tatmtne nfačono v gotovini. Leto LXXU.. i L)obl]ana, četrtek Cena Izhaio vsak dan popoldne izvzemšt nedehe m praznike // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do »00 vrs» d Din 2.50. od 10C do 300 vrsi 6 Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebei // „Slovenski Narod" vetja mesečno ▼ Jugoslaviji Din IZ— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi te ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kncfljeva ulico štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23 31-24. 31-25 in 31-21 Podružnice: MARIBOR. Grajski tra it. 7 // NOVO MESTO Ljubljanska cesta, telefon st 26 // CELJE celjsko uredništvo: Strossmaverjevo ulico 1 telefon st e5j podružnica uprave: Kocenova ul 2 telefon st 190 // JESENICE Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5 // Postna hranilnico v Ljubljani it 10.351. Prra uradna potrditev: Nemčija uporablja magnetične mine Angleški finančni minister sir John Simon je potrdil, da polaga Nemčija magnet čne mine, ki uničujejo nedolžne žrtve — Anglija bo z vsemi znanstvenimi pripomočki premagala tudi to nevarnost London, 23. nov. s. (Reuter). Finančni minister sir John Simon je tmel snoči po radiu govor. Bavil se je v glavnem s finančnim položajem Angi je v zvezi z razpisom novih obveznic za fonansiranje vojne. pr,iai pa je tudi prvo uradno potrditev, da Nemčija ob anglršKi obali aporab-blja magnetične mine. V tem pogledu je bil govor fnančnega ministra sprejet Kot senzacija. Simon je dejal: Gotovo »te čitali te dni o najnovejšem nemškem oroiju, oa**gne-tičnh minah, tajno položen h v Kaualih m°rja, brez svarila ki enako uničujejo angleška In nevtralna nedolžna življenja žen. otrok in m°ž. Nemčija je s tem prelomila mednarodne zakone, za katere je Ae pred dvema mesecema obljubila, da se J*b bo držala. Niti iznajdljivost dr. Gobbelsa ne more za to Iznajdbo kriviti mojega prijatelja Churchilla, čes da hoče s tem zvaliti krivdo na Nemčijo. Vse," kar premo-reta spietnost in znan°st, bo uporabi jeli0, da premagamo to novo nevarnost. V prejšnjem delu govora je izjavi Simon, da je sedanja vojna najdražja, kar jih je bilo kdajkoli. ze doslej stane Anglijo dnevno 6 milijonov funtov. Ta znesek je porabljen za opremo vojafitva z najmodernejšimi vojnimi instrumenti. To breme moramo vsi skupaj nos ti. Pred Jvema mesecema je parlament sprejel največje obdavčenje, kar jih je bilo kdaikoli v Angliji Sijajen dokaz o odločnosti angleškega naroda Je da je to sprejel tako mirno in pripra\'ljeno. Toda davki krijejo doslej samo polovico vojn h izdatkov Zato »o potrebna nova sredstva. Tako je vlada izda- la dve vrsti novih certifikatov. Prosim vsakogar, naj resno premisli, koliko se lahko omeji n koliko lahko pnšted! ter po svojih možnost h prispeva tej mvesticiji To je prosto /oljn: prispevek in ne jrs:lni Odgovor na ta apel naj bo merilo enotno sti in odločnosti angleškega naroda Nemško opravičevanje N«w Y«rk 23. nov. s (Press \ssoc a-tion). Nemške kratkovalovne radijske po- staje so davi objavile, da ima Nemčija po mednarodnih zakonih pravico polagati mine ob angleški obali Ob razi oz 'e so to s sledeč mi tremi točkami: 1. ima Nemčija pravico da prepreči angleško mednarodno trgovino, 2. ne določa haaška Konvencija iz leta 1907 ničesar, da se ne sme polagati min ob sovražnih obalah. 3. ne določa ta korvenciia da bi morala voju-joča se država o položitvi min cbveatuti sovražnika. Nove žrtve magnetičnih in Potopila sta se angleški ru&lec „Gipsy" in grški parnik „Helena44 London, 23. nov s (Reuter) Angleška adirui aliteta je sinoči objavila da je angleški rušilec »Gipsy« v torek ob v h dn angleški obalj zadel na mino in nasedel na dno 21 mož posadke ie bfo ranjenih 40 mož pogrešajo Gre za istega rušilca. ki je izkrcal nekai časa poprei tri letalce ki ffh ie našel na Severnem morju. London, 23 nov s f Reuter) An^l^šk« :armraliteta lavlja Ponoči ie ob ang'ešk-obali zadel na mino :n se potopil eršk parnik Helena ki ie bil s tovorom Ž;ta n? poti iz Anglije v Anverso 24 mož posadke in žena prvega inženjerja so se rešili v rešilne čolne Angleška ladja jih ie prepeljala nazaj v Anglijo Trje člani posadke so ranjen. Ladja se je potapljala eno uro London, 23. nov s (Reuter) Opolnoči it javilo letalsko ministrstvo da ie bilo nad morsko površino ob lužnovzh jdni anglešk, obali sinoči sestreljeno od edinic obaln« zaščite nemko letalo To Je prvo oemŠv< letalo, ki je bilo ponoči sestre'jen o nar Anglijo Drugo nemške letalo so pregnala ngleška lovska letala. I Anglija in Francija pripravljeni Chamberlaln o vojaški pripravljenosti zaveznikov London, 23 nov. AA. (Reuter): Snoči je Chamberlain prisostvoval večerji uglednih konservativcev, ki so ga pri tej priložnosti navdušeno pozdravili. Na večerji je Chamberlain govoril o dosedanjih zavezniških uspenih tn posebne podčrtal okoliščino, da se vojna vodi sku paj s sodelovanjem Francije, dalje je pa poudari) kot srečen dogodek sklenitev pogodbe s Turčijo. Chamoerlain je tudi govoril o enodušnosti britanskih narodov v boju za svebodo »n neodvisnost. Omenil je vse nevšečnosti, ki izvirajo tz bombardiranja iz zraka, toda dodal je, da vlada vse stori, kar je v njenih močeh, da obvaruje življenje svojih državljanov. Cnaml»eriain je spomnil svoje prijatelje na vse. kar je vlada storila, da -*e okrepi letalstvo in poudaril, da sta Veliku Britanija in Francija pripravljeni na vse niore bitnosti. Naposled je Chamoerlain izrazil svoje prepričanje, da oo kot nagrada za ves vza-iemni trud ki ga tvegajo zaveznice, nujno sledila zrnaga. in izjavil nted viharnim odobravanjem vseh prisotnih, da se bo boril z vsemi silami ? narodom Velike Britanije, da se tzvojuje zmaga nad sovražnikom. V Nemčiji pripravljajo velik proces v katerem bođo sknšali dokazati, da je angleška vlada soodgovorna za mo-nakovski atentat — Nemška uradna poročila govore o treh kategorijah udeležencev atentata — Oba Angleža in Elser so zaprti v Berlinu — Pojasnjen „incident44 na holandski meji — Ostro pisanje nemškega tiska Berlin, 23. nov. e V odlcčlnlh neml^fh krogih izjavljajo, da bodo podani nepobitni dokazi o zvezi Strasserja in tajne angleške službe z monakovskim atentatom. Po- novno poudarjajo, da sta oba angleška agenta kot šefa tajne centrale za Zapadno Evropo odgovorna za dejanja, ki so jih izvršili subjekti, plačani od tujih vlad In agencij. Nevtralni opazovale! so prepričani, da bo vsa afera iznesena pred svetovno javnost z monstre procesom. Ob trj pril kj bo skušala Nemčija dokazati, da nista za mo-nakovskj atentat odgovorna samo Stevvens in VVest. temveč sama angleška vi da. Londonsko izjavo, da se noben angleški a^ent ne more spraviti v zvezo z monakovskim atentatom, v Berlinu označujejo kot tipičen angleški poizkus, da si oprejo roke. Berlin. 23. novembra e. Službena obvestila kakor tudi nemški tisk spravljajo angleško agencijo Inteligence Service v zvezo z monakovskim atentatom Ce je ti zveza res obstojala potem bi se po nemških podatkih udeleženci monakovskega atentata razdelili na tri kategorije Elser kot atentator. Oton Strasser kot organizator in angleška agenta kot iniciatorja. K zvezi s tem /e nastala cela vrsta vprašan], ki ie niso rešena tn za katera še ni bilo mogoče dobiti pojasnita. Na službenem mestu priznavajo, da so nemški agen ti imeli polno zaupanje Angležev. Na pod lagi tega pa je čudno, zakaj nista Angleža po\edala da se pripravlja atentat. Vprašanje je splch če je bila taka zveza med Anglež* in Elserjem Na pnstoinern mestu sicer izjavljajo, da se «amo po sebi razume, da so obstojali nekaki stiki med atentatorjem in angleškimi agenti. toda če je atentator izvršil svoje dejanje na podlagi instrukcij iz Holandske. m razvidno ne iz komunikeja niti iz pojasnil nemških listov, niti iz tolmačenja na pristojnih mestih. Glede nadaljnje usode vseh treh areti-rancev se doznava, da so v Berlinu in da bo proti njim. kakor hitro bo preiskava zaključena izvršena javna razprava Mislijo, da bo preiskava poiasnila tajno delo Inteligence Servicea in da bu dokazala udeležbo tuje organizacije pn rrmnakovskem atentatu — tako namreč trdijo nemški krogi Tajni sestanki in ..aretacija44 Berlin. 23 novembra e Kakor se izve iz holandskih virov sta bila oba Angleža aretirana takole Agenti nemške tajne policije so bili v zvezi * Stewensom ;n We-stom še pred monakovskim atentatom Sestanke so imeli v holandskem mestcu Wenlo. ki je le nekai k'lometrov oddaljeno od meje Sem ie prha;al vedn© le po en Han nemške talne policije, ki se ie An-r^^iem predstavljal kot eden nezadovolj- nežev iz krogov bivših nemških oficirjev. Kakor kaze, se mu je posrečilo pridobiti zaupanje obeh Angležev in le tako se da pojasniti, da so mu dali emisijsko postajo, s katero so bile potem nemške oblasti stalno v zvezi z angleiko vlado in so tako dobivali dragocene podatke Zadnji sestanek je bil določen za 9 november pri Wenlu, torej dan po atentatu v Monakovem. V zadnjem trenutku so nemški agenti sporočili Angležem da so nemške oblasti postale mnogo bolj pozorne zarad, atentata in zaradi tega so Dred-lagali. naj se sestanek vrši v neki gostilni med nemško in holand-ko mejo. v tako zvanem mrtvem pasu, ki ni last nikogar Ob določenem času 9 novembra sta oba angleška agenta prispela z avtemobilnm pred to gostilno, toda v spremstvu pod-poročn:ka Klopa od holandskega generalnega štaba in v spremstvu šoferja Nekaj minut pozneje je prispel z nemške strani avtomobil, ta katerega je izstrpilo šest oseb. Vsi so stopili k angleškemu avtomobilu. V naslednjem hipu je padlo nekaj strelov Holandski podporočnik le nadel mrtev, šofer pa je bil ranjen St eli so opozorili holandske obmejne stražnike tn tudi krčmarja. toda vse s kupa i se je odig-a'o v nekaj minutah, tako da ni b-lo časa za intervencijo. Holandci so samo še videli kako je nemški avtomobil potegnil za seboi avtomobil, v katerem sta bila oba Angleža ranjeni šofer In mrtvi holandski oficir Avtom ob 1 je našlo odpel ia] na nemško stran, kjer se je izgub:l Značilno 1e. da so bile obmejne zaponvce dvignjene ln da je lahko nemoteno pasira! mejo Holandske oblasti so takoi po tem dogodku vložile oster protest pri nemškem zunanjem ministrstvu, toda nemšVe^a odgovora ni bilo. in sirer zato. ker še ni uradno ugotovljeno, odnosno le še sporna na čigavem ozemlju je bila izvršena ugrabitev obeh Angležev. Zadnje sporočilo po radiu Berlin, 23. nov e. Kakor javljajo Nemci sta oba angleška agenta izročila nemškim tajnim agentom ki sta jih imela za nemške revolucionarje radij ki aparat in liro hkrati dala na razpolago tudi taine znake, s katerim* so bile potem nemške oblasti v zvezi z Intelllgence Service m odnosno z angleško vlado Ta zveza se ie končala 22 novembra ob 10 10 7 nem*k«> «♦ rani z naslednjo poaiovTno radisko em si Jo: »S časom postaj-Jo ra~govori s nadutimi In bedastimi ljudmi d Igo asm Ra*-mell bone. da sedaj prekinjamo razgovor Prisrčno vas pozdravit* vam naklonjena nemška opozicija — Gestapo.« Nemški listi pripominjalo k temu. da ao bili Angleži celo tako naivni, da sta telegrafista v tajni službi Intell g-nce Servicea sprejela celo to poslednjo brzojavko. Nemški podatki o Stewensn in Westn Berlin, 23 novembra e Po tukajšnjih uradnih podatkih je bil kapetan Richard Henrik Stewens imenovan za šefa centra le Inteligence Servicea za kcntinent Rojen je bil l. 1893 v Atenah in je najprej hodil v šolo v Heidelbrrsu od L 1911 pa je obiskoval ang'eške šole L 1CH je odšel v Indijo a leta \9M) se je vrni! v Evropo. Nato ie od obveščevalni službi Po vrnitvi v Evropo je stopil v organizacijo Inteligence Servicea kjer je v kratkem postal šef centrale za kontinent. O drugem angleškem aretirancu Westu je znano 'e malo podatkov Rojen je l 1884 v Angliji :n je bil med svetovno vojno v obveščevalni službi angleškega generalnega štaba Kaj piSejo današnji nemški listi Berlin, 23. novembra (DNB) Današnji nemški jutranjiki posvečajo glavno pozornost odkiitjem v zvezi z monakovskim atentatom, posebno po aretaciji agentov britanskega Intelligence Servicea. Vs listi prinašajo fotografije radijske oddajne in sprejemne postaje, ki jo je angleška tajna obveščevalna služba izročila dozdevnim častnikom-opozicionalcem ki so pa b li dejansko voditelji SS Razen slik prinašajo nemški listi tudi podroben tehniški popis aparatov n posebno podčrtavajo, da so vsi deli teh aparatov, kondenzatorjev tians-formatorji itd. angleški izdelek, samo kovinske cevi so ameriškega porekla. Nemški listi prinašajo tudi kot veliko senzacijo pod obnost. o delovanju Otona Strasserja v službi Intelligence Servicea »Volkischer Beobachterc pravi: V sredificu monakovske drame ne stoji atentator Georg Elser, plačano orodje, ampak ona orjaška zločinska organizacija, ki pomeni dejansko pravcat zločinski s s tem. Georg Elser je samo slučajen delec mnogo večjega peklenskega stroja, ki naj bi bil pc£,nal Nemčijo v zrak. Podobno pi£- »Berliner Anzeigerc: Elser ji Id Strasserji so samo navadni de'avci Največjo krivdo nos Jo a to rji tega aten tata ki so ae poslužili že obstoječih načrtov tn dali potreben denar in prisilili svoje plačance, da to izvrše ko so se br* tanski lord odločili za vojno proti Nam-č:,L Britanskemu Intelllgence Service u je dosiej uspelo tajno delati. Nemčija je šupila na prizorišče, da stre britansko diktaturo nad Evropo, in pri tem trč la ob jedro te diktature, ob to tajno vlado v Lou donu. Nemška varnostna služba je na svojem področju izvršila isto nalogo, ki jo Imajo naaJ letalci, pomorščaki in vojaki is* vrSlt: na svojem področju proti britanskim aaaprolu.kom Nemška obveščevalna iiuZ ba ie potolkla angleško London naj ve. ia val ". Urno da smo vo-aki v vojni proti Angdji Angleškemu Intelligence Servueu ni treba -»ovzročiti revolucije v Nemč ji Ta revolucija že obstoji m njen cilj je up-^r vseh narodov ki zahtevajo pravico do življenja proti Veliki Britan ji in njem dik taturi denarja in tajnega ubijanja. Neuspeh nemških pogajanj v Bukarešti Bukarešta, 23. nov s. (Havas). šef trgovinskega oddelka nemškega zunanjega ministra dr Clodius je sinoči odpotoval z Bukaiešte zopet v Berlin Kolikor je znano, rumunska vlada ni hotela sprejeti nemških z»Mev glede sprememb v nemško-rumun-ski trgovinski pogodbi Relacija leja napram marki ostane se nadalje 41.5 in ne bo povišana na 60. kakor le zahteval dr. Clodius Isto tako bo morala Nemčija tudi Se nadalje plačevati petrolej s tujimi valutami materialom ali orožjem in ne po kliringu, kakor je to zahtevala. Rumunija tudi nI pristala, da bi pošiljala petrolej v Nemčiio s svojimi ladjami in cisternsklmi vagoni Tudi vprašnaje prevoza rumunske-ga blaga preko ruskega ozemlja Je se nadalje odprto. »London, 23. nov. o. Predsednik trgovske zbornice Oliver Stanlev je Izjavil v spodnji zbornici, da bi Nemčija rada dosegla monopol za rum unsko nafto, razen tega se vlada taveda, da je NemčUa pričela naj-odločnejšo gospodarsko akcijo na Balkana. Bukarešta, 23. nov. e. Snoči Je romunski minister za narodno po«podar*tvo Joan Božo jo podal ostavko, ki je bila sprejeta. Predsednik vlade Argetojanu bo začasno vodil ministrstvo narodneera gospodarstva. Minister je podal ostavko neposredno po proučitvt pogojev sporazuma, kl nai bi se sklenil z Nemčijo in ki se le nanašal na dopolnitve mmunsko nemške trgovinske posrodbe, sklenjene v letošnjem marcu. Mamkalo Se podrobnosti v zvezi z nlep-ovo ostavko, zatrfuleio pa, da le odstopil zaradi zahtev nemške delegacije. Angleški bombniki za Romunijo London, 23. nov. s. (Reuter) AngieSke letalske tovarne so v zadnjem Času dobavile rumunski voiski 36 bomJbn k-v znamke Bleming. Letala so bila poslana v treh skupinah do zračni poti iz Angliie v Ru-munijo. Pilotirali so jih rumunski piloti. Pred novim mirovnim poskusom ? S°fija, 23. nov. o. (Reuter) KraH Boris ki je sorejel lorda Llovda v zasebni av-dijencl je popoldne sprejel Švedskega m danskega poslanika, s katerima -ma ni ni bilo nikeli noberega -pora. Spor so podpirali oni. ki so * d tega sp ra i.veli. Velika je zasluga vašega sina. n išega i r 1- • sednika vlade, ki je prvi -po i al. da -o te-J melji vse države samo Hrvati ln Sr i in S da more država obstojati samo z njihov m 3 skupnm delom. Zaradi t ga J» o.i pr d-S lagal, da se s spoiažurnem spravi o v sklad I interesi Hrvatov in Srbov in se tak0 konji čno ojači naša skupna država Jugoslavija.« I O NOVEM VOLILNEM ZAKONU ■ piSe glasilo ministra dr. Laze Markov čn ■ »Delo« med drugim: Politične skupine zastopane v vladi narodnega sporazum." stole na stališču, da mora s s'em vol'lneia »akona s|už:ti državni potrebi in da ta sitem omogoči formiranje dr avoega o'-ga- « na. Narodne skupščine na način, ki b^ a E ene strani jamčil za to da br> Narod ia • skupščina zares predstavljala naro'no rz-| polozenje. z druge strani pa. di bn Imela J možnost vr5!tt svoje ustavne fu~ke"J«" f*e J pride do taVeea zakona. po*rm ho to vik J korak naprej v kon«"lM»cl'l na*lH nn*ra-£ njih razmer in k defin'tivn' normalizaciji j\ političnega življenja v na>i državi.« 1 JTJGOSLOVENSKI SPLIT I V svoji zelo laskavi izjavi o dalma*fn«frj £ Hr\at ki in o Spi tu je dr. Krrjevič izrazi » 'eljo in upanje, da bo po-tal Split J- 1 važnejše sred;šče na hrvatskem Jadranu«. ■ pl^e »Narodni Ist« bi nada'j je: n Mi upamo, da bo ostal n.'.ha?n K 9 center tako na hrvatskem — rer i m o od § Rječine do Sutorine — In na srbskem — ■ recimo od Sutorine do Bo'ane — t^rej na srbsko hrvatskem ali Jugoslovanskem Jadrana. AM se morda dr Krnjevi« bo ti. da bi konkurirali Splitu hrvatski Perast ▼ firh=k| Boki ali Bar ali Ulr'nj? Ali res ni mogoče bltj dober Hrv^t ca se stokrat ne ponovi »hrvatski«. nJt' do- 2 ber Srb, ako se vsak dan ne p j** »I no-i bo je srpske boje«? • Kar se tiče Splita «rno z*dovofjnrjsl u-r I moremo konstatirati, da le ml i-1 stvvoj-E «ke in mornarice dalo spi tski ladj deln'^1 J za deset nvlijonov dTnarjev novih naročil. m kar Je za to r'mo zaci«rurato ži' Ij^^Je in ■ hrano 250 splitskim delavskim druži-anv HRVATSKI BAN V DALMACIJI Pred svojim sinoćnjim od..odom na prvi uiadnj obisk je ban dr. Subajvc poda. obširno izjavo, v kateri je p Amateur Athletlc Union« ja Imenovala posebno komisijo, kateri je naloJan* naloga, da prouči motnost za organizacijo ameriške olimpiade v letu 1940, Če ne bi mogla Finska drugo leto olimpiade prirediti. Tako bi se v Ameriki vršila prva — panamerikanlada. Sta/renči v Ameriki V Cbsaagu Je avto do smrti povezal Lovrenca Kavčsoa, Pokojni Js bn star «4 i»t, doma iz Jamni ka na Goreajakem. V Ameriki Je bival 28 let. V Svgauu je povozil avto Franca Klemenčiča. Pokojni je bil star 53 let, rojen na nirovakem vrhu pri Kranju. V Chicagu ja pa avto do smrti povozil STletnega Janass Zajca, V Chat-hohnu je postal žrtev avtomobilske nesreče Janez Tomafcirt, star #0 let. V Clevelandu sta umrla Franc Grebene, star 64 lat, doma ia vasi Dolenje Karte-ljevo, fara Mirna pač in Jara Zakrajsek-jamnik, rojena Pirnat, stara 55 lat, doma iz vasi Sap, fara ftmarje na Dolenjskem. V Joiietu Ja umri Marko NemaniČ, star Ljubljana, 23. novembra Napovedali amo, da se bo kruh podražil tudi v Ljubljani, ko ae je tudi v drugih mestih v državi. Najprej se je podražil v Beogradu in Zagrebu. Clm ae je podražila moka, je bilo neizogibno, da se sprijaznimo s podražitvijo kruha tudi v Ljubljani. Podražitev je bila lahko samo odložena, dokler niso bile porabljene zaacge po stari ceni kupljene moke. V resnici so ljubljanski peki že v ponedeljek izdali enoten, tako zvani uravnalni cenik kruha. S tem dnem se je podražil kruh pri nas, in sicer za 50 par pri kg. Toda nova uredba o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije prepoveduje vsako dogovarjanje glede enotnih cen med prodajalci življenjskih potrebščin. Na mestnem tržnem uradu in v odboru za pobijanje draginje so bili mnenja, da je bila izdaja cenika kršenje uredbe. Ko so v torek zvečer na seji odbora za pobijanje draginje razpravljali o podražitvi kruha, je bilo sklenjeno, da morajo peki v 24 uran umakniti novi cenik. Kruh pa smejo prodajati dražji le, če so morali že kupiti moko po novih cenah. Vsak pek lahko izda cenik po svoji kalkulaciji, in sicer pisan, a ne tiskan. To se pravi, da peki ne smejo prodajati kruha po dogovorjenih cenah. S tem sicer peki ne soglašajo. Trde, da bi nastala v prodaji velika zmeda, če bi kruha ne prodajali po enotnih cenah. »Uravnalni cenik« je po njihovem mnenju v interesu samih konzumentov, da lahko po njem kontrolirajo cene. če bodo pa posamezni peki morali zdaj, ko nekateri že pečejo kruh iz — Kruh se bo podražil. Mar borski peki bodo, pričenši s ponedeljkom 27. t. m podražili kruh in sicer približno za 10%. Prodajali bodo manjše oblike in teže, — Službeni naziv realne g»mnazlje na Jugoslovenskem trgu je odslej I. realna gimnazija, dosedanja mešana realna gimnazija pa bo n. realna gimnazija. — Zveza Maistrovih borcev vabi na ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev vse one borce, ki bivajo v Slov. Bistrici in v bližnji okolici in so se v prevratni dobi udeleževali pod vrhovnim poveljstvom generala Rudolfa Maistra akcij za osvoboditev nase severne meje, ki se bo vršil v nedeljo 26. novembra 1939. ob 3. popoldne v dvorani hotela »Beograd« v Slov. Bistrici m— Kakor vsako leto, tako tudi letos priredi Sokol Maribor matica dne 30. novembra v Sokolskem domu telovadno akademijo, na kateri bodo sodelovali vsi oddelki. 88—M. — Šahovske novice. V torek avečer je bil v klubskih prostorih SK Železničarja na stadionu ob Tržaški cesti šahovski brzo-turnir, ki se ga je u dele ž lo 15 tekmovalcev. Zmagal je Kukovec (TJJN2B), ki je dosegel 11 in pol točke, sledijo Mac orati (SK Železničar) z 11 Ćertalič (UJNŽB) z 10 in pol, Gerželj (MSK) z 9 točkami itd. — Mariborski šahovski klubi pripravljajo vehk božični šahovski turnir in bodo propozicije v kratkem objavljene, — Lisičji lov po mestnih ulicah. Ponoči okoli ene zjutraj se je nenadoma pojavila v Slovenski ulici pred bifejem lepa lisica, ki se je sprehajala po Slovenski ulid. Pa-santje, ki so ob navedeni uri bili v Slovenski uHci, so Skušali Hale© vloviti, vendar pa je pobegnila po Tvrševi ulica v mestni park. _ 757 splavov Je splavalo v letošnjem letu po Dravi mimo Maribora. Število splavov se je v zadnjih dveh letih precej znižalo, saj je plulo še leta 1936 mirno Maribora po Dravi 1065 splavov. — Avto v oboeatid Jarek. Na banovinski cesti pri Velenju se je hotei šofer tovornega avtomobila Mihaela Slemen ka ia Sloveti jgradca izogniti nekemu vozniku. Pri tem pa Je prispel s svojim vozilom na rob ceste. Avto je padel v precej globok obcestni jarek. Prt tem so bile tri osebe, kl so bile na tovornem avtomobilu, lažje ranjene, Avtoprevoznik Mihael Slememk ima nad 10.000 din škode. _ Tatovi v frančiškan***«! samostanu. Se neizsledeni zhkovci so se splazili v fran-čafkanski samostan. Ukradli so iz neke omare 140 din gotovine, ki jih je imela tamkaj shranjene strežnica Terezija Stu-pan. Za drznim tatom poizveduje policija. _ »Atentat« na tekstlmo tvornico. Doslej se neznani zl kovd so vrgH v okna predilnice Ehrlichove tekstilne tvornice kamenje ter razbffl več atp. »Atentatorji« so pobegom In Jm sedaj išbe pol d ja. — Svojevrsten doživljaj je imel trgovski potnik Herbert L^ ki je prišel s svojim avtomobilom po opravkih v Maribor. V nekem lokalu ae Ja seznan 1 z dvema ljubez-nMma deklicama, s katerima Je popival vso noč. Naposled se Je s »vojima spremljevalkama znašel v neki pobi uski gostilni kjer Je prebil nekaj sladkih uric. Ko se js Herbert L. nekoliko strezni, pa Je opazi, da mu Je lz žepa izginila denarnica, v katari je bilo okoU 2500 din. Z denarjem vred sta izginili tudi obe deklici. Zadevo Je oškodovani Herbert L. prijavil orožnikom hi polidjt ki aedaj poizveduje sa tatinskimi ženskami, katerih imena pa ao varnostnim organom Že znana. Ena od njm, neka Marija P-, Je »radi tatvin tn drugih grehov že 1 Škrat predkaznovana. — ITsenn novice. V barako branjevke Irme Ločnkove v Kejžarjevi ulici Je vdrl doslej še neznani tat. Odnesel Je ženski pisec ln okoli 50 dto gotovina. Ptae* so 76 set, doma iz Bele Krajine. V Fllntu je umrl Jože Agnič, star 74 let, doma iz Črnomlja, v Moon Runu ju umrl Franc Močnik, eter 56 let, doma Is Kolovrata pri Litiji. V Tire Hillu Je umrla Helena Pun-t&r stara 50 set, doma iz Rajhenburga, v Thomasu je umrla Marija Vertinek, stara 64 lat, doma iz Smartna ob Paki v Yale je umrl Jote Demšar, star 62 let, doma iz Dobrave nad škof jo Loko, v Straatoru je umrla Marija šetina, v Croasu je umrla Ana Dolenc, stara 63 lat, doma iz St, Vi-da nad LJubljano, v Shevboganu je umrl Jakob Urbaa, star 4 let, v Grand Junctio-nu je umrl Janez Skala, doma iz Podzemlja, v Ročk Springsu je umrl Jože duster. star 61 let, doma iz Ostrega vrha v Selski dolini na farmi blizu Montevidea je umrl v.pavski rojak Jože Furlan. podražene moke, prodajti kruh še po starih cenah, bo nastala med prodajalci ostra konkurenca. Pek, ki bo prodajal kruh dražje od svojega soseda, ne bo mogel konkurirati z njim. Peki se pri tem sklicujejo tudi na socialni moment, češ, bogatejša podjetja so se lahko založila z moko za delj Časa ter bodo torej lahko prodajala še dolgo kruh po starih cenah, revnejši obrtniki jim pa ne bodo mogli konkurirati in bo njihova eksistenca ogrožena. Naj bodo razlogi podražitve, ki jih navajajo peki, še tako upravičeni, odbor za pobijanje draginje in mestno tržno nadzorstvo se morata ravnati pc predpisih uredbe. Zato odbor zahteva, da morajo peki, ki imajo še stare zaloge moke, prodajati nepodražen kruh. Zato so tudi danes tržni organi začeli nadzirati pekarije, ali so upravičeno podražile kruh ali ne. Ce bodo kje ugotovili, da ima podjetje Se staro zalogo moke, a je kljub temu podražilo kruh, ga bodo naznanili, da navija cene. Peki upravičujejo podražitev kruha ne le s podražitvijo moke, temveč tudi kvasa. Kvas se je včeraj podražil pri kg za 4 din. Kakor rečeno, kruh se je podražil za 50 par pri kg, odnosno 55 par. V cenikih posameznih pekov so navedene raslednje cene (v oklepaju cene pred podražitvijo): kg belega kruha 4.80 din (4.25); polbelega 4 40 (3.90) in črnega 4.2 din iS.7). Zaradi lažje prodaje prodajajo kruh še vedno v kosih kakor prej, samo da so kosi glede na podražitev manjši ter lažji, ln sicer po 8, 4, 2 ln 1 din. Pecivo je po 50 par kakor je bilo, samo kosi so manjši. našli za Merdausovim vrtom blizu melj-skega broda. Tatvine je osumljen neki 16-letni fant, ki pa je izginil brez sledu. — Na Pohorski c^sti je padel s kolesa 301etni električar Mestnih podjetij A. Jelen tako nesrečno s kolesa, da je obležal g težkimi poškodbami po glavi. Jelen se zdravi v bolnici. — Kurjaču državnih železnic Francu Dolencu, stanujočemu na Koroški cesti 31, je neki ziikovec ukradel s kolesa, ki ga je imel pred neko gostilno v Strmi ulici, električno luč, vredno 150 din. — žrtev tatinskega zlikovca je postal tudi delavec Franc Nerat lz Rad van ja, ki mu je Izginil s kolesa Izpred neke trgovine na Glavnem trgu nahrbtnik, v katerem je bilo več kilogramov laka. Nerat je oškodovan za okoli 250 din. V St. Janžu na Dravskem polju je padel s podstrešja 301etnl kmečki dninar Anton Letonja, ki si je pri padcu zlomil več reber. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer se zdravi tudi 711etni delavec Alojz Oermšek, stanujoč na Koroški cesti, ki sta ga pri ielezniakem viaduktu v Košakih napadla dva neznanca ter ga tako mikastila, da je obležal s poškodbami na glavi. — Poroke, V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Janez Martinšek, pismonoša, in Marija Hagendorfer, zase bn ca, Aleksandrova 46; Bruno Mavrenčič, trgovski pomočnik tn Otilija Speglič, zasebni-ca, Zrinjskega trg 8; Ertk Servatzv, juve-lir v Rumi, in Elza Valentan, zasebni ca, Loška ulica 5; Franc Repa, delavec, in Elizabeta Kranjc, služkinja. Slomškova ulica 2; Franc Zadravec, tkalec in Marija Tomažič. delavka, Mlinska ulica 9; Viktor Stern. tovarniški delavec, in Elizabeta SeicB, gospodinja, Mejna ulica 26; Vladimir Stoka, trgovaki pomočnik, in Angela Stare, šivilja, Pobrežje; Franc Korošec, zidar državnih Železnic, m Štefan ja segula, navijalka. Studenci; Franc KranjČič, mestni inženir, Betnavska 18, in Ana Golež. učiteljica, Sv. Jurij ob Pesnici; Jakob Jerman, kovač drržavn h železnic, in Marija Kranjc, sukničarka. Zgornje Rad van je; Leopold VaJner sodni upokojenec, tn Ema Centrih; Franc Campa, trgovec, in Ana Pajnik; Pavel Hartner, strugar državnih železnic, in Karolina Sluea. Obilo sreče! — Nočno lekarniško »lužbo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28—12, ter Vaupo-tova lekarna pri Angelu varuhu. Aleksandrova cesta 33, tel. 22—13. Mariborsko gledališče Četrtek 23. ob 20.: Neopravičena ura. Red B. Petek, 24. novembra: Zaprto. Sobota, 25. ob 20.: Celjski grofje. Znižane cene. Zadnjic. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 22. ob 20.: Neopravičena ura. Gostovanje mariborskega gledall.VA. Zasedba v operi »Lepa Vida«. Novost bo prvi nastop nalaga bari toni sta Katmutiča v vlogi gospodarja Antona. Naslovno vlogo Lepe Vide poje Igričeva, V nadaljnjih glavn h vlogah nastopijo: Zamejlč-Kovlče-va kot Neža, gospodinja pri Antonu; Pavle Kovač kot Grega, njen oče; Manoševski kot Alberto (mlad Benečan); VI. Skrbtn-sek kot Pietro (Albertov prijatelj); Lube-jeva kot služkinja Nlneta, Iz Ptuja — Na krušni peči skoraj »gorel. V ponedeljek proti večeru ae je vrnil domov precej dobre volje posestnik Pavel Strelec iz Prvencev pri Sv. Marku niže Ptuja. Ker je bil dobre volje, se mu je zelo mudilo spat m ni hnel niti toliko časa, da bi odložil svojo delovno obleko, marveč je ker v njej legel na poč, V isti sobi sta spali tudi njegovs fena ki hčerka. Ze pesno ponoči pa ju je zbudil dušeč dim in v svojo grozo sta opazili moža, na katerem je gorela obleka. Takoj sta mu priskočili na pomoč in ga nezavestnega potegnili s peči ter mu slekli gorečo obleko. Na pomoč so prihiteli tudi sosedje, ki so takoj poklicali reševalni avto iz Ptuja, ki je poškodovanca odpeljal v bolnico. Strelčevo stanje je zelo resno, mol ima hude opekline na obeh rokah in hrbtu Kako te Je nesreča pripetila, se ne ve. domneva pa »e, da je Strelec najbrž legel na peč s tlečo cigareto. — Katarinin eejem, k\ je eden največjih vsako leto v Ptuju bo v soboto 25. t. m. Tega dne bo nakupovala vojs?ka komisija tudi konje, stare od 2 do 7 let. — Z roko v siamoretnico. Posestnikov sin 81etni Franc Arnejćič iz Hrastovca je prišel po nesreči z levo rokr v stroj za rezanje slame in dobil težke poškodbe. Prepeljan je bil v bolnico. — Napad. V Slatini pri Sv. Barbari ▼ Hal. j« bil napaden 261etn» posestnikov sin Kolednik Franc. Napadel ga je neki moški, ki ga je udaril s topim predmetom po glavi tako močno, da je Kolednik s težko poškodbo na lobanji obležal nezavesten na cesti. NaSli so ga mimoidoči, ki so poskrbeli, da so ga prepeljali v bolnico. Za napadalcem poizvedujejo orožniki. Iz Lftitomera — V Muro je skočil. V nedeljo se je prod razkriskim brodom sprehajal starejši moški. Čez nekaj časa je slekel suknjo in skočil v Muro. Kdo je bil samomorilec, ni znano. Tudi trupla Se niso naSIL — Sokolski kino. Sokolski kino v Ljutomeru bo predvajal v soboto 25. t. m ob 8. uri zvečer in v nedeljo 26. t. m. od 4. uri popoldne in ob 20. uri najboljši film te sezone »Ona je mojac. — Premestitev. Iz Ormoža je premeSčen v Ljutomer s sedežem v Gornji Radgoni cestni nadzornik Ciril Zupe. — Čakaj pa čakaj — Na naSi pofttl se uradništvo kaj rado zapre za svoje okence, stranke pa morajo čakati včasih po pol ure in Se več, preden se milostno odpro steklena vratca, nakar se šele more izvršiti po dolgem času to, kar je stranka hotela. Zgodilo se je že večkrat, da je stranka od^la za nekaj časa, ko pa se je vrnila, je bilo okence še vedno zaprto. Zakaj pa tega ni na na51h večjih poštah, kjer je večji promet? Vse dru^e posle naj uradništvo opravlja takrat, ko ni strank na pošti, ne pa takrat, ko jih je polno ter morajo tam čakati. Prosimo poštno upral vo, da napravi v tem popledu red. Zakaj naj bi bila ravno ljutomerska pošta izjema, ko pa tega drugod ni. — O kolajnah Maistrovih borcev. Maistrovi borci so z dokaj čudnimi občutki prejeli vest, da morajo zaprositi za kolalno Maistrovih borcev ter prošnjo tudi kolko-vati. Odlikovanja se p^č podrl1u1eio brez prošenj. Razen tega pa so kolki že tudi denar, zlasti za našesra delavca, obrtnika ter nameščenca, ki mera vsako paro dobro obrniti, preden jo izda. Kolajne bi se pač morale podeljevati glede na zasluee in hrabrost, pa če Maistrov borec ima kolko-vano prošnjo ali ne. Iz Poljčan — Iz občinske pisarne. Lastniki bolnih konj z vojaških vaj imajo pravico do brezplačnega zdravljenja konj po sreskem, oziroma banovinskem veterinarju ln se naj prizadeti v zadevi javijo na tukaišn občinskem uradu. — Do 10. decembra se po semenskem fondu sprejemajo naročila za semenski krompir in oves. — Prijavite se za merjenje zemljišč. Civilni geometer se bo 23. t. m. popoldan oglasil na občini, kjer bo sprejemal eventualne prijave za merjenje. — Higijenska razstava. Higienski zavod priredi v Času od 20. do 26. t. m. v osnovni Šoli v Studenicah svojo higiensko razstavo s predvajanjem filma zdravstveno poučne vsebine. Hkrati bosta sestri obiskovali nekatere hiše in dajali zdravstvene nasvete. Priporočljivo je, da si razstavo ogledajo vsi prebivalci. — Prijave za zgradarlno. Vložite takoj prijave za zgradarlno na občini. Prijave, kl ne bi bile ta mesec vložene, se pri občini ne bodo več obravnavale. — Pozor pred vlomilcem in roparjem Hacetom. Ljudstvo se opozarja na vlomilca in roparja Haceta Antona ln Jožeta Bra-daika, ki se klatita po nasi banovini. Točnost popisa je razvidna iz obvestila na občinski razglasni deski. — Rok ca plačilo kmečkega dolga je potekel že dne 1. novembra, zato naj dolžniki dolg takoj poravnajo po položnici, kl jih jim je razposlala davčna uprava. — Važno za rekrute. Rekrutl. ki so pozvani za dne 23. na ponovni pregled v Ma-fl***r z" da se ta dan ob 8. uri . .___tU, od koder bodo pod vodstvom poslani v Maribor z brezplačno vožnjo. Kdor bi se pozivu ne odzval bo najstrožje kaznovan po vojnih predpisih. — Poslovne knjige naj si preskrbe nameščenci in delavci do novega leta. — Nabiralna akcija Rdečega križa za uboge učence, kl jim bo šolska kuhinja s podporo RK nudila v odmoru tople hrane je prav lepo uspela tn so darovali: tovarna Magerl (Magerl, Pahor 400.-— din), Ed. Suppanz 250.— din. po 200.— din Thea Suppanz in dr. Hronovskv, Zaloga pivovarne Union 120.— din, po 100.— din Lei-ler Erna, Kuhar J., Strigl Anton ln Debelak Ivan, trgovina Mallitsch 60.— din, deL konz. društvo ta župnik Cilensek po 50.— din, Debelak Anton 40.— din, po 30.— din Petančič Fr. in Flis, hot. Mahorič 25.— din ter po 20.— Finigar, Zumer Maks, Sima, Permoser, Kostanjšek, Priatonik, Habor, Prešern. Volfcetel. po 10.— din pa Klanj-iek, Rabič, Hauptman, Cebular ta Bizjak. V naturi so darovali Drofenika R. 50 kg moke, Ušeničnik 10 kg, fiumer 15 kg ter Kugler Viljem 3 hlebe kruha mesečno. Vsem, na katere se Je društvo obrnilo n proflnjo se RK v Imenu mladine za plemenit dar najlepše zahvaljuje. — Prvi sneg je pobelil včeraj hribe tn doline. Iz Brežic — Proslava zedinjenjm. SokoMco društvo ae že delj Časa prav pridno pripravlja, da »ar najdostojneje proslavi narodni ln sokolski praznik 1. decembra. V telovadnici je vsak dan zelo Živahno ta vsi oddelki vadijo razne skupn^ke ta slikovite proste vaje, ■ fcUfJTmi bodo nastopili na predvečer praznika na akademiji Na praznik sam pa bo dopoldne v telovadnici slavnost na sejs z govori ter deklamacijskkni ki pevskimi tpasasas Položaj na Balkanu Interesi Italije in Sovjetske Rusije se križajo — Anglija de facto priznala italijansko aneksijo Albanije — Izjava predsednika bolgarske vlade Mari^rske in okoliške novice