PAPIRNICA VEVČE V'^evčl'/ LJUBLJANA, MAREC 1981 ŠT. 3, LETO XXI lil. kongres samoupravljavcev naj bo glas delavcev Kongres je za samoupravljale priložnost, da sežejo v srž delavskih problemov in v vprašanja uveljavljanja delavcev kot samoupravljalcev. Uveljavljanje delavca kot sa-moupravljalca pomeni uveljavljati ga kot gospodarja ne samo pri njegovem stroju in rezultatih njegovega dela, ampak tudi v pogojih dela, v združenem delu, v razvojni politiki organizacije združenega dela, v razširjeni reprodukciji in v družbi kot nosilca družbenega razvoja ter drugod. Kongres ne bo zgodovinska prelomnica ker smo si to prelomno situacijo ustvarili že z bitko za novo ustavo, za zakon o združenem delu, za sistem, za to, da se v političnem sistemu uveljavita delavski razred in združeno delo. Kongres predstavlja enega izmed vzvodov za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. V središču pozornosti bodo nekateri problemi in dejstvo, da je samoupravljanje edino, s katerim lahko rešujemo zastavljene gospodarske, družbene in po-politične probleme. Teh nihče ne more reševati v imenu delavskega razreda in v imenu združenega dela; rešuje jih lahko samo organiziran delavec. Zato moramo delavci v svoji lastni delovni organizaciji povezati kritične poglede na stanje v njej, v občini in v republiki ter tudi v odnosu do federacije. Vsi smo povezani, zato mora biti pred našimi očmi celota. V sporočilih kongresu moramo jasno povedati, s katerimi stvarmi se delavci ne strinjamo in kje so resnični problemi samoupravljanja v naši družbi; le tako bo kongres dal želje-ne uspehe in nov .elan za delo in nadaljnje utrjevanje naše družbene ureditve. Torej, v sporočilih kongresa mora spregovoriti delavec in če bo kritičen in jasen, bo to pomenilo velik napredek. Zato moramo vsako obravnavo, vsak delovni sestanek, referendum, zbor delavcev itd. izrabiti za zbiranje podatkov in črpanje vsebine sporočil. O vseh problemih se moramo delavci pogovoriti na svojih sestankih in tako bomo vsi prispevali k temu, da se bo naša družba in dežela razvijala na zdravih osnovah. In tako bomo čutili, da je kongres samoupravljalcev res glas delavcev. V. B. Z intenzivnejšim delom, organizacijo programa in izvoznimi prizadevanji smo v letu 1980 ustvarili višji dohodek Skupni poslovni rezultat naše delovne organizacije je bil v preteklem letu boljši kot kdaj prej. Nanj pa so imele velik vpliv izredne spremembe na tržišču, tako, da so bili med letom rezultati zelo različni. Podražitve osnovnih surovin, energije ter uvoženih materialov so bile ogromne. Posledice devalvacije so bile za našo delovno organizacijo negativne spričo velikega uvoza ter visokih anuitet za investicijska posojila. Nov devizni sistem ter pospeševanje izvoza, ki je postal eden najvažnejših stabilizacijskih ciljev, so prinesli znatne spremembe v poslovni politiki in v pridobivanju dohodka. Na področju izvoza smo dosegli lepe uspehe, saj smo ga povečali po vrednosti v primerjavi z letom 1979 za 81,5 %. Zahvaljujoč ugodni konjunkturi, posebno v I. polletju, je bil tudi finančni rezultat izvoza zelo ugoden. V četrtem trimesečju pa so posledice stagnacije na svetovnem tržišču papirja ter velike konkurence, na drugi strani pa podražitve domačih reprodukcijskih materialov, razvrednotile izvozna prizadevanja. Vojna med Iranom in Irakom je preprečila še večje izvozne rezultate, tako, da dodatne obveze za izvoz, ki so jo delovne organizacije SOZD Slovenija papir podpirale, nismo mogli izvršiti (namesto 20 miljonov $ izvoza smo dosegli le 16,8 miljonov $, nadplanskega izvoza le 0,8 mi-Ijnov $). Slabša konjunktura je ponovno poudarila slabosti jugoslovanske ponudbe na inozemskih tržiščih. Naši proizvodi so dragi, obremenjeni z visokimi fiksnimi stroški oz. prispevki, vezanimi na osebne dohodke, ki ne vzdrže primerjave s stroški inozemskih ponudnikov, visoke uvozne dajatve pa dražijo reprodukcijske materiale ter investicijske dobrine, ker ob naši produktivnosti nimamo dobrih možnosti za trajne izvozne uspehe. Delež domačih surovin, ki so potrebne za proizvodnjo papirja, je prenizek; uvažati moramo skoraj vso celulozo iglavcev, saj je na domačem tržišču ni moč dobiti. V lanskem letu smo uvozili 24.198 ton celuloze in lesovine iglavcev, največ iz Avstrije in Švedske, doma pa smo dobili od Krškega le 3439 ton celuloze iglavcev. Zaključni račun za leto 1980 kaže zelo ugoden finančni rezultat za celo delovno organizacijo, kot seveda za posamezne proizvodne temeljne organizacije. 2e med letom smo ugotavljali dvig proizvodnje papirja v obeh temeljnih organizacijah, konec leta pa smo proizvodnjo povečali v primerjavi z letom 1979 v TOZD Tehnični papir za 2479 ton in v TOZD Grafični papir za 2794 ton, torej skupaj 5273 ton papirja več. Tudi proizvodnja v TOZD VETA je bila večja za ca. 116.000 co-lic, še večja pa pri lepilu. Med letom sta prodaja oz. proizvodnja tapet kazali slabe rezultate, vendar se je realizacija v zadnjem trimesečju močno popravila, tudi po zaslugi večjega izvoza. Proizvodni rezultati pa bi lahko bili še boljši, saj so še rezerve v boljši organizaciji dela, zniževanju zastojev, večji skrbi za kvaliteto in izmet ter v šted-nji materiala in energije. V le- tošnjem letu bo poleg materialne Slednje in nadaljnjega povečanja izvoza velika naloga tudi, kako povečati produktivnost dela. Na tem področju je bilo z uvajanjem novih kapacitet 5. papirnega stroja dosti storjenega. Potrjeno je bilo pravilo, da k večji produktivnosti doprinaša največ uspešna modernizacija proizvodnje in uvajanje sodobne tehnologije. Rast uspešnosti in produktivnosti v preteklih letih kažejo najbolje naslednji podatki: 1976 1070 pred V. PS 1979 1980 Indeks 80/76 Proizv. papirja ton 37.115 62.066 67.305 72.579 195,6 Celot, prihodek v 000 din 586.110 1,117.896 1,486.529 2,131.231 363,6 Število zaposlenih 1.098 1.234 1.275 1.301 118,5 Produktivnost-indeks 100 149 156 165 165 Celotni prihodek in prikaz delitve čistega dohodka ter nameni samoupravnega združevanja zadnja tri leta: v 000 din 1978 1979 1980 Indeks 1980/1979 Celotni prihodek 1,117.896 1,486.529 2,131.231 143 Dohodek 277.395 406.655 574.489 111 Čisti dohodek 177.475 258.896 382.194 148 za OD 141.748 177.400 223.817 126 Prisp. za stanov, gradnjo 8.399 10.265 13.171 128 V sklad skupne porabe 14.210 30.036 17.000 57 Rezervni sklad 6.435 10.474 14.554 138 V poslovni sklad — od tega 6.183 30.716 113.652 370 -— posojilo za nerazvite — združevanja — ceste, 6.191 8.561 11.056 129 železnice, energija, itd. 10.770 27.990 21.095 75 — primanjkljaj za ostanek poslovnega sklada -- 10.781 — 6.515 + 81.501 Davki in prispevki so obračunani po zakonih posebej za vsako TOZD ter druga plačila iz dohodka (zavar. premije, članarina bančni str., str. plač. prometa, izo-bražev. idr.) po pogodbah in so za 34% večji od 1. 1979 in 33% večji kot v planu. Davki in prispevki so porasli manj kot dohodek, ker so se delno znižale stopnje rep. prispevkov za izobraževanje in raziskovanje (za 1,85%, kar z-naša 4,8 milij. dinarjev) ter zaradi večjih davčnih olajšav izvoznikov, kar predstavlja za našo DO za 10 mili. nižje davčne obveznosti ter za 18 milij. nižje obveznosti za združevanja sredstev. Vsa znižanja obveznosti pa predstavljajo večja sredstva za sklade podjetja. V breme dohodka TOZD je obračunan prispevek za DSSS v višini dejanskih izdatkov, ki so za 13 % višji od preteklega leta ter za 3,6 % višji od planiranih. Poudariti pa moramo, da so za 24 % nižji od ugotovljenega deleža za DSSS s ‘končnim obračunom po samoupravnem sporazumu. Obresti od kreditov so pomembna postavka v delitvi dohodka, ki -se je v 1. 1980 predvsem zaradi devalvacije povečala za 38% v primerjavi s preteklim letom ter za 24% v primerjavi s planom. Glavno breme teh izdatkov, tj. 80 % vseh obresti, krije TOZD Povečanje celotnega prihodka, ki znaša 18 % nad planom, dohodka in čistega dohodka je odraz večje proizvodnje, boljšega in dražjega asortimenta, uspešnejšega izvoza ter povečanje cen, ki so bile v preteklih letih prenizke glede na stroške. Dohodek smo glede na plan povečali za 35 %. Večji čisti dohodek in ostanek za poslovni sklad pa sta tudi rezultat deviznih olajšav, ki smo jih uveljavili kot izvozniki, kajti na izvoz se nanaša preko 22,5 % vrednosti celotnega prihodka. Delež posamezne TOZD za sklade podjetja z amortizacijo nad predpisanimi stopnjami je: % TOZD Tehnični papir 61 TOZD Grafični papir 23 TOZD VETA 12 TOZD Blagovni promet 4 Porabljena materialna sredstva vsebujejo porabo surovin, materiala, energije, storitev in druge materialne stroške poslovanja ter znašajo 47 % več kot v letu 1979 in 13 % več kot so bila planirana. Povečanje izvira delno iz večje porabe zaradi večjega obsega proizvodnje, v glavnem pa iz občutno višjih cen surovin, materiala in energije v 1980. letu, saj je dejanska vrednost porabe v decembru presegla plansko že za 50 milij. dinarjev. Amortizacija je v stroških obračunana po predpisanih minimalnih stopnjah in je večja zaradi vsakoletne revalorizacije za 14 % od 1. 1979 ter za 4 % od planirane. V breme dohodka je obračunana tudi amortizacija nad predpisanimi stopnjami v 5 % večjem znesku kot 1. 1979, v planu pa je nismo predvideli. »Grafični papir« ob odplačilu in-vest. kreditov in znašajo na 1 tono proizvedenega papirja v 1. 1980 1792 din. SREDNJEROČNI PLAN RAZVOJA IN TEKOČE FINANCIRANJE Investicije, ki smo jih s sprejetimi temelji plana srednjeročnega razvoja planirali, so predvidene v takem zaporedju, ki ga bodo omogočila razpoložljiva finančna sredstva. V naslednjih treh letih bomo večino doseženih sredstev uporabili za odplačilo investicijskih kreditov. V preteklem letu smo odplačali 74,8 milij. din na račun anuitet za V. PS. Z zaključnim računom pa smo ustvarili dovolj (Nadaljevanje na 3. strani) Gibanje proizvodnje v mesecu februarju 1981 TOZD TEHNIČNI PAPIR Proizvodnja: Indeks Doseženo doseganja plana II. 1981 0 I— II. Plan 1981 0 mes. 0 II. 81 H T •e Papir skupaj ton: 2.609 2.631 2.774 94,1 94,8 — od tega klas. papirji 1.548 1.555 1.403 110,3 110,8 — premaz, papirji 1.061 1.076 1.371 77,4 78,5 Lesovina 318 330 333 94,9 99,0 El. energija 4.393 4.139 3.500 125,5 118,2 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih strojev: g II. 1981 H T -© 0 1. 1980 Plan 1981 II. PS 94,8 91,8 91,8 92,0 III. PS 94,0 91,1 91,9 92,2 IV. PS 93,8 89,1 92,7 92,6 Skupaj: 94,2 90,7 92,1 92,3 Izmet v °/o: pap. stroji 12,46 13,10 12,1 11,9 PRS 22,19 20,87 21,3 Proizvodnja papirja v mesecu februarju sicer ni dosegla planirane, vendar pa z ozirom na majhno število obratovalnih dni ter visok delež papirjev za izvoz, ni slaba. Stroji so obratovali z minimalnimi zastoji, pa tudi količina izmeta ni presegla običajne višine. Proizvodni program je vseboval predvsem izvozne kvalitete papirjev kot so kulerji, ciklostil ter bankpost papirji. Premazanih papirjev pa smo izdelali znatno manj v korist klasičnih izvoznih vrst, po katerih je povpraševanje večje. TOZD GRAFIČNI PAPIR Proizvodnja: Indeks Doseženo doseganja plana co V* CO m" 05 | H- h Plan 1981 M h m ■© 0 mes. "S •©■ Papir skupaj ton: — od tega klas. papir — premazani pap. 2.448 900 1.548 2.732 3.063 731 83 2.001 2,980 79,9 89,2 Izkoriščenje zmogljivosti V. PS: II. 81 0 I.—II. 80 0 1. 1980 Plan 1981 Stopnja v °/o 86,3 86,0 85,2 86,5 Zelo nizka proizvodnja na V. PS je bila v mesecu februarju posledica majhnega števila obratovalnih dni, visokega izmeta ter strukture proizvodnega programa. Tako smo izdelali več papirjev z nizkimi gramskimi težami ter papirjev za izvoz. Proizvodnja: TOZD VETA Doseženo g Indeks doseganja plana g S 1 Plan 1981 H 1. H •©• 0 mes. •e •s Tapete rolic 223.661 194.552 208.333 115,0 93,4 Lepilo zavitkov 8.470 10.298 25.000 82,2 41,2 Proizvodnja tapet je bila zaradi izrednega povpraševanja ob izidu nove kolekcije tudi zelo visoka glede na majhno število obratovalnih dni. Ljubljanica se pod fužinskim jezom razprši v milijone kapljic, ki se iskrijo v prvem pomladnem soncu. Tovariš Milan Kocjan že celih trideset let skrbi za pravilno obratovanje turbine OKROGLA MIZA: Nova kolekcija 19. februar 1981 — slovesen dan za delavce v TOZD Veta, slovesen za vse nas, vevške papirni-čarje; kupcem jugoslovanskih veletrgovin smo predstavili novo kolekcijo naših tapet VETA 81—82 in tako tudi pričeli s prodajo novih vzorcev. Slovesnost nam je bila toliko bolj draga, ko smo na obrazih kupcev zaznali občutek odobravanja ob listanju po novem katalogu. In prejšnja negotovost, ali smo le zadeli pravo paleto vzorcev in barv, se je izlila v prijetno harmonijo potrditev o pravilnosti prizadevanj in načinu izbire poti, ki naj bi nas pripeljala do želj enega cilja. Predstavitve kolekcije VETA 81-82 so se udeležili kupci SLOGA Zagreb, ŠUM ADI J A Beograd, PAPIR Beograd, PROSVETA Beograd, JUGOTEKSTIL DO ONA-ON Ljubljana, ASTRA Ljubljana. Te trgovske hiše pa pokrivajo skoraj celotno jugoslovansko trgovsko maloprodajno mrežo. Po ogledu proizvodnje tapet so si gostje in naši »tapetarji« izmenjali mnenja o novi kolekciji, o distribuciji katalogov; direktor Janez Lednik je predstavnike jugoslovanskih trgovskih hiš prisrčno pozdravil in jim v kratkem nagovoru opisal razvoj proizvodnje tapet. Vodja TOZD VETA inž. Ivo Bogovič je goste seznanil z načinom izdajanja nove kolekcije, o izbiri vzorcev, o izvoznih obvezah in možnosti prodaje na domačem tržišču. Poudaril je, da so Ikoloriti izključno izdelani doma — v TOZD VETA, da smo novo kolekcijo pripravljali dve leti in vanjo vložili veliko truda in da bomo naslednji dve leti tudi odvisni od prodaje te kolekcije. Če bi tudi drugi jugoslovanski proizvajalci na tak način predstavljali svoje kolekcije tapet glede -na dogovor v Pazinu, potem bi bila konkurenca med nami enakopravna; žal pa ni tako. Poleg kataloga tapet smo trgovcem predstavili tudi novo lepilo VETA KARBOPRIM, ki je univerzalno za težke in lahke tapete. ,Ob »zdravici« na plodno sodelovanje se je razvila živahna razprava o cenah, o vzorcih, o možnosti nakupa, o tem in onem. Kar prekiniti jo je bilo treba, saj smo v ta namen imeli rezervirano popoldne v naši brunarici na Trebeljevem »okroglo mizo«. Višinska razlika in sneg nista prav nič motila razmišljanj in nakupovalne vneme; nasprotno, kanček idiličnega razpoloženja sta vnesla v sicer resne pogovore za okroglo mizo. »Zelo sem zadovoljen z vašim načinom izdajanja kolekcije, saj j c edino pravilen. Prepričan sem, da bo tudi ta kolekcija, kot vse kolekcije VETA do sedaj, z ozirom na širok izbor našla pravo mesto na našem tržišču,« je dejal tovariš IVICA MARKOVIČ, predstavnik SLOGE Zagreb. »Menim pa, da bi morala biti prodaji tapet v trgovini posvečena večja pozornost. Danes se tapete prodajajo širom Jugoslavije v vseh mogočih trgovinah, skupaj s tekstilom, praški, železom in drugim materialom. Tega ne bi smelo biti, saj so tapete tak artikel, ,kateremu bi morala biti posvečena drugačna skrb. In prav zato je že povečano število liatalogov — letos 2000 — še vedno premajhno, čeprav vemo, da je to velik strošek za vas. Z ozirom na ogromno število prodajnih mest — in vsako mora seveda imeti katalog — je le-teh kar premalo. Vedeti moramo tudi, da se vsi ti katalogi po trgovinah listajo dan za dnem, zato ni čudno, da so zanemarjeni (umazani in strgani) in čisto res je, da to meče potem slabo luč na vašo blagovno znamko, kot je dejal inž. Bogovič. Ce bi imeli za prodajo tapet specializirane trgovine, bi bilo potem drugače. Na žalost si trgovci zaenkrat teh še ne moremo privoščiti, zato pa je seveda naša naloga, da bolj pazimo na kataloge, da vplivamo na tržišče in iščemo kupce za vse vzorce vevških tapet, da bodo našle takšno prodajno mesto, kot jim gre. Tako bomo pomagali proizvodnji.« Po mnenju tovariša Markoviča in njegovih -sodelavcev pa vevški katalog brez grobovlaknatih tapet le ni popoln. Po teh tapetah je veliko povpraševanje in bi šle —- ne glede na ceno — za med v prodajo. Skoda res, da nikakor ne uspemo najti ustrezne organizacijske rešitve za izdelavo teh tapet. Žaganje gotovo ni problem, saj ga je možno dobiti; če pa je problem, kako ga pripeljati v tovarno, ga presejati in pripraviti za proizvodnjo, bi bilo nujno potrebno ta problem tudi rešiti in to najbrž v TOZD Tehnični papir, če bi grobovlaknati papir izdelovali na drugem papirnem stroju. Tovariš JEFTINIJE JANKOVIČ, predstavnik PROSVETE iz Beograda, je bil mnenja, da kupci . masovno kupujejo le do 30% posameznih vzorcev iz kataloga in da bi se mi — proizvajalci glede izbora vzorcev in barv morali povezati s kupci. Tudi razpon cen se mu je zdel velik in pred- vsem ni zadovoljen z zaporedjem cen, saj v katalogu vzorci niso razvrščeni od najcenejših do najdražjih. Tudi cena lepila se mu je zdela visoka. Ivo Bogovič: »Res je, da več glav več ve. Res pa je tudi, da smo takrat, ko smo s kolekcijo začeli, Vključili velik krog ljudi v njeno sestavljanj e. Toda individualni pogledi so tako zelo različni, da je silno težko izluščiti realno podobo. Glede na prejšnje kolekcije vidimo, da izbor vzorcev pri kupcih ne raste proporcionalno s številom vzorcev v katalogu. Tri kolekcije so nam dale veliko spoznanj, na osnovi katerih smo sestavljali četrto kolekcijo. Pomagali smo si s sistemom opazovanja dobro-idočih vzorcev in koloritov v svetu in pri nas. Če pa bi se po-služili sistema konzultacije različnih kupcev za izbor posameznih vzorcev, bi gotovo propadli. Imeti morate zaupanje v nas, ki v proizvodnji skrbimo za to, da bi kupce najbolj zadovoljili. Tu tudi vemo, kaj storimo napak in to tudi potem popravimo. Naša prodaja ima vpogled nad celotno prodajo v Jugoslaviji in Evropi, prisluhne vsem oblikovalcem in trudi se tudi, da bi ljudje menjali svoj okus. Direktor delovne organizacije Janez Lednik pozdravlja goste v jedilnici obrata tapet »Katalog nove kolekcije tapet VETA 81—82 bo gotovo našel pravo mesto, opravičil vaša prizadevanja in zaupanje nas, ki ga bomo pre-zentirali,« je poudaril predstavnik Sloge-Zagreb tov. Ivica Markovič Gostje so bili prepričani, da se bo krog kupcev naših tapet še razširil vela 81-82 Če pa bi kdo od vas želel naročiti veliko količino enega samega vzorca, recimo 50.000 rolic, bomo prav gotovo po vašem okusu ta kolorit tudi izdelali. Na ceno tapet pa vplivata največ umetniška vrednost in kvaliteta tapete. Vemo, da ima cena važno vlogo na tržišču in tudi vemo, da bomo morali tistim tapetam, ki ne bodo šle »naj, naj« korigirati prodajo z nižjo ceno. Mislim pa, da reden porast cen pri naših tapetah ne bo bistveno vplival na njihovo prodajo. V katalogu je ostalo tudi še nekaj starih dobroidočih vzorcev; vsi bi sicer želeli samo vse novo, a tudi kaj istarega je še dobro uporabno.« Vodja prodaje tapet Vračko Lado: »Poznamo tudi takšne kupce, ki kupujejo samo tiste vzorce tapet, ki so njim samim všeč, potem pa tarnajo, da ne gredo v prodajo. Ljudje imamo pač zelo različne okuse. Mi z našim sistemom dela nismo nikoli dali povoda, da bi konkurirali z nelojalnimi cenami in nelojalnim poslovanjem do posameznih kupcev. Svoje mesto na jugoslovanskem in inozemskem tržišču si želimo zagotoviti s kvaliteto in doslednostjo. Zato smo tudi obdržali svoj sistem izbora vzorcev za novo kolekcijo seveda na svojo odgovornost, in za ta svoj sistem tudi odgovarjamo. Iz prejšnjih kolekcij nam je bore malo »Z naročilom je treba kar pohiteti,« sta resno menila Ružiča in njen kolega, predstavnika Papirja Beograd »Ne moremo mimo dejstva, da je vevški katalog najbolj univerzalen, ker je prilagojen okusu vseh jugoslovanskih kupcev — od Djevdjelije do Triglava,« je v imenu slovenskih trgovskih predstavnikov dejal tovariš Miro Moravec iz Astre vzorcev ostalo v skladišču, kar je tudi potrditev pravilnosti našega sistema, v katerega smo morali vložiti znanje, trud in veliko sredstev.« »Jugoslavija je tako nacionalna država, da je njeno tržišče s proizvodi, ki so modnega značaja, silno težko zadovoljiti,« je poudaril tovariš MIRO MORAVEC iz Astre Ljubljana. »Znano je, da gre iz kataloga kateregakoli proizvajalca tapet 20—25 % vzorcev superdobro v prodajo. Mislim pa, da je vevški katalog najbolj univerzalen, ker je prilagojen okusu kupcev od Djevdjelije do Triglava. Visi vemo, da v različnih pokrajinah gredo v prodajo različni vzorci in Vevčani imajo povsod dobre rezultate!« Vsi predstavniki trgovine so si bili v tem, da je nov izbor vzorcev v katalogu dober, enotni. Seveda pa bo rešeto tržišče, tisti parameter, ki bo pokazal, če je bila pot izbire tudi tokrat prava. »Lepo bi bilo,« je nadaljeval tovariš Miro, »da bi tudi mi, predstavniki trgovine, sodelovali pri sestavi kolekcije, predvsem v širšem izboru ikoloritov in vzorčnih valjev, kot je menil že tov. Jefte. Tako bi pomagali proizvodnji. Nov katalog vsebuje 240 vzorcev. Nihče izmed nas, ki smo danes tukaj, ne bo izbral vseh vzorcev; vrteli se bomo okoli stotih. Stroški ostalih vzorcev bodo torej ostali proizvodnji. Vsekakor pa mora vsak katalog vsebovati vsaj 200 vzorcev. Težko je trgovino in proizvodnjo enako naravnati. Upamo pa le, da bo čez čas tudi ta relacija boljša in povezava trdnejša. Tudi okusi jugoslovanskih kupcev se bodo vedno bolj izenačevali.« »Vevški TOZD Veta moramo dati vse priznanje, saj je vzor korektnega obnašanja na jugoslovanskem tržišču. Rekel bi, da je vevška politika pravilna, saj je njen način izbora vzorcev pokazal dobre rezultate. Poudariti moram tudi to, da so Vevčani striktno izpolnjevali vse naše dogovor# in dosledno spoštovali na- še skupne samoupravne akte. Teh kvalitet pri drugih proizvajalcih nismo doživeli. Z Veto nismo nikdar imeli nobenih problemov. Sodelovanje z Vevčani je vzorno, za kar se jim zahvaljujem in upam, da bo še dolgo tako,« je zaključil predstavnik SUMA-DIJE Beograd tovariš MILAN MILINKOVIC. Okroglo mizo smo zaključili zadovoljni oboji, proizvajalci in kupci, ki so takoj podpisali precejšnja naročila in na nas je, da njihovim željam ustrežemo. Torej sploh ni važno, kdo ima prav, važno je le to, da tržišče dopušča samo tisto, kar je dobro. Da nismo slabo zadeli, da so naše dolgoletne izkušnje pravilne, potrjuje tudi prodor na inozemsko tržišče. Letos imamo podpisano pogodbo s Sovjetsko zvezo za milijon rolic tapet. Prodali bi jih lahko še več, če bi jih lahko tudi naredili. Za to, da smo uspeli predstaviti letos novo kolekcijo, so zaslužni vsi delavci VETE, za to, da je prodaja te že v polnem in sigurnem teku, gre zasluga prodaji tapet, izvozu in ekonomski propagandi, da pa bodo 'kupci tudi dobili naročene količine rolic tako doma kot v inozemstvu, pa je dolžnost, ki je naložena v prihodnjem obdobju vsem delavcem v proizvodnji tapet. In v teh za gospodarstvo težkih časih je to silno odgovorna dolžnost, obenem pa prijetna in spodbudna. Treba bo torej poiskati notranje rezerve, ki brez dvoma obstojajo, saj naši tapetni stroji niso polno izkoriščeni, treba se bo poglobiti v organizacijo dela in proizvesti toliko, kolikor so naši »prodajni-ki« sposobni plasirati na domačem in tujem tržišču. To so za isedanjo situacijo prijetne dolžnosti, ko vidimo nešteto delavcev po raznih delovnih organizacijah brez dela, premeščene na druge naloge, na kolektivnem dopustu... In še bolj prijetne zato, ker si privoščimo lahko le toliko pravic, kolikor smo sposobni izvršiti svojih dolžnosti. Vida B. Pregled poslovanja TOZD VETA v letu 1980 TOZD VETA beleži v letu 1980 relativno dober rezultat kljub temu, da v dveh letih (kolekcija 1979/80) cene tapetam niso bile spremenjene, medtem ko so se cene surovin dvignile za ca. 40% in so »porabljena sredstva« porasla z ozirom na 1979. leto za 51 %. Na ustvarjeni poslovni sklad (z amortizacijo nad predpi- t a pete vevee sano stopnjo) 18.114.375 din so vplivali predvsem sledeči faktor- — uspešno pripravljena kolekcija 1979-80, — dobri prodajni rezultati. Prodaja tapet se je dvignila z ozirom na preteklo leto za 3,1 %, prodaja lepila pa za 18,7 %, — povečanje celotnega prihodka za 21 %, —- povečanje storilnosti na proizvodnih strojih. Z znižanjem nadur za 3000 smo ob enakem številu zaposlenih dosegli boljše poslovne rezultate, saj smo izdelali za 5,2 % tapet in 111,1 % več lepila. Procent izmeta se je z ozirom na preteklo leto zmanjšal za 0,85 %. Pri tem moramo poudariti, da je bila izkoriščenost tapetnih strojev v okviru plana, sicer pa za 5 % nižj a od leta 1979, na kar je vplivala slaba izkoriščenost dup)lex TS zaradi slabšega povpraševanja po dup-lex tapetah in zaradi rekonstrukcije stroja za klej ni tisk v flexo tisk. Poslovni rezultat je, kakor je to razvidno iz osnovnih podatkov, relativno gledano z ozirom na preteklo letjo slabši, absolutno gledano pa z ozirom na zaostrene gospodarske pogoje dokaj dober. Dohodek je z ozirom na preteklo leto za 19% nižji zaradi višje proizvodnje in drugih stabilizacijskih ukrepov, pa kljub temu z ozirom na plan 11 % višji. Čisti dohodek je le za 6 % nižji od planiranega, ostanek čistega dohodka pa za 11 % in to zaradi višje predlagane razporeditve čistega dohodka, kot je za osebni dohodek, del čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo itd. V letu izrednih prizadevanj za izvoz smo tudi na tem področju dosegli relativno dobre rezultate. Izvozili smo 298.424 rolic tapet, kar znaša 13,2 % celokupne prodaje. Vrednostno predstavlja to več in sicer 20,7 % oz. 29.539.550 din, kar je rezultat doseganja, visokih cen na zunanjem tržišču. Uvozili smo za 461.989 dolarjev raznih surovin, vzorčnih valjev in drugega reprodukcijskega materiala. Izvoza pa je bilo za 609.334 dolarjev in za 402.576 klirinške menjave. Z ozirom na izvozne zaključke pričakujemo v naslednjem letu še boljše izvozne rezultate. Vodja TOZD VETA Ivo Bogovič »Želimo, da bi delavci VETE z novo kolekcijo dosegli velike uspehe in želimo jim vse dobro!« Tovariša Ivica — Sloga Zagreb in Jefte — Prosveta sta silna prijatelja; poleg so še predstavniki Sumadije in Papirja iz Beograda Z intenzivnejšim delom, organizacijo programa in izvoznimi prizadevanji smo v letu 1980 ustvarili višji dohodek (Nadaljevanje s 1. strani) sredstev, da iz poslovnega sklada namenimo večji del za potrebe lastnih obratnih sredstev, ki se v preteklem srednjeročnem obdobju niso povečala. Drugi del pa bo predstavljal štednjo za bodoči razvoj. Letošnji finančni uspeh nam to v polni meri omogoča. Lahko računamo, da bomo z investicijo v kalcijev karbonat lahko pričeli, prav tako s pripravami za saniranje Fužin ter za ostale investicije. Investicijska (kvalitetna) sredstva, ki so v letu 1980 dosežena v vseh TOZD, so naslednja: v 000 din Sredstva amortizacije 95.690 Amort. iznad min. stopenj 31.240 Sredstva posl. sklada — neto 81.501 Skupaj 208.431 Anuitete inv. posojila ca. 86.378 Ostane za obr. sredstva in investicije 122.053 Potrebe po obratnih sredstvih so zaradi velikih podražitev surovin tako narasle, da bodo absorbirale vsaj polovico teh sredstev. Ostanek pa predstavlja soliden začetek zbiranja sredstev za srednjeročni razvoj. PRIMERJAVA S SORODNIMI DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI Primerjavo med delovnimi organizacijami, združenimi v SOZD Slovenija papir, lahko delamo glede na 9-mesečne rezultate 1. 1980. Iz teh kazalcev vidimo, da smo boljši od povprečka SOZD pri vseh kazalcih. Pozitivni so še posebno naslednji rezultati, če primerjamo: Slov. papir povpr. 9 mes./80 Pap. Vevče 1980 — Doseženi dohodek na delavca 385.506 467.126,60 — Doseženi čisti dohodek na delavca 240.771 289.980 — Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, sredstvi 3,8 % 7,23 % Primerjave z delovnimi organizacijami izven naše republike še ne moremo izdelati, ker podatkov o tem še nismo prejeli. Očividno pa je po vesteh, da so finančni rezultati tam mnogo slabši in imajo nekatere DO velike izgube prikazane že pri periodičnih obračunih. Vzroki za izgube so različni, od velikih izdatkov za obresti investicijskih kreditov do ogromnih podražitev energije ter osnovnih surovin, posebno lesa. Teh podražitev nekatere DO niso bile v stanju pokrivati. Relativno dober uspeh Papirnice Vevče v primerjavi z ostalimi delovnimi organizacijami papirne stroke lahko pripišemo naslednjim dejstvom: — obratovanje brez večjih zastojev, — vedno boljše izkoriščanje kapacitet, večja proizvodnja, — fleksibilen program papirja — več premazanih papirjev, — veliki izvozni rezultati — večje količine in dobre povprečne cene. Direktor DO Janez Lednik Komercialno poslovanje v letu 1980 Z ozirom na končni rezultat, ki ga je pokazal zaključni račun, moramo poslovanje v letu 1980, zlasti v primerjavi s prehodnimi tremi leti, oceniti kot zelo zadovoljivo. To zlasti velja glede ustvarjanja dohodka, čistega dohodka in pa ostanka dohodka, sredstev za razširitev materialne osnove. K uspehu delovne organizacije je s svojo aktivnostjo prispeval tudi TOZD Blagovni promet, čeprav se to ne vidi iz rezultata ostanka dohodka, glede na to, da je TOZD Blagovni promet posebnega pomena za delovanje v interesu proizvodnih TOZD. Čeprav z velikimi težavami, nam je tudi v lanskem letu uspelo z oziroma na surovine in druge reprodukcijske materiale, vzdrževati kontinuirano proizvodnjo in celo preseči plan proizvodnje za preko 5.000 ton. Težave v oskrbi z materiali so bile na domačem tržišču v tem, da dobavitelji ne spoštujejo svojih obveznosti. To velja zlasti za dobave celuloze iz Krškega in Sremske Mitroviče, saj nam niso smo v glavnem izvršili naše obveznosti napram sovlagateljem, kar se tiče dobav papirjev. Pri tem pa moramo ugotoviti, da domači trg še zdaleč ni bil napolnjen z našimi proizvodi. O prodajnih cenah smo se z našimi kupci sporazumeli za povišanje le-teh za vse naše proizvode od začetka meseca aprila za 18 %>, koncem novembra pa smo s kupci sklenili sporazum o povišanju cen naših proizvodov še za 27 %. To povišanje so nam narekovale podražitve skoraj vseh vrst proizvodnih stroškov. Zadnje povišanje 27 °/o izvajamo od 1. 12. 1980. Na to povišanje pa ni bilo dano soglasje Zveznega zavoda za cene, ker je medtem začel veljati nov zakon o osnovah sistema cen in družbeni kontroli cen in je bila pristojnost urejevanja naših cen prenesena na republiško skupnost za cene. Ta skupnost še ni zaživela; pri tem mislimo, da zlasti ni zakonskih in drugih predpisov, s katerimi bi bilo urejeno vprašanje postopka za dosego spremembe naših prodajnih cen. Posebej pomemben uspeh smo poslali niti 70 %> pogodbenih ko-dosegli z našim izvozom. V lan- Idiličen vozni park v tovarni, mar ne? Je pa muzejske vrednosti ličin. Ne glede na to pa so domači dobavitelji pogojevali dobave s pristankom na neutemeljene samoupravne sporazume o trajnem poslovnem sodelovanju, ki ne merijo na prav nič drugega, kakor na povišanje njihovih cen. Poleg tega smo morali domačim dobaviteljem premazanih sredstev in belil izdvajati težko pridobljene devize, da smo si oskrbeli te materiale. V pogledu prodaje na domačem tržišču nam je uspelo, da Ocena poslovanja v TOZD Tehnični papir Za poslovanje v letu 1980 je posebno pomembno 8 °/o povečanje neto proizvodnje papirja v primerjavi s prejšnjim letom in preseganje plana za 7 %>. Izdelano je bilo 34.728 ton papirjev. Navedeno preseganje je tembolj ugodno spričo dejstva, da na starih papirnih strojih v zmogljivosti ni mnogo rezerv. Naslednja značilnost je v intenzivni izvozni usmeritvi, ki je bila najbolj izrazita v drugem in tretjem tromesečju, medtem ko je v začetku in na koncu leta izvoz zaradi nepopolne pripravljenosti (1. trimesečje) oz. poslabšanih razmer na zunanjem trgu (4. trimesečje) zaostajal za povprečnimi letnimi rezultati. Pri tem je treba poudariti, da izvozna usmeritev neposredno po devalvaciji ni imela negativnega vpliva na ustvarjanje dohodka in akumulacije. Proti koncu leta pa se je zaradi vse večjih podražitev domačih surovin in repromateria-la negativni vpliv izvoza na ustvarjanje dohodka pričel ponovno izražati, kar smo hoteli omiliti s predlogi za povišanje cen papirja. V preteklem letu so bili na področju zniževanja izmeta, zastojev in izgube delovnega časa kakor tudi z uporabo cenejših da bi realizirali povečanje plana izvoza za ca. 4,000.000 $. Da v tem nismo uspeli, so predvsem krtve vojne prilike, ki so zaustavile izvoz v Iran, ki je bil v zadnjih letih naš naj večji izvozni partner. Omeniti moramo tudi, da so se v pogledu možno- sti izvoza papirja prilike od avgusta sem zelo poslabšale, kar se je odrazilo tako na količinah kakor v doseženih cenah. Kar se tiče poslovanja v letošnjem letu, bo moral biti na izvozu še poseben poudarek. Kolikor bomo hoteli vzdrževati nemoteno proizvodnjo, bomo morali izvoziti skoraj 30.000 ton papirjev, kar nam bo dalo možnost, da bomo mogli uvoziti materiale, ki se na jugoslovanskem tržišču ne proizvajajo ali jih ne uspemo dobiti. Da bomo dosegli tak izvoz, ki nam je življenjsko potreben, pa bomo morali korenito poseči v organizacijo naše proizvodnje, zlasti v TOZD Grafični papir, ki se mora kot izvoznik v bodoče bolje izkazati. Vodja TOZD Blagovni promet Dušan Kosmina Kakšne so bile možnosti uvoza v letu 1980 Leto 1980 nam je pri nabavi surovin in reprodukcijskega materiala iz uvoza prineslo precej neprijetnih novosti. Spremenjeni pogoji uvoza so povzročili, da smo se kljub zadovoljivi ponudbi ustreznega blaga znašli v večjih težavah, kot pa so bile v letu 1979, ko ni bilo mogoče kupiti zadostnih količin celuloze. Uvozne možnosti, dosledno vezane na prilive od izvoza, so se tekom leta zmanjševale. Pričeli smo s 95 % uvoznih pravic, skupščina SISEOT pa je med letom ta odstotek za našo dejavnost še zniževala, najprej na 80 °/a, v drugem polletju pa celo na 60 %>. Izkoristili smo vse možnosti, ki so nam bile dane, nekatere smo po mišljenju Gospodarske zbornice in Narodne banke celo izsilili. Kljub temu, da smo se pravočasno pripravili na povečan izvoz, ustrezni prilivi ne bi zadoščali za pokritje vseh surovin, ki smo jih v letu 1980 nabavili iz uvoza. Upoštevati je treba, da smo v prvih mesecih brez vezave lahko uvozili 2.200 ton celuloze iz tovarne Obir in da smo kasneje uporabili precej »zmrznjenih« uvoznih pravic (razlika od 95 % do 80 % in kasneje 60 %>) za uvoz celuloze iz Reberce, če- prav nismo imeli vseh potrebnih soglasij SISEOT in Narodne banke. Dobri izvozni rezultati do izbruha iransko-iraške vojne so bili razlog, da smo se v posebnem dogovoru SOZD z Izvršnim svetom zavezali povečati izvoz nad načrtovano vrednostjo, kakor pa smo napisali v ustrezni plan SISEOT. Ta dogovor nas je rešil strogih nadaljnjih omejitev v zadnjem kvartalu, za uvoz pa smo lahko uporabljali 70% doseženih prilivov (namesto 60 %). Kljub takim rešitvam nismo mogli koncem leta pripraviti nikakršnih zalog važnejših materialov. Od srede novembra ni bilo mogoče smotrno uporabljati prispelih prilivov za enakomeren uvoz posamičnih vrst reprodukcijskih materialov. Zaradi zaostajanja odjema celuloze iz tovarne Obir je bilo nujno pospešeno odkupovati celulozo in zmanjševati preveliko zalogo. Obenem smo še krepko občutili usihanje izvoza na vojno področje. Tudi pri preskrbi s celulozo iz Sovjetske zveze smo doživeli v letu 1980 neprijetne spremembe. Sovjetski partner nam je praktično ukinil vse dobave celuloze iglavcev, tako, da vsa prevzeta količina predstavlja le zaostale količine iz leta 1979. Tudi v prihodnje ne moremo s tega področja računati na pomembnejše količine te celuloze. Za uspešno lahko ocenimo preskrbo s premaznimi materiali, saj nam je kljub slabšanju uvoznih pogojev in še povečani proizvodnji premazanih papirjev uspelo zagotoviti potrebne surovine. Porast porabe teh materialov smo delno paralizirali z učinkovito zamenjavo ugodnejših pigmentov. Oskrba s pomožnimi kemikalijami, strojno vprego, je bila zadovoljiva. V težki devizni situaciji pa smo od ostalih materialov v celoti izkoristili vse dobljene blagovne kontingente — za proizvode črne metalurgije in za ležaje — medtem ko normalne sortirane oskrbe z rezervnimi deli ni bilo mogoče izvršiti. Prioritetni seznam materialov za vzdrževanje, sestavljen v septembru, pa je biil realiziran. Tudi preskrbo TOZD VETA ocenjujemo za uspešno, seveda prav tako brez ustvarjanja no-membnejših zalog uvoznih materialov. Vodja uvoza Marjan Kopecky Analiza poslovanja za TOZD Grafični papir skem letu smo izvozili nekaj preko 17.000 ton papirjev in okoli 300.000 rolic tapet. S tem rezultatom smo presegli izvoz v letu 1979 za preko 40 %, po vrednosti pa celo za 81 %. Naša izvozna dejavnost pa bi bila še uspešnejša, če ne bi nastopila vojna na Srednjem vzhodu, ki je izvršitev že zaključenih poslov za Iran od meseca oktobra dalje v celoti preprečila. Čeprav smo naš letni plan izvoza za konvertibilno področje dosegli, pa nam ni uspelo, surovin ter s proizvodnjo lastne električne energije doseženi dobri rezultati. V bodoče bo potrebno doseženo raven na -teh področjih vsaj zadržati, medtem ko obstajajo na področju energetskih prihrankov, tehnoloških im organizacijskih izboljšav še neizkoriščene rezerve. Poglavitni razlog finančnega uspeha -— celotni prihodek je 1.201.246.314 din (12% nad planom) in dohodek za 39 % nad planom — ki močno presega s planom zastavljene cilje in lanskoletne rezultate, je v zaostajanju porasta porabljenih sredstev za porastom celotnega prihodka in dalje v zaostajanju porasta osebnih dohodkov za raistjo dohodka oz. čistega dohodka. Na področju izplačevanja osebnih dohodkov za TOZD »Tehnični papir« zdaleč niso bile izkoriščene možnosti, ki jih je dovoljeval »dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. To predvsem v korist prizadevanjem za enotno politiko nagrajevanja na ravni celotne ddlovne organizacije, kar bi bilo potrebno ohraniti tudi v bodoče. Vodja TOZD »Tehnični papir« Dušan Kogej V letu 1980 so bili v TOZD Grafični papir doseženi naslednji proizvodni rezultati: Bruto proizvodnja je bila dosežena v višini 45.861 ton ter je glede na dosežen rezultat v letu 1979 večja za 7,5%, oz. za 0,7% večja od planirane za leto 1980. Neto je bilo izdelano za 8 % več papirja kot v letu 1979, glede na plan pa se je neto proizvodnja povečala za 3,1 %. Velik porast proizvodnje je opazen pri premazanih papirjih, saj je bilo izdelano kar 68,9% več premazanih papirjev kot v letu 1979, oziroma je bil plan za leto 1980 prekoračen is 15,5%; slabše pa je pri klasičnih papirjih, kjer plan ni bil dosežen temveč je bil izpolnjen le 65,4%. Celotni prihodek TOZD znaša 964.063.825 din, 14% nad planiranim. Seveda znašajo tudi porabljena sredstva 10% nad planom. Na uspeh TOZD je predvsem vplival količinski porast proizvodnje za 8%, glavni delež pa je pripisovati predvsem spremembi proizvodnega programa v korist bolj oplemenitenih premazanih papirjev. Pri izmetu .ni bistvenega odstopanja od preteklega leta, kljub povečani količini zahtevnejših premazanih papirjev. Izkoriščenost PS je tudi porasla za ca. 2 %. Veliko zastojev gre na račun pomanjkanja el. energije, predvsem v poletnih mesecih — izpadi el. energije zaradi neviht, okvar. Poleg tega pa zaradi pomanjkanja eh energije vedno prvi izpade iz obratovanja V. PS. Poleg teh težav so bili določeni problemi še z nabavo reproma-feriala in nabavo rezervnih delov. Zaradi zahtev po povečanem izvozu so nastopile še dodatne težave in zastoji v dodelavi papirja, predvsem zaradi zahtev po embaliranju — izdelavi bal, za kar pa dodelava ni ustrezno opremljena. Kvaliteta papirja je med letom zelo nihala in bodo potrebni še precejšnji napori v naslednjem obdobju, da se bo zmanjšal odstotek izmeta in dvignila kakovost posameznih vrst papirja. To velja predvsem za obojestransko in enostransko premazane papirje, kjer sedanja kakovost ne ustreza zahtevam zunanjega tržišča zaradi prenizkega sijaja- in gladkosti ter dvostrano-sti. Pri enostransko premazanih papirjih pa stopnji lugoodporno-sti in sijaja še nista odgovarjajoči, medtem ko je lega papirja pri kromopapirjih zadovoljivo rešena. Naša želja je, da bi se razmerje med formatnim in zvitkovinim papirjem povečalo na račun slednjega, ker bi ugodno vplivalo na zmanjševanje izmeta in na hit- rejši pretok papirja skozi dodelavo. Pri zvitkovnem papirju beležimo minimalni izmet, medtem ko je pri formatnem papirju in pri manjših količinah še vedno izmet izredno visok. Precej težav je bilo, posebno v zimskem obdobju, pri razpuščanju celuloze (zmrznjene bale), kar je vplivalo tudi na povečan izmet in na okvare strojne opreme. To moramo v naslednjem obdobju (odpraviti s primernim skladiščenjem surovin. V. d. vodja TOZD »Grafični papir« Andrej Grad Otvoritev nove vratarnice je preložena V letu 1979 začeta investicijska izgradnja novega vhoda z vratarnico nasproti gasilskega doma bi morala služiti svojemu namenu že jeseni leta 1980. Komisija inšpektorjev, ki si je objekt ogleda- Spominski posnetek — nova vratarnica v gradnji la, pa je imela nekatere pripombe glede varnosti prehoda in osvetlitve. Vse te napake smo v glavnem že odpravili, razen zunanje razsvetljave, ki jo odgovorni v papirnici nikakor ne morejo usposobiti, celo v roku enega leta ne. Tako bomo imeli otvoritev mnogo kasneje, kot smo planirali; ta čas pa bomo izkoristili za naslednja dela: — povezava kanalizacije iz Zadvora in Sostrega na naše črpališče ob vratarnici — investitor Soseska, — povezava črpališča s centralnim kanalizacijskim kolektor-jem ob Zaloški cesti — investitor Soseska in Papirnica Vevče, — ureditev zunanje razsvetljave od mosta do vratarnice — Vzdrževanje (Papirnica Vevče), — označba prehodov in peš poti — služba za varstvo pri delu (Papirnica Vevče), — ponovna postavitev nove ograje od vratarnice do mosta čez turbinski kanal — Gradis. Do odprtja novega vhoda še naprej služi pomožni vhod ob re-galnem skladišču za transportna vozila. Stane Jalovec Letni članski sestanki OOZS so bili in uspešno opravljeni V februarju so vse osnovne organizacije zveze sindikata Papirnice Vevče organizirale letne članske sestanke, na katerih so analizirale delo v preteklem letu in si zadale smernice za uspešno delo v letu 1981. Objavljamo povzetke poročil I. OOZS; o delu v preteklem letu so člani izvršnega odbora menili, da sicer ni bilo opravljeno v celoti, na kar je vplivalo več objektivnih faktorjev. Vendar pa se je izvršni odbor aktivno vključeval v dogajanja znotraj same TOZD Tehnični papir in izven nje v celotni delovni organizaciji. Včasih z večjo, včasih z malo manjšo aktivnostjo so spremljali. in organizirali: — razprave ob periodičnih obračunih, — razprave o temeljih plana TOZD za obdobje 1981—1985, — razprave o družbenem dogovoru o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo, — posebno pozornost so posvetili samoupravnemu organiziranju, predvsem so aktivno spremljali akcije v zvezi s pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, — spremljali izvajanje kadrovske politike, — obravnavali; problematiko discipline (izostanki z dela, bolniški stalež), — evidentirali so delegate v samoupravne organe in komisije delavskih svetov, — zavzemali so se za čim boljše inf ormiranj e članstva, — sodelovali na področju stanovanjske politike in družbenega standarda svojih članov, — aktivno so bili vključeni v akcijo stabilizacijskih ukrepov in varčevanja, —■ obravnavali prošnje in pritožbe, — vseskozi vodili evidenco članov, ki so bili več kot dva meseca v bolniškem staležu in jim nudili skromno denarno pomoč. Pri svojem delu so skušali biti dosledni in kar se da delavni. »Upamo si trditi, da je vedno bolje priznati tudi pomanjkljivosti dela, kot pa samo na dolgo in široko pripovedovati, kaj bomo vse postorili,« so zatrdili. Tudi v prihodnje naloge, ki so postavljene pred sindikat, niso lahke, pa tudi ne tako zahtevne, da jim člani izvršnega odbora I. OOZS ne bi bili kos, kot so dejali, seveda s pomočjo vsega članstva in predvsem delegatov, katerih posebna naloga je, da svoje sodelavce sproti obveščajo in o odločitvah im sklepih z njimi razpravljajo. Torej bo zopet osrednja naloga v novem obdobju skrb za boljše delegatsko delovanje in za večjo ter aktivnejšo udeležbo na zborih delavcev, ostale naloge pa so še: — boj za uresničevanje in razvoj neposrednega in dejanskega samoupravljanja delavcev, — pobude za -splremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov, — stalna naloga bo evidentiranje možnih kandidatov za delegate v samoupravne organe, — večja politična podpora delegatom in delegacijam in boli j e usmerjati njihovo delovanje, — sodelovanje v razpisni komisiji za poslovodne organe in pri njihovi izbiri, — še naprej bo treba voditi postopek reševanja sporov med delavci in samoupravnimi organi in organizacijami, •—- predvsem se vključiti v akcijo za dosledno delitev dohodka po rezultatih dela, —■ spremljati varnost pri delu in delovne pogoje, — spremljati reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, — več pozornosti posvetiti izobraževanju članstva sindikata, —- posvetiti večjo skrb množičnemu oddihu, rekreaciji in kulturnemu življenju delavcev, —■ večje vključevanje na področju splošne ljudske (obrambe in družbene samozaščite, ■—• pomagati članom ob nesrečah pri delu in daljših bolezni-nih, — več pozornosti posvetiti vestnim, dobrim delavcem in jih tudi primerno nagraditi, — vzpostaviti pa bio treba večje sodelovanje z organi krajevne skupnosti. Seveda pa bodo glavne politične naloge: — ugotavljanje morebitnih pomanjkljivosti in potreb po dopolnitvah samoupravnih splošnih aktov oz. sporazumov glede na določila ZZD in pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja, — ugotavljanje nespoštovanja in neuresničevanj a samoupravnih sporazumov in drugih aktov, v roku — več pozornosti posvetiti analizi potekov zborov delavcev in vsebini sprejetih sklepov, — še večkrat bo potrebno obravnavat? uspešnost poslovanja TOZD (gospodarske in finančne ter samoupravne odnose). Seveda bo nujno potrebno zadani delovni program tekom leta dopolnjevati in dograjevati glede na skladnost razvoja našega gospodarstva in družbe nasploh. Zelja članov je, da bi naloge uspešno izvršili. Ciril Zupančič Delovno predsedstvo na letnem članskem sestanku I. OOZS; poročilo bere predsednik izvršnega odbora Albert Krašovec; prve vrste pa so morda za koga posebej rezervirane, ki se ni odzval povabilu... Delegati poročajo Delegat tov. FRANC BRINŠEK nam je s seje Skupščine skupnosti za otroško varstvo naše občine in mestne skupnosti posredoval poročilo, v katerem je za nas naj zanimivejša obravnava predloga cen vzgojnovarstvenih storitev WO za leto 1981 in predloga cen storitev v varstvenih družinah' ter sprejem cene v raz- vojnem oddelku. Poudariti velja, da je vevški vrtec med naj cenej širni vrtci v ljubljanskih občinah, v občini Ljubljana Moste-Polje pa je naj-cenej ši. Dosedanja ekonomska cena mesečno za otroka v VVZ Vevče in predlog mesečnih cen storitev za leto 1981 je naslednji: 1980 Predlog 1981 I. starostna skupina otrok 3.384,39 din 4.034,33 din (malčki) II. starostna skupina otrok 2.381,77 din 3.033,42 din V prvi starostni skupini otrok čja dobrava) za I. star. sk. in od je povečanje cene za 19,2 °/ol v 3.127,00 (Jarše) do 3.590.00 din drugi pa za 27,3 %>. (Zajčja dobrava) za II. star. sku- Predlogi novih cen mesečnih pino otrok. storitev v drugih VVZ v naši ob- Povprečne cene mes. storitev čini se gibljejo od 4.208,00 (An- za leto 1981 so po posameznih ob- gela Ocepek) do 4.687,00 din (Zaj- činah: I. star. sk. II. star. sk. Ljubljana Moste-Polje 4.238 3.174 Ljubljana Bežigrad 4.238 3.249 Ljubljana Center 4.300 3.277 Ljubljana Šiška 4.331 3.289 Ljubljana Vič-Rudnik 4.345 3.215 Predlog cene mes. storitev za leto 1981 pa je za razvojne oddelke (oddelki otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju) Ana Ziherl, Angela Ocepek, Andersen, Litostroj, Najdihojca in Sonja Vidmar v povprečju 8.708,00 din. Predlog nove cene za otroka, vključenega v varstveno družino, je za leto 1981 4.137 din, kar je za 23,1 °/o več od leta 1980. Neposredni uporabniki (starši otrok) so v ceni storitev VVZ udeleženi od 20 °/o do največ 70 °/o uveljavljene ekonomske cene glede na socialno stanje družinske skupnosti. Na osnovi enotne diferencirane udeležbe storitev v ceni storitev v ljubljanskih občinah' (vse to določa samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih -svobodne menjave dela za opravljanje vzgoj novarstve-ne dejavnosti v občinah Ljubljana v letu 1981) je določeno 8 skupin. Osnova za razporeditev v ustrezno dohodkovno skupino z odstotkom mesečne udeležbe v ceni storitev je dosežen mesečni dohodek na člana družinske skupnosti v preteklem letu in je: Skupina Dohodek na člana druž. skup. povpr. mes. din % udeležbe v ekon. ceni i. do 2.761? (nov predlog je 2.991) 20 n. 2761 do 3504 30 m. 3504 do 4053 38 IV. 4054 do 4425 44 v. 4426 do 4980 50 VI. 4981 do 5711 56 VII. 5712 do 6637 65 VIII. nad 6.637 70 Samohranilke oz. samohranilci imajo pravico, da ob razporeditvi v ustrezno skupino k skupnemu številu članov družinske skupnosti prištejejo še količnik 0,5 (npr. če sta 2 člana, se ugotovljeni povprečni mesečni dohodek deli z 2,5). Dnevni strošek hrane za otroka v vrtcu je 27,00 din. Za prvi dan otrokove odsotnosti se strošek hrane ne odračunava, za vse naslednje odsotne dneve pa se poračuna v višini razmerja, kot pač znaša udeležba v ceni storitev vrtca po diferencirani lestvici ( po skupinah). Za otrokovo prisotnost v vrtcu na soboto pa znaša znesek posebnega plačila za skupine: I. 5,40 din II. 8,10 din III. 10,25 din IV. 11,85 din V. 13,50 din VI. 15,10 din VII. 17,55 din VIII. 18,90 din V oddelek I. starostne skupine so vključeni otroci do dveh let in šteje po normativu najmanj 14 in največ 16 otrok. Oddelki predšolskih otrok II. starostne skupine zajemajo otroke po starostnih skupinah: 2—3 let in štejejo 15 in največ 18 otrok. 3— 4 let najmanj 16 in največ 20 otrok. 4— 5 let najmanj 22 in največ 26 otrok (prvotni predlog je bil najmanj 24, največ 28 otrok). nad 5 let do vstopa v šolo najmanj 24 in največ 28 otrok. Kombinirani oddelki z otroci od dveh let do vstopa v šolo lahko štejejo najmanj 16 in največ 24 otrok. V razvojni oddelek pa se glede na stopnjo prizadetosti vključi lahko najmanj 6 in največ 8 otrok. Cas poslovanja vzgoj novarstvenih organizacij traja 11 ur dnevno in sicer 26 delovnih dni. Pričetek in zaključek poslovanja mora biti prilagojen potrebam staršev. ... saj so se tisti člani (I. OOZS šteje preko 400 članov!), ki so se udeležili sestanka, razporedili v zadnje vrste kulturnega doma. Vsi delavci smo delavska kontrola Ko hodimo.^ po tovarni ali pa neposredno pri delu na svojem delovnem mestu opažamo kup večjih a-li manjših nepravilnosti, veliko nastajajoče škode na repromaterialu ali končnih izdelkih; temu je vzrok neodgovornost in malomarnost delavcev, predvsem pa njihovih predpostavljenih ter vodij oddelkov, iki so zadolženi za red in delovno disciplino v svojem delovnem okolju. Nemalokrat opazimo paleto dobrega papirja, ki je bila poškodovana zaradi malomarnosti villičarista. Ali veste, da je ta paleta vredna preko štiri stare milijone? In kolibo takih palet gre mimo delovodij v razpuščevalec?! Prav tak je tudi odnos do celuloze, za katere kilogram odštejemo preko 22,00 din in to v devizah. In kako imamo poskrbljeno za varnost, pa naj si bo osebno, požarno ali pa za varnost podjetja? Mimo vratarjev gre vsak dan na desetine kamionov, naj si bo domačih ali tujih. Kdo ve, kaj se »skriva« pod cerado?! In končno, ali je res potrebna vožnja z lastnim osebnim avtomobilom po službenih opravkih na daljših relacijah, pa čeprav službeni avto stoji v garaži? In koliko nas stanejo delavci »Gradisa« in »Hidromontaže« in kakšen je efekt dela teh dveh firm v naši tovarni? Člani samoupravne delavske kontrole delovne organizacije vse to opažamo pri svojem delu, vendar od neposrednih proizvajalcev dobivamo mnogo premalo ustreznih spodbud, opažanj nepravilnosti in malomarnosti in tudi premalo (ali nič) predlogov za odpravljanje le-teh. Tovariši in tovarišice, sodelavke in sodelavci! Želimo, da tudi vi neposredno sodelujete z delavsko kontrolo DO in prenašate njenim članom vse, kar ste nepravilnega opazili v svojem delovnem okolju! Člani samoupravne delavske kontrole DO so: Vidmar Jože — predsednik, Bricelj Francka, Cerk Franc, Jerebič Janez, Sljivar Raif, An-drič Srečc\ Antončič Stane, Lož Anton, Žumbergar Ivan in Čuden Franc. Namesto, da o nepravilnostih nergate ob stroju, na dvorišču, v pisarni, na hodniku ali ob malici, povejte to članom delavske (kontrole, ki bo le tako uspešno lahko opravljala svoje delo in opravičila zaupano dolžnost in le tako se bodo lahko stvari začele spreminjati na bolje. Jože Vidmar Odločneje^bo treba ukrepati Razvoj našega političnega sistema in uresničevanje družbene vloge ZK V njem smo v lanskem letu namenili izredno pozornost. Ta vprašanja so bila na dnevnem redu sej občinske konference kar trikrat. Z rezultati vloženega dela pa ne moremo biti zadovoljni. Gre predvsem za odsotnost učinkovitosti, ki izhaja iz dejstva, da našega sistema ne uresničujemo. Na enem od posvetov na CK je tov. Šetinc dejal, da je »politični sistem .stroj, ki poganja družbeni razvoj, subjektivni faktor pa njegova pomembna sestavina, regulator«. Formalizem, forumsko delo in sestankarstvo so osnovne hibe našega delovanja, ki se jih nikakor ne moremo otresti, čeprav se jih že dolgo zavedamo. Namesto pozitivnih družbenih sprememb jemljemo kot merilo uspešnosti ali neuspešnosti političnega in samoupravnega delovanja število in morda še kvaliteto sestankov. Odpravljanje teh slabosti lahko veliko prispeva k ekonomski stabilizaciji. Preveč je različnih razlag in razumevanja družbene vloge posameznih subjektov našega političnega sistema. Tov. Edvard Kardelj je v svoji študiji »Smeri razvoja političnega sistema in socialističnega samoupravljanja« nazorno prikazal, kakšna je vloga posameznih subjektov v tem sistemu. Pa se še vedno srečujemo z zamenjavo vlog in sredstev za doseganje družbenih ciljev. Še vedno je prisotno nepotrebno ponavljanje. Kdaj pa kdaj se dogodi, da gredo pomembne zadeve mimo potrebne politične akcije. V takih razmerah si politični profesionalci dovolimo celo ocenjevanje, kdo bi moral kaj narediti, kdo je kaj naredil, za kaj je kdo zaslužen in druge vzpored-be, ki nimajo nič skupnega z našim sistemom. V zadnjem času veliko govorimo o razraščanju administracije in družbene režije v vseh sredinah. Prav je, da se lotimo tega družbenega fenomena, kajti tako hitro naraščanje števila zaposlenih v neproizvodnih dejavnostih nima opravičila niti v hitrem razvoju tehnike, ki odpravlja fizično delo, niti_v razvejanosti našega sistema. Če bi dopustili, da gre družbeni razvoj v tej smeri, bi v kratkem postali dežela tajnikov, koordinatorjev, referentov. Dobro zastavljeno delo komisij za preprečevanje nadaljnjega širjenja administracije bo dalo želj ene rezultate le ob ustreznih družbeno-ekonomskih ukrepih, ki bodo sledili njihovim ugotovitvam in spreminjanju nekaterih predpisov, ki zahtevajo uvajanje nepotrebnega administrativnega dela. Ne bo dobro, če bomo vodili načelno bitko proti administraciji in ljudem, ki delajo v administrativnih službah. Doseči moramo predvsem diferenciacijo med dobro in slabo opravljenim in nepotrebnim delom. Vsak dru- Družbena samozaščita v organizaciji združenega dela Kot je znano se naš samoupravni socialistični sistem ne razvija z enakim tempom, enakomerno in brez ovir ter težav. V boju za napredek se srečujemo s številnimi problemi, težavami in slabostmi objektivne pa tudi subjektivne narave. To se pojavlja takrat, ko so družbenopolitične in družbene organizacije, zlasti ZK, ZS in SZDL nezadostno angažirane in vključene v razreševanje problemov v OZD. V takšnih primerih se sovražne in našemu napredku tuje sile aktivirajo, postanejo agresivnejše, se sproste — uidejo izpod kontrole ter najdejo prostor in čas za razdiralna dela in za škodljivo dejavnost v OZD. Vse to omogoča razne deviacije protisocialističnih, protisamoupravnih, nacionalističnih, šovinističnih, superatis-tičnih, klerikalističnih, etatističnih, birokratskih in drugih socializmu tujih dejanj. Nasprotno pa, kadar so zavestne socialistične sile vodene z ZK, na široko in močno vključene v razreševanje naštetih in raznih drugih problemov, se močno zožuje prostor za manever in akcije sovražnega delovanja v OZD. Naša dežela je odprta, ker se vključuje v mednarodno delitev dela in na ta način razvija vsestransko sodelovanje z deželami različnih notranjih političnih in ekonomskih ureditev v svetu. Veliko število OZD razvija poslovna, tehnična, znanstvena sodelovanja s poslovnimi partnerji, uvažajo stroje, opremo, tehnologijo, surovine, polizdelke, kupujejo licence, izmenjujejo med seboj razne tehnične in proizvodne podatke in raziskovalne dosežke. Ne smemo reči, da to vse ni potrebno, nasprotno, to je potrebno in koristno. Treba je le vedeti, da se poleg dosežene množice koristnih rezultatov pojavlja morda še večja množica negativnosti in škodljivih činiteljev, ki nosijo v sebi težke negativne posledice zaradi slepega sprejemanja tujih proizvodnih in tehničnih pa tudi drugih rešitev, oziroma zaradi nezadostnega strokovnega in negotovega pristopa k takšnemu sodelovanju. Da do takšnih pojavov ne bi prišlo, je nujno potrebno tudi v mednarodni delitvi dela in tovrstnem sodelovanju postopoma in učinkovito razvijati samoupravne socialistične odnose, pri tem pa znatno angažirati vse družbenopolitične organizacije v OZD. Slaba organiziranost dela in samoupravljanja v nekaterih OZD, neodgovornost vodstvenih kadrov in strokovnjakov, pripeljejo OZD do zmanjšanja rezultatov dela, neizkoriščenosti proizvodnih kapacitet, poslovnih izgub in podobno. Zato lahko trdimo, da so v takih razmerah in pogojih omogočeni raznovrstni napadi na družbeno imetje v OZD. Napadi na družbeno imetje so pogosteje tudi v tistih OZD, v katerih se ne izvaja delitev po delu in delovnih učinkih, v katerih ni razvita zadostna pozornost DSZ in tam, kjer je DSZ odtujena od OZD. V takšnih sredinah prav lahko pride tudi do raznih drugih oblik ogroženosti, kot so požari, eksplozije, uničenja pogonskih transmisij, nesreč pri delu ter drugih pojavov, v katerih so v nevarnosti ljudje in materialne dobrine. Prav gotovo je, da se vsakega nevarnega problema ogrožanja v OZD ne more izkoreniniti, niti ni mogoče odstraniti vsake škodljive posledice, je pa gotovo, da se z zavestno angažiranostjo vsakega subjekta družbe lahko vsi problemi zmanjšajo do razumnega števila oz. meje, do meje, s katere ne bodo mogli pomembnejše vplivati na življenje in delo ljudi, na gospodarnost, družbeni razvoj in podobno. To naj bi tudi bila naloga DSZ oz. vseh subjektov, ki v DSZ sodelujejo oz. delujejo. Najuspešnejši boj proti vsem oblikam deviacij, nevarnosti in ogroženosti se lahko izvaja v materialni bazi družbe v OZD, kajti tam se odloča o vseh temeljnih vprašanjih proste in razširjene reprodukcije, tam se realizirajo neposredni družbeni in osebni interesi delovnih ljudi, ustvarjajo se materialne dobrine in naravnava njihov namen. (Se nadaljuje) Franc Sotlar gačen pristop lahko povzroči nepopravljivo družbeno škodo. Po nekaterih podatkih je prišlo v zadnjih nčkaj letih do več kot 100 %> porasta števila zaposlenih v občinski upravi. Hkrati so_ nastajale službe SIS in KS, pa tudi nekatere DPO na ravni občine so se številčno okrepile. To najbrž ni naša posebnost. Podobno je tudi v drugih ljubljanskih občinah. Zaskrbljujoče je bolj dejstvo, da nove službe skupno z obstoječimi ne uspevajo pokrivati občinskega prostora. Nimajo pregleda nad dogajanji v občini, kadar gre za pomembne samoupravne in družbenopolitične akcije, kot so: sprejemanje in podpisovanje raznih sporazumov, planov in drugih podobnih akcijah. To kaže na pomanjkljivo organiziranost in neusklajenost delovanja teh služb. Komunisti se moramo zoperstaviti oblikovanju upravnega aparata v krajevnih skupnostih. KS je samoupravna skupnost in ne družbenopolitična skupnost z upravnim aparatom. Komunisti, ki ne razumejo samoupravne vloge KS in jo spreminjajo v občino, zaslužijo posebno politično oceno. Delček poročila s programske volilne konference ZKJ občine Mo-ste-Polje predsednika Dina Ko-darina Popis prebivalstva V dneh med 1. in 15. aprilom letos bo po stanju na dan 31. marca 1981 v celotni naši domovini opravljen popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Popisani bodo vsi državljani SFRJ, ki živijo v domovini ali pa v tujini ter tuji državljani in osebe brez državljanstva, ki imajo stalno prebivališče v Jugoslaviji, vsa gospodinjstva ter stanovanja in drugi nastanjeni prostori. To bo sedmi jugoslovanski in peti povojni popis prebivalstva ter drugi popis stanovanj, izveden pa bo deset let po zadnjem popisu, ki je bil leta 1971. Kaj bomo popisovali? Popis je predpisan s posebnim zakonom, Ur. list SFRJ št. 41 z dne 25. julija 1980. Zakon določa, kdo bo vse zajet s popisom, kakšni podatki bodo zbrani s popisom oseb, gospodinjstev in stanovanj, kakšne so naloge organizacij združenega dela in skupnosti itd. O osebah, ki bodo zajete s popisom, bodo zbrani naslednji podatki: priimek in ime, (naselje) in občina, v kateri stanujejo ali začasno prebivajo, delajo oziroma obiskujejo šolo; razlog za odsotnost iz kraja stalnega stanovanja oziroma za prisotnost v kraju popisa; spol, datum rojstva, kraj in občina rojstva, zakonski stan; pripadnost narodu, narodnosti ali etnični skupini; materin jezik, pismenost, šolska izobrazba ali šola, ki jo obiskujejo; število živorojenih otrok; kraj in občina, iz katere so se doselile in leto doselitve; poklic, občasno opravljanje drugih del zaradi pridobivanja sredstev za preživljanje, družbenoekonomski položaj, dejavnost in viri sredstev za preživljanje. Za osebe v delovnem razmerju bodo zbrani tudi podatki o imenu in matični številki delovne organizacije, o stopnji njihove strokovne usposobljenosti, o pogostosti vračanja iz kraja dela v kraj stanovanja in o trajanju dela izven kraja stanovanja. Te podatke smo delavci dobili v delovni organizaciji na posebnem pomožnem obrazcu (P-l/B), ki ga moramo ob popisu predložiti. S popisom gospodinjstev bodo zbrani naslednji podatki: priimek in ime osebe, po kateri se vodi gospodinjstvo, priimek in ime članov gospodinjstva in drugih, ki stanujejo v gospodinjstvu ali so v njem ob popisu, kot tudi ime kraja, ulice in hišna številka, v kateri te osebe stanujejo oziroma v kateri so; v kakšnem razmerju so posamezni člani gospodinjstva z osebo, po kateri se vodi gospodinjstvo; pravna podlaga za uporabo stanovanja; posest hiše ali stanovanja za počitek in rekreacijo; ali je na dvorišču vodnjak; pomembni kazalniki o kmetijstvu. S popisom stanovanj pa bodo zbrani naslednji podatki: ime kraja, ulica in hišna številka, v kateri je stanovanje; površina stanovanja in število sob, ali ima stanovanje kuhinjo, napeljavo in sanitarne prostore, lastnina stanovanja; uporaba stanovanja (za stanovanje, počitek in rekreacijo, opravljanje poslovne dejavnosti), nadstropje, v katerem je stanovanje, leto zgraditve, vrsta hiše in material zunanjih sten hiše. V Sloveniji bomo zbrali več podatkov V Sloveniji smo sprejeli tudi dodatni zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Le-ta dopolnjuje, glede na potrebe SR Slovenije, vsebino popisa, določeno z zveznim zakonom, ureja organizacijo in financiranje popisa v SR Sloveniji ter obveznosti udeležencev popisa. Objavljen je bil v Ur. listu SRS, št. 25 z dne 10. oktobra 1980. Tako bodo v SR Sloveniji zbrani še naslednji podatki: 1. za osebe: enotna matična številka občana; način prihoda na delo, oddaljenost od stanovanja; udeležba v NOB, 2. za gospodinjstva: število stanovanj, s katerimi razpolaga gospodinjstvo oziroma njegovi posamezni člani; ali ima kmetija predvidenega prevzemnika; površina opuščenih kmetijskih zemljišč, 3. za stanovanje: ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča lastnika stanovanja oziroma imetnika stanovanjske pravice. Vsi popisani morajo dati na vsa vprašanja, ki so na popisnih obrazcih, pravilne in popolne odgovore. Tajnost vseh podatkov, ki bodo ob popisu zbrani, je z zakonom zagotovljena. Popis delavcev na začasnem delu v tujini Vsi v tujini začasno zaposleni delavci bodo tudi zajeti v popi- Sto let je leta 1975 minilo od sprejetja »metrske konvencije« (Convention du Metre), podpisane 20. maja 1875 v Parizu. S to konvencijo, ki jo je kraljevina Srbija podpisala leta 1879, je bila tudi pri nas postavljena osnova za uvedbo današnjega sodobnega internacionalnega sistema metrskih enot, znanega kot »Mednarodni sistem enot« (Uni-tes SI). Žal se v sodobnem svetu še vedno uporablja tudi tako imenovani »angloameriški sistem enot« in to predvsem na področju ZDA ter v nekarih državah, bivših kolonijah Velike Britanije! ZDA so podpisale metrsko konvencijo sicer že leta 1875, vendar niso storile ničesar za njeno uresničitev. Šele zadnji čas se tudi v ZDA pospešeno uveljavlja metrski sistem enot v vse veje človekove dejavnosti. Od 162 držav, ki imajo z zakonodajo urejen sistem merskih enot, jih 153 uporablja metrične enote, za katere so enote SI idealno in logično nadaljevanje. su, saj imajo le-ti še vedno stalno prebivališče v eni izmed občin v SFRJ. Kadar je na začasnem delu samo en član gospodinjstva, potem bo popis lažji, saj bodo podatke o njem lahko dali ostali člani gospodinjstva. Težje bo ob popisu celotnega gospodinjstva, ki je na začasnem delu v tujini. Podatke o njih bodo lahko posredovali sorodniki, sosedje. Delavci, ki so na začasnem delu v tujini, bodo ob popisu izpolnili dva obrazca: pomožno popis-nico (P-l/A) in popisnico (P-l). Podatke o tistih delavcih, ki jih nikakor ne bo mogoče zajeti ob popisu, bo treba dobiti na skupnosti za zaposlovanje. V naši občini bo nalogo pri izvedbi popisa vodila in usklajevala s popisovalci, kontrolorji in inštruktorji, občinska popisna komisija, ki je že pričela s svojim delom. Popisi prebivalstva, stanovanj in gospodinjstev so ena naj večjih in najzahtevnejših statističnih raziskav, zato se odvijajo le v večjih časovnih intervalih — v Jugoslaviji vsakih 10 let. V obdobju desetih let pa namreč podatki predhodnega popisa že tako zastarajo, da niso uporabni za analizo stanja in tudi ne kot osnova za načrtovanje prihodnjega razvoja. Pogostejši popisi pa bi za marsikatero državo predstavljali preveliko finančno breme. Na področju enot SI je nekaj zadnjih zasedanj Generalne konference za mere in uteži vpeljalo precej novih predlogov in rešitev. V naši državi smo enote SI uradno vpeljali že leta 1961. Zadnje predloge in izboljšave prinaša nov zakon o merskih enotah in merilih«, ki poleg temeljitih sprememb omogoča tudi ločitev od nekaterih nekoherentnih enot. Ta zakon je začel veljati 1. julija 1976 in tako je uporaba nekaterih udomačenih enot (kcal; kp/kv. mm; Mp) postala nezakonita in kazniva. Vedeti moramo, da je naš novi zakon le del svetovne akcije v uveljavljanju SI enot. S 1. januarjem 1981 je nastopilo stanje, ki zahteva ogromno dela in sodelovanja na vseh področjih naše aktivnosti, saj se bo treba na nove enote in njihovo uporabo privaditi in na nezakonite kar pozabiti. To je seveda proces, ki zahteva svoj čas, saj je stara navada kot železna srajca in Jouli ali stopinje Kelvina nam niso še prav nič domači. V. B. Zahvala kolektivu Papirnice Vevče za pomoč pri izvedbi diplomske naloge: »Kontingenčni model uspešnega vodenja«. Za izvedbo te naloge sem morala anketirati 50 delavcev v vevški papirnici, ki imajo med svojimi delovnimi dolžnostmi tudi nalogo, da vodijo delo v posameznem oddelku. Hvaležna sem jim za njihovo prijazno sodelovanje. Lidija Nartnik Sistem »Sl« Stanovanjska pravica za družbena stanovanja v soseski Fužine, dodeljena šestnajstim delavcem iz naše delovne organizacije Dodelitev stanovanjske pravice za družbena stanovanja je zahtevala izredno dobro pripravo dela; izvedba točkovanja prosilcev družbenih stanovanj je bila zelo odgovorna naloga. Člani komisije, ki so to pomembno nalogo opravili, so se dobro zavedali pomembnosti dodelitve stanovanj. Kriteriji samoupravnega sporazuma so dovolj jasni, zaradi česar je tudi bilo točkovanje brez dilem in zapletov. Pri izvedbi točkovanja pa so seveda sodelovali tudi sami prosilci stanovanj, tako, da so ob popisu stanovanjskih razmer prejeli izvleček iz pravilnika SS ter tako sprotno preverjali elemente točkovanja. Pri oblikovanju predloga dodelitve stanovanjske pravice so sodelovali tako člani komisije, predsedniki IO DOS posameznih TOZD in DSSS kot seveda še ustrezna strokovna služba. Delo je bilo koordinirano, predvsem pa je bil dan poudarek javnosti dela in pravočasnemu obveščanju. Medtem, ko je bil za razdelitev stanovanj po velikosti pripravljen predlog s strani strokovne službe, so delavci — dobitniki stanovanjske pravice — izbirali nadstropja sami. Dodelitev stanovanjske pravice za stanovanja v soseski Fužine so potrdili vsi delavski sveti TOZD, DSSS in seveda delavski svet delovne organizacije. Dobitniki stanovanjske pravice so srečni in zadovoljni, saj se jim je izpolnila dolgoletna želja. V ta namen so skoraj vsi namensko varčevali, pa jim tako sedaj ne bo težko prispevati obvezno lastno udeležbo. Vse dobitnike stanovanj smo obiskali na delovnih mestih in jih poprosili za posnetek. Vabilu so se ljubeznivo odzvali, seveda pa je ob tem stekel tudi pogovor, v katerem so delavci izrazili svoje mišljenje, zadovoljstvo, predvsem pa zaupanje v delo sindikata, samoupravnih organov in sploh vseh tistih, ki so sodelovali pri tako odgovorni nalogi, kot je bila razdelitev stanovanjske pravice za 16 družbenih stanovanj. Morda še tole: posamezni delavci, katerih ni bilo med prosilci stanovanj, pa so imeli v zvezi z dodelitvijo stanovanjske pravice nekaj pripomb. Glede na to želimo ponovno povedati, da dogovorjeno stanovanjsko politiko izvajamo dosledno tako, kot smo se dogovorili. Možnosti pridobitve stanovanjske pravice za družbena stanovanja so enake za vse delavce. Pri tem pa poudarjamo, da ni mogoče pridobiti stanovanjske pravice na osnovi samo enega izmed kriterijev (stanovanjske in zdravstvene razmere, strokovnost, izmensko delo, delovna doba v DO in izven nje, varčevanje itd.) Ker je namensko varčevanje tudi element točkovanja, se seveda splača varčevati. In ne nazadnje je potrebno poudariti tudi to, da dokler bo dodelitev stanovanjske pravice rezultat teamskega dela, ni bojazni, da bi katerokoli stanovanje dodelili izven dogovorjenih kriterijev. Joža Razdc\ Nada Klanjčar, DSS; administrativni referent, zaposlena od 1969. leta, dvosobno stanovanje št. 5/PT Janez Jordan, DSSS; vratar, zaposlen od leta 1965, garsonjera št. 6/PT Čedomir Vajlar, TOZD »Grafični papir«; vodja rezalnega stroja, zaposlen od 1973. leta, garsonjera št. 96/X Borivoje Trujič, TOZD »Tehnični papir«; mlinar, zaposlen od 1973. leta, garsonjera št. 26/11 Hasan Kapič, TOZD »Tehnični papir«; II. pomočnik PS, zaposlen od 1975. leta, garsonjera št. 62/VI Marija Bulič, TOZD »Družbeni standard«; blagajnik, zaposlena od leta 1971, dvoinpolsobno stanovanje št. 84/IX Budimir Četojevič, TOZD »Tehnični papir«; obratni laborant, zaposlen od 1972. leta, dvoinpolsobno stanovanje št. 56/VI Smail Velagič, TOZD »Tehnični papir«; voznik viličarja, zaposlen od 1962. leta, dvoinpolsobno stanovanje št. 102/XI Branislav Andrič, TOZD »Tehnični papir«; I. pomočnik PS, zaposlen od 1972. leta, dvosobno stanovanje št. 81/VIII Ana Strainovič, zav. na premazu in Ivan Strainovič, TOZD »Tehnični papir«; vodja rezalnega stroja zaposlen od 1974. leta dvosobno stanovanje št. 19/11 Nikola Lepki, TOZD »Tehnični papir«; pomočnik mlinarja, zaposlen od 1972. leta, garsonjera št. 42/IV Milan Garbajs, DSSS; obratni gasilec, zaposlen od 1972. leta, dvosobno stanovanje št. 103/XI Rado Nenadič, TOZD »Veta«; skladiščnik papirja, zaposlen od 1956. leta, dvosobno stanovanje št. 55/VI Husein Silahič, TOZD »Tehnični papir«; pripravljalec polnil, zaposlen od 1963. leta, dvosobno stanovanje št. 50/V Štefan Baksa, TOZD »Grafični papir«; pomočnik pri stroju, zaposlen od 1963. leta, dvosobno stanovanje št. 86/IX Jelka in Ivan Kranjc, zaposlena v TOZD »Tehnični in Grafični papir« kot vodja zavijalnega stroja zvitkov in pomočnik vodje zavijalnega stroja m. f.; zaposlena od 1977. leta, dvosobno stanovanje št. 32/m. Kulturna prizadevanja »Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.« V počastitev osrednjega slovenskega 'kulturnega praznika 8. februarja smo zabeležili v naši krajevni skupnosti dva kulturna dogodka: RAZSTAVA likovnih del pa-pirničarjev: Selana, Ulčakarja, Klešnika, Ježka in Vidrgarja in PROSLAVA v obliki LITERARNEGA VEČERA, ki so jo oblikovali: Alenka Mrhar, Ivo Kovačevič in Mešani pevski zbor Vevče. V naslovnem Prešernovem motu je podana esenca njihovega pesniškega ustvarjanja in njegovega nesrečnega življenja sploh. Dan njegove smrti (8. februar 1849) smo Slovenci proglasili za svoj kulturni praznik, ko se širom naše ožje domovine in tudi izven njenih meja (na slovenskem Koroškem, pri naši manjšini v Italiji, pri naši emigraciji v zahodnoevropskih deželah) vrste proslave, s katerimi se spominjamo poeta iz Vrbe in prikazujemo kulturne dosežke nasploh. V življenju gorenjskega poeta je bilo malo veselih trenutkov in obilo grenkih ur. Svojo žalost in bol je izpovedal v pesmih, kajti nekomu se je moral izpovedati in izpovedal se je svojemu narodu. V svojih stihih je našel obliko, da je izpovedal težino notranjih bojev in izoblikoval fantaziji pokorno orodje izražanja svojih čustev, strasti in razuma. S tem je dvignil slovensko umetniško poezijo na zavidljivo evropsko raven oziroma jo približal samemu evropskemu vrhu. Dokazal je, da je tudi slovenski jezik bogat, sočen, klen, poln globine in iz- razne moči ter je s tem tudi umetniški jezik. V svoji neizrekljivi bolečini je vdahnil besedam v verzih trajen in neizbrisljiv pečat ter s tem dosegel samega Goetheja. Pisal je iz naroda in za narod. Lahko ga doumeta preprost človek in intelektualec, saj so njegove pesmi polne življenjske, rudimentarne, naravne, direktne svežine. Nerazumevanje, obsojanje, preziranje in sovraštvo s strani tedanjih političnih, umetniških, kulturnih krogov iso porodili kali tesnobe, preganjanja, osamljenosti in nesreče; izhod iz takšnega stanja je našel v poeziji, pri čemer je na svojo kritiko odgovoril preprosto: »Jaz pa le tebi, draga, želel sem dopasti, dugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blodi.« Likovna sekcija pri konferenci sindikata Papirnice Vevče nam je po nekajmesečnem »odmoru« ŽIVLJENJSKE MODROSTI Izza Adama in Eve zna vsaka ženska tako popuščati, da uveljavi svojo voljo. B. Bjoruson V nesoglasju s svojo pametjo, sem in tja preganjan od svojih strasti, uničen od bojazni in razočaranj nad svojimi upi tava človek skozi življenje. E. H. Darovali so najdragocenejše 24. februarja je bila v papirnici organizirana krvodajalska akcija, ki ise je je udeležilo 85 članov kolektiva. Če bi k tem prišteli še vse tiste krvodajalce, ki jih Zavod za transfuzijo med letom kliče, da darujejo kri za nujne primere v kirurgiji, bi bila številka seveda precej večja. Akcije so se udeležili: Iz TOZD Tehnični papir: 1. Alič Dušan 2. Bašnec Drago 3. Bregar Silva 4. Cenkar Amalija 5. Černe Franc 6. Gal Jože 7. Gale Anton 8. Gojkovič Milenko 9. Jakovac Anton 10. Jakoš Rafael 11. Janežič Milko 12. Jazbec Jože 13. Jerant Franc 14. Jere Alojz 15. Kozjek Vinko 16. Kraševec Albert 17. Koso j e vič Nedeljko 18. Lokar Srečo 19. Lokar Bogomir 20. Lovše Janez 21. Miklavž Marjan 22. Nemec Avgust 23. Njegovec Branko 24. Pavlinič Regina 25. Pavlinič Zvone 26. Peterca Milena 27. Polše Jože 28. Porenta Ivan 29. Premrl Marija 30. Pugelj Ignac 31. Rahija Josip 32. Repp Karel 33. Rupnik Stane 34. Smrekar Rudi 35. Škrinjar Tilka 36. Štrubelj Dominik 37. Štuhec Tone 38. Švare Miloš 39. Ter Pavle 40. Trtnik Lojze 41. Vtič Darko 42. Zenkovič Enisad 43. Zupančič Mirko 44. Vidergar Miro Iz TOZD Grafični papir 45. Garbajs Ivan 46. Kremžar Marko 47. Pavlič Anton 48. Smrekar Ivan 49. Vrtačič Franc 50. Klešnik Franc Iz TOZD VETA: 51. Černe Janez 52. Miklič Ludvik 53. Porenta Miloš 54. Skubic Alojz 55. Volčanšdk Jože 56. Trentelj Stanislav 57. Trentelj Marjan 58. Trkov Miha 59. Žagar Drago Iz TOZD Blagovni promet: 60. Babnik Stane 61. Benčič Srečko 62. Lipovec Irena 63. Lopatič Ludvik 64. Osmanagič Sulejman 65. Ostrman Anton 66. Rupnik Joža 67. Selan Peter 68. Skube Franc 69. Žust Alojz 70. Grabnar Jože 71. Zidan Stane 72. Kopecky Marjan Iz TOZD Družbeni standard: 73. Andrič Biserka 74. Čuden Franc 75. Kranjc Marija 76. Trentelj Katarina Iz DSSS: 77. Anžur Edvard 78. Babnik Ada 79. Garbajs Sonja 80. Jelnikar Alojz 81. Levičnik Milan 82. Lorbek Vanja 83. Kocjančič Marija 84. Pirc Danica 85. Trkov Vida zopet predstavila dela svojih članov v raznovrstnih tehnikah, od akvardla, gvaša, uporabe tuša, voščenk in oljne tehnike. Motivi so bili še pestrejši od tehnik: podobe narave (Preživljanje dopusta ob morju, Male, Liplja-nje, Prod, Viharnik, Črno jezero, Krajina), živali (Lipicanec, Kačji pastir), tihožitja (Astre), prikazi za avtorje zanimivih trenutkov oziroma stainj (Novogradnja, Leta. lišče športnih letal v Polju, Požar), kakor tudi abstraktni motivi avtorja Klešnika. Z literarnim večerom, katerega verbalni del Cankarjevih naj izrazitejših odlomkov je Mešani pevski zbor Vevče popestril s Prešernovo Zdravljico in Luno, s prekmursko narodno pesmijo Vsi so venci beli ter Lipo in z likovno razstavo smo pokazali, da je kulturno delovanje v naši KS vendarle še pri življenju, čeprav bi bilo to življenje lahko lepše, popolnejše, kreativnejše, za kar prihaja spodbuda tudi s strani krajanov, obiskovalcev. Priznati moramo, da je bil ta stimulans do sedaj še zelo šibek in bolj maloštevilen. Manca Po Prešernu še ni rodila osrčje slovenske zemlje tako čistega umetniškega kristala, kot je bil Cankar Alenka Mrhar in Ivo Kovačevič, osrednja oblikovalca »Cankarjansko-Prešernovega« večera Vtis z razstave zapisuje Janez Jerebič; na steni akvareli Petra Selana Andreja Polanec je obiskovalcem orisala pomen slovenskega kulturnega praznika, ki smo ga Vevčani letos proslavili na malce drugačen način, kot smo sicer vajeni Obiskovalcev je bilo za tako veliko krajevno skupnost, kot je Vevče-Zg. Kašelj, malo, a so bili ti izredna publika. V ospredju Danilo Benedičič, slovenski kulturni delavec in igralec, ki je s svojim režiserskim talentom dahnil literarnemu večeru pravilen utrip Klešnikovi abstraktni motivi Matjaža Vidrgarja slikarske stvaritve Z novo tehniko nas je Vinko Ježek prijetno presenetil Globoki vtisi Najimenitnejši kulturni dogodek v naši krajevni skupnosti v mesecu marcu je bila prav gotovo razstava Slanic DRUŠTVA PRIJATELJEV ROČNIH DEL, namenjena ogledu obiskovalcev 9 (otvoritev), 10., 11. in 12. marca v Kulturnem domu Vevče. Na tak način je bil naj lepše »praznovan« dan žena; v sadovih pridnih, marljivih rok se je zrcalilo njihovo dolgotrajno delo, v katerega očeh je vela ljubezen do doma, domačega ognjišča, ljudi, ki so jim blizu, do sočloveka. Njihovi izdelki, narejeni s toliko ljubezni, potrpežljivosti, pridnosti, spretnosti in pridobljenega znanja, niso le v zadovoljstvo in veselje„njih samih, temveč s svojo estetsko dovršenostjo, domiselnostjo in uporabnostjo pustijo v obiskovalcu globok vtis ter ga ne le presenečajo, temveč tudi razveseljujejo, osrečujejo. Društvo prijateljev ročnih del ima že bogato tradicijo, saj živahno deluje od leta 1959, pa tudi dejavnost ima razpredeno po širšem območju, zajemajoč kar 200 članov, med njimi tudi mnogo iz naše KS in iz vevške papirnice. »Delovni« prostori članic so v KS Moste, kjer se dobivajo dvakrat tedensko. V društvu je mnogo starejših žensk, tudi upokojenk, ker dobro vemo, da se naše mame in babice več ukvarjajo z ročnimi deli vseh vrst, da pa pri mladini zanimanje za to obliko preživljanja prostega časa vse bolj usiha. Pa vendar se Društvo nenehoma pomlajuje, še posebno, odkar je vozlanje (francosko makrame) za-dobilo modno vsebino. Člani se v društvu pod strokovnim vodstvom nauče, izpopolnijo in razširijo svoje znanje v pletenju, kvačkanju, vezenju, vo-zlanju, izdelavi gobelinov in v drugem ročnem delu. Možnosti za pestrost, raznovrstnost je mnogo; kdor ima veselje do takšnega dela (in seveda do- volj časa zanj), se lahko vključi v društvo, kjer si bo svobodno nabiral in izmenjeval izkušnje ter tako postajal samostojnejši in kreativnejši v oblikovanju svojega doma in življenjskega okolja. Na razstavi je bilo največ izdelkov ročnega dela, izdelanih v tehniki vozlanja. Tu gre za vrv različne kvalitete in debeline, od debele konopnene vrvi do tanke niti iz garna, ki je spredena v vozle, ki tvorijo razne oblike v kombinaciji z dodatki iz drugih materialov (les, plastika, kovina, celo koruzni storži), oblikovani v najrazličnejše kreature, ki so bodisi le estetske vrednosti, vr v Oliki meri pa tudi uporabne. Naj pogostejši izdelek vozlanja so bile sove, mačke, psi, metulj, morska zvezda, pajek, kako si plete mrežo, dedek Mraz, izdelki takšne oblike, da se lahko vanje da rastline lončnice, posode s sadjem in drugo, vse to pa se obesi na steno ali strop; nadalje pasovi, torbice, videli smo tudi vozlan brezrokavnik, našo zastavo, pustne maske, domiselni stenski uri, svetilko, svečnik, posodo za ikebano, uporabno stensko tablo z »žepi« za glavnike, krtače ipd. Pod tehniko vozlanja štejemo tudi tapiserije, le da se te namesto z vrvjo izdelujejo z volno. Na razstavi je bilo moč videti tudi to zvrst ročnega dela. V veliki meri so bili predstavljeni tudi izdelki iz tanke niti — garna vse od oblek, šalov, ogrinjal, nogavic, rokavic do otroških slinčkov. Vsakomur še najbolj znani tehniki sta gotovo pletenje in kvačkanje, ki sta bili zastopani preko ogrinjal, klobukov, šalov, puloverjev, kompletov puloverja in krila do čudovitih kvačkanih prtov in prtičkov iz garna. Na mizah, postavljenih v avli kulturnega doma in na panojih smo lahko občudovali tudi tehniko vezenja, »opredmeteno« v živobarvnih blazinah in prtih za klubske in jedilne mize in tehniko klekljanja, »materializirano« v sliki lastovke v letu. Poleg vezenin z narodnimi vzorci so dale razstavi močan folkloren element gorenjska narodna noša (v miniaturni velikosti), avba in zavij ačka. V kotu nad makramejskimi izdelki je bila postavljena intarzija, prikazujoča del Bohinjskega jezera s cerkvijo sv. Janeza. Nad vso populacijo izdelkov navedenih tehnik pa se je bohotilo nekaj primerkov gobelinskih slik, od katerih bi omenila make v vazi, 'rezultat dela naj starejše, Predsednica Društva ljubiteljev ročnih del Moste opisuje delo članic 85-letne članice društva in štiri vezene slike, predstavljajoče letne čase, vendar ne s prikazi spreminjajoče se narave v letu dni, temveč s simbolično podobo matere in otroka. V imenu vseh obiskovalcev razstave ročnih del, ki pa razveseljivo niso pretežno ženskega spo- la, se vsem razstavlj alkam, strokovnem vodstvu društva in organizatorjem razstave iz vrst pa-pirničarjev toplo zahvaljujem, teplo zato, ker so na mrzle, gole in mrtve stene avle kulturnega doma pričarali toploto domačnosti, stkano iz stoterih in tisočerih niti, vsaj za nekaj časa, v srca obiskovalcev pa so jo pričarali za mnogo dlje. Manca ■JI g n ■L. '■ EU .W mm >■ ra M Bp| •: 'HP>J Škoda je besed, saj so ob pogledu na razstavljene izdelke popolnoma odveč; človek kar ostrmi Jf ijTO 1 [mm a ji m n II H lft JH 1 PlRsJ Posebna ljubezen odseva iz teh del, je zapisal Jetža Brdar. Obiskali smo Papirnico Vevče Proizvodnja papirja je danes zelo pomembna. Uporabnost papirja je vsestranska, poraba pa velika. Zato je imel naš obisk v Papirnice Vevče velik pomen. Delavec iz kadrovske službe papirnice nas je seznanil s papirniškimi poklici in povedal možnosti za dosego teh poklicev. Papirnica je pravi velikan; v njej so nameščeni stroji, opremljeni s sodobnimi pogonskimi in regulirnimi napravami. Te stroje upravlja le malo ljudi, vendar morajo biti kos svojemu delu. Opazovali smo delo papirničar-ja, ki dela samostojno, vendar je njegovo delo zahtevno in zelo odgovorno. Za izdelavo papirja, kartona in lepenke je potrebna med drugimi surovinami predvsem celuloza. Ta je sestavni del lesa, zato ima star papir kot surovina v papirništvu čedalje večji pomen. Celulozo pridobivajo z različnimi kemijskimi postopki, zato mora delavec-celulozar ne samo obvladati stroje, temveč dobro poznati kemijske reakcije v proizvodnji. Učenec, ki ima veselje do oblikovanja in estetike, se lahko odloči za poklic kartonažerja, poklic sestoji največ iz ročnih del vendar ni fizično naporen. V vsakem industrijskem obratu je potreben nenehen nadzor. Potreben je pregled kakovosti in količine surovin, odvzemati je treba vzorce in ugotavljati, ali surovine ustrezajo za želene izdelke. To delo opravlja papirniški tehnik. Na kvaliteto in kakovost izdelka neposredno vplivajo tudi odnosi med delavci in njihovi odnosi do dela. Za izvrševanje zahtevnih delovnih nalog pa je nujno potrebno, da imajo delavci dobro privzgojene delovne navade, kar je bilo moč opaziti tudi v sami tovarni. Mojca GUTNIK VIII. c, OŠ E. Kardelja Učenci petega razreda Osnovne šole Edvarda Kardelja v tovarni z zanimanjem poslušajo razlago o izdelavi papirja Revitalizacija fužinskega gradu in njegova vključitev v sosesko MS 4-5 Fužine Fužinski grad je kot kulturno zgodovinski spomenik kljub precejšnjemu zanemarjanju znamenita kasno baročna graščina iz leta 1525. Zato celotno območje gradu kliče zaradi zgodovinske vrednosti in zanemarjenosti po resnejši in kul turnej ši urbanistični ureditvi s spomeniško varstvenim konceptom in seveda vključitvijo v centralne dejavnosti novo nastajajočega naselja MS 4-5. Tako se že pripravlja sprememba namembnosti. V ta namen so že stekli pogovori o preselitvi stanovalcev fužinskega gradu. Soseska, kot nosilec izvedbe preselitve stanovalcev, je ob upoštevanju želja stanovalcev gradu skoraj v celoti zagotovila nadomestna stanovanja tako v Jaršah kakor tudi v soseski Fužine. Prav tako se s strani Soseske že ureja sodna ocenitev vrednosti stanovanj v fužinskem gradu, za katera je imela razpolagalno pravico delovna organizacija Papirnica Vevče. Nadaljnjo razpolagalno pravico si bo DO Papirnica Vevče pridobila nad tolikimi družbenimi stanovanji, kolikor jih bo kupila s sredstvi odškodnine, za preostala stanovanja pa bo imela razpolagalno pravico SSS občine Moste-Polje. O usodi fužinskega gradu so razpravljali tudi delegati delavskega sveta na ravni delovne organizacije ter sprejeli sklep, da se pristopi k načrtovani revitalizaciji s pripombo, da se iz tega izvzame lastništvo nad prostori, objekti in napravami, ki spadajo danes v sklop hidro-el ektrarne Fužine. Ta bo obratovala tudi v bodoče in potrebuje za to nemotene delovne pogoje. R. J. Lepo se vidi, da je vzdrževan le tisti del gradu, ki spada k hidroelektrarni Fužine in za katerega pač skrbi Papirnica Vevče Fužinski grad v strgani, žalostni obleki Star papir je zlato Na Švedskem dobiš nov telefonski imenik le, če vrneš starega — čez deset let bo zmanjkalo papirja tudi za časopise — Papirnati sporazum Organizacije, ki zbirajo star papir, so napovedale, da bodo prihodnje leto izbrale 370.000 ton te pomembne surovine. Celotne potrebe po rabljenem papirju v prihodnjem letu ocenjujejo na 610.000 ton. Se pravi, da bo primanjkovalo 240.000 ton starega papirja, kar je precej več kot v zadnjih letih. Še nikoli doslej pa nismo imeli tako malo možnosti za nakup na svetovnem trgu. Vzrok je pomanjkanje deviz, pa tudi čedalje slabša ponudba na tujem trgu (zahodnem in vzhodnem), kajti večina držav se je zaradi splošnega pomanjkanja papirja odločila za razširitev domačih proizvodnih zmogljivosti, ki jim je dragocen sleherni porumeneli list papirja. Tako na Švedskem celo nakup novih telefonskih imenikov pogojujejo z vračanjem starih, saj so lahko te zajetne knjige nadvse dragocene za novo proizvodnjo. Pomladna Med rojstvo in smrt je vpeto življenje na našem zemeljskem planetu in to življenje se zdi, da v dolgi zimi skorajda zamre. Se sploh še spominjate mračne in mrzle zime, ko ni življenja na zemlji in ko skozi temne in težke oblake redko vidimo sonce, ki se varljivo svetlika in je mrzlo kot vse drugo? Se spominjate dni in tednov, mesecev, ko se zapiramo v topile brloge, se stiskamo drug k drugemu in ne pomolimo svojih otrplih nosov na sveži zrak, razen če je nujno potrebno in ko najdemo vsak izgovor, da to ni? _Se spominjate tihih noči, ko namesto blestečih zvezd na nebu gosto naletava moker sneg in juter, ko je megla vlažna, in gosta, da se ne vidi več kot dve pedi daleč? Se spominjate dni, ko od mraza pokajo veje, ko pod vsakim korakom zaškripa kot zarjavela vrata v stari graščini, ko se sapa lovi v brado in jo obeli z ivjem? No, to je vse za nami in srečni smo, da smo spet ušli ledenim, koščenim šapam zime, ki je bila letos dolga in huda, kot že dolgo ne, morda pa 'tudi zato, ker smo na prejšnje že pozabili. In spet se nam zazdi, da je naj lepši čas spomladi, ko slavčkov zadoni spet glas, ko se vse prebuja, drhti in nas v življenje vabi, ko tisoč se cvetov vsiplje nam v naročje, ko nas vse v lepoto vabi. Ne samo v naravi, tudi v nas samih se prebuja; porajajo se prijetni občutki, pomešani s spomini in z načrti za novo obdobje, poraja se neko daljne hrepenenje ... Narava pa sedi za igralno mizo in s tem, kar je srečno priigrala, nadaljuje igro skozi vse oblike Jugoslavija je že od nekdaj uvažala star papir in to bo prisiljena početi tudi v prihodnje. Pri nas sicer imamo 30 tovarn papirja, ki pa si niso ustrezno razdelile dela. Odveč je poudariti, da ima kar 25 tovarn enak proizvodni program! Tovarnam primanjkuje primarnih surovin — lesa iglavcev — bi so povrhu na svetovnem trgu dobile pomen strateških surovin in so potemtakem enake nafti. Če ob tem povemo, da so na zadnjem_zaseda-nju generalne konference UNESCO v Beogradu na moč resno opozorili, da čez kakih deset let na svetu ne bo več mogoče tiskati časopisov, je očitno, da bomo v prihodnjih letih mrzlično povpraševali po starem papirju. Pomen starega papirja narašča z zaostrovanjem omenjenih težav. Z uporabo te odpadne surovine v proizvodnji se zmanjšuje poraba energije, hkrati pa varčujemo z lesom, kajti vsaka tona starega papirja lahko nadomesti 3,5 kubičnih metrov lesa. Zbiranje starega papirja je resda iz leta v leto uspešnejše, lahko pa bi ga še bolje organizirali. Še vedno pa razmišljanja svojega razvoja. In mi se tej igri prilagajamo z željo, da bi bili vsi pomladni dnevi lepi, sončni, prijetni, polni toplote, miline in ljubezni, polni tovarištva, ustvarjalni in delavni... Pa ne samo pomladni dnevi — takšni naj bi bili vsi dnevi, ki se skozi menjavo štirih letnih časov razgrinjajo pred nami. V. B. Naši varnostniki imajo v tovarni odgovorne naloge. Tovariš Fortuna Tone, izmenski vratar in njegov bližnji sodelavec tovariš Kromar Tone na delovni dolžnosti obratnega gasilca. Pravita, da je njuno delo odvisno v pretežni meri tudi od zavesti in discipline zaposlenih v delovnih obratih (foto Ciril Zupančič) — Vozite z ugasnjenimi lučmi! — Seveda! Mar ne veste, da moramo varčevati z električno energijo? ostaja dejstvo, da nam bo prihodnje leto primanjkovalo 240.000 ton starega papirja. V poslovni skupnosti organizacij za zbiranje, predelavo in prodajo sekundarnih surovin »Inot« so nam povedali, da razmišljajo o nakupu 30.000 ton z zamenjavo starega za novi papir. Gotovo je tudi da v prihodnjem letu ne bo mogoče uresniči- ti načrtovane proizvodnje papirja (1,360.000 ton), kar pomeni, da bo tudi papirnih odpadkov manj. Gre torej za začaran krog in jasno je, da je treba nujno pospešiti samoupravno sporazumevanje, da bi bolje organizirali zbiranje te dragocene surovine. Vsi dosedanji tovrstni poskusi so namreč ostali — samo na papirju. Zdaj namreč v celoti zberejo in vrnejo proizvodnji le odpadke pri proizvodnji papirja v grafični in časopisni industriji itd., v gospodarstvih, trgovinah itd. pa zberejo le malo starega papirja, ker se organizacijam, ki zbirajo odpadne surovine, to ne splača. Odkupne cene so v obeh primerih skorajda enake, stroški pa se bistveno razlikujejo. (Iz Dela) Seznanitev z dejavnostjo Žive Morda se boste začudili, da v našem glasilu pišemo o tem. Ta delovna organizacija pomaga ljudem pri urejanju osebnih problemov v zvezi z življenjem v dvoje. In če so delavci zadovoljni v svojih osebnih potrebah in težnjah, to — kot slišimo vedno znova — neposredno vpliva na delovne uspehe. Kljub organiziranemu socialnemu in psihološkemu delu v delovnih organizacijah in na nivoju občine se s problematiko življenja v dvoje najbolj neposredno ukvarja delovna organizacija ŽIVA. S svojim delom dopolnjuje prizadevanja za pomoč človeku oziroma nudi pomoč, ki jo ustanove v sistemu mentalno higienskega varstva ne morejo v celoti pokriti. Menimo, da dejavnost ŽIVE še ni splošno znana, oziroma ni znana ljudem, ki potrebujejo pomoč psihologa, seksologa, psihiatra, socialnega delavca tedaj, ko iz najrazličnejših vzrokov ne morejo vzpostaviti uspešne zveze s partnerjem ali tedaj, ko je njihova zveza v nevarnosti, da propade. Obzornik mesečna ljudska revija Prešernove družbe Tokrat vam želimo predstaviti slovensko poljudno ljudsko revijo z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino, ki jo že 29 let izdaja Prešernova družba. Gotovo bi se nanjo naročil še marsikateri delavec, če bi jo bolje poznal. Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša »Obzornik« na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi daljnih dežel in ljudstev, razvoj tehnike in znanosti, revolucije in vojne, razvojna pot človekovega rodu ter perspektive prihodnosti, življenjske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe iz narave in živalskega sveta. Revija posveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrirana. Zanjo se navdušujejo tako prosvetni delavci kot mladina, prav tako pa tudi ljudje vseh poklicev, od preprostih ljudi do izobražencev. V njej objavljajo tudi poročila o delovanju Prešernove družbe, pisma, ki jih pošiljajo njeni člani in odgovore nanje. Revijo ureja uredniški odbor z glavnim urednikom Tonetom Fajfarjem in odgovornim urednikom Stankom Janežem. Letna naročnina (12 številk) »Obzornika« 1981 je 300 dinarjev, lahko pa jo poravnate tudi v največ 3 obrokih. Polletna naročnina je 150 dinarjev, posamezna številka pa stane 30 din. Naročite jo lahko na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana, najbolj preprosto pa je, če jo naročite kar pri našem poverjeniku Prešernove družbe tov. Jerebič Janezu, ki ga najdete v delovodski pisarni TOZD Tehnični papir (tel. 295). Delo ŽIVE temelji na invidual-nem delu, s katerim skušajo doseči, da bi posamezniki bolje razumeli sebe, motive svojega vedenja, zavestno spremljali zakonitosti življenja v dvoje oziroma v družini, se razbremenili najrazličnejših stisk, ki jim otežkočajo naraven odnos do partnerja ter dosegli enakopravno medsebojno sodelovanje na vseh življenjskih področjih. Nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da sodobni način življenja ljudi medsebojno odtujuje, zato so prav gotovo tudi v naši sredini delavci, ki so osamljeni, težko vzpostavljajo stike, ki jim je potreben nasvet v razpadajoči zakonski skupnosti itd. V času 11-letnega obstoja je ŽIVI uspelo vzpostaviti nešteto poznanstev, s preventivnim delom pa so pomagali ohraniti prenekatero zakonsko skupnost. Sedež delovne organizacije ŽIVA je v Ljubljani, Hranilniška 7 a (za veleblagovnico Astra, Bežigrad), predstavništva pa so v Mariboru, Zagrebu, Beogradu. Delovni čas: vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 11. ure in Hitler in njegov oficir sta se peljala skozi vas. Šofer je hitro vozil in na ovinku povozil svinjo. Ustavila sta se in Hitler je dejal oficirju, maj gre kmetu sporočit slabo novico, sam pa je počakal v avtomobilu. Oficir je stopil k vratom kmetije, potrkal, nekaj rekel (kmetu, ta pa ga je objel in ga povabil na pijačo. Ko se je oficir vrnil k avtu, ga je Hitler vprašal: »Kaj si rekel kmetu, da je novico tako dobro sprejel?« Oficir je odvrnil: »Rekel sem mu: Heil Hitler: svinja je mrtva.« POMOTA Zastopnik, ki se je nameraval vrniti v petek, je brzojavil ženi da pride že v četrtek. Ko pa je Ali ste — Najtežje delo na svetu je delo gospodinje. Na seznamu so za njim tudi kopač jarkov, kartote-kar, plesalec, prodajalec oblačil, pravnik, profesor in trgovski potnik. Možganski kirurg, raziskovalni pisatelj in direktor niso na seznamu. — Večina kokosovih orehov pade z drevesa med 2. in 5. uro zjutraj. popoldan od 16. do 18. ure, v soboto od 9. do 13. ure. Vrsta storitev: — posredovanje poznanstev med spoloma na podlagi strokovne obravnave podatkov, upoštevanju subjektivnih želja in dejanskih možnosti, — svetovanje v zvezi z življenjem v dvoje, zlasti v kriznih situacij ah. Čeprav opravljajo dejavnost širšega družbenega pomena — prizadevajo si za pridobitev statusa v okviru socialnega skrbstva, zaenkrat poslujejo še na podlagi gospodarskega računa: financiranje temelji na podlagi zaračunavanja storitev. Cena storitve je odvisna od zahtevnosti primera in finančne možnosti kandidata ter je plačljiva v 3 zaporednih obrokih. Naj povemo še, da je trenutno pri njih včlanjenih nekaj tisoč kandidatov. Z njihovim sodelovanjem bodo lahko dosegli koristne sadove pri odpravljanju psihosomatskih motenj ter pri ustvarjanju pogojev za osebno srečo. stopil do hiše, je Skozi okno opazil ženo v objemu drugega. Besen je stekel v nasprotno hišo k tastu in zavpil: »Kaj takega ne bom trpel — jutri vložim tožbo za ločitev!« Tast ga je skušal pomiriti: »Počakaj, grem k hčerki in se z njo pogovorim.« Ko se je vrnil, je relkel: »Saj sem vedel, da je le pomota; tvojega brzojava sploh ni prejela!«. »Spet ženska za volanom!« je zarenčal moj mož, ko nas je drug avto nevarno prehitel. Kasneje smo se ustavili tik ob tem vozilu in kdo je sedel ob krmilu? Moški! Seveda pa se moj soprog ni dal ugnati: »Tega je prav gotovo učila vozariti njegova mati!« je zopet zarenčal. vedeli? — Več hčera hodi po očetovi poti, kot pa sinov. — Vzrok številka ena za infarkt moških čez 60 let so ženske pod 30 leti. — Če jemljete antibiotike in se vam zdi, da nimajo učinka, je za to lahko vzrok vaša prehrana. Ohrovt in zelje, na primer, vsebujeta naravno snov, ki deluje proti antibiotikom. tapete vevče Za dobro voljo Prvenstvo Papirnice Vevče v veleslalomu in teku na smučeh Za zaključek smučarske sezone na Trebeljevem je komisija za šport in rekreacijo organizirala prvenstvo naše DO, ki je bilo 28. februarja 1981. Tekmovalo je 50 tekmovalk in tekmovalcev in sicer v veleslalomu in v smučarskem teku. Prvenstvo je bilo dobro organizirano, za kar gre zahvala organizacijskemu odboru, v katerem so bili tudi: Žgajnar Jože, Jančar Andrej, Zajc Brane, Trtnik Janez, Klešnik Nada, Pirkmaier Andrej in Andric Srečo. Razglasitev rezultatov je bila v naši brunarici, ki je bila kar pretesna za vse, ki so se želeli pogreti in poklepetati o tem, ali so dobro namazali smuči, pri katerih vratih so naredili napako in drugem. Rezultati veleslaloma: Moški do 35 let 1. Žagar Drago 2. Selan Peter 3. Švare Miloš Pogled na progo, tekmovalec brez štartne številke pa je Srečko Andric, ki je ob pomoči sodelavcev uspešno speljal celotno prvenstvo do prijetnega zaključka v brunarici Moški nad 35 let 1. Kocjančič Lado 2. Bogovič Ivo 3. (delitev) Žgajnar Jože Novak Anton Ženske 1. Babnik Milena 2. Ivkovič Vesna 3- Gradišek Hilda Tek na smučeh 1. Dečman Bojan 2. Božja Tine 3. Selan Peter Še nekaj utrinkov: najstarejši udeleženec tekmovanja je bil Novak Anton, najuspešnejša TOZD pa »Veta«. ' In ne nazadnje, vsi udeleženci so izrazili željo po še več takih tekmovanjih. Srečo A. Zimske športne igre papirničarjev SR Slovenije Po enoletnem premoru so bile 7. marca 1981 na Zelenici ponovno »oživljene« zimske športne igre slovenskih papirničarjev. Največ zaslug za talk ugoden razplet ima DO Kartonažna tovarna Ljubljana in njeni športni delavci. Le-ti so dokazali, da je možno igre izpeljati na visoki kakovostni ravni in z manj denarnimi sredstvi kot običajno. Na letošnjih igrah je sodelovalo 187 tekmovalk in tekmovalcev, ki so se pomerili na odlično pripravljeni veleslalomski progi. Največ uspeha so imeli prireditelji, ki so osvojili prvo mesto med ekipami, drugi so bili Slad-kogorčani, med osmimi delovnimi organizacijami pa je Papirnica Vevče osvojila 3. mesto, kar je bilo ocenjeno kot uspeh. Nekaj boljših uvrstitev naših tekmovalcev: 1. kategorija, ženske nad 35 let 2. mesto — Milena Babnik 4. mesto — Hilda Gradišek 2. kategorija, ženske do 35 let 10. mesto — Vesna Ivkovič 3. kategorija, ženske do 25 let 10. mesto — Pika Dovjak 4. kategorija, moški nad 45 let 7. mesto — Ivo Bogovič 13. mesto — Anton Novak 5. kategorija, moški do 45 let 13. mesto — Vlado Kocjančič 6. kategorija, moški do 35 let 4. mesto — Drago Žagar 5. mesto — Miloš Švare 8. mesto — Peter Selan Srečo A. Maša smučarska sezona je bila letos uspešna, dolga in naporna Poleg že naštetih tekmovanj so se naši smučarji letošnjo sezono udeležili tudi drugih prireditev, kot veleslalomskega prvenstva občine Moste-Polje, mestnega prvenstva smučarjev — tekačev, Trnovskega in Dupeljskega maratona, »teka treh dežel« itd. Smučarski tečaji Lansko sezono smo pričeli s prakso smučarskih tečajev za otroke in odrasle, letos smo poželi že prve uspehe. Tečaji so tudi letos potekali v Kranjski gori, kjer smo bili nastanjeni v apartmaju, tki ga ima naša DO za ta čas v najemu. Letošnjih tečajev — bili so trije — se je udeležilo 30 tečajnikov (20 otrok in 10 odraslih), ki so bili z namestitvijo in naučenim zelo zadovoljni. Tudi cena ni bila pretirana, saj je 7-dnevna oskrba s smučarsko karto, učiteljem smučanja, karto za eno kopanje in drsanje ter z izletom v Planico bila za otroke 2200.— din in za odrasle 2500,— din. Upam, da smo z delom in tole kratko obrazložitvijo zanikali razne neutemeljene govorice, ki so krožile po papirnici. Prav tako upam, da bo tudi prihodnja zima tako obilna s snegom kot ta, kajti v ta- kem primeru bi tečaje še bolj pocenili, saj bi jih lahko izvedli na Trebeljevem. Sindikalne lige, ure rekreacije itd. Pomlad je tu in s tem tudi možnost rekreativne vadbe zunaj zaprtih objektov. Pričenjajo se trim lige, razna tekmovanja, trim akcije itd. Po vsej verjetnosti bomo letos oživili tudi letne športne igre papirničarjev SRS. Že sedaj pozivamo vse športnike — rekreativce na vadbo oziroma na trim in treninge, ki bodo organizirani za različne športne panoge. Čas in mesto bosta objavljena na lepakih in v Informacijah. Prav tako obveščamo vse zaposlene, da bomo v letošnjem letu organizirali več tečajev in sicer: tehniške, plavalne za otroke in odrasle, verjetno pa tudi tečaj iz jadranja na deski in sicer v Novem gradu v času letnih dopustov. Srečo A. Zenska vrsta na pobočju Trebeljevega pripravljena za start Lepo speljani progi je pomagal postavljati Izredno požrtvovalni Vev-čan Andrej Pirkmeier. Tone Novak je bojno pripravljen za start, le z očali se ni vse v redu Največ navijačev so imeli »tapetarji«; na progi Vesna Ivkovič I | Mlajši tekmovalci so imeli start prav na vrhu. Štartna številka 100 Miha Ravnik med prvimi vratci Iz zgodovine športa Začetki športa segajo v vzhodnem predelu Sredozemlja daleč nazaj v 2. tisočletje pred našim štetjem. Dokazi za to so prikazovanja s Krete za časa kralja Mi-koja, kjer so ob praznikih in čaščenju poleg bikoborb prirejali tudi športna tekmovanja (borba s pestmi in rokoborba). Na čast umrlih odličnikov so v lVIykenah pri obredih svečanosti prirejali dirke z vozmi. Tudi za časa Homerja so padle vojščake pri mrtvaškem obredu počastili s šport- nimi tekmovanji; dirke z vozmi, borba s pestmi, rokoborbe, tekmovalni teki, metanje diska, streljanje z lokom, met kopja in dvoboji z orožjem so bili ob takih priložnostih v navadi. Ago-nalni princip viteške družbe (agon: grško tekmovanje) je formuliral Homer z besedami: »Vedno bodi prvi in močnejši od drugih.« Tekmovanja, ki so izhajala iz kulta mrtvih, so se v posameznih državah stare Grčije razvijala v narodne igre. Najvažnejše po izročilu so bile leta 776 pr. n. št. in so jih prirejali vsake štiri leta v mestu Glympia. Druga panhelenistična tekmovanja so bile Pytijske igre, zmeraj dve leti po olimpijskih igrah in so jih prirejali na čast Apolonu v Delfi ju, kjer so imeli poleg olimpijskih disciplin tudi množična tekmovanja, dalje Ist-mijske igre na čast Posej donu, prirejene v Korintu in vsake dve leti igre v Nemeji južno od Korinta na čast očetu bogov Zeusu. Vmes je bilo tudi še veliko število lokalnih iger. Poleg običajnih športnih disciplin so prirejali še take z baklami, tekmovanje s čolni, glasbene prireditve in recitacije. V tekmovalni sistem so bile vključene tudi tragedije.' V arhaični Grčiji so se športne igre vedno bolj oddaljevale ud verskih obredov in so postale razvedrilo pri posvetnih praznikih. Trdnjava špor,ta je bila od 8. stoletja pr. našim štetjem Sparta, ki je moško in žensko mladino načrtno vzgajala s športnimi tekmovanji. Za dva karakteristična znaka v grškem športu gre hvala Špartancem: masiranje telesa z oljem in tekmovanje brez oblačila, torej popolna nagota tekmovalcev. V Sparti je od 6. stoletja pr. n. št. šport vedno hitreje vstopal v službo vojaških služb in urjenj. Prvotni ideal tekmovanja se je tako začel izgubljati. Nasprotno pa je v Atenah šport in tekmovalni duh vedno bolj cvetel, zlasti še s hitro demokratizacijo države, tako da je bil pristopen celotni mladini. Izjema je bil konjski šport, ki je bil zaradi zahtevnih, materialnih sredstev še vedno privilegij bogatih. (Se nadaljuje.) S. R. Kombinirane izpolnjevanke Pred vami so štirje popolnoma enaki liki, ki jih morate izpopolniti z besedami, kakor jih zahtevajo opisi. Pri tem upoštevajte naslednja navodila: 1. V vsako vrsto je treba vpisati dve besedi različnega pome- na. Prva sega od debelejše navpičnice do konca lika, druga pa skozi ves lik. 2. Pri opisih pod isto številko navajamo vse tiste besede, ki segajo od debelejše navpičnice, v pravilnem zaporedju, to je naj- prej za prvi, nato za drugi, potem za tretji in končno za četrti lik. Opisi so med seboj ločeni s pomišlja ji. 3. Opisi za besede, ki segajo skozi ves lik, dajemo v pomešanem vrstnem redu. Reševalec n n □ c mora sam ugotoviti, za kateri lik veljajo. Pri upoštevanju končnih rešitev in že vpisanih krajših besed to ne sme nikomur delati hujših težav. Pogled prestreže pogled. Oči se srečajo z očmi. Modre, sinje oči. Iskra se prižge v njih. Čutim, da se. Doživljam. UPAM. Brez upanja sem nič, brez upanja ni mi do življenja; upanje je moč, je volja, je življenje. VERUJEM. Bližina dragega me prepoji. A nočem te bližine. Nesrečna sem zaradi nje. Želim dotik dveh rok, dotik dveh dlani. Morda poljub dveh mladih življenj. Morda govorico bežnih pogledov. Morda resnico sanj ... Manca OD debelejše navpičnice do konca lika: 1. temno vino z našega Krasa — avstroogrski kovanec, heler — mesto v Bolgariji, črnomorsko pristanišče — sladko pecivo iz biskvitnega testa z raznimi nadevi, 2. znana pivovarna v Ljubljani — nogica ljubkih domačih živali — doživljanje med spanjem — zasledovalec divjadi, tudi šahovska figura, 3. naša reka, najdaljši pritok Save — vrbi podobno drevo z olivami —• kulturna rastlina s plazečim se steblom in njen rumeni sladki sadež — sodobni slovenski pisec humoresk in satir (Žarko), 4. čvrsta povezanost združe-nost, nedeljivost, neločljivost — posušena in v soli konzervirana riba, sled, slanik — širok trak iz blaga, sestavni del duhovniške obleke — ploščata, zaprta posoda za tekočine, 5. izvirno ustvarjalen človek z naj višjimi duševnimi sposobnostmi — neprijeten, grozljiv občutdk, trema, bojazen — prst na roki ali nogi — hreščeče beraško glasbilo v obliki zabojčka. Skozi ves lik: 1. večji industrijski obrat s trojno izdelavo proizvodov — delavec v strojni industriji in metalurgiji — star, odslužen vojak, zaslužen starejši delavec — posoda za destilacijo tekočin, pre-kapnica, prehlapnica, 2. pogosto ime za zobno ščetko ■—• otok v Maisikarenih v Indijskem oceanu z glavnim mestom Saint Demis •— vrh v Julijskih Alpah —• zimski šport, otroško veselje na ledu, 3. vojaški čin, stotnik — pripadnica po vsem svetu naseljenega ljudstva, Judinja — morska žival z dvodelno lupino — jasnost, brezoblačnost, svežina, veselost, 4. premica, ki seka krivuljo ali ploskev, črta sečnica — poševno ležeči leseni del ostrejša, nosilec kritine — veliko in izčrpano znanje, umnost — kratko, lahko ročno orožje, revolver, 5. ime Puškinovega junaka Onjegina — delavec pri napravah za pridobivanje nafte — medalja, svetinja, odlikovanje — ruski violinist, glasbeni pedagog in dirigent (David). Ob pravilni rešitvi boste na označenih poljih v vsakem liku dobili po eno znano ime slovenskega kraja s papirno in papir-nopredelovalno industrijo. I. S. Rešitve pošljite v oddelek za informiranje do 13. aprila 1981. Izžrebali bomo pet reševalcev in jih nagradili po 80,00 din. Velilko sreče! Rešitev izpolnjevanke »iz dveh besed — ena« Vodoravno: 1. maj er — Labin — blamiranje, 2. ekipa — odpis — epidia-skop, 3. doliv — gesta — odgla-sitev, 4. volja — agens — glasovanje, 5. Obrov — tonka — Robanov kot, 6. dolar — enost — aldosteron, 7. Edvin — cesar — drevesnica. Na označenih poljih: Medvode— Logatec—Beograd. Do 12. marca, do danega roka in dne, ko smo morali redakcijo te številke glasila zaključiti, je prispelo malo rešitev, a bile so vse pravilne. Verjetno je drugim reševalcem zmanjkalo časa, ker je glasilo zaradi tiskarških težav izšlo malo pozneje, kot navadno. No, tokrat bodo imeli časa dovolj. Srečo pri žrebu so imeli: Mila Volf, Marija Markošek, Milica Špunt, Anica Oman, Zora Slatenšek in prejmejo po 50,00 din. Šenka Idem pustim ulicama grada, idem bez cilja. Vodi me neka nepoznata ruka; stanem, stanem i senku indim; još samo ona me prati, prati i vodi putem, punog sjete. Stanem, stanem i gledam. Noči su hladne i magla, magla što rosu rada, kvasi mi oči, lice i kosu; i senka moja sad čudno stoji, a muzika počinje da svira na nekom nepoznatom oknu. Magla pusta, koprene se viju, govorim senki; možda me čuje. Još samo ona prati me stazom; čini mi se, posve mi je bliska. Krenem po putu, kojeg ne poznajem, senka me moja još uvek prati; stanem, stanem i govorim ... Govorim senki svoga tela, govorim duhu svoga duha, govorim o ljubavi, radosti, tuzil A senka moja počiva lako i grli stabala kestenova. Idem po parku; senka me prati. Moja senka, moja duša i moje telo; hodam; senka me prati Valove guste maglene doline porsecam telom krhkim, ne bojim se noči, ni čudnih oblika, što lagano rone dolinom maglenom. Idem, senka me prati i nišam sam. Moja senka ide pored mene; ne bojim se. Mislim o životu ... Tu me barem moja senka prati; dobro znam, zbog čega mi duša pati, zato šetam stazom kroz parkove i milujem bezbrojne kestenje ... Fehim Suljanovič Takole so mali škrateljčki iz vevškega vrtca s svojimi »cigankami« na pustni torek razveseljevali Vevčane Učenci OS Edvarda Kardelja pri delu ob geografski karti, mladi budno spremljajo razlago svojega starešine (foto: Ciril Zupančič) KADROVSKA SLUŽBA POROČA . Postopki planiranja ZA MESEC FEBRUAR Poročil se je: i g j i . Petrovič Momčilo z Gunjevič Bog- dano Stembal Ludvik — paznik pap. stroja ČESTITAMO! Skušek Lojze — pospravljalec izmeta _ Ulčakar Breda — tehnolog za apli- kacijo papirja Petrovič Žarko — čistilec lesa Bučar Franc — ključavničar III — prišel iz JLA Smerajec Stanislav — mazač — prišel iz JLA Tasunovič Dragan — pomožni delavec Jerinič Ljubica — snažilka Lepen Dragutin — pom. zavijača papirja Odšli: Bajrič Alaga — vodja zavijalnega stroja Matejevič Obren — II. pom. preč. rezal, stroja Petrovič Milivoje — I. pom. pap. stroja Rodili so se: Habič Janezu sin Bojan Suljanovič Emerju sin Ermin —nnSE delo— Glasilo delovne organizacije Papirnice Vevče — Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Danilo Skerbinek, Ignac Zajec, Jože Marolt, Franc Fras, Silvo Razdevšek, Ivo Bogovič, Andrej Grad — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. l. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov ČESTITAMO!