pcmenu besede močnega, pri dunajskih stoječih vsaj na 20 remah ali okvirjih pri drugih razmeroma. Čas za umetne roje je maj, juni, juli in še pol augusta po krajevnih pašnih razmerah. Ako prekine paša bodisi vsled suše, moče. ali naravnim potom, tedaj se roji ne smejo delati. Torej premisli in popra-šaj strokovno podkovanega čebelarja za svet, ter mu svoje okoljščine glede paše pojasni. Misli, da je bolje en roj čvrst ohraniti, kakor dva vun vreči, pri tem pa še čebelarske psovke slišati. Pomisli, da potrebuje matica 17 dni, da se izleže ; so li tedaj še troti, lepo vreme, ugodna paša, ali že morebiti konec ? Čemu potem roj ? Za nič. Lansko leto sem jaz tik pred ajdinsko pašo naredil umeten roj, tako, da se je matica tri dni pred ajdinsko pašo še oprašila, dodal sem medu, cvetnega prahu in ko je paša minula bil je roj »častent na 22 okvirjih z medom in zalego poln, kakoršnega si le želeti zamorem. Torej prevdariti in pomisliti. Ko je roj (panj) poln se izloii na kožico (Vaben-bock) sat za satom, medene posebej ki so polni, zalego trotovo in čebelno vsako zase, ravno tak cvetne sate; na katerem pa najdem matico, spet posebej. V kišto pa, ki imam že prej pripravljeno, nekoliko z medom poškropljeno, denem spodaj in zgoraj en sat, zalege prazen, toda z medom vsaj na eni strani napolnjen, k temu medu denem takoj z zalego zadelani sat spodaj in zgoraj, potem enako z odprto zalego, k temu enako ličinke in jajca če le mogoče cvetličnega prahu, tule pa satnik z matico in po en prazen sat, potem spet ličinke, nadalje zadelane sate kolikor jih še imam. Podobno pustim narediti stari panj, le di tam ni matice oziroma satnika z njo, moram tukaj vso mlado zalogo skupaj imeti; ostalo je vse tako pri starem kakor novem roju, le da morem med mlado zalogo po en satnik medu in cvetličnega prahu djasti, ostali med pa nazadnje ki je že bolj zgoščeni pri oknu, ne pozabiti dodatka vode v obadva, končno zapreti in odeti. Iz povedanega je razvidno, da mora tak roj, ki ga mislimo umetno delati, dovolj močen biti, ker je drugače vse zastonj, ko smo tako naredili, se že v času lepe paše po dva satnika novemu dodasta v treh dneh, nadalje še v istem tednu spet po dva, in če še je paša ugodna spet po dva drugi teden, kakor pač pasa kaže, tudi vodo. Stari roj le napajamo in če treba med do-dasti. Ko mine kakih 25 dni, zapazimo da v stari panj čebele obnožnino nosijo zelo pridno, znamenje, da je nova matica se izvalila, ter dobro sprašila, imeii bodemo v kratkem spet močen stari roj, le da moremo salnike po potrebi dodajati. Imejmo v časti to stvarco božjo ki nam donaša po tisočinkah skupaj sladko strd, nam pripravlja vosek za svečavo, pomaga kmetovalcu do boljših pridelkov, ker, ko išče med in cvetni prah za svojo družino, nevede oplodi cvet naših sadežev, jablan, ajde, buč itd., ko se dotika prašmka odpade v pestič nekaj prahu, — in oplojeno je — lep naš sadni pridelek. Opazuj prijatelj čebelno življenje in gnojenje, uči se marljivosti, pridnosti in. razumnega uboganja od njih, upošteval bodeš tudi ti skupno gospodarsko delo dežele. Zum, zum, zum. Mnoge nalezljivih bolezni se širi, ker se največ družin ne brigajo dosti za desmfekcijo na bolniški postelji. — Zanimiva in podučljiva knjiga je izšla o „zdravju in desinfekciji", ki pojasni vsakomur, kako se zgodi desinfekcija v vseh slučajih v hiSi. PoSljem Vam na zahtevo to knjigo zastonj in franko lakoj. A. C. Hubmann, Dunaj, Petraschgasse 4. Loterijske številke. Gradec, dne 8. julija : Trst, dne 15. julija: 83, 31, 70, 25, 78. 17, 12, 41, 84, 21. ! Pošteno! Res je, da je koštala vila z vrtom pred trijem letam 17.000 K, danes pa se proda za 12.000 K, vse v dobrem stanu, ista je blizo kolodvora prav na lepi legi pod oljsko goro. Kdor želi poceni kaj kupiti, naj si ogleda; več se izve skoz Antona Mras pošta Rečica na Paki, Štajersko 667 Hišni hlapec za trgovino se proti prosti in dobri oskrbi in 30 K mesečne plače sprejme. Oskrbeti ima 1 konja, krmiti 1 kravo, nadalje blago od bližnjega kolodvora domu peljati in v magacin dati. Vprašanja vposlati na naslov Adolf Orel, Šoštanj pri Celju. 678 Tržna poročila Ptuj, tedenski sejem dne 23. junija 1911. Vrsta Pšenica....... Rž......... Ječmen....... Oves........ Kuruza....... Proso ........ Ajda........ Krompir novi..... » stari ..... Fižol........ Leča . ....... Grah........ Kaša...... Pšenični gris ..... Riž......... Sladkor....... Češplje....... Čebule (luk)..... Kimel........ Brinjeve jagode .... Hren........ Zelenjava...... Ustna moka ..... Moka za zemlje .... Polentna moka .... Goveje maslo..... Svinjska mast..... Špeh frišni...... Špeh okajeni..... Zmavc........ Sol......... Puter frišni...... Sir, štajerski..... Jajca.......• Goveje meso..... Telečje meso..... Mlado svinjsko meso . Drevesno olje ..... Rips olje....... Sveče, steklo..... Zajfa navadna .... Žganje ^^^ . . . Pivo........ Vinski jesih..... Mleko, frišno..... Mleko brez smetane . . Les, trdi, meter dolgi . Les, mehki, meter dolgi Lesni ogelj trdi .... » > mehki . . Premog (Steinkohle) . . Mrva stara...... Slama (Lager) stara . . Slama (stelja) satra . . Zelje, glava...... Mera in teža 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 1 kila 1 kila 1 liter 1 kila 1 kila 1 kitaj" lkila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 Idtag 1 kitaj* 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 35 kom. 1 kila 1 kila. 1 kila Sred.cena vm 12 50 9 i 10 12 9 9 9 4 2 66: 70 30 - jW — 40. - 184 — i92 1 — 30 20 kila kila kila kila liter liter liter 1 1 liter 1 liter 1 kub. met 1 kub. met. hektoliter 50 kil |od Ido 50 kil I 50 kil 50 kil lod 50 k. Ido _ — Mestni urad ptujski, dne 6. julija 1911. Proda se — gostilna = z lepo hišo, gospodarskim poslopjem, 4 orale njiv in travnikov, vse pri hiši, ob okrajni cesti Poličane-Makole ležeča, stara in dobro idoča krčma, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ta ista se odda tudi v najem. Več pove lastnica gospa Antonia Krainik, v Studenicah pri Poli-čanah. 678 Čitajte in strmite !! Nezaslišano!! 600 k. za le K 3 60. Ena krasna pozlač. 36 urna prec. anker-ura z verižico, gre natan* ko, se garantira 3 leta, 1 moderna Zidana kravata za gospode, 3 najt. žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. dragocenim kame-njem. 1 Spic 7.a cigare z bernsleinom, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz usnja, 1 žepni no?., 1 par gumbov za manšete, 3 prsne gumbe, vse doublc-zlato a patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, obsega 86 najlepših slik »veta, 6 jux-predmetov, veliko veselja za mlade in stare, 1 koristni „Briefsteller", 20 predmetov za korespondenco in Se 500 k. div. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro, ki je 4e sama denar vredna, košta jamo K 360. Naslov: Dunajska hiša blaga F. Windfall, Krakova No. W/4. NB. Kar ne dopade, denar nazaj. 671 3 Učenec se takoj v trgovini z manu* fakturnim in Špecerijskim blagom Alois Kometter, Borovlje na Koroškem, sprejme. 679 Skoraj nova mašina za štrikanje St.' 10 se poceni proda. Vpraša se pri g. Pibernik, Ptuj, Herrengasse 21. Razprodaja posestev V nedeljo 23. julija popoldne ob 3. uri se vrzi prosloroliu prodaja posestev gosp Jožef in Marijete Kras hiSno Ste*. 17j Štev. 66 v Hlaponci in hišno štev. 12 v Pacinji, polen Johana in Trese Ržner v Hlaponci, hišno Štev. 60. h prodajo skupaj aH pa tudi na kose in so tudi za peniij pripravne, ker so po ceni in male, ta nova hiša ob ce« pa za gostilno ali trgovino. — Kdor želi torej taksno dobro in poceni kupiti naj ne zamudi te ugodne prilito; 23. julija popoldne oh H. uri k razprodaji, katera se vr&i gosp. Fras, hišno štev. 66 v Hlaponci fara Potafel p Reparature na Šivalnih strojih izvršijo Be v naši delavnici hitro in strokovnjaško. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptnj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za Šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri Slikanja in šivanja zastonj in franko. 363 Grazer Kasse 3 (r. G. m. b. H.), Graz, Herrengasse Nr. 11. verleiht Geld — aitch in jrrSsueren Pmtrn — rasi-h, ohne Vermittler-provision, ohne Lebcnsversi-cherungszwang und ohneZwang iu Gehaltsvormerfcungen bei m&atiiger Vnrzinsung gpgen Burgschafl oder gegen Gfhalts-abzug mit iLebensveiinYherumr, oder gegen grundbUcheriiche oder sonstige entsprechende Sicherheit im Personalkredit-rweig zur RUckzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleich gezablt werden kOnnen), so das* das Kapital in 6 oder in 10 oder 16 Jahren rUckgezahlt wird, im >allgemeinen Zweig« aber in beliebig zu vereinbarendrr Frist Schuldscheinverfassung unentgeltlich. Schncllste Erle-digung. Aussahlung der Vor-scnilsse nach Herstellung der Sicherheit sofort. Drucksorten-versand. XXXKXKXKX Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Antona Bratešek. pekovski mojster pri sv. Jurju ob juž. žel. 632 4 tedne za poizkus in v pogled 620 pošljem moja kolesa marka „Bohema", dela in popravila najceneje, primerni plačilni pogoji. il. ceniki zastonj in franko. Fr. Dušek, tovarna koles. Opečno št. 116 na drl. zel. (Češko). 663 kovaška učenca (Ring- und Kettenschmiede) se sprejmeta pri g. Ferdinandu Franki Stndencipri Maribora. Zaradi smrti da na dobo 5 let malo posestvo S 3d ugodnimi pogoji v najem. osestvo obstoji iz gospodarskega poslopja, ene njive, enega travnika, vrta za zelenjavo in sadonosnika. Posestvo lezi pri okrajni cesti, 20 minut od mesta, 15 minut od farne cerkve. Nadalina pojasnila daje prostovoljno Janez Spoljar, kovač v Hajdini, pošta, Ptuj. f62 Jako cena dobra 663 = vina = prodaja Jos. Ornig v Ptajn. Sode naj vsak seboj prinese. XXS*«X*Xtt« i Kuharica za zandarme v Oplotnici pri Konjicah, ne pod V) let stara, se takoj sprejme. Zaradi plačila je vprašati pri r. k. žan-darski postaji v Oplotnici. Ivučijaž o2enjen, išče nujno primerne ilužbe. Naslov pri upravi „Šta- jerea". 661 12 pritlični i v Mariboru, pna s 3g| vanji brez vrla in 8fl druga z 2 stancanji. skim hlevom in vrlon. se poceni. Vpraša se: 1fjd| Maribi.r, Mellingeni Delavci dobijo posebne :ene ) vini z reianim HafMt lom in obleko Wtillk,'! bui\ Draugasse. 4 Zaslužek 2—It K na dan a g prevzetje lahke ilrikarije Edino moja malina a štrikanje ..PatenthfW'" izkuSene jeklene dele, zaneslj. nopavi«, športne izdelke. Predat trebno. Poduk zastonj ljenost nie ne stori mali. Pismena jaranc.. službe. Neodrisia As Prospekt zastonj, pospeševanje dematega trg. sodn. protokol. Ki' Dunaj, MariahiU, Hell I n.ohi . Poijrij.1 em orožje vseh ni kor Hammerles puške, Ti Lankaster- in flobert-«. revolverje, pištele iti i debvalni ceni. Popravfc ceneje. Zaupljiv.m osebiia| jetni plačilni pogoji. pošljem boljše [uškehs| ne obveznosti tudi h/ poizkus, II. ceniki a franko. F. Disek, orožja, Opočno *;. w žel., Češko. nesarija nem i odnim ki zna f l.biradga Franz School^™ .cirkLJ plača k Gewehrfabrikant und [t bllchsenmacher Petki J* ten). Direktni mkupnitj: lovskih pušk, lancufeM (Bucbsflinten) »d K oS-prej. Popravila, pni strokovnjaško, zlasti now z nedosežnim uspehom i šafte. 11. ceniki pm| Učenec Mi z dobro ..„.*„„ __ sprejme te takoj t tf^iii KUninja, mešanim blajom f. In travniki, Schosteritsch Št. Vidprili Učenec za kovačnico in kotab lavnico se z oskrfcft sprejme pri Frani Po^i fabrika za izdelovanje M v Maribora. Miihlpail Lep travni; v velikosti dveh aimi spodnjem Bregu ghjH takoj proda. Vpraša »t vi ..Štajerca". § Pozor! 1 Za prodali je eno Mil 1 s škatljami. veliko, iital belih kamenov za ndutT še več, kar pove !.&■ lageriid 10U in 1'iltr' * Dobro idoča gnili in trgovina! se da takoj pod ugoi«4 goji v najem. Naslov: Ueschiift", pisUajpii, i kerahrj. Od travnik] ki se da trikrat kosanj se otavo in ;rei;o Vpraša se pri s. Ju k Ptuj, Blrgirg. It, | ža< Ribnic lepo zida eno kuhi opeko ve veliko gt vine, 10 hov velil kron obl vsem km tilnice, na 6stilnice mleti, stii! vrstne te ^at, stroji »n okopa. opreme ? jejše ml idoina mt izdelek, t tiri kater okoli 21X ie'jo prit pa le na m tudi ,• ako bi k ;?7 ne čez: pridno selje z: in oski mlajši r — 9 Hranilnica (Sparkassa) državnega mesta Ptuj KXX talno skozi arije donuj i ix bil J •bel'- im«l ele, Striki modne in dzn. nepo-inj. Oddt-ri. TroSkJ ne, trajnft eksistenci. odjetje a če ca dela, Karl Wolf. Mkpngaue Čekovnemu rate št.S0SO51 [fi c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. [. ■♦"♦" Mestni de-larni zavod. priporoma se glede vsakega med hrani I nične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tndi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med nradnimi nrami rado volj no in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem = vstreže. = % Obženje $ i{ z avst. ogersko} ${ tako. $ m Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. Gostilna ja in mlin tik šole in cerkve v enem pri- trgu na spodnjem Štajerskem je pod aiimi pogoji na prodaj. Več pove uredništvo „Štajerca" v Ptuju. osa Pridni zagar, und rlack (Kam-"] jni vir moi [ castre-puSk, i 68-- nt-1 prenaredbej ti nove < _ lom in nove7] prezplaSno. I 66* na samostojno in zanesljivo delati in to na tter", na navadni „gatter" kakor tudi barkularno žago, se takoj sprejme. Mesečna j K 100 brez vsega. Josef Jarmer, parna ga in veletrgovina z lesom v Celju. Lepo posestvo. mi a na Pohorju ob cesti blizo cerkve se proda stkhuo poslopje z gostilno in trgovino, ima 5 sob, "litijo in prešo, veliko izbo; 2 lepi in veliki z i Ttlbani kleti, z drvarnico, kovačnico in kegljišče, i gospodarstvo poslopje, stala, hlev za 10 glav ži- 10 s«injakov, zidanih, zraven dve sobi za stanovanje, ta. lep vrt z« zelenjavo; sadonosnik", lepe njive in ;, 17 johov gozda, skupno posestvo, okl. 25 jo- fieSko, cena 30000 kron, od katerih lahko 10.000 i obleži; resni kupovalci naj se zglasijo pri Andrej Osrajnig v Ribnici na Pohorju. rane Kampuš Zg. Polskava pri Pragerskem ji kmetom priporoča najnovejše vitelne ali geplne, vitelne mla-1 e, ujnovejSe ročne mlatilnice, slamorezmee, reporeznice, žitne jač, odbiralnike ali trijerje, mline za jaboljke in grozdje ^tfiikalmce ali preže, sesalke za gnojnico in studence, vsako-* tehtnice, najnovejše sejalne stroje za vsake vrste zrnje se-r n kosit, obračat in grabit, vsakovrstne pluge, brane te, motorje na benzin in sesalni plin, stroje za opeko, a opekarne, samote za cementne cevi delat itd., najno-fftline za vsakovrstno zrnje mlet, da si lahko vsak kmet I meljf, na roko, na viti, vodno in parno moC, celo domaČi *t, najnovejše kotlje, brzopanlnike prave PAlfaa separator, Uril se veliko drv in Časa prihrani. V zalogi imam vedno BfW Biroje?, da si lahko vsak pri meni izbere kar poželi; na Ihridem tudi k vsakemu kmetu na dom, da se dogovorinia, 'f u moje strogo ne na kmeta stroSke; ugodni plačilni pogoji •in*. Tudi potrebujem nekaj poštenih zastopnikov; ^BnO hotel prodajat, naj se oglasi, pa le sami pošteni morajo biti. Šivalni stroji se tudi dobijo. Dekla za vse, ^iei 35 let stara, vestna in pridna, ki ima poleg rSJno in čedno izvršenega domačega dela ve-|« za kuhanje, se sprejme proti dobri plači tekom 14 dneh pri dobro situirani zakonski dvojici brez otrok na deželi na •riiijem Štajerskem. Ponudbe pod „Treu und verlaBlich" na upravo lista. m Priložnostni nakup! Lepa žepna ura z verižico K 3"50. 30.000 komadov j kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 36 ur idočo „Gloria" srebrno anker-rem. uro, aric. kolesje z lepo gravir. oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idočo za le K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste Svic uro s potlač. verižico za K 5*—. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kohane, razpošiljalnica Švicarskih ur, Krak«? 8t. 279. Nestevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 657 Hiša v Vuzenici (Saldenhofen na jako lepem dobrem prostoru ob cesti, lepo zidana, za profesioniste, krčmarje, grajzlerijo itd. primerna, z malo lepo ekonomijo, hlevi itd. proda poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji za K 12.000 Frani Kleinszig, Vfolfsberg. 576 ivnik Zastopniki in potniki! S Za obisk privatnih kupcev z blagom (tuhom) za gospode in dame se proti visoki proviziji, pozneje tudi proti fiksumu sprejmeju pri prvi razp. tuha. Ponudbe pod „Weltflrma 92462" na ekspedicijo anonc M. Dokes Nflg. Dunaj I./l. Krepki, zdravi 646 = učenec = se sprejme v trgovini z mešanim blagom in izdelovalnici sifona Johana Messner, Grafenstein, Koroško. Najboijia pomika razprodaja! Gene perje za postelj! 1 ki. sivih ittiMih 8 K: boljših 2 l2k;nHl tolik S K 80 h; tolik 4 K; tolik mehkih 6 L. 10 h; 1 kg. ■ajfinejšfa, sxAeaa-totth, slišanih « t 40 h, 8 K; 1 kf. flaama (Dau-nen> sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejti prsni 18 S. Ako ■« viame 6 K, potem franko. ■C Gotov« postelja -^m iz krepkega, rdeče«, P>*v*t*> tolega ali ntroanega nankinga, 1 tohpit, 180 m. «0%, 11« •»• »bok, z I graviima blaiiiana, vsaka 80 cm. dolg«, M •». Heck«, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flavmaitkB tttjc« i« »••telja 16 K; »ol-dane SOK; hue »4 K; nm—smu t«k«ti 10 K, 11 K, U K, 16 S; člane klaiii* J K, I I 60, « I 8» polije pe povzetju od 12 K naprej fraak«. I—mkvr« »K mitev franko dovoljena. Kar na dopada daaar &a*aj. B. B»ni»oi, Deaohenitz Kr. 716, iti I.....TTfapfrrmti« m tanko. -----------'■ ■/..: Sloviti 200 letni proti zaprtju, slabemu 'ljanju. trelesti na jetrati. slabosti črev, koliki, zlati Žili itd. je edino pristen z znamko rdeči rak. Dobi se v vseh apotekah ali direktno pri edino opravičenemu izdelovalcu Labial Follies, apoteka »rdeti rak" Poz8ony 141/137 (Pressburg) Ogrsko. Ponaredbo se sodnijsko zasleduje! Cena 1 steklenica 70 vinarjev. Po povzetju 6 steklenic franko K 4*60. Generalni depot za Avstrijo! Paul Redtenbacher, apoteka ,Genfer Kreuz", Dunaj XIII. Auhofttr. 141/137. 569 hnJlW nM-tl 97 Jos. Kasimir, Ptuj trgovina s špecerijo, barvami in mešanim blagom priporoča svojo bogato zalogo blaga pod najboljšo in najcenejšo postrežbo. ■ Novo došla = najboljše gnojilo. Zaloga cementa, tera, karbo-lineja, plavega vitriola, žvepla, rafia, gumijevih trakov, zamaškov in „beilov" za sode itd. itd. Na prodaj je nova zidana z opeko krita PP** hiša t0tW^ Z gostilno vred, zraven lep vrt, njiva in sadonosnik. Cena 10.000 K. Vse v najlepšem stanju in blizo okrajne ceste tik železnice. Več se izve pri gosp. Machoritsch v Poljčanah. 66» Pridni izkušeni gospodar (Wirtschafter) za pivovarniško podjetje, zmožen nemškega, slovenskega ali hrvatskega jezika, ki se izpozna dobro pri konjih in sploh pri kmetijstvu, se takoj sprejme. Ponudbe pod „Wirt8Chaft 200 W 0 5586" na Rudolf Mosse Dunaj I. Dodati je prepise spričeval. 668 GGO Izjava. Jaz podpisani Slatjaš Wačec, posestnik v Majšbergu, izjavim da sem dal za čas svoje odsotnosti v Ameriki pooblastilo svojemu bratu g. Matevžu Ehrlich, c. kr. žand. stražmojstru v Brunndorfu in da nima torej moja žeaa Neža Wačec pravico, mene zastopati, si denarja izposoditi ali dolgove narediti, ker nisem plačnik za njo. Ptuj, dne 15. julija 1911. Matijaš VVačec. Za prevažati imam večjo množino lesa za kurjavo. Interesenti naj se obrnejo na 665 Karl Wrentschur, Marenberg. Za mlečno gospodarstvo pri Mariboru, zdaj 24 krav, prihodnjo leto 30—40 krav, iščejo se oženjeni majerski ljudje 2—4 oseb, ki se razumejo zlasti na krmljenje, rejo, molžo in telice. Plača zdaj 1080 K, prihodnje leto 14—1600 K, stanovanje, kurjava, razsvetljava prosta, poleg tega njiva za krompir, zelje in zelenjavo. Ponudbe na dr. H. Wiesthaler, Slov. Bistrica. 666 Nadviničar s kolikor mogoče mnogimi delavskimi močmi se pod jako dobrimi pogoji sprejme. Vpraša se pri graščinskemu oskrbništvu v Dornavi. pošta Mo- žganjci pri Ptuju. 66» ��8869 7 — 10 — za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnii z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira 1 Ako to ni res, plačamo vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer t dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi uiso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše ktasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja io kron. 596 (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Patent-Satt- und HeiBdampf- LOKOMOBILEN mit tyentilsteuerung »System LENTZ« und Leistungen bis 1000 PS e. Osterreichisch.es Verkaufsbureau: Emil Honigmann, Wien IX., Loblichgasse 4. Intern. Jagdausstellung Wien 1910: Staats-Ehrendiplom (Mcinta Amnichnwi.) Ustanovljeno 1853. Ustanovljeno 1853. Q.Topham&C°- § družba z n. z. fabrika mašin in livarna železa Dunaj ]£|1. Gudrunstrasse 159 izdeluje kot špecialiteto: ,,VolIgaltBr" vsake vrste za žage na paro in vodo. Use mašine za obdelovanje lesa. Kreis-žage, band- žage, mašine za oblati, Eriis-mašine, Fournier-Schalmašine, mašine za pripognjeno pohištvo, Fass-mašine, transmisije. Prospekti, proračuni troškov, obiski inženerjev zastonj. Varstvena marka „Anker" Liniment Capsici comp. nadomestilo za pp" anker-pain-expeller je mano kot odpeljajoče, izvrstne In bolečine odstranjajoce sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1<0 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v škat-Ijab z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi ■ pristno to sredstvo. Ir. IhMtr-im apoteka M\ in" v Pragi, Elisabctstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 637|'^Žj£ i_ DonononoDDDni o ratinuin nritrir D O D O D O D O D O D O D I BO DnnODODODD^ 3 na m\mm UIM ° Ellilfl IKMJiiid vlila- d o a o n o a o n <» □ O a Štajersko dobro deželno vino K 52'— Štajersko namizno in iztočno vino K 54-— Štajersko krepko vino iz gore K 56 — Terrano rdeče krvno vino, velefino K 60 — Silvanee, beli, fino namizno vino K 60 — Rizling, beli, fino namizno vino K 64-— pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v velikem poslopja Sparkase Otto Kuster, Celje na Štajerskem. ODODODOD^DOD o dodododododod z mojim 185 cm dolgim velikanskem Lerelei-lasim, dobila sem te lase po 14 mesečni rabi moje ?omaiie, ki sem jo .sama unsjdia. a ji' pdino sredstvo proti in padanju lan, za pttspeftpvanje rasli las, za okrepčanjp lssie podlwt, ona pospeši pci gospodih polno in krepko tast brade in daje le po kratki rabi ravno tako glavnim lasem kakor onim krade naravni svit ter polnost; obrani la*» sem, da ne postanejo prekitl* sivi do najvišje starosti. [ena I piskena K Z, 4 K. 6 K It 10K. IVšiuii razpošiljatev vsaki dan pri naprej-pIaCilu svote ali potom pustnega povzetja po vsem svetu iz fabnke Ana Csillag, Dunaj Kohlmarkt št. H/64 kaner je pošiljati naročila. „Štajerc" petek, di naslec Naročnii rijo: I krone, eta razi ko 4 K ;l'j; za za celo Amerike i druge čuni n oni na nine. Nt ili nap jjev.sei edniš nišlvo Ptuju, ; slop Ste J. Pfeifer v Hočahl t** (Kdtsch pri Mariboru. Tovarna kmetijskih in poljedeljskih strojev. L'varcii železo in medenino ali rr.csing. — Stavba a mline po najnižji ceni. Novo zboljšane mlatilnice za roko...... i, „ ,. ,. .. 'n Geptlj . , „ „ „ skopanje ra roko in Gepelj......J za lonilboj tilnic s koa;: i voli po noni slavi protio di hdpjani,p noma zunaj delan od Ht 180 kron h lešs. Za nt« Ie:no j Koroške zapojejo tanu". . lil je tako nih raz' rsker fetovc in tiko. Kdor ris j si kupi i tilnicott. 3j dostavi popolnoma, kri ra Elamocetod Ceniki naj se zahtevajo brezplačno. „£ Iii i gostilna z iztočom pive, vine in žganja, tt| s mešanim in rezanim blagom se zaradi tfl žbinskih razmer poceni proda v nekem trga spodnjem Štajerskem. Cena 14.000 K." Tudi trgovina z mešanim blagoa z iztočom vina, pive in žganja čez ulico l proda za 8.000 K; 3.000 K lahko ostane] Iztoč (Flaschenschank) čez ulico I se v Maribora za ceno 1.200 K z zalogo pni Pri vprašanjah naj se priloži returmarkoi Realitaten-Bureau gospe Stamzar M bOP, Schulgasse 5. Naš na najmoderneje urejeni špecial-tovaraHli etabliseement stoji že fabrika za pteše in y v strokovniii krogih) najboljše ime, Zahtevajte špecialnitJ Dik št. 775 o prešli za vino in sadje, koitp letnih napravah aw Storijo, o hidrauU prešah, mlinih za sadje in grozdje, rebler s grozdje, masinah d odbiranje jagod itd Čez 680 medajl in prvih cen ili se zastopnike. Dunaj II., Taborstr. 71. Siri dej torej boleč črno ljudstvu žaos Ali obup ,p5r; Žoč n ; ostikn z nepr sama s in se i Brci h i ,i goma i litični i razmere plamteč Ali mis značaju kralj est pričanji Seka ir se ne 1 stva. Č zna kle Li vrsti k vladal. stika z vici tej faktičn premag prin i advoka jev, ba ki so i jem", stavnic 7480